Miadinski list.* Poleg rednih piublikacij bi hotela letos Mladinska Matica doseči m.kaj, česat našrf mladinska knjižna produkcija doslej ni zmo= gla. To je mladims.ki ilist, ki bi šel v islednjo slovensko vas, takorekoč v sltdnjo našo hišo. Rekli boste: saj smo iimieli in imanriiO mladdnskih listov, čemu je treba novih? Da imamo jih, a kako daleč sega njih moč? Osnovne šole same imajo v Sloveniji nad 130.000 šolodolžnih otrok. Kaj pomeni mia» din&ki list, kakor n. pr. »Zvono.k« z azirom na to število, če je izbajal v 2500 izvodih? Morda ugovarjatc, češ, ako ni več na« ročnikov za tak list, ju to znamenje, da nc nbstoji zanj nikaka potroba. Dejstvo pa Je, da knamo krizo knjige. Knjiga jo pastala tako draga po vojni, sredstva iza prcživljanjc ta.kto tesna, da se je število kuipovalcev kn}ig silno skrčilo. S tem so se na široko odprla vrata analfabetizmu v široke plaisti naroda s tim so uničila možnost vz,gojnega vpliva' nja potom plemenitega čtiva med mladino, * To poročilo sc je imeilo podati pri 'e^ tošnji ddegaciji, a je od'padlo radi časa. 9 tem se je pieprečila najlepša zabava, ki jo daje knjiga človeku. Z drugo ibesedo: oško^ dovala se je ljudska .kultura v širokih masah, na katero smo bili Slovenci vedno najbolj in 'upravičeno ponosni. Odbor Mladinske Matice j^ imel vse to pred oomi iz prvega za6;tka, ko je pričel svoje pionirsko delo za mladino. Dvoje ga je vodilo pri zasnovi Mladinske Matice: naj foi se nabavila mladini res dobra knjiga in naj bi bila poceni. Dobro .k.njigo je mogoče dobiti, če se plača delavcu književniku vsaj toliko, koll= kor j^ treba, da ima v svojem dnevnem boju za obstanek iprostega časa za zamišljenji. in izvršitev umctniškeiga dela. Kdor je pred Mladinsko Matiico odločal o usodi mladin* ske kajiževnostd pri nas, ni imd smisla va to. Coneno knjigo pa je mo:goče doseči s tako^ zvano industrializacijo, če se tortj čim bolj zniižajo proizvodni troški. To je jzvedljivo s tiskanjem velikega števila izvodov. 'Rešit.v tega poslednjega vprrfšanja je ložala za publikacije Mladinske Matice v ro» kah oiganiziranega učiteljstva. Če bo to raz= umelo .krizo slovtnske mladinskc knjiige, 5c bo razunrJo vso škodo te krizezalljuds.ko kut* turo — tako je sklepal odbor Mladinske Ma^ ticc — bo mogoče odpomočd veliktimu zlu. Lahko rečem, \da je foila večina učitelj* stva i>: ob rojstvu Mladinske Matice ipopok noma v svesti si iza kaj gre. Učite>ljstvo je šlo na ddo, doseglo velike uspehei in položilo temelj važni kulturnf ustanovi. Veličina 'uspeha se je pokazala posebno v drugem letu, ko je odbor mogel začeti resno razimiš= iljati o lcdneim izdajanju mladirtskega lista, lista, ki bi šel vsak mesec v 20 000 do 25.000 izvodih med slovensko mladino. Moč učitelj? skeiga podrobnega dela je dala odboru Mla= dinsko Matice pogum, da se je lotil novega, važnega vprašanja. Naša stanovska ortganizacija je izdajala »Zvcniček«. Dasi je bil ilist po izboljšanem go&podarstvu v organiizaciji aktiven. vendar je bil njegov tfekt malenkosten, če pomisli^ mo na .njvgovo nizko na.kllado. Z nizko na* klado tudi ni imel sredstev iza svoje povc čanje in izboljišanjc. Lanska delegacija v Celju je nadaljno usodo »Zvončka« pnpaistila Mladinski M-.i; tici. Odbor je kmalu prišel do zaključka, da •ž njim Tii mogoče dalje. Sklenil jie, da od* Mioni vsakiršno njegoVo saniranije Pač pa je bil odbor pripravljen izdajati neodvisno od »Zvončka1« nov rnladinski list, ki bi bil tako vsefoinsko kot gmotno postavljen na novc temdje. Vodilni nač'.li sta isti kot pri publi^ kacijah Mladinske Matice: cenieno in dobro. zdravo čtivo. Najbolje bi bilo, če 'bi izdajali list tako, da' bi prišla vsaka šttvilka po 1 Din. Za en dinar bi mogli nuditi mladini 1 lA tiskovne pole gradiva — isto kot doslej »Zvonček« — ako bi dosegli 25 tisoč narocnikov. Če pomislimo, da je stala »Zvončkova« mesečna števiika trikrat toliko, vidimo ogromno ugod>nost visok«; naklade. Viseikakor je 25 ti* soč naročnikov številka, ki je dosetgljiva Ie > požrtvovalnim trudom učiteljstva in z do* bro kvaliteto lista. Rezultati dela za Mladkisko Matico da< jejo uipanje, da je mogoče iz.brati tako visoko število naročnikov, kakor je potrebno za ¦ustanovitev mladinskega lista. S ctno m'e= sečne številke en dinar Ibi napravili list pristopen tiudi najsiromašnejšim, ki si danes niti časnika >ne mon.jo kup^iti za 1 Din. Ako pomislimo, da bi se ta dinar pobiral vsak ^tiesec sproti, je jasno, da bi bilo izibiranje uspešneje kot za 'publi.kacije Mladinske Ma= tice poleg tega bi pa izključevali s pravo* časno ugotovitvijo mcsečne naklade vsakršni večji riziko. Kot prav poseben uspdh je tre* ba navajati tekom dve!etnega obstoja Mla= dinske Matice, da je bil denar za letne pu= .blikacije zbran skbro po»polnoma že p^red pričetkom tiskanja knjig. To pomenja solid* nost. realnost ustanove. Gotovo je,. da j>: ustanovitev, realizaclja in razvoj mladinskega li-sta mogoča k pod pogojtm, da je cena najnižja. S ceno cnega dinarja je še najverjetneje, da se doseže po» trebno število naročnikov. Če pa dosež>. mo to, bo mogoče iu v doglednem času list 3e dvigniti in razviti. Pri Mladinski Matici sc je takoj pokaizalo, da so mogoče lepe raz« vojne možnosti ako je ustanova le fundira* na, ako se ji le za^gotovi obstoj. : Po -poskusu '/. Mladinsko Matico je mo1; goČe misliti na usianovitev mladinskega li« sta, ki gre v dcs. ttdsoče. Priibiti pa je treba da je učit.lj.stvo daneis edino, ki zmore ,kaj takega. In kcr zimore, ji tudi dolžno storiti v karist svojega naroda vse, da se list pokli= če v iivljenje. jM,ladinski list, kulturna usta« mcva vse mladine našega naroda, tudi najsi* romašnejlših plast., je v rokah oiganiziram.gfi IsilovenSikega k učiteljstva. Če ,naj tak li-st vz^ndkne, če naj mladini omogoči nekoliko v.č deleža na pridobitvah kiulture, gmotne ln ,srčne če naj gre — ker dober in poccni — v vsako slovensko hišo, mora izpregovoriti učiti. ljstvo, svojo bescdo tako kakor jo je izpr&govoii.lo, ko je rcaliziralo Mladinsko Matica. Mladirvsiki list se ne realizira v delega^ ci}i, 'če bi bil skkp še tako enodušen, da sc mora ustanoviti. Ne. Btsede so prazne, čc ni dejanj ueiteljstva. Mladinski list bo vstal, če boste šli, na delo >po društvih in, po vasch /, vscm ognjem in z vso voljo. Vse organiizi* rano članstvo se mora prepričati, kako inujno je naša mladina potrebna lista, ki hoče biti Oibunem ljudski ltet. Pri pivem društvemm zborovanju novcga poslovnega leta. se ]e treba zavzeti za ustanovitev listar pri vseh naslednjih pa nadaljevati kampanjo z žila* vo.stjo, dokler ne preprčat;- slednjega izmed organiziranoga članstva kaj jc njegova dolž^ nost. Ce p'njde volja učitdjstva skozi vlsc kraje, .kij.T delujete moretc doseči ¦ zmago tudi v tem vprašan.ju, morete doseči ono število naročnikov, ki je potrebno, da se ustvari list po določenem projektu. Ni dvo,ma, da bo odloč,ila vaša vera v dobro stvar, v«ra, k'i vam daje moč tza Idosego novega uspeha v delu za mladino našpga Ijudstva. Odbor Mladinske Matice bo v bližnji prihod^nloisti storil vse, kar je potn.bno, da da akciji iz.adostni 'poudarek1, da vzdrži '2ivo nropaganido za list do trenutka, ko se po> kaže da simo uspeli. Istotako spregovori v cni prvih številk >stanwvskeiga glasila podrob= i:iejf tiidi o pragramni, oziroma vsebini lista. J. P. Kmetsko nadalievalno Solstvo. UVODNI IN METODIČNI TEČAJ ZA UCITELJICE IN UČITELJE GOSPODINJ* SKOo IN KMETSKOsNADALJEVALNIH ŠOL MARIBORSKE OBLASTI. Oblastna samouprava mariborske otblasti ipriredi za učitiifice in učitel}.- gospodinjs.ko5 in k»metsko«nadalj>evalnih šol dvotedenski uvodni in meto.dični tečaj. Za učiteljke se jbo uvodni tečaj vršil od 26. avgusta do 6. septembra 1929. v zavodu šolskih sester v iMariboru, za uč.itellje pa od 2. septembra do 13. septembra 1929. na oblastni vinarski tn .sadjarski šoli v Maribonu. Tečaj ima namen razgrniti ves prtnblem slovenskega kme.ts.kega vprašanja, udek« !Ženke(ce) uvvsti v misdnost 'in življenje slo* venskcga kmeta, v način občevanja s kmet* iskim ljudstvorni, v organizacijo gospodinj* sko« dkmetsko1) nadaljevalnega šolstva ter metodiotTo dbdelati v.so snov za imenovanc išole. v, V tečaj S&;"bod5 sprejemali(t.) v prvi vrsti oini gg. učHtelji(ci.), kd so že poučevali(e) na kmetsko? (gcspodinjski) nadaljevalni šo!i, pa še nimajo^uvodnega tečaja, nadalje uču telji(ee), ki imajo že strokovni tečaj, azdrotma sie ,ga udekžujejo, in končno ufiitelji(ce) ki imajo ljubozi.n do krrutskega stanoi ter zanimanje in veselje do vzgoje odrasle kmei> ske mladine in ,ki so službovali(e) najmanj pet Lt n,a pod.želskih šoda'h. Prašnje, kolkovane s kolkom za 5 Din, se vpošljejti potcm šolskega upraviteljstva neposredno komisarju oblastne samouprave mariborške oblasti najkasneje do 17. avgusta 1929. Prešnjam st' ipr'Uoži sluibena razpredel« nica ter sj v prošnji navede, ali prcsilec(ka) potrebuje dopust in a!i reflektira na stano* vanje in hrano v omenienih zavodih. Poipolna oskrlbh r'a v:marsk»¦Ttfli bo stala 300 Din, v zavodu šclskvh soster pa 330 Din; dve tretjini te vsOte bo plačala oblastna ša» mouprava. ¦*/ * V smiski § 6, 1 pravilnika za nadalje* valne šole mord imeti vsak yodite!}(ica) uvodni in strokovni tečaj. KomiSar oblastne samouiprave m|a|r\riorske oblasti: Dr. Josip Lelskoviair 1. r.