-~ 28 ~- • strani se je razprostirala gorenjska stran i pravili so, da tam deleč na levo roko od Karavank stoji v svojoj lepoti, z večnini snegom pokrit, Triglav, krao slovenskih gor... To jo bilo za mcne nckaj novoga. Visikc ljtibljanskc zidine so me gledale s svojimi okni tak strašno, da sem se skoro jokao od straha... Kakši je bio moj poglcd nad lem novim krajom, lejko vsakši vngoni. Poniislite, jaz, šteri sem bio vajeni ravnoga dola; i ka so bili naši breš- čeki na goričkom proti tem visikim, golim skalam ? Sin ravnoga pola sem se zjokao nad tov čiidnov, pa lepov pokrajinov, štera mi je sledkar dala telko vcselja i blažcnstva... V kratkom smo zapiistili belo Ljubljano. Zagledno scrn doni mojega novoga prebivanja. Stao je v lepom doli i nad njim jo krožo cvuteči den v toplom sunci... Brcščeki so se nam z zelenov rokov poklanjali... Žclfznica je henjala. Stopila sva z očom na kolodvor i šla sva proti mojcmi novotni domi, šteri me je sprijao, da sem pozabo svojo žalost na dom i scm le z veselim srcem mislo na dom v (oin domi lepote i vučenosti... - . V SESVECOV VEČER... Cintori čisti znova stojijo, Gori na križaj venci dišijo, Vsakšcmi diišo k sebi vlcčejo, Doli li goniili niilo zovcjo K mrtvim na grob ... Farni zvonovje tužno zvoniju, Njiivi so glasi puni miline, Čiijo se v hiše širne Krajine, Diiše Inidijo, ta je zovejo K mrtvim na grob . . . Komaj nastopi mrak pun večerni, Liidstvo se puno vernoga vidi Oori na cintoraj svečami krčdi; Njiivi se diihi zdriižijo verni v Z mrtvimi v grobi ... i%" Sveče na grobaj zdaj zagorijo, Liidstvo za mrtve moli prosečc, Štcrim spomini gorijo pa sveče ; '' ; Angcli molbo k Bogi nesejo Doli z grobov ... V»jf ••-••• Zlatko Pomurski. Naše domače reči iz starih časov. . Baračko cvetje. , ':V; Inda sveta so baratje cvetje nosili okoli, gda so pobirali. Cvetjc posOšeno i blagoslovljeno. V Varaždini prinesejo na oltar korine (rože) na Velko mešo, blagoslovijo je. Zrežejo. Baratje, kda pobi- rajo, je davajo, če što žele. Barat je ednok ne prineso cvetja. Po- lančar je zamero to i pravo: To morate nositi. Luteranje tfldi pro- sijo to cvetje i je vržejo na žerjavo vogelje i kadijo ž njim živino. Vlahi to cvelje za svestvo pravijo. Comper v pogačf. Mati so pogačo naišli vu žcpi sina, ki je k vojakoni šo. So sedovo deklo so potvarjal.i, da njemi je dala. Vu pogači je, prej, comper. Drflga dekla je kodiši dala 4 litrc pšenicc i dva ranška, naj pocompra,da do očat zeta liibili. — Compra, obira so oča dekle vidili celo okoli hlevov. V Tornišči so to ČOli dolenski g. plebanoš. Čalerje. Bio je čaler LQk. Tistoga časa so kožOh nosili. Luk je dosta- krat vse moker domo prišo, ar ga je okoli gono. Što? Vrag. Eden driigi čaler je bio pri Mihalovih. K,da so njim popa peljali so vsi šlirje potači doli z kol spadnoli. Pop so nato pravli: K^ čaleri se pelamo. Čaler je po spovedi mro. I^da so trOgo vo prinesli i po- vis gori djtli, je takši veter nastano, da bi skoro vse odneso. Nato so nikaki povis doli vzeli i glejte, že so konjsko glavo naišli v trOgi, tclo je pa odneso te hiidi. V Domajincih se je to negda gu- čalo: Na KraJni Pa eto: K_urnjovi so pri Lipovoj peči meli staro hišo Na novom mesti so si zozidali hišo. Prvle, kak so se ta od- selili, kak edna žrd, se je nekaj vleklo iz stare hiše vu novo, kda je mraknolo. Čalarice so v Dolencih vu poposkoj gošči bile vkup spravlene. Bdna ženska na nje prišla. Dale so njoj perece (vrtanke). Prepo- vedale so njoj, da ne sme gučati. Doma pa li pravla tnoževi: Janoš, etanc na stoli maš perece. Pa mesto pogač je konjščeka najšo. — Ednoga so pa vu Trajbarno namočile i odpeljale. Celo noč je tam kričo. Divje dekle. Divje dekle so lepe. Na mlade orače čakajo. Či se njim šteri dopadne, kda oranje skonča, na konec njive njemi dober obed ali južino nalečejo. Orač ne vidi divje dekle. H^da začne jesti; okoli ga vzemejo i ga tak dugo ščegečejo i obimajo, dokeč je žitekvu njem. Proti divjim deklam so naišli bič, šteroga so inda sveta ne poznali. Od tistoga mao ne ga več divjih dekel. V Ižakovcih se je ta starina ohranila. ,,S kače, kak kakša divja dekla" — reči so tfldi staroga poganskoga izvora. : Čarne šole diacje. Čarne šole diak, prej, 12 šol ma. Mleko prosi. Na pozoji sedi. Točo dela. V Tornišči se je, prej, zgodilo. Antolin je bio na travniki, kaplan Vegi pa molo proti toči. Vegi je pravo: An- iolin stopi gori ua moj čreveo. Vido je te pozoja i na njem se- dečega diaka čarnc šole. Toča je pa na to v Dobrovničkom les! vse pobila. Diišni den i duše. Na dflšni den diiše hodijo domo, Na stol so njitn kruh, vodo devali. V Dolencih vu vrč, v Nedelici v kupici se stala voda za nje. Na K_ra]*ni so v okna devali pogače za nje. Stara poganska navada, štera je že vmrla. ;•__.,,. , Dožnjek. Na konci žctve na njivi spletejo iz silja i rožic venec, šte- rotui pravijo na Ravenskom ,,dožnjek". Dožtijek jufkanjom nesejo domo, navadno ki ga nosi, dobi v roke pint vina. Gda ga domo prinesejo žnjeoi, ga zročijo hižnomi gospodari v roke. Te ga i prlc neodstrani, dokeč se nova žctva ve približava. Ritkararje so želi v Dolencih. I^da so dokončali, edna žena zajufkala. Ve pa naj znajo, da so žnjeci tu. Dožnjek v Ritkarov- cih (iidi poznajo i ga kokošam dajo na sveti post. Dožnjak je lepa navada, štera bi se mogla obdržati, pa zača že vuiirati tOdi. Jt l! ' Od dežja. ' ^ (iži Oda sunce sija, če le dež ide, pravijo, ka vrag svojo ženo bije. Zeinlja, na štero deževnica doli teče, je v Bakovcih vrastvo. . h • •: Sprevodi. • • ^- •^»h^' i>v\--\. V Polani drvo (škrinja, trOga) napravijo z nehoblanih blanj, križ tOdi tak. Iz jaošovoga lesa je oboje. Sam tani vido na kuk- lah celo skorjo jan. 1910. Blaženo, prosto živlenje! Vu drvo k mrtveci čislo i knjigo denejo. Či štoj merje v Biidincih, eden »valas« (glas) prinese, da mrtveca majo. Oospod (plebanoš) tfldi pridcjo k hiši, g. školnik do slobod jemali. Prišli so. TrOga je voni. Na trnaci stoji stol, na njem so pogače, posence, šalice. TrOgo so doli zabili. Doinači vsi okoli klečijo. Vsaki kaj ravna, šče lOcki. Slobod dugi. DOhov- niki so te čas stolec prinesli. Po slobodi škrinjo zvežejo z vožom i tak nesejo, ar je breg i dol na vse kraje. ,_; . ..i; ...,- Dekla inda i zdaj. S^ Dekla je inda sveta pri stoli stala ne pa" scdela. Dnesden sedi. Inda je poznala svinje i svinje njo! Dnesden svinje ne po- znajo, več dekle, ar je ne krmi. ~ 20 - . , Fašenek. ":; ' ' >Fašenek« se pravi v gornjem deli Slov. Krajine, »Fanšček^ pa v dolnjem. Pravijo da je nori. Pa den je ne nori, nego lOdje so nori. V TSrnišči zajtra k meši idejo, zadvečera pa v krčmo. Tfl plešejo za velki len pa za debelo repo. Či sneg jde, pravijo ka de debela kukurca. V Tornišči fanSČeki Iiodijo. Deca se vkfip zgrabi i pleše. Pri sv. Jiirji veksi hodijo s harmonikov. Na faše- nek — tam doma v Domajincih — smo hrbet knhali. Štiri smo bile. Vsaka dobila eden falat. Svojo čonto, kost je vsaka na lopar djala, psa coj zvala, štero kost odnese, ona de se ženila. Na fa- šenek vse povsedi kroflne, fanke pečejo, spečejo tOdi fanke s kravjov mastjov za pepelnico. Zaranske fanke pravijo Dolencih. Nedela pred pepelnicov se zove fašenska nedela, četrtek po pe- pelnici za ,,mali fanšček." Ftice. Ftice popevajo do vnebozastoplenja Jezu^ovoga, veselijo se i. Jezušom, ki se je večkrat skaza<^ apoStoloni. Na vnebozastoplonje je pravo fticam, da ga naj čakajo do sodnovoga drieva, do pred- neva, či pride nazaj. A ar ne pride, žaloslue gratajo, pa vec ne popevajo. Pravijo, da či kukovca da le popeva, sčrvivi. V Nede- lici je ta govorica. Na štere dni se ne sme presti i kapiisto gda se niora sejati. Gilra, Gederta, Gertruda. Na Vešeid njc na čast kapela bila. K Sebeštjani je prej odtec prinežoni krslni kamen. Staii Ijiidje pravijo, da ka na Gertruje predejo, miši prejcjo. Na Gregorovo se mora kapflsto sejati, zato ar te ne bode črviva ali krofasta. , j Dobro jiitro, — vezanje. V Tornišči sam na Števanovo ženo srečo. Nesla je dvc okrog- livi pogači (kuglhuf), cmer (korino) iz pap^ra. Pitam jo: ka neseS? Dobro jtltro nesem. Tam pri hiži pravi: Želem blaženo zdravje i vse drOgo, kak si Vi želete! Želemo Njim od njflvoga patrona veselo dobro jfltro. — DrOgi nese cmer večer, vgojdno (zajtra) pa dobro jfltro. Mali tudi idejo pozdravljat. Dekla ne nese cmera, pod škaf bi njoj djali glavo. Cmer godovnjak a!i godovnjača v okno deneta z jabokom vred. Tak je navada na Dolenskom. Pozdravlajo včasi deco premožnih slarišov tfldi. Ešče iiajsiromaš- kejša dekla kaj da. Stari zvonar v Tornišči je izabelo pio ob petoj vfin na Barinje pri školniki, v kOhnji njumi jo dekla da!a. . -30- Okoli Sobote, na Krajini so na godovno ,,vezali". RavenČar vezat ide. Nese vino, korino tOdi. Na K/ajini so inda sveta vezat hodili na godovno. Prineso je liter vina, korino, vrtanek, pa ga na stol postavo, pa molo: Bog te živi Janoš. Bog daj, da bi se večkrat toga dneva včako. Domači so se poskibeli za več vina, pogače so pekli. Na voda po mali mine. -j Poštenje do graha. Jaz vsaki grah gori vzemem. Bog je težko grah stvoro, iz dlani ga je vovzeo, zato je na dlani graba. Bogi je vse mogoče. Svojim mlajšim tfldt to pravim. V Dolencih je te guč. ,,Vlažičovo" na Dolenskom. (Štefanje v Črensovcih.) Na Števanovo deca hodi k sosedom. Zgrabi ništerne prekolice (polena) drv, beži k sosedi, vu hiši ta na srteo dene, na nje poklekne s krščakom mahOče i hitroguči: Bog vam daj telko piščancov, kelko na mojoj glavi vlasi, Bog vam daj telko jecekov (teocov), kak na mojoj glavi vlasi, Bog vam daj telko pujcekov, kelko na mojoj glavi vlasi. — Dobijo pogače šklojce (kloče) orehe. — Brez drv tOdi hodijo. Če pa z njimi, te ta hiši nihajo, nego na dvori popadnejo drOga drva s tistimi dale bežijo. ,,-• j •.;> H!: .••'"•' '••> .4.- -•; • ">i<* „.»,.•,•; .ifyA^O ,ftH4», • ;(-.,' ••;: : Naša mujca nilade meia: - ' • ' fiasi edno, časi dve; • ' : •;':, . • Čas' bele, ^asi čarne, ,. • ' / «v"ji • .: .; ,'; Casi lepe pisane. - ••>" ••'•••• - Enkrat smo je zaknpali, ^ , -. T ^. ,-.. - • -^- ' • ' Iiula snio pa ta dali. : ->wf*k ii, »•-• .Iy •*>>•*^v.,^:< Kodiš. ^r'rn v--' Glad ga je natelko oslabo, ka neje meo vole se vopotegnoti s pesjega-hleva. Tigriš, grad čuvajoči pes je že trikrat notripo- liikno, rekši ka bo starec, zakoj se ne vlečeš vo.že sam sneni.rad bi si dolilegeo. Kda so zvečer tigriša na prostost pustili je pesji-hlev prazen postao i staromi kodiši so dovolili ka si je dolilegeo na tigrišovo mesto. Pesji-hlev je topeo, šče pokrovec je v njem, ne ztnrzne v njem. Kda se pa vgojdno razdeni, se znova tigriš potegne v hlev i kodiš Valentin začne hojo po vesi. Proba povsod kaj do-