8554 60100200 PRIL OSREDNJA KNJIŽNICA P.F.126 66001 KOPER nSKt DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I grupo* Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 227 (9835) TRST, petek, 30. septembra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v jOvcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. O ODLOŽITVI BO SEDAJ MORALA ODLOČATI VLADA Po sestanku Andreotti - Zaccagnini bodo volitve skoraj gotovo odložene V ponedeljek bo Cossiga stopil v stik s strankami, ki so podpisale programski sporazum, da bi zvedel za njihovo uradno stališče otti dovolil Zaecagniniju, da sprejme to nalogo samo pod pogojem, da pride do popolnega soglasja v vrstah stranke. Kljub temu torej, da se je KD izrazila za odložitev upravnih volitev, je poslala po kostanj v žerjavico stranke, ki posredno podpirajo vlado. Stališče KPI je znano: komunisti so pripravljeni na odložitev, vendar pod pogojem, da si KD prevzame odgovornost za' to pobudo. Enako stališče so izrazili tudi socialisti na sinočnji seji tajništva. Socialistični tajnik Craxi je izjavil: «Kar zadeva morebitno odložitev u- RIM — To kar jc bilo do včeraj videti kot nerešljivo vprašanje, so rešili v teku nekaj ur: skoraj gotovo je, da bodo novembrske upravne volitve odložili in jih združili s spomladanskimi. Dokončen sklep bo sprejela vlada, ki lahko za to poskrbi /, enostavnim zakonskim odlokom. Andreotti je vsekakor izključil, da bi o tem vprašanju sklepali še v teku današnje vladne seje. Kako pa so sploh prišli do skoraj gotovega sklepa o odložitvi volitev, pray ko je bilo videti, da vsi zagovarjajo popolnoma drugačno stališče? Po ozkem srečanju na vrhu, do katerega je prišlo v sredo zvečer na sedežu Krščanske demokracije na Trgu del Gesti, se je Zaccagnini sestal včeraj zjutraj s predsednikom senata Fanfanijem, ki je eden od neizprosnih nasprotnikov kakršnekoli odložitve upravnih volitev. Pogovor med obema je trajal približno uro, ob koncu pa Fanfani ni hotel, kljub pritiskom časnikarjev, dati nobene izjave, V poznih jutranjih urah je na sedež KD prišel minister za industrijo Donat Cattin, tudi on nasprotnik odložitve. Po končanem srečanju, ki je prav tako trajalo eno uro, je bil minister za industrijo dokaj skrivnosten: «Svoje mnenje smo izrazili že pred časom, ko smo poverili političnemu tajniku in predsednikoma parlamentarnih skupin, naj se domenijo o Vsej zadevi.« Tudi podtajnik Galloni. ki se je udeležil ozkega srečanja na vrhu v sredo zvečer, je dal dokaj skrivnostno izjavo: združitev rokov u-pravnih volitev je bila ena, od točk programskega sporazuma. Takrat pa ni bilo rečeno, ali je to vprašanje treba rešiti takoj, ali pa lahko počaka še leto dni. V zvezi z zdrahami v demokristjanskih vrstah pa je dejal Galloni, da «obstajajo še vedno nekatere negotovosti)) in da «gre za odločitev, ki je ne more sprejeti ena sama stranka; treba je videti, kaj mislijo stranke, ki so podpisale programski sporazum*. Gallonijeve besede kažejo na poravnavo nasprotij v demokristjan-skih vrstah, dokončno pa je pojasnil, kako je z vso zadevo, prav senator 'Fanfani. Potem ko ni hotel dati nobene izjave ob odhodu z de-mokristjanskega sedeža, je popoldne sporočil, kakšno je njegovo stališče. Gre za dve ločeni vprašanji: ali se splača načelno združiti volilne roke, kot so predlagali republikanci; in drugo, ali naj odložijo že sedanje novembrske volitve. Kar zadeva prvo točko pravi Fanfani, da nima nobenih pomislekov. Glede drugega vprašanja pa so mnenja deljena. Vsekakor, zaključuje predsednik senata, «je očitno, da je najbolj primeren organ, ki mora Edvard Kardelj danes pri Carterju WASHINGTON Član predsedstva Jugoslavije Edvard Kardelj, ki je od srede zvečer na uradnem obisku v ZDA, bo danes začel najpomembnejše politične pogovore. V Beli hiši se bo srečal z ameriškim predsednikom Carterjem, v teh pogovorih pa bosta sodelovala tudi podpredsednik Mondale in predsednikov svetovalec za nacionalno varnost Zbigniew Brzezinski. Včeraj je Kardelj o-biskal ameriški kongres in se pogovarjal z vidnimi člani predstavniškega doma, medtem ko mu je predsednik odbora za mednarodne .odnose predstavniškega doma Clement Zablocky priredil kosilo.* Prve pogovore z ameriškimi predstavniki je imel Kardelj že takoj po prihodu v Washington, ko se je srečal z zunanjim ministrom Cyrusom Vanceom. sprejeti tako odločitev,, vlada.* Vlada 'lahko to doseže, potem ko se posvetuje s parlamentarnimi silami ter hato lahko predstavi obema zbornicama svoje morebitne predloge. 1'anfanijevo stališče je »očitno zna-1 hitenje, da je prišlo do spremembe h odnosih med demokristjanskim tajništvom in tistimi demokristjansld-hij veljaki, ki so doslej bili proti volitvam. Da je krščanska demokracija odločno stopila na pot odložitve upravnih volitev dokazuje tudi dejstvo,1 da So odložili za nedoločen čaš sejo vod *tva KD, ki bi se1 moralo sestati popoldne v poslanski zbornici, Prevladuje mnenje, da se hočejo izogniti uradnim izjavam proti odložitvi Molitev. \ Pozno zvečer sta se sestala pobočni tajnik KD Zaccagnini in predsednik vlade Andreotti. Njun pogovor je trajal dobre pol ure. Ob kon-Cu je Andreotti potrdil časnikarjem, sta proučila ves položaj. Sam Andreotti in notranji minister Cossi-Ka bosta sedaj povprašala za mne-»je druge stranke. Kaže vsekakor, da se vlada ne bo takoj ukvarjala z vPrašanjem odložitve upravnih volitev. Kasneje so sporočili, da bo notra dji minister Cossiga v ponedeljek stopil v stik s strankami, ki so podpisale programski sporazum, da bi Uvedel kakšno je njihovo stališče./ Obenem so poudarili, da j« Andie- praynih volitev in racionalizacije vo lilnili turnusov, čakamo na demo-kristjanske predloge. Naše stališče glede tega vprašanja je znano.* Tudi član tajništva PSI Manca je izrazil podobno mnenje: socialisti čakajo na demokristjansko pobudo. Liberalci in socialdemokrati medtem modro molčijo, potem ko so na svojih zadnjih sestankih večkrat poudarili svoj odločen «ne». CANDIDA CURZI NEW Y0HK — Ameriški predstavniški. dom je z 297 glasovi proti 109 zavrnil amandma, ki je prepovedoval nadaljevanje raziskav za pripravo nevtronske bombe vse do leta 1978. Zavrnitev amandmaja je priporočil tudi sam predsednik Carter. KLJUB NESOGLASJEM 0 PALESTINSKI UDELEŽBI V New Yorku spet obetajo letošnje sklicanje Ženeve Izredno živahna razprava na zasedanju OZN in ob njem pa še ni rešila ključnega palestinskega vprašanja NEVV YORK — Palestinskega vprašanja, ključnega za rešitev položaja na Bližnjem vzhodu, se je, pa čeprav bežno, dotaknil še vsak zunanji minister, ki se je udeležil 32. rednega zasedanja generalne skupščine OZN. Udeležbi palestinskih predstavnikov na mirovni konferenci v Ženevi, kateri spet napoveduje,jo obnovitev pred koncem leta, pa so bila namenjena srečanja ob robu zasedanja, ...>*‘w’ Zahodnonemški zunanji minister Genscher je arabsko - izraelskemu sporu posvetil samo del posega. Ponovil je stališče bonske "vlade, ki pripisuje izraelski državi pravico do obstoja, vendar obenem zahteva umik Izraelcev z ozemelj, ki so jih zasedli leta 1967. Ženevskih pogajanj, ki naj bi jih sklicali čimprej, bi pa se vsekakor morali udeležiti tudi Palestinci, vendar Genscher ni omenil Organizacije za osvoboditev Palestine. Veliko obširneje pa je predstavnik Bonna govoril o Nemčiji, in sicer o «združeni Nemciji», kajti po njegovem mnenju je to «zgodovinsko neizbežno*- in «moč-nejše od ideoloških razlik*. Izključno o položaju na Bližnjem vzhodu in o nakazanih rešitvah, pa je na zasedanju OZN govoril sirski zunanji minister Abdel Halim Radam. Še ostreje od egiptovskega kolega Fahmija, ki je govoril dan prej, je sirski predstavnik obsodil Jeruzalem, da nevzdržno potiska položaj proti katastrofi. Predlagal je tudi, da bi še enkrat pregledali resolucijo 273, s katero so leta 1948 izraelsko državo sprejeli v Združene narode. Kadam je obsodil izraelske predstavnike, ki med njegovim posegom niso bili v dvorani, da so samo «na-videzno* sprejeli ameriški predlog o enotni arabski delegaciji na ženevski konferenci, v kateri bi bili tudi Palestinci. Obenem pa je za predstavnike Palestine zahteval «e-nakopravnost* z ostalimi delegati, kar je že med njegovimi pogovori v Beli hiši pred dvema dnevoma izzvalo ameriško neodobravanje. V uradnem sporočilu po srečanju med ameriškim predsednikom Carterjem in sirskim zunanjim ministrom Kadamom je zato ameriška delegacija zapisala o «nesoglasjih» med stališčima držav, izraz, ki ga MED SESTIMI DEMOKRATIČNIMI STRANKAMI Pogajanja o vlogi jedrskih central v energetskem načrtu Razprava v zbornici dokazala zaskrbljenost v zvezi z odsotnostjo ekoloških jamstev RIM — Spor o «jedrski perspektivi* energetskega načrta za Italijo vendar ni tako globok, da bi ga ne bilo mogoče premostiti. To so dokazale stranke, ki so se v bistvu že julija s programskim sporazumom načelno obvezale, da bodo dovolile gradnjo jedrskih central. Eno izmed vprašanj, ki naprimer ni bilo rešeno (vendar ne gre za i-talijanski, pač pa za splošen -mednarodni problem) zadeva radioaktivne odpadke jedrskih central. Kam z njimi, ne da bi pri tem škodovali prirodi in človeštvu? Na to vprašanje bodo morali očitno odgovoriti znanstveniki, saj je pred izgradnjo jedrskih central še celo desetletje. Neaktualno pa se zdi, kot predlagajo ' naprimer nekateri socialdemokrati ali radikalci, naj bi v pričakovanju rešitve oklicali nekakšen «moriitorij»,- se- pravi preki nili izvajanje načrta. Predstavniki strank so se, med parlamentarno debato, že sestali in sedaj iščejo možnosti dogovora ob skupnem dokumenti!. Socialisti, ki so takoj po poročilu Donat Cattina napovedali nasprotovanje vladnemu načrtu so sedaj izjavili, da njihovo stališče ni kategorično in so pripravljeni pogajati se. Predvsem zahtevajo jamstva. Taka jamstva pa zahtevajo, v bistvu, tudi druge levičarske stranke. Za KPI je v zbornici spregovoril |H>slanec Miana, ki je mnenja, da jc «jedrska izbira* pozitivna, če jo upoštevamo v splošnem okviru krepitve energetskih virov Italije. Pri lem pa je zahteval od vlade predvsem operativna jamstva, ki zadevajo vlogo državne družbe ENI v tem okviru. Miana je namreč mnenja, da bi moral ENI imeti prvenstveno vlogo pri dostavljanju urana Italiji, ker bi samo tako lahko zagotovili relativno neodvisnost pred možnimi tujimi pritiski. (V nasprotnem primeru bi Italija kupovala uran samo pri ZDA in torej bila izpostavljena energetskemu - pogojevanju). Mjana pa jte mnenja, da bi ENI morala' poskrbeti za «kampa-njo nakupov* pri vseh državah proizvajalkah in sodetovati z njimi pri iskanju novih ležišč te dragocene rude. Demoprolctarec Mimmo Pinto je dejal, da odločno nasprotuje načrtu, ki ga podpirajo liberalci. Za demokristjane sta spregovorila Costama-gna in Portatadino, za socialiste pa De Michelis, ki je ponovil zahtevo. naj vlada globoko spremeni energetski načrt ministra Donat Cattina, ker ne ustreza svojim te- je uporabila samo po sestanku z izraelskim ministrom Dajanom. Wa-shington torej, če bi se nanašali izključno na sporočila o zadnjih sestankih v Beli hiši, v glavnem soglaša s Kairom in Amanom, razhaja pa se, čeprav zaradi popolnoma diametralnih pogledov, z Jeruzalemom in Damaskom. «Popoino, soglasje* med ZDA in Izraelom, ki ga razglašajo Izraelci v nepreveliko- zadovoljstvo Američanov, zatorej le ima kako vrzel. Najmanj kar se lahko trdi je, da državi drugače tolmačita ameriški predlog, ki mu Beginova vlada skuša čimbolj’ poudariti formalno plat. Tezi sta včeraj ponovila tako izraelski premier Begin kot ameriški predsednik Carter. Prvi je še enkrat naglasil ,«soglasje» z Belo hišo, drugi pa je v tiskovni konferenci obravnaval vsa najbolj pereča (za njegovo vlado) zunanjepolitična vprašanja, (bp) Delegacija CK ZK Slovenije gost deželne KPI OB ROBU ZASEDANJA GENERALNE SKUPŠČINE SVETOVNE ORGANIZACIJE Bližnjevzhodno vprašanje v ospredju Forlanijevih pogovorov v New Yorku 'v„V: meljnim namenom. Novi energetski načrt naj Italiji zagotovi «varnost, razvoj in zaščito narave*. PSI v tem oziru meni tudi, da bi «jedrsl^a izbira* morala biti le dopolnilnega značaja ob vzporedni krepitvi vseh ostalih energetskih virov, vsekakor pa bi bilo treba program gradnje jedrskih central skrčiti za približno eno četrtino. Razprava v zbornici se bo nadaljevala danes dopoldne, končni sklep pa bo parlament verjetno sprejel prve dni prihodnjega tedna, saj je razumljivo, da bo nekaj dni potrebno za izdelavo skupnega dokumenta šestih strank «programskega sporazuma*. Ne gre namreč pozabiti, da je energetski načrt pomemben člen tega julijskega dogovora in bi torej bilo nezaslišano, če bi vlada ne sprejela predlogov in zahtev strank, ki ji omogočajo obstoj. NA PROCESU ZARADI POKOLA NA TRGU FONTANA Sodniki bodo menda danes odločali ali naj formalno obtožijo Rumorja Proti bivšemu ministrskemu predsedniku naj bi sprožili postopek zaradi lažnega pričevanja - Jutri pa bi morali sklepati o morebitnem ponovnem Andreottije vem sklicanju v Catanzaro italijanske diplomacije Forlani se je v Stekleni palači sestal tudi z generalnim tajnikom OZN Kurtom VValdlieiinom CATANZARO - Kaže, da so sodne oblasti izbrale taktiko odlašanja važnih odločitev, ki jih bodo morale prej ali slej sprejeti: gre za sklep o morebitnem formalnem pregonu bivšega ministrskega predsednika Rumorja in morda še nekaterih drugih visokih političnih in vojaških osebnosti zaradi lažnega pričevanja, ter za morebitno pono.vno sklicanje ministrskega predsednika Andreottija v Catanzaro, potem ko je v sredo časnikar Caprara odločno in argumentirano demantiral nekatere njegove trditve. Prav danes zjutraj — kot se je zvedelo -r bo na catanzarskem državnem tožilstvu važen sestanek, na katerem naj bj odločali, ali vsaj se posvetovali o usodj Rumorja in drugih. Sestanka se bodo predvidoma udeležili namestnik generalnega pravdnika Domenico Pudia, javni tožilec Mariano Lombardi in vodja Kot gost deželne federacije KPI je včeraj prispela v list in v našo deželo delegacija CK ZK Slovenije, ki jo vodi predsednik CK ZKS France Popit. Prvi razgovori med obema delegacijama so sc odvijali mi sedežu' tržaške federacije KPI (na sliki), kasneje jc bila delegacija slovenskih komunistov na obisku na sedežu tržaške pokrajinske uprave, v popoldanskih urah pa je bila gost občinske uprave občine Dolina. Danes bo delegacija CK ZKS na obisku pri pokrajinskih federacijah KPI v Vidmu in v Gorici. (Podrobnejše poročilo na . tržaški strani) IZJAVA GLASNIKA JUGOSLOVANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRSTVA Berlinguerjev obisk izraz prisrčnih odnosov Generalnega tajnika KPI bo sprejel tudi predsednik Tito (Od našega dopisnika) BEOGRAD — «Obisk generalnega tajnika komunistične partije Italije Berlinguerja je izraz doseženega uspešnega sodelovanja in prisrčnih odnosov med ZKJ in KPI,» je na včerajšnji redni tiskovni konferenci izjavil predstavnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Mirko Ka-ležič. «Ta obisk sodi v redno in o-bičajno izmenjavo mnenj na visoki ravni. Tito in Berlinguer bosta izmenjala mnenja o dogajanjih v svetu in v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju ter o nadaljnjem razvoju odnosov med partijama. Generalni tajnik KPI bo i-mel pogovpre tudi z drugimi vidnimi osebnostmi ZKJ.* • i Glasnik zveznega tajništva za zu- nanje zadeve Kalezič je na, tiskovni delegacij, torej..tudi. j ugosibvanske, konferenci dal tudi izjavo o bližnjem obisku panamskega voditelja Tor-rijosa. Ob tem je naglasil, da je za odnose med Jugoslavijo in Panamo značilna zelo visoka stopnja prijateljstva in razumevanja, dvostransko sodelovanje pa se uspešno razvija in razširja na številnih področjih. Kalezič je posebej opozoril na uspešno sodelovanje obeli držav v neuvrščenem gibanju in napovedal, da bo ena od pomembnih tem jugoslovansko - panamskih pogovorov tudi nedavno podpisani sporazum o Panaskem prekopu. Prihodnji torek se bo začel beograjski sestanek o evropski vartjosti in sodelovanju. V zvezi z njim je Kalezič izrazil jugoslovansko pričakovanje, da bo s prizadevanji vseh uspešno opravil naloge, ki izvirajo iz sklepne listine helsinške konference, tako da bi bilo to srečanje nova in pomembna spodbuda za krepitev varnosti in sodelovanja v Evropi. «Dve leti po konferenci v Helsinkih je to prvo in resno preverjanje področij in možnosti za razširitev in napredek medevropskega sodelovanja in popuščanja v sedanjih precej zapletenih mednarodnih razmerah. Prepričani smo, da se upanja v pozitiven potek in izid tega političnega srečanja ne bodo izne verila,* je dejal Kaležič. Sporočil je, da bp v imenu Jugoslavije kot dežele gostiteljice udeležence na slovesni seji v torek pozdravil zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Mi- dložitve razprave za 15 dni. Včeraj zjutraj so na devinskem gradu predstavili 6. kongres 'o Rilkeju, ki ga organizira^ «študijski center R. M. Rilke in njegov čast. Predsednik študijskega centra, princ Raimondo Turn und Taxis je pozdravil vse navzoče in predstavil predavatelje, ki bodo spre govorili v dveh rfjieh trajanja kongresa. Poleg tega se je še dotaknil nekaterih važnih etap Rilke-jevega življenja in ne nazadnje nje. govega bivanja v Devinu, na gradu, kjer je znameniti pesnik napisal «Devinske elegije», ki so med najpomembnejšimi stvaritvami celotnega njegovega opusa. V Devinu se je seznanil tudi s prinčevo babico Marijo Hohenlohe Tum und Taxis, o tem pa je podrobneje spregovorit prvi predavatelj Jac-ques Caramella. Dejal je, da je imela Marija Hohenlohe na pesnika precejšen vpliv, predvsem s čustvenega vidika, pa tudi kot blesteča sogovornica, ki mu je znala posredovati svojo široka literarno in kulturno razgledanost. Predavatelj se je dotaknil še drugih, elementov, ki so na Rilkeja v času njegovega bivanja v Devinu vplivali. tako je govoril tudi. tako se je seznanil z literaturo Balzaca, Kafke in Prousta. številni udeleženci, med katerimi je bil tudi jugoslovanski konzul Srečko Kovačič, so z zanimanjem sledili izvajanju francoskega predavatelja. Kongres se je popoldne nadaljeval v Krožku za kulturo in umetnost. Ob okrogli mizi. ki jo je vodil Claudio Magris. so sodelovali književni teoretiki- in zgodovinarji Giuliano Baioni, Via Olivieri, Jut-ta Prasse in Claudia Zevi. Razpravljali so predvsem o Rilkejevi sodobnici, pisateljici Lou Andreas Salome, o vplivu, ki ga je imela na pesnika in sporočilu, ki ga dela francoske pisateljice prinašajo tudi v današnji čas Lou je v tistih časih posredovala revolucionarna sporočila in tudi ob teh problemih so se udeleženci okroale mize u-stavili Tako so podali referate: Lou in Nietzsche, Loujevi romani, Lou in psihoanaliza, Lou in emancipacija ženske. Danes se šesti kongres o Rilkeju zaključi. V Krožku za kulturo in umetnost bo spregovorila Li.se-lotte Delfiner o Rilkejevi'materi, Sofiji Entz Rilke. Zaačetek preda vanja je predviden za 17. uro. Tečaj je štirimesečni ali pa letni, za starejše in otroke, in se prične prve dni oktobra. Vse informacije daje tajništvo združenja v Ul. Valdirivo 30, 2. nadstropje, vsak delavnik od 17.30 do 20. ure, razen ob sredah in sobotah. • Drevi ob 20.30 bo v Domu pri-staniščikov govoril Giorgio Canciani o važnosti volitev v sedanjem političnem trenutku ter o prizadevanjih komunistov za rešitev problemov tržaškega pristanišča. Pobudo je dala sekcija KPI »luka* ki je za zaključek razprave povabila tudi tajnika KPI Giorgia Rossettija. Gledališča Drtncs razprava u problemih Starc Milnice Danes popoldne ob 17. uri bo na Trgu Garibaldi tov. Diana De Rosa, članica rajonske konzulte za Staro milnico govorila na temo: »Socialne usluge na področju Stare mitnice in volitve v rajonski svet.. Pobudo je pripravila sekcija PSI -KPI »»Tomažič., ki obenem vabi meščane, da se masovno udeležijo te manifestacije. , Pianist R. Zancan v baziliki sv. Silvestra Danes bo v baziliki Sv. Silvestra še zadnji koncert'uspelega ciklusa uGlasba v cerkvi». Zvečer bo nastopil pianist Romano Zancan iz Vi-cenze, ki je nastopal kot solist že po celi Italiji in tudi v tujini. Sedaj poučuje klavir na konservatoriju ■sPellinh v Padovi. Romang Zancan bo na klavir izvajal Liszta. Debussgja in Chopina. Koncert se bo pričel ob 21. uri. Vstop je prost. VERDI Jutri ob 18. uri začetek jesenske simfonične sezone v gledališču Verdi. Orkester gledališča Verdi bo pod vodstvom dirigenti Gianfranca Masinija in s sodelovanjem violinista Rodolfa Bonuccija izvajal 1. koncert za violino in orkester Nicoloja Pa-ganinija, uverturo iz Mozartove opere «čarobna piščal, in Koncert za orkester Bele Bartoka. Posebej znižane cene Pri blagajni gledališča (tel. 31948) se nadaljuje prodaja vstopnic. * » * Danes ob 12. uri bo v časnikarskem krožku na Korzu Italia 12 tiskovna konferenca, na kateri bo vodja gledališča prof. De Ferra orisal časnikarjem repertoar nove . gledališke sezone. * * * TEATRO STABILE: dramska sezona 1977/78. Osem kuponov za 10 predstav v abonmaju. Vpisovanje abonmajev pri krožkih podjetij, združenj, sindikalnih organizacij in šol. Potrdi tev filmskih abonmajev do 5. oktobra pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2. Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole sklicuje danes, , 30. t.m.. ob 17. uri, na sedežu sindikata (Ul. Filzi 8, I, nad.) prvi letošnji sestanek na temo: «Spremembe na obvezni šoli in možnosti posodabljanja učnih ciljev, metod in vsebine« Nadaljuje se vpis za tečaj slovenskega jezika Italijansko združenje za spoznavanje slovenskega jezika in kulture sporoča, da se interesenti še lahko vpišejo na tečaj slovenskega jezika. revnejših slojev. Kljub razumevanju za te kategorije je v skladu s splošnimi načeli zahteval upoštevanje kriterija dohodkov za zaščito revnejših slojev. V imenu socialistične skupine je Pečenik omenil, da so prav demokristjani, ki se danes sklicujejo na moralnost, neposredno odgovorni, da so 60 oziroma 30 let po koncu obeh vojn še vedno nerešena vprašanja raznih zaslužnih kategorij. Sedanje navidezno naprezanje je očitno le poteza v predvolilnem vzdušju, kar izhaja tudi iz dejstva, da edinole tržaška občina'še ni držala obveznosti o olajšavah upokojencem. PSI ima vedno pred očmi vprašanje prizadetih sodržavljanov in se bo vedno potegovala za njegovo dosledno rešitev. Drugi posegi so bili precej "nebulozni. Posebno poseg odbornika tržaške občine za prevoze, ki je hotel na vse pretege opravičiti dejstvo, da v Trstu upokojenci še nimajo o-lajšav. Pri glasovanju je bil demokrščan ski predlog sprejet z večino glasov, ko;iunisti, socialisti in republikanci pa so se vzdržali. Razliko med dejansko in znižano ceno abonmajev bo krila vsaka Občina za svoje ob • Drevi ob 20. uri se bo sestala rajonska konzulta za Sv. Ivan. Na dnevnem redu je razprava o splošnem položaju v tej mestni četrti. ■ilHliliMUillMilllinlllllli...................... IN TENZIVNO DELOVANJE .RAJONSKIH KONZULT Slepo mladino je treba vključiti v redne šole Park Primčeve vile še vedno v središču pozornosti - Pomanjkanje šolskih prostorov V zvezi s preureditvijo parka Prim-1 pomanjkanja šolskih prostorov za di-čeve vile l a Greti izreka rajonska jake tega področja. Obenem pa še konzulta za Rojan. Greto in. Barkov- izražajo svoj protest, ker ustavljena lje ogorčen protest, ker so jih -občin- dela za sedaj ne obetajo pozitivne ske oblasti ob odprtju parka popol- rešitve, noma ignorirale. Ta nadaljnja pomanjkljivost — nadaljuje protestna nota — je očiten dokaz, da vloga rajonskih konzult v očeh občine ne pomeni veliko. Veliko protestov, interpelacij in diskusij pa je izzval problem v zvezi z zavodom za slepce «Rittmeyer». Krajevna svetovalka KPI Maja Bucik je pred dnevi naslovila na predsedstvo konzulte za Rojan, Greto in Barkovlje posebno pismo, v'katerem vprašuje, ali je predsedstvo na tekočem glede položaja, v katerem se nahaja zavod v Barkovljah, in če namerava povzet) posebne pobude, da se slepa mladina vključi v redne šole ter da se tako omogoči njeno zbližanje z realnostjo. O problemih zavoda »Rittmeyer» so v preteklih dneh razpravljali operaterji in vzgojitelji s predstavniki rajonske konzulte za Novo mesto - Novo mitnico in soglasno sklenili, da je treba problematiko še poglobiti, nato pa poiskati načine, da bi pomagali posameznim slepcem, da se vključijo v normalno življenje. Da bi prišlo čimprej do konkretnih rezultatov, bi morale poseči tudi javne uprave, socialne in politične sile, o-peraterji, Zveza italijanskih slepcev in vsi Usti, ki so zadolženi za rešitev tega vprašanja. * Prejšnji teden se predstavniki konzulte za Kolonjo in škorkljo se stali z županom in nekaterimi ob činskimi odborniki, da bi skupno preučili pereče vprašanje, ki se tiče Vlak povozil moškega V poznih nočnih urah so z openske železniške postaje sporočili vest, da je vlak do smrti povozil priletnega moškega na progi Opčine -Čampo Marzio, in sicer v prediv ra pri km 14. Zaradi pozne ure nismo mogli izvedeti podrobnosti v zvezi s to pretresljivo nesrečo. Žrtev naj bi bil moški približne starosti 70 let. Na kraj nesreče so prihiteli bolničarji Rdečega križa ter agenti železniške policije. Promet na progi je bil dalj časa ustavljen. Prva vaja OTROŠKEGA IN MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA ((KRAŠKI SLAVČEK« iz Nabrežine bo v prostorih Glasbene matice v Nabrežini jutri, 1. oktobra, ob 15. uri. Na sedežu barkovljanskega društva bo v nedeljo, 2. oktobra PRAZNIK KARAMALOV Postregli vam bomo tudi z domačo kapljico. Začetek ob 16. uri. VLJUDNO VABLJENI Včeraj-danes Danes, PETEK, 30. septembra JELKA " Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 17.48. — Dolžina dneva 11.46. — Luna vzide ob 19.29 in zatone ob 9.03. Jutri, SOBOTA, 1. oktobra SEVER Vreme včeraj: Najvišja temperatura 16.2 stopinje, zračni tlak 1030,6 mb ustaljen, vlaga 45:odstotna, veter 10 km na uro scverozahodnik, nebo 4/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 29. septembra 1977 je v Trstu umrlo 12 ljudi. UMRLI SO: 74-letna Anna Amadeo vd.'Presca, 57-letni Giovartni Visintin, 76-letna Emilia Slavec, 72-letni Fran-cesco Vouch. 52-letni Riccardo Marc, 82-letna Maria Sgorbissa vd. Brecqia, 74-letni Costante Milloch, 80-letni Antonio Pečar, 65-letni Enrico Crusiz, 78-letni Giuseppe Toso, 57-letna Edina De Rota vd. Beacco, 56-letni Nereo Salimbeni. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM ■n ENPAS od 22. do 7. ure: telef št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-114; Božje polje ■ Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137: Milje: tel. "71-124. BANCA Dl CREDITO Dl TRI ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TEČAJI VALUT V MILANU DNE 29. 9. 1977 Ameriški dolar: debeli 877,50 drobni 857.— Funt šterling 1541.— Švicarski frank 371.— Francoski frank 177,50 Belgijski frank 24,10 Nemška marka 375.— Avstrijski šiling 52,50 Kanadski dolar 780.- Holandski fločint 350.— Danska krona ' 135.— Švedska krona 173.— Norveška krona 152.— Drahma: debeli 20,70 drobni 20,70 Dinar: debeli 41.- drobni 41,- MENJALNICA vseh tujih valut STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU RAZPISUJE ABONMA za sezono 1977-78 Vrsta abonmajev v Trstu Red A (premierski) Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo) Red E (mladinski v četrtek) Red F (sindikalni — draga sobota po premieri) Red G (popoldanska predstava na dan praznika) Red H (mladinski) Red I (mladinski) Red J (mladinski) VPISOVANJE ABONENTOV ŠE DANES, 30. SEPT. OD 8. DO 14. URE PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, UL. PETRONIO 4, TEL. 734-265 TER OD 1. DO 8. OKTOBRA V TRŽAŠKI KNJIGARNI, UL. SV. FRANČIŠKA 20, TEL. 732-487. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom FRANČEK RUDOLF KOŽA MEGLE Igra v dveh dejanjih Scena Drago Turina Kostumi Anja Dolčnčeva Glasba Mojmir Sepe Režija JOŽE BABIČ Jutri, 1. oktobra, 6b 20. uri Kino Ariston 16.30—22.00 «La zingara di Alex». J. Lemon, Genevieve Buiold. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Mignon 16.00—22.00 »Super Kong in 3 dimensioni*. Barvni film. Nazionale 16.30 «La bella e la be-stia». Prepovedan mladini pod 18. letom-. Barvni film. Grattacielo 16.00 «Wagon-lits con o-micidi». Gene Wilder, Jill Clayburgh. Barvni film. Excelsior 15.30 «11 prefetto di ferro*. - Giuliano Gemma, Claudia Cardina-le. Barvni film. Fenice 16.00 «Airport 77». Barvni film. Eden 16.00 »Tre tigri contro tre'tigri*. R. Pozzetto, C. Ponzoni, E. Monte-sano, D. Di Lazzaro, P. Villaggio. Rilz 15.30 «La spia che mi amava*. Roger Moore, Barbara Bach. Curt Jurgens. Barvni film. Filodrammatico 16.00—22.00 «Faccia-mo 1’amore in aitegria*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 »La stanza del vesco-vo». Ugo Tognaz.zi, Ornella Muti. Prepovedan mladim pod 14. letom. Barvni film. Aurora 16.15 «Balordi e Co.» James Caan. Barvni film. Capitol 16.30 «La cuginetta inglese*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Moderno 16.00 «Sal6 o le 120 giornate di Sodoma*. Pier Paola Pasolinija. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.30 «Foxtrot». Peter 0’Toole. Charlotte Rampling. Barvni film. Impcro 16.30 «11 ginecologo della mu-tua*. Renzo Montagnani. Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Italia a mano armata*. Maurizio Merli. Barvni film. Prepovedan mladini' pod 14. letom. Astra 16.30 «11 sogno di Zorro*. Franco Franchi. Barvni film. Radio 16.00—22.00 »California Poker*. George Segal. Elliott Gould. Barvni film. Volta (Milje) 17.00 »Circolo vizioso*. Roger Moore, Marta Hyer. Razna obvestila Narodna in študijska knjižnica obvešča, da bo 1. Slovenski deželni knjižničarski tečaj v prostorih študijske knjižnice od 7. do 18. novembra 1977 in ne 17. oktobra, kot je bilo prvotno objavljeno. Predavanja bodo dnevno od 14. do 18.30 (vključen polurni odmor. Kdor se želi prijaviti, naj čimprej pošlje prošnjo * navedbo osebnih podatkov in naslova Narodni in študijski knjižnici — 34133 Trst, Ul. Sv. Frančiška 20/1. Prva vaja otroškega in mladinskega pevskega, zbora «Kraški slavček* iz Nabrežine bo v prostorih Glasbene matice v Nabrežini jutri, 1. oktobra, ob 15. uri. Razstave Slikarska razstava Vinke Zakrajšku-ve v NŠK bo odprta do 8. oktobra v uradnih urah knjižnice. Slike so tudi na prodaj — informacije v knjižnici. V tržaški občinski galeriji bo do 6. oktobra razstava najnovejših del tržaške slikarke Elettre Boveri-Baldini. V Kraški galeriji v Repnu razstavljata slikar-samoraštnik Konrad Peternelj in kipar Radomir Boškovič. galerija je odprta le ob nedeljah in praznikih z urnikom od 10. do 13. ure ter od 14, do 18. ure. V galeriji Cartesius razstavlja tržaški kipar in slikar Marcello Ma-scherini. V galeriji Rossoni razstavlja slikar* ka-naivka Mihaela Velikonja. V galeriji Li lanterna razstavlja akvarele graški slikar Peter Richard Oberhuber. V umetnostni galeriji Forum bodo jutri, 1. oktobra, ob 18. uri, odprli razstavo izdelkov vizualne razi-skave, ki jo je opravil Edvard Zajec v sodelovanju z Matijo Hmeljakom. •* .'ijset v* - \ • ’ . V spomin na Danico Flego daruje Franc Brus 5000 lir za PD Ivan Grbec. Namesto cvetja na grob tovariš* Alberta Čuka daruje družina Padovan 5000 lir za poimenovanju šole P® Pinku Tomažiču. Ob prerani smrti Alberta Čuka iz Trebč daruje družina 20.000 lir z* sklad časopisa «L'Unita». športno društvo Adria izreka iskreno sožalje Radivoju Pečarju in družini ob izgubi nonnla Antona. Sekcija KPI Lonjer - Katfnnra izrek* tovarišu Radivoju Pečarju globoko sožalje ob izgubi dragega nonota Antena Pečarja. Ob prerani smrti Riccarda Marc* izraža celica KPI iz Doline iskreno sožalje prizadeti družini. Za vedno nas je zapustil naš dragi RICCARDO MARC Pogreb bo jutri, 1. oktobra, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Dolini. * Žalujoči: žena Marija, hčerka Darica, zet , Gianni, vnukinja Samuela, sestri Marija in Justina ter drugo sorodstvo Trst, 30. septembra 1977 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 Dne 27. septembra nas je v 39. letu starosti zapustila naša draga NIVES ANTONI Pogreb bo danes, 30. septembra, ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo: starši in sin Flavio Žalosti se pridružujeta družini ščuka in Antoni. Gabrovec, 30. septembra 1977 Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila ANGELA SM0TLAK por. GIAC0MINI Pogreb bo jutri, 1. oktobra, ob 11, uri iz mrtvašnice tržaške bolnišnice v Milje. Žalostno vest sporočajo: mož Piero, hči Ne-vlja z možem Carlom, Nilda, Silvano in Marisa Oreh, 30. septembra 1977 POROČILO PODŽUPANA GIORGIA CESAREJA Oktobra se v polni meri! obnovi kulturna dejavnost’ Začetek nove gledališke sezone - Že nad 100.000 obiskovalcev na antološki razstavi Lojzeta Spacala Kulturna dejavnost v tržiški občini bo z mesecem oktobrom zopet zaživela. Po dolgem poletnem premoru se bodo ponovno odprla vrata vseh tržaških gledališč, ki bodo nudila zvestim obiskovalcem vrsto pred stav,- V Verdijevem gledališču bodo v prihodnjem mesecu nastopili s Puccinijevo «Turandot», Stalno gledališče bo kot prvo predstavilo Von Horvathovo delo «Zgodba dunajskega gozda*, v Kulturnem domu pa bo ansambel SSG igral Župančičevo «Veroniko Deseniško*, ob stoletnici pisateljevega rojstva. Nadaljevale se bodo tudi razstave umetnikov. Na Gradu sv. Justa bo razstavljal svoja dela Lojze Spacal, ki zaradi izredno velikega števila obiskovalcev, že nad sto tisoč o-seb, bo razstavljal še ves oktober. V tržaški Rižarni pa se bo njegova razstava o odporništvu nadaljevala do 6. novembra. Konec meseca pa bo v Costanzijevi palači pripravil antološko razstavo svojih del Romeo Daneo. V isti palači in v naravoslovnem muzeju pa bo do 9. oktobra potekala III. razstava gob, ki uspevajo na kraški planoti. V zvezi s programom kulturnih prireditev je podžupan in odbdrnik za kulturo Giorgio Cesare, poudaril pomen vseh kulturnih dejavnosti in povabil dijake in študente vseh šol, naj v večjem številu obiskujejo razstave in muzeje ter naj se zanimajo za kulturo v vseh njenih pogledih, kajti kultura ima važno mesto v naši družbi. menjavo in zmešnjavo sila neobčutljivi, sicer bi ne spregledal te napake časopisni korektor in tudi v anketnem vprašalniku neke naše ustanove (moderno bi rekli strukture!) ne bi spravili vnuka in nečaka v isti koš. In če pomislim, da je še moja mati in njena generacija v poimenovanju sorodnikov razlikovala še med svakom in deverjem ter svakinjo in zevo, ugotavljam, da je naš jezik naglo obubožal. Vendar vsaj vnuka in nečaka razlikujmo! Drago Pahor Vnuk ali nečak? Če ne bi bilo žalostno, bi se človek smejal, ko bere k obvestilu poroke dveh mladih ljudi, da jima čestitata poleg staršev, brata in sester tudi — vnukinji. Očitno ni tu po sredi tiskarski škrat, temveč dejstvo, ki ga opažamo že vrsto let, da postaja naš jezik iz dneva v dan siromašnejši. Ne zadostuje, da prevzamejo premnogi naši rojaki kot občevalni jezik med seboj italijanščino in s tem polagoma dr-čijo v asimilacijo. Tudi ob slovenskem pogovornem jeziku opažamo vedno manjšo skrb, da bi se izražali v pravilni slovenščini in pogosto se primeri, da kdo «nese svoj avto v popravilo k mehaniku». In takih in sličnih primerov bi mogel našteti še nekaj. Toda ostanimo pri vnukih. Tu gre za grobo zamenjavo pojmov, ali bolje rečeno za združitev dveh sorodstvenih oznak v skupno vrečo, iz katere si lahko vsakdo vzame po sluča.ju-‘&NO~~ali drugo besedo. Toda vnuk, vnukinja ter nečak in nečakinja nista istoznačnici. Pod vplivom italijanščine, ki pozna za oba pojma le eno besedo — nipote — smo mi napravili med nami silno zmešnjavo. V uvoe svoje zadnje dramsko!•delo., šesto po vrsti, opremil z značilnim naslovom: «1z take smo snovi kot kranjski komedijantih in jo dal pred dnevi krstiti hiši. ki mu je pred natanko osemnajstimi leti postavila na oder znamenitega tRombina. žalostnega klovna*: Mestnemu gledališču ljubljanskemu. In najbrže ni golo nakliučie. da se je obema soustvarjal nima členoma predstave dramatiku Za pančiču in ansamblu MGL, pridružil še tretji, namreč režiser Mile Korun, ki se res ne otepa slovenskih besedil, saj jih je samo v lanski sezoni če izvzamemo še redno igrano celjsko «Po-hujšanjet, zrežiral kar tri in vsem botroval tudi pri krstu. Kakšna je tedaj ta Zupančiče va *snov*. ki res ni podobna oni sanjski iz Shakespearovega sveta, saj j c trdno zakoličena v naš vsakdanji, robati svet, pa ven- darle prinaša v gledalčevo zaves t nekatere temeljne dileme o živ Ijehjski. resnici in laži. verjetno sti in neverjetnosti, veri in neveri. A že hkrati — in to se mi zdi vredno poudariti — se ta tsnov» ne opira na nobene zglede iz evropske dramaturgije. Kot da bi naš avtor zavestno pozabil na razne Aristotele, na Lessinge na Hegle, čeprav njih dramaturgijo odlično obvlada. Nobenih tujih primesi ni v teh «kranjskih komedijantih» in četudi bi si samo za hip priklicali v spomin Pirandella, ki se je že bolestno loteval dileme med resničnostjo in videzom, bi bili v hudi zadregi Ne. Zupančičevi kr,medi janti — kajti za komedijante tudi gre —- so tako slovenski, tako tipično naši in vendar hkrati tako nadetnično problemski, da se n njih stapljajo tri žive komnonen-te sodobne gledališke predstavo: misleči človek, čas in prostor. Vse te sestavine pa imajo še tipičen slovenski predzngk: misleči človek — naš do amena navdušeni in navdušujoči amaterski igralec, čas — rojevanje gledališke predstave na amaterskem odru. ki pa se spremeni v hud spopad z življenjskim vsakdanom, prostor — zaprašen in slabo razsvetljen amaterski oder (in soet amaterski, oder. čeprav Mirko Zu pančič misli, tako se riti zdi na srž gledališča, na norost gleda lišča, poezije, skratka ustvarjalnega dela nasploh), ki spričo zelo evidentiranih eksistencialnih stisk izgublja svoj fenomenološki pomen in vse bolj in bolj postaja «prazen prostor». V tem prostoru se dogaja vse, ali skoraj vse: igralci-amaterji se pogovarjajo o kravah in o letini. o dilah, ki jih bo treba na- Patronat KZ -INAC svetuje DELOVNO DOBO V BIVŠI CONI B BODO PRIZNALI TUBI V ITALIJI V pr.: «Zaposlen sem pri večjem industrijskem obratu v Trstu in čez tri leta bom stopil v pokoj. Takoj po osvoboditvi sem celih šest let (do junija 1951) bival v Kopru in bil tam tudi zaposlen. Tisto obdobje imam vpisano na posebni delovni knjižici, vendar pa mi tistih let nočejo uradno priznati. INPS mi ni vključila tistih 6 let v osebno knjižico, ker cona B ni spadala pod Italijo. Nekdo pa mi je omenil, da niti Jugoslavija ne priznava take delovne dobe. Ker je bila moja zaposlitev v Kopru precej dolga, bi mi bilo res žal izgubiti šest let. Se bo morda kaj uredilo z osimskim sporazumom? Povedati moram tudi. da mj je Jugoslavija priznala eno leto in osem mesecev partizan-ščine.* O- S. Ravno na koncu svojega dopisa ste morda nehote omenili, da bodo osimski sporazumi pustili tudi na pokojninskem področju vidno sled. saj bo odpravljena makroskopska socialna krivica, ki jo je utrpelo teliko zavarovancev v bivši coni B. Ker je .bilo formalno (vsaj za Italijo) še nerešeno vprašanje teritorialne pripadnosti »bivše cone B», je to imelo za posledico, da tam opravljene delovne dobe v razdobju med 15. 5. 1945 in letom 1956 ni bilo mogoče izkoristiti ne v Italiji ne v Jugoslaviji. To so na lastni koži izkusili predvsem tisti zavarovanci, ki so se medtem u-pokojili, vendar niso mogli de fac-to uveljaviti vsega svojega delovnega staža. S podpisom osimskih sporazumov pa sta obe vladi prevzeli obveznost, da čimprej imenujeta svoje člane v mešano komisijo, ki naj prouči celotno problematiko na pokojninskem področju in naj sporazumno reši vse sporne točke, nakar bo vsaka država zase izdala v smislu poseben zakon, ki bo regu-lariziral toliko nerešenih zavarovalnih pozicij. Kolikor smo zvedeli iz neuradnih, vendar zanesljivih virov, se je mešana komisija že večkrat sestala, in so dejansko že dosegli sporazum o vseh perečih točkah. Kar najbolj zanima večino naših bralcev, bo delovno dobo v bivši coni B priznala vsaka država za svoje državljane. To pomeni, da bo v našem konkretnem primeru tistih šest let delovne dobe upošteval INPS in jih bo priključil vsem drugih prispevkom, ki jih u-veljavljate v Italiji. Ni pa še znano. kako bodo ravnali s tistimi bivšimi zavarovanci, ki so že v pokoju in so bili torej doslej prikrajša- ta lej rubriki naš izvedenec Boris Simoneta seznanja tila-teli* z vsemi vprašanji v pristojnosti Patronata Kmečke zveze Za vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na Patronat KZ INAC, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-785 Urad je odpri vsak dan od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15 do 17. ure. ob sobotah pa od 8.30 do 12. ure. ročiti v tovarni, pa o žebljih, s katerimi bodo pribili te dile, ki bodo čez nekaj dni. ko bo premiera Linhartovega ^Matička*, predstavljale baronovo sobo. Ampak v tem prostoru se ljudje pogovarjajo tudi o luni da/ tudi o luni. o poeziji, o svobodi, o lepoti, o človečnosti, o osmišhe-nosti tega šestmesečnega garanjai večer za večerom, na slabzakurjenem odru. In nenadoma vse postaja noro, skoraj dionizično radostno Skupina »se ne bo šla» nič več Linhartovega «Veselega dne ali Matiček se ženh. Stvar postala nezanimiva. neomišljena. Mladi var, ki igra Matička in Nežko, se zaljubi. čisto zares. Ona je celo noseča z njim. Nič hudega, \če’ šla v čigrfa do ušes zaljubljena. Nasprotno. Bolj naravna bosta; pd "tudi! rijen nekdlikb ndbtelJfel1' trebušček ne bo nič motil. Kaj pa bo po predstavi, ko bodo ugasnili reflektorji, ko se bodo lepi, barvasti kostumi vrnili v gledališko izposojevalnico, ko ne bo oder Domenil nič drugega kot, reci in piši v- oder9! Davek je očitno prehud. Igro je treba igrati, za kakršnokoli ceno. Brez prestanka jo je treba igra ti. Zakaj samo v iari in z njo bivajo, kratko in malo so Pa čeprav je ta eksistenca boleča. Igra ne pozna zaprte strukture, ne pozna zaprtih situacij, kajti igra se nadaljuje, seveda ne Linhartova. Zato pa ji je treba spremeniti konec, po možnosti tak, da bo dovolil vsem, ki se v igri igrajo, nekak prožnejši, bolj omišljen *modus vivendi*. Naj pomeni to «življenje v transu», kol beremo v gledališkem listu, ali na kaj drugega, kaj več Mogoče je ta «več» Zupančičev tihi protest izredno občutljivega človeka, ki mu ni vseeno, če borne, v tej družbi, ki jo postavljamo na podstavek resnične svobode, res boljši, bolj človeški, dovzetni za vse dobro in plemenito. Zupančičeva igra «1 z take smo snovi kot kranjski komedijanti» ne pozna ne zmagovalcev ne premagancev. Pozna samo moč vere nad nevero. Sklep je nadvse optimističen ali vsaj hoče verjeti človeku. Igre je konec, navkljub spremenjenemu sklepu; vsi se vračajo v svoje demove. k svojim vsakodnevnim problemom in zapletom. Med njimi je tudi režiser, človek, ki je hotel «prebuditi)> v teh ljudeh nekakšno višjo zavest, zdaj, na koncu, pa skoraj malodušno ugotavlja, da so od vsega tega ostale le cunje Razmetani, nemi kostumi barona, Matička, Nežke, Zmešnjave, žužka. Budala in drugih komedijantov. «A1’ pa ne!* ni. Najbolj pravična bi bila rešitev, da bi vsakomur priznali delovno dobo z retroaktivnim štetjem, in sicer od upokojitve dalje. Kot dokazno gradivo za vaše delovno razmerje v Kopru zadostuje delovna knjižica, na katero se bo INPS zgledoval. Kar pa zadeva partizanščino, vam je to priznala Jugoslavija in ob upokojitvi boste lahko uveljavili po konvenciji tudi tisto zavarovalno dobo. Na koncu pa naj še enkrat naglasim, da dokončnega novega zakona o ureditvi delovne dobe v bivši coni B še ni, torej vsak zahtevek v tem smislu danes nima še pravne osnove, kaže pa. da bo do podpisa sporazuma o pokojninah in zadevnega zakona prišlo v najkrajšem času. Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) - Bodite previdni v svojem finančnem poslovanju. Prijeten sestanek v teku dneVa. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) - Povrnjen vam bo denar, ki ste ga posodili. Srečne ure z ljubljeno o-sebo. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) — V svojem poslovanju uporabite zdrav razum, čustvene spremembe na vidiku. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) - Družabnikov uspeh vas bo spodbudil k večji dejavnosti. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) - Povečal se bo obseg dela. Vaše razpoloženje bo spremenljivo. DEVICA (od 23 8. do 22. 9.) -Svojili poslov ne zaupajte komaj poznani osebi. Prijeten večer z novimi sobesedniki. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) — Z odličnim uspehom boste zaklju- čili neki posel. Zanimiva čustvena ponudba. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) — Obrzdajte nekoliko svoje pretirane ambicije. Bodite kar najbolj širokoročni z vsemi. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12. — S svojo diplomatičnostjo si boste zagotovili nepredvideno pod|X>ro. Odkrili boste dobro vzgojno sredstvo. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) — Sprejmite pomoč samo od oseb, ki so vam resnično zveste. Zadržanost ljubljene osebe izhaja iz slabega razpoloženja. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) — Uporabite vsa dovoljena sredstva, da si utrdite poslovni ugled. Dobro razpoloženje v družini. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) - Vaši odnosi do predstojnikov se bodo izboljšali. Prijetno srečanje v te ku dneva. mu v zboru odgovorijo igralci in s to repliko se igra tudi konča. Kot sem že v začetku zapisal, je Mirko Zupančič dobil v re žiserju Miletu Korunu in v an samblu MGL polnokrvne soustvarjalce. saj je predstava tako rekoč brez predaha smiselno za polnjevala tudi tista mesta v besedilu, ki so dramaturško šibkejša ali vsaj nekoliko (zlasti /. de janje) razvlečena. Korun je ves čas domiselno gradil Zupančičev tekst in ga mizanscensko tako u-gradil v scenski prostor Melite Vovkove .(odprti oder s skromnimi in najpotrebnejšimi rekviziti), da je provociral prav s svo jo izrazito a nevsiljivo gledali škostjo: od preproščine gegov do resnih, na trenutke celo melodramatičnih intimnih izpovedi pa vse do druge polovice drugega dejanja, ko se dionizična radost igra nja sprevrže v pravcato homoiu-denstvo. v primitivno človekovo slo po igranju. Igra kol akt svobode a tudi igra kot fikcija, kot omejena popolnost v času in v prostoru, že samo ti prizori bi bili vredni podrobnejše obravnave, vsekakor pa se uvrščajo v gledališko antologijo velikega slovenskega režiserja. V glavnih vlogah so nastopili Danilo Bezlaj (Štefan in baron), Marjeta Gregorač (Cimoermano-va in baronova žena). Dare Ulaga (čezmernik in Zmešnjava), Franček Drofenik (Kahn in žužek). Janez Eržen (Mihol in Bu dalo) ter Marko Simčič in Milena Zupančičeva, ki sta tolmačila Matička in Nežko. Skratka predstava, ki bi si jo z veseljem ogledali tudi pri nas. s. v. nas njegovi akvareli ne navdušijo, posebno ne, ker se nam zdijo površni, nedodelani, improvizirani, in to v negativnem smislu, pa čeprav je posebno za akvarel improvizacija po navadi pozitivna kakovost. Razstava pa nam hkrati dokazuje, da je mojster obšel pol sveta, ker njegovi akvareli prikazujejo motive iz velikih evropskih centrov. Razstava v tej središčni galeriji bu trajal do srede oktobra„ Iz Ulice S. Niccold stopimo v galerijo «Cartesius» v Ulico Marconi IS, kjer bo do 12. oktobra razstavljal znani tržaški mojster Livio Rosignano. Rosignano, ki je zadnjič razstavljal v januarju v Tržiču, pred letom dni pa prirčdil v Vidj mu veliko razstavo svojih olj, je za sedanjo razstavo pripravil kakih 30 jedkanic manjšega formata Kot po navadi se je Rosignano ponovno predstavil s tipično svojimi motivi, ki prikazujejo življenje tako imenovanega malega človeka. Tako n.pr. vidimo ribiča, ki krpa ali suši mrežo, vidimo dve gospodinji, ki sla se po naključju srečali sredi mesta in si izmenjujeta «zadnje novice», vidimo skupino revnih ljudi, ki so prinesli na založni zavod (Monte di pleta) še kak koš svojega premoženja, da bi z revnimi denarji plačali morda kak dolg ali kupili kaj za pod zob. Tu vidimo osamele goste v kavarni Tommaseo. ki ne vedo kako bi prebili svoj revni vsakdan. V sredo zvečer je v občinski galeriji razstavila svoja dela mlada umetnica Eletta Doveri Baldini, ki bo tu razstavljala do 6. oktobra. Mlada slikarka je, kot kaže, svoje življenje posvetila umetnosti, samo umetnosti. Čeprav je njena glavna stroka glasba, saj je končala tržaški konservatorij, na katerem sedaj poučuje klavir, se je pri Predonzaniju, Čaraj u in Cara-moriju uspešno usposabljala tudi za likovno izražanje in njena razstava v občinski galeriji, ki je praktično njena prva osebna predstavitev javnosti, dokazuje, da se v njej krijejo lepe možnosti. Podrobno in temeljito oceno prepuščamo kritiku, vendar bi radi že vnaprej povedali, da so tako njena dela figurativnega značaja, kot tudi novejša dela, ki težijo k abstraktnosti, prepričljiva, prav tako prepričajo njene risbe, v črnobelem, pa čeprav je v svojih oljih dokazala, da čudovito obvlada barve. Posebno zna mojstrsko obvladovati olivno in zeleno barvo nasploh, pa tudi svetlozeleno ter rumeno barvo tako da v nobenem primeru ne zaide v tisto mehkoto, ki ne predstavlja več liričnosti, ki je zanjo značilna, pač za osladnost. Jutri, v soboto, 1. oktobra, ob 13. uri bo odprla vrata tudi tržaška galerija «Forum» v začetku Ulice Coroneo. Ta znana napredno u-smerjena galerija si je letos izbrala za začetek sezone razstavo del znanega tržaškega mojstra Edvarda Zajca, ki je pripravil svoja dela, kot po navadi, ob sodelovan ju ljubljanskega strokovnjaka Matije Hmeljaka. Ne bomo predstavljali Edvarda Zajca, o katerem smo obširneje poročali pred leti, ko je imel veliko razstavo v palači Costanzi. Prepričani pa smo, da bo njegova razstava vzbudila v našem mestu veliko pozornosti. Ko najavljamo nove razstave, ne moremo mimo sindikalne razstave, ki jo prireja sindikat umetnikov CISL v obnovljeni galeriji «Rossoni.» Tu bo od 1. do 10. oktobra razstavljalo 17 tržaških slikarjev. Istega dne. torej v soboto, 1. oktobra, pa bo v galeriji «Corsia Stadion odprl razstavo svojih del Piero Frausin, ki bo razstavljal ao 14. oktobra. Fre PETEK, 30. SEPTEMBRA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.25 Maša 13.00 Argumenti, vzgojna oddaja 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.00 Rim: Konjske dirke 18.15 ZORRO: NERED V MON-TERREYU 18.40 Superstar: Stan Kenton. Maynard Fer-guson 19.05 Spaziolibe.ro 19.20 MAMA NA ŠTIRIH KOLESIH - Gran Prix 19.45 Almanah. Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Roman v nadaljevanjih 21.30 PING PONG Soočenje z aktualnimi vprašanji 22.05 DIVJI LOVEC Ob zaključku: DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Comunicazione ed espres-sione, vzgojna oddaja 18.15 Programi za mladino Skrivnosti in stvarnost morskega življenja 18.30 Risanka 18.45 Iz parlamenta, DNEVNIK 2 in Športne vesti 19.00 POROGLJIVI PES, film Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 . Odprti studio 20.40 GASSMAN NA DRAŽBI, 1. oddaja 21.50 Leo Ferre: . 743.746 RAZLOGOV ZA LJU- BEZEN, glasbena oddaja 22.40 PARTIJA V DVEH. 4. nad. Ob zaključku DNEVNIK 2 -Zadnje Vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 - 10.00 TV v šoli 17.00 Križem kražem 17.15 V novi svet odraščamo 17.55 OBZORNIK 18.10 Jazz na ekranu: TA77TRATK 18.45 ASTMA, 2. del oddaje iz cikla Sodobna medicina 19.05 Cesta in mi 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 19.55 Notranjepolitični komentar 20.05 Začetek, koncertne sezone, prenos iz dvorane Slovenske filharmonije 21.10 Razgledi: S skupnimi močmi 21.45 POLICIJSKE ZGODBE, sc rija 22.35 Boks: MOHAMED (VU - SIIAVERS Ob koncu DNEVNIK Koper 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 TAT, celovečerni film 22.25 Razstava domače obrti 22.40 BOKS: Mohamed Ali - Sho-wers, posnetek Zagreo 19.30 DNEVNIK 20.00 V čast mi je, da vas lahko povabim 21.00 SERPICO. serijski film 21.50 Na prvem mestu: LEGENDA O PERASTU OO 15 Roli«' MOH AMED ALI - SIIAVERS ŠVICA 18.05 Program za mladino 19.25 Dokum. oddaja 20.45 MARJANINO ŽIVLJENJE - 3. na dalj. 21.40 Argumenti 22.30 Jazz club TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.30, 14.00, 15.30, 17.00. 18.00. 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro; 8.05 in 9.05 Glasba in kramljenje; 9.30 Koncert sredi jutra; 10.05 in 11.35 Predpoldanski omnibus; 12.(X) Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Glasba na našem valu; 15.35 Klasični album; 16.05 Od melodije do melodije; 16.30 Za najmlajše; 17.05 Deželni skladatelji; 17.20 Glasbena panorama; 18.05 Mednarodno pevsko tekmovanje «C. A. Seghizzi* v Gorici; 18.30 Domači zvoki; KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.00, 7.45 Glasba za dobro jutro; 8.32 Barok v glasbi; 9.15 Orkester Francka Pourcela, 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je. . .; 10.32 Sprint glasba; 10.45 Glasba in na sveti; 11.00 Kim, kim; 11.32 Mini juke-box; 11.45 Elizabetine pravljice: 12.05 Glasba po željah; 14.(K) Kultura in družba; 14.10 Popevke; 14.32 Poje Bisera Valetanlič; 14.45 La Vera Romagna; 15.00 Naši otroci in mi; 15.15 Glasbena oddaja; 15.40 Italijanski zbori; 16.00 Izletnik; 16,40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Tops-pops; 18.35 Naši zbori pojo; 19.32 Crash; 20.00 Glasovi in zvoki; 21.17 Pojejo The Super-mes; 21.32 Simfonični koncert; 22.45 Jazz. RADIO 1 7.00, 8.00. 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 7.20 Glasbeno prebujenje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Re sna glasba; 9 00 Vi in jaz; 10.30 Lahka glasba; 11.00 ilollywood med mitom in realnostjo; 11.30 Glasbena oddaja; 12.05 Drugi zvok; 13.30 Glasbeni program z Bruno SaLi; 14.05 Vzgojna oddaja; .14.30 Komorna glasba; 15.05 Glasbeni program; 15.30 Mala zgodovina o prednjih stražah; 16.15 E. . .State con noi; 18.35 Srečanje z VIP; 19.20 Večerni program; 20.10 «Strah», radijska igra; 20.30 Disko teka «OFF»; 21.05 Sodnikove ob sodbe; 21.35 Glasbeni notes; 23.15 Lahko noč. RADIO 2 7.30. 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Oni drugi dan; 8.45 Prelepi letni čas poletje; 9.32 »Fiesta*, ra dijska igra; 10.12 Počitnice v hali F; 11.32 Pesmi za vsakogar; 12.45 Petkova pripoved; 13.00 Glasbeno potovanje okoli sveta: 13.40 Romanca; 15.00 Oddaja za bolnike; 15.45 in 16.33 Tu Radio 2; 17.55 Glasba; 18.33 Big mušic, SLOVENIJA 5.00 , 6.00 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00, 22.00 23.00 Poročila; 5.15 Danes za vas; 6.20 Rekreaci ja; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Beseda na današnji dan; 8.08 Gla sbena matineja; 9.05 Radijsaa šo la; 9.30 Iz glasbene tradicije jugo slovanskih narodov; 10.40 Turi stični napotki: 11.03 Po Talijinili poteh; 12.10 Z orkestri ih solisti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.20 Zabavna glas ba: 13.30 Priporočajo vam. . .; 13.50 človek in zdravje; 14.05 Glasbena pravljica: 14.21 Naši umetniki mladim poslušalcem; 14.30 Gla sba po željah; 15.30 Napotki za turiste: 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.45 Naš gost; 16.00 «Vrtiljak»: 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Mesta prijatelji; 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Mi nute z ansamblom štirje kovači; 20.00 Stop pops 20; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih, ANDREJ ŠAVLI: VRSTA SKOZI ČAS Obrazi koprsko -goriške generacije slovenskih učiteljev (1875- 1909 - 1919) VII. Franc Bogataj in kobariške družine in rodbine učiteljev Mislim, da na Goriškem ni kraja, ki bi bil' v nekem obdobju dal v razmerju z velikostjo toliko učiteljev, kakor jih je dal Kobarid. To je prav gotovo re zultat pripravnice za učiteljišče, ki je delovala v Kobaridu od je šeni 1878 do junija 1905. razen eno šolsko leto (1888-1889), torej 25 let. Kobariški učitelji so spet pošiljali svoje otroke na učiteljišče in tako so nastale znane kobariške družine in celo rodbine učiteljev Urbančičev. Miklavičev, Uršičev, Bogatajev in drugih. Franc Bogataj izjemoma ni Ml rojen v Kobaridu, gre torej za Bogatajevo družino učiteljev Rojen je bil v Jaznah pri Otaležu leta 1861. maturiral je na učiteljišču v Kopru leta 1881. Učiteljeva I je na Tolminskem, med drugim v Soči, Bovcu in na Liv ku. najdalj je bil nadučitelj v Kobaridu. V Bogatajevi družini je bilo pet učiteljev oziroma učiteljic Društveno, zlasti prosvetno in gospodarsko delo v kraju je v letih pred prvo vojno čutilo prisotnost'nadučitelja Franca Bogataja. Kobariška šola je bila v priročnem, gospodarskem, promet nem in kulturnem stičišču bre-ginjskega ter bovškega kota, kobariških gorskih vasi kakor tudi Soške doline od Tolmina navzgor, zato je odigrala povezovalno vlo go med šolami v zgornjem Posočju in nadučitelj Franc Bogataj je bil povezovalni člen med učiteljstvom. Dalj časa je bil predsednik okrajnega učiteljskega društva in poverjenik Slovenske šolske matice. To situacijo je na mah zrušila soška fronta leta 1915. Kobarid so takoj zasedle italijanske čete, nadučitelj Bogataj je sicer ostal v Kobaridu, a brez službe. V nekim dopisu v Slovencu tistih dni — dopis je prišel v uredništvo skozi Švico -. beremo, da je v Kobaridu mrgolelo italijanske vojske. Kobaridci, kolikor jih je bilo dama. so se koj znašli: odprli so nešteto gostiln, v vsaki drugi hiši je bila gostilna in Kobaridci so postali gostilničarji Tudi nadučitelj Bogataj je postal krčmar in se tako preživljal. Po vojni se je umaknil v ozadje, bil še nekaj let vodja šole v Ko baridu in šel kmalu v pokoj. Po zlomu Avstrije in ponovni italijanski zasedbi Kobarida so se šolske razmere v njem hudo zavozlale. Vse plasti prebivalstva Apeninskega polotoka od severa do skrajnega juga so bile prepolne nesrečnega Caporetta, ob zlomu Avstro-Ogrske so bile do kra- ja vzhičene ter pripravljene, da italijansko šolo v italijanskem Ca-porettu opremijo in zasedejo • tako, da bo postala svetišče m simbol patriotizma in žrtve. Približno take pobude so odmevale v italijanskem tisku. Vsa ta reč pa jp zvodenela, ker so bili v Kobaridu pač samo slovenski u-čenci. Govor je bil potem, da bi kobariška šola dobila vsaj paralelni italijanski oddelek oziroma italijanske oddelke. Vpliv kobariške slovenske inteligence in narodna zavednost Kobandccv je tedaj zmagala. Veliki del kobariškega učiteljstva je bil tedaj že v Jugoslaviji, vendar je bil1 njegov vpliv dima močan. Naravna reakcija na kombinacije z italijansko šolo ali oddel ki je bila oživitev kobariškega Sokola, ki je začel delovati jxid-talno. V letih 1919, 1920 in še pozneje so bile v Kobaridu redne proste vaje sokolska dece in naraščaja Zadnji sokolski nastop v Kobaridu je bil leta 1922 v Špe-honjevi Frandoličevi garaži. Med drugimi vaditelji je bil Gabrijel Medved. Maistrov borec in pozneje znani taksist v Mostu ob Soči. Sokol je imel močno tradicijo že izpred leta 1915, pripisati jo je treba predvsem številnemu u-čiteljstvu in trškemu značaju prebivalstva. Na drugi strani so Italijani že v letih prve zasedbe leta 1915-1917 organizirali v Kobaridu varstvo za otroke, imeno- vano edukatorij. Vzgojiteljica je bila neka Vavpdtieeva. Sedaj, ob koncu vonje, še pritisk italijanskega patriotičnega tiska in javnega mnenja. Spopadle so se ene in druge sile. Reči pa je treba, da je narodna zavest Kobaridcev častno prestala preizkušnjo. Zapleti in vozli okoli šole v Kobaridu med prvo vojno in ob prevratu bi bili vsekakor hvaležna tema za posebno raziskavo. Kristjan Bratina Rojen je bil v Štomažu bli211 Ajdovščine, šolal se je najprej na učiteljišču v Gorici, četrti let" nik pa je obiskoval v Kopru, kjer je maturiral leta 1876: spada v skupino prvih koprskih maturantov, skupaj jih je bilo samo pel' razen Bratine še Alojz Bunc 12 Kamenj na Vipavskem, Jakob Komavli iz Revme pri Gorici, žel’ Orel iz Bilj pri Gorici 'n Franc Vilhar iz Studena pri P°~ stojni. Kristjan Bratina je, med drJ' gim, učiteljeva! v Kobaridu 'n Tolminu, nazadnje je bil vršf° let nadučitelj v Bovcu in ment-°r učiteljstva na Tolminskem. verjenik Slovenske šolske matice in predavatelj na učiteljskih k°n' ferencah. Na pedagoškem področju je deloval tudi publicistično-Objavil je več člankov v petin goškem listu Šola, glasilu g01 škili učiteljev, ki je izhajalo v Gorici v letih 1880-1884. ri- ODBOJKA NA EVROPSKEM PRVENSTVU ITALIJA GLADKO ODPRAVILA REPREZENTANCO JUGOSLAVIJE Obe se bosta zdaj potegovali za mesta od petega do osmega Pri moških so finalisti SZ, Poljska, Romunija in Madžarska, pri ženskah pa SZ, NDR, Poljska in Madžarska Memorial 4 Slarca» to prejel Dolinčan Člana t HELSINKI — V neposrednem obračunu je Italija prepričljivo premagala Jugoslavijo. Srečanje je trajalo nekaj več kot eno uro in Italijani so bili neverjetno boljši nasprotnik, ki je nadigral nasprotnike v vseh odbojkarskih elementih. Medtem ko so »azzurri® igrali izredno mirno in premišljeno so bili Jugo-s'ovani živčni od začetka do konca. Še posebej slabo so igrali v obrambi, blok ni obstajal, plasirane žoge nasprotnikov so skoraj vedno zadele v cilj. Poleg tega niti napad ni bil najbolj učinkovit, saj so Italijani odlično blokirali skoraj vse jugoslovanske napade. Tako bosta obe reprezentanci igrali v Oulu za končni vrstni red od 5. do 8. mesta. Finalista v tej skupini sta Romunija in Madžarska, ki sta danes s 3:0 premagali Finsko oz. Francijo. Slednji dve pa se bosta potegovali za končni vrstni red od 9. do 12. mesta. Druga dva zastopnika v velikem finalu sta po pričakovanjih Sovjetska zveza in svetovni ter olimpijski prvaki, Poljska. V skupini z Italijo in Jugoslavijo bosta igrali še Češkoslovaška in Bolgarija. V ženski konkurenci sta bili danes poraženi tako Jugoslavija, kot tudi Italija. Jugoslovanke so po pričakovanjih prepustile obe točki Češkoslovaški. Nepričakovano pa so ostale praznih rok Italijanke in to v odločilnem srečanju z zastopnicami Zvezne republike Nemčije. Tako bosta igrali skupaj tudi v tej konkurenci Italija in Jugoslavija, toda za vrstni red od 9. do 10. mesta. Ta skupina *bo odločilni tekmi igrala v znanem finskem športnem centru Lahtiju. V ženski konkurenci se bodo spoprijele za kolajne naslednje štiri države: Sovjetska zveza, Nemška demokratična republika, Poljska in Madžarska, to je tiste države, ki cenjevalni pohod. V zgodnjih jutra-so bile v finalu tudi na zadnjem njih urah je bilo v vasici vse živo. Sovjetska zv. - Nizozemska 3:0 Češkoslovaška - Poljska 1:3 ŽENSKE Kotka Bolgarija - NDR 3:2 Italija - ZRN 1:3 (11:15, 15:11, 5:15, 5:15) Poljska - Finska 3:0 Turku Romunija - Nizozemska 3:2 Jugoslavija - češkoslovaška 0:3 (13:15, 4:15, 14:16) Madžarska - Sovjetska zveza 0:3 FURLANIČ NOGOMET nudba iz ZDA, kjer nastopa za tamkajšnjo enajsterico Cosmos. Jutri bo v New Yorku opravil le simbolično srečanje: prvi polčas bo odigral v vrstah Cosmosa, drugi pa za Santos, pri katerem je začel svojo kariero. BOKS 19. NOVEMBRA V MILANU Parlov proti Cuellu BUENOS AIRES — Boksarski dvoboj za svetovni naslov poltežke kategorije med Argentincem Cuellom in jugoslovanskim boksarjem Par-lovom, bo 19. novembra v Milanu. PO IZREDNI KARIERI Pele zapušča nogomet NEW YORK - Sloviti brazilski nogometaš Pele bo v soboto odigral poslednjo tekmo v svoji izredni karieri. Pred časom se je sicer že umaknil iz aktivnega nogometa, nato na ga je premamila bogata po- SANTA MARGHERITA — 37-letni italijanski boksar Franco Zurlo je v tem kraju ohranil evropski naslov Petelinje kategorije. Njegov nasprotnik Irec Paddy Maguire je namreč odstopil zaradi rane po 8. krogu. Jutri zvečer, s pričetkom ob 20. uri, bo priredil SPK Čupa družabni večer v gostilni Bella Riva v Broj-nici. V sklopu večera bo tudi nagrajevanje zmagovalcev na društvenih regatah in podelitev »Memoriala Darija Starca® krmarju Glavini, ki ga dobi letos v trajno last. V preteklem letu je namreč osvojila me * 1 2 3 4 5 morial — stilizirano jadro — jadrnica s kabino Dolina H, katero je krmaril Glavina do Zadra. Memorial je namreč prehodnega značaja in ostane v trajno last krmarju jadrnice, ki ga osvoji dvakrat. Glavina se je letos odpravil na daljše križarjenje s svojo 6-metrsko leseno Dolino II (Sloop Brocks) in v 11 dneh priplul do otoka Rašip v Komatih. Dober del poti je plul sam, kljub temu pa mu je ostalo dovolj časa, da si je včasih privoščil malo oddiha in za spremembo ulovil tudi kaj za pod zob, kot priča gornja slika. Kolikor poznamo posadko Doline II, so te ribe res trikrat plavale . . . NOGOMET POKALNA TEKMOVANJA Prvo kolo se je odvijalo brez večjih presenečenj Nekoliko nepričakovana le izločitev moskovskega .Torpeda Povratna srečanja prvega kola nogometnih tekem evropskih pokalov niso prinesla velikih presenečenj, saj so se vse boljše enajsterice u-vrstile v drugo kolo. V pokalu prvakov je v tekmovanju ostalo še 15 ekip, ki se bodo skupno z angleškim Liverpoolom pomerile v osmini finala. Edini presenetljivi izid so zabeležili v Moskvi, kjer je Benfica izločila domači Torpedo po streljanju enajstmetrovk, potem ko se je tekma zaključila z neodločenim izidom 0:0. . Tako italijanski Juventus, kot jugoslovanska Crvena zvezda sta brez težav premostila prvo oviro, saj sta bila njuna nasprotnika zelo šibka. Tudi v pokalu pokalnih prvakov se je splitski Hajduk uvrstil v 'osmino finala: to pa ni uspelo Milanu, katerega je izločil španski Betis iz Seville. V pokalu UEFA je Italija izgubila dva predstavnika, Interja in Fio-rentino, Jugoslavija pa enega in sicer Slobodo iz Tuzle. Pač pa so si ta moštva zapravila papredovanje že v prvih tekmah, zato je bil tokrat njihov položaj brezupen. V šest- ORIENTACIJSKI POHOD MINULO NEDELJO Planinski ocenjevalni pohod na Ojstrnik zelo lepo uspel Priredila sta ga KD Lepi vrh in S K Devin - Prvo mesto so osvojili devinski skavti - Več kot sto udeležencev V nedeljo, 25. septembra, je KD Lepi vrh s sodelovanjem SK Devin priredilo v Ukvah prvi planinski o- prvenstvu v Beogradu. VČERAJŠNJI IZIDI MOŠKI Helsinki ’ / Italija - Jugoslavija (15 :.8, 15:4, 15:6) Romunija - Finska Madžarska - Francija Tampere Bolgarija - NDR 3:0 3:0 3:0 Slovenska pesem se je v umirjenem tonu razlegala po Ukvah v pričakovanju pričetka pohoda, katerega so se udeležili planinci iz Koroške, U-kev in Tržaške. Da bo tekmovanje zanimivo, je bilo takoj jasno. Pred startno mizo je namreč čakalo na odhod veliko število planincev, našteli smo jih čez 110. Ob 9. uri je odpotovala prva eki- pa, kateri so sledile vse ostale. Vprašanja, na katera so tekmovalci morali odgovarjati, niso bila zapletena. Treba je bilo poznati višino Sv. Višarij, ime goriškegžf slavčka, v kateri dolini se nahajajo Ukve in bližnje vasi ter podobna. Težave so nastale, ko je bilo treba izmeriti križ, ki so ga tekmovalci - planinci srečali med potjo. Naj tu povemo le mere: višina 413 em, širina 157 cm. Da so planinci zelo iznadljivi, nam pove rezultat, saj so se vse ekipe zelo približale tem meram. Tik pr'ed ciljem pred kočo Nordio Ob priliki 55-Ietnice nogometa v Mirnu sta na nogometnem turnirju, nastopili tudi enajsterici Sovodenj in Mladosti Iz Doberdoba. Sovodnje (na sliki) so se uvrstile na 2. mesto sta čakali udeležence še dve težavi: najprej izmeriti premer smreke 213 cm od ial/nato pa š.e pretehtati «pristni kraški kamen®. Tu se je tekmovanje praktično zaključilo. Zapisati je bilo treba le še nekaj imen Žora in ime pobudnika slovenskega pouka v Ukvah,-Vsakdo, ki je oddal izpolnjeno vprašalno polo, je dobil topel čaj, nakar si je lahko privoščil še klobase z zeljem in dobro domačo kapljico. Večina udeležencev je po okrepčilu nadaljevala pot do vrha Ojstrni-ka, kjer se je vsem nudil krasen razgled po Ziljski dolini. Za tiste, katerim se je zdel Ojstr-nik pretrd oreh in so ostali ob cilju pri koči Nordio, je poskrbel ukevski pevski zbor, ki je zapel venec domačih pesmi, za muziko pa je poskrbel naš harmonikar Peter. Pred odhodom s planine je bila še razglasitev rezultatov prvega planinskega ocenjevanega pohoda in nagrajevanje. Rezultati so bili sledeči: 1. Skavti iz Devina 596 2. Družina Škabar Mirko 430 3. Ekipa Gruden Stanislav 428 4. Lupine Lara 414 5. Spanghero Bruna 408 Prvim trem ekipam je organizator izročil pokale. Poleg ekip je organizator nagradil s trofejami še najstarejšo udeleženko Lidijo Rove-ri, najstarejšega udeleženca Rudolfa Škabarja, najmlajšo udeleženko Samantho Gruden, najmlajšega udeleženca Petra Rudeža, najštevilnejšo družino Mirka Škabarja (s petimi člani). Trofeje so še dobili gospod Košat kot zastopnik Koroške, gospod Garjup kot zastopnik Kanalske doline in gospod Rudeš kot zastopnik Tržaške, vsi udeleženci pa spominsko medaljo. Prav gotovo bo prvi planinski o-cenjevalni pohod dolgo ostal v lepem spominu udeležencev, obenem pa tudi zadoščenje, da so prispevali svojo moralno pomoč tistim, ki se trudijo, da bi ohranili našo govorico v Kanalski dolini. Š. F. DANES IN JUTRI POD POKROVITELJSTVOM ZTKO SLOVENIJE Slovenski športniki iz obmejnih dežel se bodo srečali na Ravnah na Koroškem Mladi tekmovalci iz Italije, Avstrije, Madžarske ia Jugoslavije se bodo pomerili med seboj v aamizaem teaisu, uogometu, odbojki iu šahu Jutri in v nedeljo bo na Ravnah na Koroškem prvo srečanje slovenskih športnikpv iz obmejnih dežel, ki ga pod pokroviteljstvom ZTKO Slovenije organizira tamkajšnja zveza telesno - kulturnih organizacij. Sodelovali bodo športniki slovenskih manjšin iz Avstrije, Italije in Madžarske, ki se bodo skupno z gostitelji pomerili v namiznem tenisu, nogometu, odbojki in šahu. Čeprav bo celoten program v glavnem slonel na športnih tekmah pa je cilj in namen tega sVečanja veliko globlji, ker daje možnost slovenskim rojakom, da se spoznajo in si izmenjajo izkušnje z ozirom na različne življenjske pogoje na posameznih področjih. Že danes bodo dopotovali na Ravne voditelji .posameznih delegacij, ki bodo drevi podpisali listino o medsebojnem sodelovanju. ZSŠDI bo na Ravnah nastopilo s šestimi izbr.animi ekipami, in sicer v moškem in ženskem n. miznem tenisu, v mrški in ženski odbojki, v nogometu in šahu. Seznam igralcev, ki bodo gostovali na Ravnali. na Koroškem 1. in 2. oklohra jc naslednji: NAMIZNI TENIS Ženske: Sonja Milič, Dragica Blazina, Neva Rebula, Silvana Vcsnaver. Moški: Edvard Marušič, David Mučič, Darko Pahor, Edi Tence. ODBOJKA Ženske: Vida Legiša, Cirila Kralj, Sonja Pernarčič, Ingrid Kalan, Marija Glavina, Dragica Hrovatin, Marina Trenta, Elvia-na Štoka, Denis Daneu, Nadja Rupel, Ticijana Crissani in Nadja Debenjak. Moški: Božič Grilanc, Stanko Živec, Bruno Milič, Lucijan Milič, Jordan Rebula, Jože Bitežnik, Ivo Marušič, Slano Cijan, Igor Milič. NOGOMET Andrej Ražem, Paolo jGrizonič, Mitja Zonta* Igor Smotlak, Darko Škabar, Zdravko Skupek, Igor, Edvin in Marko Kralj, Robert Sera-žin, Marino Dottori, Franko Sošol, Marjan Bevčar, Lucijan Frando-' lič, Marjo Adamič, Vasilij Štoka, Robert Cupin. Odhod avtobusa bo pred Foro Ulpiano v Trstu točno ob 6.30; tekmovalci naj bodo na mestu 15 minul prej. V Sesl.ian pride avtobus ob 6.40, v Doberdob ob 6.50 in ob 7. uri v Gorico na Travnik. Simoneta REKREACIJSKI TEDEN KRASA Drevi briškola V okviru rekreacijskega tedna Krasa bo drevi v Zgoniku, s pričetkom ob 20. uri, tekmovanje v briško u. . Pravico do rlastopk imajo le člani Krasa, ki se lahko prijavijo pol ure p-ed pričetkom tekmovanja. NOGOMET PLYMOUTH — Povratno nogometno tekmo prvega kola pokala pokalnih p-vakov med Manchestrom United in francosko enajsterico Saint Etifnne bedo odigrali v Ply-moufhu.. Kot je znano, je. prvotno medna--rodna evropska zveza zaradi > izgredov svojih navijačev izključila angleško enajsterico, pozneje pa je to kazen spremenila v denarno globo, vendar ped pogojem, da se povratna tekma ne odigra v Manchestru, ampak v kraju, ki naj bo od Manchestra oddaljen vsaj 200 km. Zaradi tega bodo srečanje odigrali v Plyrpirvthu. cali, ki je pred kratkim osvojil bronasto kolajno na SP v Venezueli v cestni vožnji za amaterje NAMIZNI TENIS Zmaga Jugoslavije V namiznoteniškem tekmovanju za evropsko superligo je včeraj v Ptuju Jugoslavija premagala Nizozemsko s 5:2. Zanimivo je, da vodi nizozemsko reprezentanco Ljubljančan Tigerman. KOŠARKA BRESCIA — V prvem kolu košarkarskega turnirja za trofejo Lombardije so dosegli naslednje izide: Xerox - Mecap 92:85 (52:41) Mobilgirgi - Pintinox 77:76 (41:35) V torek, 4. oktobra, bo v občinski telovadnici v Miljah prijateljska mednarodna košarkarska tekma. Spoprijela se bosta tržaški Italsider in pa Rdeča armada, iz Kijeva. Tekma se bo pričela ob 20.30. KOLESARSTVO bhi-iGAMO — Dne 16 oktobra bo na sporedu mednarodna kolesarska dirka na kronometer za dvojice, veljavna za trofejo Baracchi. Tekmoval bo tudi Gimcndi, ki bo nastopil skupno z Norvežanom Knudsenom, ki bo v prihodnji sezoni po vsej verjetnosti tekmoval v ekipi Bianchi. Za isto ekipo bo v prihodnji sezoni tekmoval tudi Salvatore Mac- NOGOMET RIM — Brazilska nogometna e-najsterica Juventus Sao Paulo bo v mesecu oktobru odigrala tri prijateljske tekme v Italiji. Dne 9. oktobra se bo najprej pomerila z La-ziom, 12. s Perugio in , 16.'z Napo-lijem. OBVESTILA ŠZ BOR (odbojkarska sekcija) vabi dekleta rojena leta 1964 in mlajša, ki so že gojila ali pa se nameravajo posvetiti igranju odbojke, da se udeležijo prvega treninga, ki bo v sredo, 5. oktobra, ob 14. uri v dvorani na stadionu «1. maj®, * * * SPK ČUPA sporoča, da bo jutri, 1. oktobra, v gostilni »Bella riva® v Brejnici družabni večer z nagrajevanjem zmagovalcev društvenih regat. Pričetek ob 20. uri. Vabljeni člani in prijatelji društva. najstini finala pa so se uvrstili Torino, Lazio in Dinamo iz Zagreba, kj je pripravil pravo presenečenje, potem ko je v prvi tekmi izgubil z dvema goloma razlike. Ostali izidi so še naslednji: Pokal prvakov Borussia Monchengl^dbach (Z. Nemčija) - Vasas Budimpešta zo‘ i)a, da je praktično nemogoče, da'bi spoštovali rok, ki so ga teroristi postavili. Sporočila je, da bo jetnike izpustila ob 4. uri po italijanskem času. Nastala je tudi druga težava: eden od teroristov, ki so v zaporu, 34-letnj Tošio Ohmura je dejal, da se ne strinja s politično linijo samozvane rdeče armade in da noče iz zapora. Ohmuro je pred časom Kanada izročila Japonski, kjer so ga obsodili. ker.je leta 1969 vrgel bombo na policijski komisariat v Kiotu. Drugi teroristi, katerih osvoboditev so zahtevali so Junzo Okudaira, brat enega od teroristov, ki so povzročili pokol na letališču v irodu pri Tel Avivu, Ajako',Daidoji. voditeljice neke skrajnolevičarske sku pine (izvedla je vrsto atentatov pro ti številnim (japonskim velepodjetjem), Jukiko Exita. tudi ženska, Jasuhiro Uegaki, Cutomu Širosaki, Isao Činem, Akira Nihei in Hiroči Sensui. Čeprav so japonske oblasti pristale na vse zahteve (glasnik predsednika vlade Sonoda je dejal, da je človeško življenje pomembnejše kot vse dru-ro), so gusarji čedalje bO|l.j živčni. Pogosto sprašujejo kontrolni stolp, kako je s tovariši, ki bi jih jaoonska vlada morala osvoboditi, zahtevajo naj bo voda. ki jim jo dobavljajo, prekuhana (v Bangladešu so namreč zabeležili mnogo primerov kolere in postavljajo vrsto drugih zahtev. Preden so v Tokiu spreieli niihove zahteve, so zagrozili, da bodo kot prvega talca ustrelili Američana Johna Gabriela, češ da je Žid in sionist, poleg tega naj • imiltllllMaiillllMMIIIIIIIIIIIIIHIttlMmiHIIIHIIHiniMMimilimillllMHIIiHlllllimiHIIMHIIIIIIimHiMIIIMIII HRUPEN PROTEST ŠTUDENTOV DELAVCEV IN NEZAPOSLENIH Večja skupina delavcev, študentov in brezposelnih mladincev je včeraj zasedla bivše hotele »Stella dltalla*, »Massimo d'Aze«lio» in »Giglio* v zgodovinskem središču Firenc-, ki so last zavarovalnice INA. 7, oken so se nato pritožili, da bivajo v stanovanjih, ki nis0 vredna tega naziva in so tudi predraga, zato zahtevajo od občine, da jim priskrbi primernejša bivališča. N« sliki prizor zasedbe. (.Telefoto ANSA) bi bil osebni prijatelj predsednika Carterja. Bela hiša vesti o prijateljstvu med Caiterjcm in Gabrielom ni niti demantirala niti potrdila, sporočila je samo, da je Gabriel predsednik neke banke. Oglasil pa se je neki ameriški poshtnee. ki je dejal, da je dober prijatelj omenjenega Gabriela, ki pa sploh ni Žid, temveč je Armenec. 1 .eUilis.ee v Daki je medlem popolnoma obkoljeno, čeprav se ne ve, kam bodo teroristi hoteli oditi, ko bodo prišli njihovi tovariši. Zagotovili so. da bodo takrat spustili vse ženske in otroke. V bejrutsko redakcijo angleške tiskovne agencije Reuter je prispel komunike samozvane rdeče armade, v katerem je rečeno, da je šest milijonov dolarjev, kolikor so teroristi zahtevali od japonske vlade, namenjenih izgradnji socializma. Gre samo za prvi korak japonski ob asti. potrebni Pa so še drugi, je rečeno v. sporočilu. katerega Vsebina je dokaj nejasna. Ne ve se namreč, ali bodo teroristi postavili še druge zahteve za izpustitev talcev in DC-8. Japonske oblasti so medtem sporočile, da so teroristi 26-letni Osa-mu Manioka, 28-letni Jošaki Jama-da. 33-letni Kunio Bando, 28-letni Norio Basal i in 29-letni Haruo Vako. Slednji je že bil prisoten v terorističnih skupinah, ki so avgusta 1975 napadle veleposlaništvo ZDA in Švedske v Kaula Lumpurju’. PROCES O BORGHESEJEVEM «PUČU» FASISTI SO PONUJALI KARABINJERJEM POMOČ PROTI KOMUNISTOM Zanimive izjave bivšega misovskega svetovalca v La Spezii Po končanih razgovorih na sedežu tržaške federacije KP1, se je delegacija CK ZKS v spremstvu deželnega tajnika KPI Cuffara, senatorke Jelke Gerbčeve in jug. generalnega konzula v Trstu Ivana Renka podala na sedež tržaške pokrajine, kjer so jo sprejeli predsednik irokrajinske u-prave dr. Ghersi, podpredsednik Mar-tone in odborniki Volk, Markovič in Panizzon. V pozdravnem nagovoru je Ghersi poudaril politični pomen sodelovanja PSI in KPI, ki je omogočilo prevzem odgovornosti za upravljanje tržaške pokrajine, ki je največja in najpomembnejša levičarska uprava na področju dežele Furlanije - Julijske krajine. 'Orisal je nato upravne pristojnosti in napore novega odbora ter prispevek tržaške pokrajine v prizadevanjih za krepitev odnosov sodelovanja ob meji pred in po Osimu ter njeno, odločno ukrepanje za ovrednotenje vloge slovenske narodnostne skupnosti, ki je dobilo izraz v sklepu o pravici slovenskih svetovalcev do rabe materinščine; na katerem pokrajina vztraja' s prizivom na deželno upravno sodišče in po potrebi tudi na ustavno sodišče. Goste je tudi seznanil s pobudo pokrajinske u-prave za čimprejšnje uradno srečanje v Trstu z obalno-kraško skupnostjo občin, v iskanju oblik stvarnega sodelovanja na področjih skupnega interesa. Predsednik CK ZK Slovenije France Petra Krause zopet v ječo? NEAPELJ — Italijansko-zahodno-nemški anarhistki Petri Krause, ki je obtožena prevratniškega delova nja, sodelovanja pri bombnih atentatih idr., grozijo ponovno z zaporom. Glavni pravdnik na prizivnem sodišču prof. Riccardo Soprano je namreč včeraj zatrdil, da je uredba o Petrini začasni izpustitvi na prostost docela neutemeljena. To pa za to, ker so zdravniški izvidi o Petrinem zdravstvenem stanju pravno neveljavni, kolikor prihajajo iz vrst švicarskih specialistov, ne pa italijanskih, razen tega sploh niso overovljeni. , Z druge strani je preiskovalni od delek istega sodišča zavrnil Petrino prošnjo po premestitvi iz Neaplja v Rodi Garganico (Foggia), kjer bivajo njeni sorodniki. Srečanje predstavnikov evropskih odporniških panj ob 32-letnici pokola v Marzabottu BOLOGNA — V sklopu spominskih svečanosti za žrtvami strašnega nacističnega pokola izpred 32 let v Marzabottu (glavni krivec Wal-ter Reder je zaprt v Gaeti) bo 3. oktobra v dvorani deželnega sveta srečanje med predstavniki italijanskega in drugih evropskih odporniških gibanj. Razpravljali bodo o zdajšnji protifašistični angažiranosti na celini. Med govorniki bosta tudi bolonjski župan prof. Renato Zangheri v svojstvu zastopnika italijanskih mest, ki so bila odlikovana z redom za vojaške zasluge ter župan mesta Kragujevac Borivoje Petrovič RIM — »Nacionalna fronta Junia Valeria Borgheseja je bilo združenje protikomunističnih ;ii domovino ljubečih državljanov, katere namen je bil stati ob strani karabinjerjem in drugim državnim organom v primeru revolucionarnih poskusov, ki bi jih vodila KPI», tako se je- zagovarjal pred rimsko poroto Giuseppe Zanelli, nekdanji častnik zloglasne «X. Mas*, bivši pokrajinski svetovalec MSI, ki je vodil FN v La Spezii in se sedaj mora zagovarjati zaradi udeležbe v poskusu «pu-ča* v noči 7. decembra 1970. Zanelli, ki je zanikal celo obstoj načrta za zrušenje demokracije v Italiji, je na dolgo razlagal »domovinske* namene svoje organizacije in pri tem omenil celo, kako je leta 1969 v La Spezii ponudil karabinjerjem pomoč svojih 250 mož «za izjemne primere*. Na vprašanja o sestanku puč:stov v noči 7. decembra 1970 pa je Zanelli ponovil stalni zagovor vseh obtožencev in sicer' da so sc zbrali na protestni demonstraciji proti Titovemu obisku v Italiji. Po Zanelliju so zaslišali Maria Bottarija, ki je po obtožnici pripadal skupini, ki bi morala ugrabiti tedanjega šefa italijanske policije Vica-ija. Bottari seveda ne ve nič, sploh se ni ukvarjal s politiko, ker ima osem otrok in malo denarja. Sodniki so ga tedaj spomnili, da je prav on povedal odvetniku Degli Popit je izrazil zadovoljstvo nad priložnostjo, ki je bila dana delega- ciji, da se seznani z delom in pro- Innocentiju, kako naj bi on (Bottari)! pokrajinske uprav.e' priznan* L ^ PMJdaŠeV °fU1 H obema državama in za uzakonitev n^Tviu!? V.PtT*-' Pravic Slovencev v zamejstvu. Po- nem dvigalu, medtem ko ie Stefano i , ..... . _ Delle Chiaie s svojo skupino vdrl v | ebno zan,manje Je P0'^1 za vlogo Viminal in med umikom izgub! c- j iR ^.stojnorti. ki naj bi jih P°kra* nega izmed ukradenih puškomitralje ' nc al’ nadomestne uprave prevzcle v zov. Pri tem sc je razširila' še govorica, ki pa prihaja iz vrst »pučistdv*. katerih glavna skrb je prikazat' tisto noč v burkaški luči: Bottari naj bi sploh zgrešil s svojo ekipo poslopje, saj je Vicari stanoval v sosednji' stolpnici, kjer je dvigalo delalo brez-hibno. Vso to obujanje spominov Bottari, ia ne gane. On ne ve nič. Tudi o dvigalu ne, čeprav mu je odvetnik res pripovedoval to anekdoto. Toda on naj bi odvetniku odgovoril, da sploh ne ve za ta pohod in naj mu anekdoto o dvigalu ponovi tisti, ki e le pohoda udeležil. Videli bomo, ali bo Bottari nada-Mevsl in še tajil po posegu javnega tožilca. Zasliševanje se namreč na laljuje danes dopoldne. FULVIO CASALI RIM, — Jutri, 1. oktobra pričnejo obratovati obcestne bencinske črpalke po zimskem delovnem urniku. On delavnikih bodo odprte od 7. do 12.30 in od 15. do 19. ure. ob nedeljah. oz. prazničnih dneh pa v izme nah. okviru napovedane preureditve in de centralizacije državnega ustroja. V DOLINSKI OBČINI V popoldanskih urah je delegacija ZK Slovenije 'Odšla na obisk v dolinsko občino, kjer se je najprej sestala z občinskim odborom, nato pa je b'lo srečanje s komunisti iz dolinske občine v dvorani občinskega kulturnega doma v Boljuncu, kjer je v čast gostom zapel tri pesmi pevski zbor PD »Fran Venturini*, člani delegacije, ki so jih spremljali ge neralni konzul SFRJ Ivan Renko, deželni ta jnik KPI poslanec Antonino Cuffaro in senatorka Jelka Gerbec, so si ogledali občinski spomenik padlim ter občinsko telovadnico, v Boljuncu pa so se nekaj časa zadržali v razgovoru tudi z vodstvom športnega združenja Breg in si ogledali prostore kulturnega doma. V Prešernovem gledališču v Bo ljuncu je goste iz SR Slovenije pozdravil sekretar dolinske sekcije KPI German Švara, tovariš Popit pa je v odgovoru seznanil številne prisotne z razvojem samoupravnega in delegatskega sistema v Sloveniji. Goste iz Slovenije so v Dolini in iniiiiiiiiiicuiiiiiiiiiuiiiuMiiiinniiMiiiuiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiinuinninnnuni, AMERIŠKI SENAT NE ODOBRAVA PREDSEDNIKOVEGA NAČRTA Spori o Carterjevi energetski poiitiki V precepu ni samo varčevanj« z viri energije, temveč ugled Bele hiše NEW YORK — Ameriška vlada, kateri načeluje predstavnik demokratske stranke Jimmy Carter, se mora soočati z notranjo opozicijo tako glede nekaterih pobud v zunanji politiki kot glede notranjih vprašanj. Še zlasti je do predsednikovih predlogov kritičen senat, ki obenem skuša uveljavljati svojo moč nad voljo predsednika ZDA, ki je bila do «afere Watergate» skorajda neomejena. Trenutno je v pretresu »zgornjega doma* ameriškega kongresa e-nergetsko vprašanje, ozroma Carterjev načrt o omejevanju potrošnje. Predsednikovi načrti o varčevanju in o višjem obdavčevanju «velikih porabnikov* energetskih virov, pa niso prizadeli samo zagovornikov velikih petrolejskih družb, in teh je v senatu precej, temveč tudi splošno ameriško ponašanje o največji po-trošnici energije kot enega izmed dokazov državne blaginje. Carter in njegovi sodelavci so se pri snovanju načrta nanašali na posebno študijo ameriške obveščevalne službe CIA o zalogah energetskih virov in na dramatične izkušnje prejšnje zime, ki je ovila vso državo v tak mraz kakor ga v tem stoletju še ni pomnila. Zaključki strokovnjakov CIA so prav tako nerazveseljivi kot lanskoletni dogodki, kajti zagotavljajo. da leta 1985 zaloge nafte ne bodo mogL več kriti svetovnega povpraševanja. ZDA kot največ ji potrošnik (porabijo namreč okoli 33 odst. svetovne proizvodnje e-nergije) morajo nujno omejit! porabo predno bi celotna industrija zašla v hudo krizo. Zaradi takih pesimističnih predvidevanj je predsednik Carter že po- zimi pričel s prijateljskimi pozivi na varčevanje, zaradi česar so ga tudi preimenovali «Jimmy cardigan* (na televiziji je narpreč nastopil v debelih majicah, ki naj bi še druge ameriške državljane obvarovale pred mrazom). Na pragu letošnje zime pa je izdelal temeljitejše in učinkovi tejše ukrepe, s katerimi naj bi med drugim tudi' upravičil glasove, ki si jih je pridobil med revnejšim slojem. 4 Sestavni del Carterjevega načrta je namreč predlog o stalnem nadziranju cene plina, čemur so se senatorji še posebno protivili. Vprašanju so posvetili Celo noč in včerajšnje jutro, vendar sprejemljive rešitve še niso izdelali. Z demokratsko vlado senat, zlasti močni republikanski del, ne soglaša predvsem glede dodelitve denarne razlike med dejansko in prodajno ceno plina. Bela hiša jo je namenila kot podporo revnejšim slojem, opozicija v senatu pa bi jo hotela «vrniti» družbam. Izidi razburkane in zavzete razprave v. senatu, ki ni zasedal ponoči od leta 1904, ko je odločal o civilnih svoboščinah, pa niso pomebni samo za vprašanje energije, temveč bodo v precejšnji meri vplivali na predsednikov ugled. Primer osebnega pri jatelja.in do nedavnega ministra za proračun Lancea je skrhal Carterjevo priljubljenost, v parlamentu pa tudi Ustvaril Vtis. da predsednik kloni pod prisilo. Zato so senatorji u-vedli med razpravo o energetskem vprašanju, pri katerem pa se oni naslanjajo na zaključke posebne senatne komisije, ki še zdaleka niso tako dramatični od vladnih, postopek zavlačevanja. Ostrejši poseg Carter ja v senatu, kamor ju kot posred- nika poslal dva člana vlade, je za enkrat malo verjeten. Ne smemo namreč pozabiti, da morajo senatorji še odločati o veljavnosti slovesno že razglašenega Panamskega prekopa, kar politični opazovalci oz načujejo kot prvi Carterjev uspeh na področju zunanje politike, seve da v primeru, da ga ameriški »vi šoki dom* oceni za takega, (bp) Troje potresnih sunkov v Karniji VIDEM — Na območju hribov Cuar in Fratta v Karniji, sicer ne kaj kilometrov od Verzcgnisa, kjer je bil epicenter močnega potresa z dne 17. septembra, so v poslednjih 2-1 urah zaznamovali kar tri sunke Tržaško poskusno geofizikalno o-pazovališče sporoča, da so bili poprečno 4 - 4.5 stopnje po Mercalliju Šlo je za 409., 410. in 411. sune)': po strašni ujmi z dne 6. maja lani. Uspešna operacija siamskih dvojčic NEW YORKSkupini 20 specialistov z «North shore university hospital* v Manhassettu je med pet ur trajajočim kirurškim posegom u, spelo ločiti 5 mesecev in pol stari dvojčici. Priraščeni sta bili druga k drugi s trebuhom in prsmi. Njuno zdravstveno stanje je zadovoljivo in zdravniki menijo, da bosta pr« živeli. Boljuncu sprejeli prisrčno, kot drage tovariše in prijatelje iz matične domovine. To je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril župan Edvin Švab, ki je izrazil izredno Adovolj-stvo občinski!) upraviteljev in občanov ob srečanju predstavnikov a-vantgarde naprednih, revolucionarnih sil SRS z upravitelji in občani, ki so po večini Slovenci in hočejo, ostati zavedni ter aktivni pripadniki slovenskega naroda, ne glede na državljanstvo in strankarsko pripadnost. Orisal je razvoj dolinske ob-č ne in skupna prizadevanja za sožitje in sodelovanje med narodi, ž& zaščito pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ter prikazal velik delež dolinske občine (208 padlih) v boju proti nacifašizmu. Podžupan Marino Pečenik je dejal, da so naši ljudje še redno navezani na NOB in se zaradi /tega zelo veselijo takih obiskov, tem bolj, ker se nave-damo, da imamo v matični domovini trdno podporo v boju za naše narodnostne pravice. Odbornik Drago Ota pa je opozoril na nekatera gospodarska vprašanja, ki bi jih morali rešiti v okviru bodoče industrijske cone na Krasu. Predsednik CK SRS France Popit se je toplo zahvalil za prisrčen sprejem in je dejal, da je ljubo priti na obisk med tako zavedne ljudi, v občino, ki jD toliko žrtvovala v NOB in pokaže, kaj se da napraviti z enotnostjo in jasnimi cilji. Lahko smo ponosni, je pripomnil tovariš Popit, da so se Slovenci v teh krajih skupno borili z italijanskimi antifa-ši ti proti fašizmu in nacizmu, za svobodo za mir in enakopravnost. Demokratične sile v Italiji se krepijo, obenem pa prihaja do poživitve ostankov fašizma, zato je potrebna nadaljnja angažiranost, da se premagajo te sile in zagotovi mir. Važen doprinos k reševanju problemov, k utrjevanju medsebojnih odnosov in miru ne samo med Jugoslavijo in Italijo, ampak sploh v Evropi, so osimski sporazumi, k čemer je prispevala tudi slovenska narodnostna skupnost v Italiji. Manjšine so most med državami, spoštovanje pravic narodnostnih skupnosti pa , je eden izmed glavnih temeljev. Kot spomin na obisk je župan podaril delegaci ji plaketo z občinskim grbpm, tovariš Popit pa je izročil županu Miheličevo grafiko. Finančni posegi v pomoč polresonccm Odbornik za finance Tripani bo v kratkem stopi) v stik s finančnimi ■ zavodi naše dežele, da bi se z njimi | pogajal za posojila v znesku 54 milijard lir, ki jih je dežela že pred | časom odobrila. Ta posojila bodo na razpolago prizadetim prebivalcem Furlanije, ki se bodo z njimi okoristili za popravilo poškodovanih stavb. Med zasedanjem deželnega odbora je predsednik Comelli sporočil prisotnim odbornikom, da je sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL Furlanije - Julijske krajine prenesla na «deželni solidarnostni sklad* milijardo in 258.753.251 lir, ki predstavljajo lansko nabirko za potresen-ce prizadetih krajev. Deželni odbor pa je -odobril milijardo in 780 milijonov lir prispevkov za stroške, ki so jih imele občine j potresnih krajev Furlanije za pre-voz šoloobvezne mladine v ustrezne ! šole. Dr. Domenico Malicsc premeščen na kasacijsko sodišče Dr. Domenico Maltese, dosedanji predsednik sekcije sodišča in pred- \ sednik porotnega sodišča, bo danes j prevzel svojo novo funkci jo na ka- | sacijskem sodišču, na katero ga je ; s sklepom z dne 13. julija letos ime-; j noval Višji sodni svet. Dr. Maltese, je bil že leta 1974 imenovan za! svetnika kasacijskega sodišča. j j Dr. Maltese si je v Trstu pridobil ugled globokega poznavalca juri- j ’ dične stroke. Njegovo ime bo osta-! j lo povezano s korektnim vodenjem | procesa proti nacističnim zločincem' ' v Rižarni. Imenovanje v sam vrh! sodile oblasti predstavlja zanj zasluženo priznanje. Predavanje prof. Fcrra na univerzi Bo stekel avtobus kmetijstva v Italiji? Ob zaključku dobro obiskanega predavanja profesorja kmetijske e-konomije in politike padovske univerze Ottoneja Ferra, o najnovej-i šem razvoju kmetijsko - prehranske: politike v Italiji, kateremu so priso- f stvovali poleg univerzitetnih docentov* | in študentov tudi srokovnjaki De-1 želne ustanove za razvoj kmetijstva! in krajevnega kmetijskega nadzor-i ; ništva, tajnik Kmečke zveze, kmetij-) ski .izvedenec Bukavec, in pokrajin-j | {*ki odbornik za kmetijstvo Volk, je; ! še vedno lebdelo v zraku vprašanje: ; ali so nam' »najvišji* v Rimu zopet, pripravili «sanjško knjigo*? Kmetijsko - prehranski načrt, ki ga je predložila vlada, je namreč osnovan na predpdstavki, da je tre-, , ba primanjkljaj trgovinske izmenjave živilskih pridelkov zmanjšati od j sedanjih 3.750 milijard od leta 198lj a na 1900 milijard lir, in k temu smo-i tru so izračunani ustrezni prirastki1 produktivnosti v posameznih pano-; gali kmetijstva, ki so po mnenju; ’ predavatelja preoptimistični.