PRISPEVEK K SLOVENSKI RETROSPEKTIVNI BIBLIOGRAFIJI'
Čeprav segajo začetki slovenske bibliografije že v Trubarjeve čase, pa imamo sistematičen in popoln popis slovenskih knjig in časopisov šele za leta po osvoboditvi, t. j. od 9. maja 1945 dalje. Pred kratkim izšla knjiga Jožeta Bajca Slovenski časniki in časopisi pomeni pomemben prispevek k popisu slovenskega tiska pred tem datumom, to je k slovenski retrospektivni bibliografiji, saj prinaša seznam slovenskega periodičnega tiska za čas od 1. I. 1937 ao 9. maja 1945 in tako dopolnjuje 1. 1937 izšlo delo J. Slebingerja Slovenski časniki in časopisi, v katerem je popisano gradivo od začetka do leta 1937. Tako je zdaj vsaj slovenski periodični tisk v celoti bibliografsko popisan.
Pričujoča knjiga prinaša na 357 straneh opis 663 bibliografskih enot. Najprej slovenske časnike in časopise, ki so izhajali v Sloveniji ali v tujini, urejene po letih, znotraj enega leta po abecedi; v Dodatku sledi drugojezično časopisje, urejeno na enak način. Revolucionarni in narodnoosvobodilni listi, ki sestavljajo v vojnih letih daleč nad polovico gradiva, so pa bili že v celoti izčrpno popisani drugje, so zaradi pomanjkanja prostora navedeni ob posameznih letih le z osnovnimi podatki in z opozorilom, kje lahko najdemo popoln popis.
Številna kazala (statistični pregled, pregled po strokah UDK, kazala urednikov, izdajateljev, lastnikov in založnikov, krajev izida in tiska, tiskarn in naslovov) pripomorejo k vsestranski uporabnosti knjige.
Bibliografski popis je skrajno popoln, poleg podatkov o naslovu, urednikih, kraju, tiskarni itd. vsebuje še seznam številk po letnikih z navedbo dvojnih številk, pa še podatek o tem, v kateri slovenski knjižnici se list najkompletneje hrani; pri nepopolnih izvodih so naštete tudi manjkajoče številke. Glede popolnosti popisa in števila kazal pomeni Bajčeva knjiga v primeri s Šlebingerjevo napredek. Je tudi preglednejša in laže uporabna, ker so podatki znotraj posameznih enot razvrščeni v posamezne vrstice, pa čeprav je tiskana samo v rotaprintu.
Knjiga pomeni dragocen prispevek k slovenski kulturni, politični in literarni zgodovini in nam v marsičem dopolnjuje sliko razgibanega obdobja tik pred zadnjo vojno in med njo; je nepogrešljiv priročnik za znanstvenika, študenta, knjižničarja in anti-kvarja.
Bajčeva knjiga je rezultat dvanajstletnega požrtvovalnega dela enega samega človeka. Opravil ga je poleg svoje redne službe, kar je danes, v času teamskega dela in drago plačanih raziskovalnih projektov, tembolj občudovanja vredno. Ob tej knjigi si želimo, da bi se čimprej nadaljevalo že pred leti začeto delo za slovensko knjižno retrospektivno bibliografijo in bi se tako otresli danes že mučnega in v resnici nepotrebnega zamudništva tudi na tem področju.
Marko   Kranjec Filozofska fakulteta v Ljubljani
314