Politični ogled. DRŽAVA SHS. Položaj sc še ni izčLstU. Vlada, zlasti prosvetni minista- Pribičevič, izdaja razne ukaze, četudi vkrizi ne bi siaela in Pašič še vedno zbira okrog sebe svoje najožje pajdaše ter se posvetuje, kako bi se dalo priti vsaj do Tolilne vlade, ko je v parlamentu vsled znatne večine opozicije nemogoč. Med Pašičevimi zaupniki in «rvet(>valci sta v prvi vrsti bivša ministra Lazica "Mari;»vič in Vdizar Jankovič in tuda ostala družba je njizna primcrna ter se boji poštene vlade, ki bi imela za teke Ijudi sodišče in zasluženo kazcn. Daviduvidevi dcniokrati so se podali tudi v prefeanske kraj*', da razkrinkajo Pribičevičevo izdajslvo in njegoro korupciio s Pašičem vred. Za velikonočno nedeljo je sklual Davidovič shod v Subotici. Zbrala &e je Telikanska množica, ki ga je navdušeno pozdravljala, vhod zborovalre dvorane je pa zascdla peščica srbskih fašistor iz Beograda in Orjuncev, ki so bili pa doinenjeni s polirijo, ko se jc zborovališč« začelo "polniti, so začeli razgrajati, vpiti, melati smrdljive bombe itd., in policija, mesto, da bi razgra jače odstranila, je shod — prepovedala in razpustib. I_ Suboticc se je Davidovič z rti srbsklmi poslanci podal v Zagreb in tu je imel na velikonočni pondeljek sijajno zborovanje za sporazum med Srbi, Hnrati in-Sloveod ter p^oAi PaSič—Pribičevičevi vladu Dobro je, da »Miaj »rbski parodnl zastcpnikl v oaših krajib vidijo in i*_kusijo, kako lzgleda svoboda in enakopravnost p-od Pašičevo vlado. To mnogo pripomore k tfmu, da so začeli tudi Srt)l v Tedno večjem številii praviLao presoj&ti položaj. Nedavno so »Novosti«, ki izbajajo v Beogradu kot glasilo srbskib zemljoradnikov, prinesl« to-le pamctiio sodl>o:. »Hrvatom in Slovencem očita radikalno časopisje ;;ovražne namene in separatizcm, ker zahtevajo, naj bi bila država drugače urejena, kot jp danes. Ali je pa tudi res, da je nezadovoijnost Hrvatov in Slovcncev z dapašnjo državo istovetna z željo po onib časib, ko so biii Hrvati in Slovenci izročcni Nemcem in jMadžarom na milost in nemilost? Ali se nc da njihova ne^adovoljnost razlagali z željo po izboljšanju uprave potom avtonomije, ne da bi tipelo državno edinstvo? Ali je naša, na vidovdanski ustavi sloneča državna uprava res tako vzorna, da je trelia -smatrati vsako željo po njeni izpremembi kot veleizdajo? — Pašič s Pribičcvičem je zače! vse, ki nasprotujejo njegovim osebnim in stranka^kim željam, ohdolževati velcizdajstva in protidržamosti in to ga mora pokopati tudi v Srbiji. OGRSKA se je vdala pod nadzorstvo Zveze narodov za ceno posojila od 250 inilijonov zlatih kron. Za to posojilo jam či ogrska vlada s prihodi iz carin ter monopola sladkorja in tobaka. Nadzorstvo bo izvajal od Zveze narodov imenovan komisar ter bo trajalo dve leti. Ogrska mora \Ta\Tiotežhi državni proračun in v to svrho bo tnorala sedaj zelo znižati število državnih nameščencev. FRANCOSKO-RUMUNSKA ZVEZA. Riununija se boji Rusije radi Besarabije in zato bi rada sklenila s Francijo posebno, proti Rusiji naprjeno zvezo. Dpsklepa pogodbe pa še ni prišlo, ker Francija noče podpi<sati, doklcr ne dobi jamstva, da Rumunija v slučaju -spopada med njo in Rusijo ne bi ostala osamljena, temveč da bi našla podporo še pri neki balkanski državi. Rumunski zunanji minister je dal naglasiti, da se Rumunija v tem pogledu naslanja na kraljevino SHS. Francoska vlada pa je želela dobiti potrdilo tudi od naše države, vcled česar je rumunski zunanji ministcr intervenira^. v onem smislu tudi pri našem poslaniku. Poslanik j'e o lem obvestil vlado v Beogradu, ki pa še ni mogla dati prawga odgovora. VPRAŠANJE VOJNIH 0D&K0DNIN. Reparacijska (vojno-odškodninska) komisija je soglasno sprejela sledeče zaključke: 1. Odgo-vor nemške vlade, v katerem pristaja nemška vlada na izredcniško poročilo, se vzame na znanje. 2. Prislane se na zakljnčke izvedencev in sprejmejo sc pnporo&ne metode. 3. Poročilo izvedencev se pošlje uradno udelcženim vla dam s priporočiiom, da sprejmejo predloge, za katere so  kompelentne. 4. Nnnška vlada se pozove, da izdela čim prez zakone in odredbe, ki so potrebne za uresničenje predlogov. Nadalje se pozove, da imenujc člane, ki jjh hoče poslati v odbore ia orga"nizacijo železnie in uidustrijskih hipotek in sporoči njihova imena repcracijski komisiji. 5. Reparacijska komisija bo imenovala razne organizacijskc odbore, ki jib predvideva poročilo odbora Dawes. 6. Pripravijo se koraki, ki jih mora storiti reparacijska komisija. MEDNAR<M)NO POSOJILO NEMCUI. Berlinski listi izražajo nado, dabo Ncračija kmalu dobila mednarodno posojilo po predlogu strokovnjakov. To posojilo bi znašalo 800 milijonov zlatih mark in od tega je podpisanih že 700 milijonov in sieer 400 milijonov od ameriške, 300 milijonov pa od angleške strani. Ndši poslanci med naroiom. Shodi SLS na Bek) nedeljo. 1. S v. Jurij ob Ščavriici po rani službi 'božji — govori poslanec dr. Hohnjec; 2. Nap0*redu\egB shoda v Središču vDruštv. donui ne bo. 5. L a š k o, po rani sveti maši v "»pivnici« — p-oslanec Kugovnik (okrajni shod); 4. Šmarlno pri Slov.Gradcu po rani sv. maši — poslanec Pušenjak; 5. S v. Lovrenc v Slov. gor. po pozni službi božji — poslanec Vesenjak; 6. Polenšak po sv. maši — poslaaec Vesenjak; 7 Ž e t a 1 e, po sv. maši pri cerkvi -— poslanec Vrečko; 8. Š L 11 j v Slov. gor., po rani službi božji v Slovenskem domu -— poslanec 2ebot; 9. Sevr.ica ob Savi, po rani službi božji v gostilni Štarkl — tajivk Krajnc; 10. BI a n c a, popoLdrve ob treh — tajnik Krajnc. Shir>d Slovenske ljudske stranke pri Sv, Marjeti ob Pesnici rn velikonočni ponedeljek pri g. Krambergarju se je obnesel zek> lepo. V naši župniji so leta 1920 in 1921 bili nanogi ljudje zapeljani od znanega Mermolja in Lipovšeka k Samostojni profitarski stra-nki. A kmalu smo spoznali, da smo bili speljani na krivo pot. Dokaz temu tof da sta se Mermolja in Lipovšek Tnahoma obogatela, a, mi pa smo ostali reveži. Danes je do malega vse ljud-stvo cele lepe marješke fare na strani na5e SLS. To je posebno pokazal naš sthod. Cela fara se ga je udeležila. Shodu je predsedoval posestnik Fr. Ilešič, za podpredsednika je bil izvoljen iupan tz Gruržove Verlič. Zelo veseH smo bili, ko nam je naš domači poslanec Franjo Zebot v poljudai besedi, tako da smo vsako besedo razumeli, raztolmačil, zakaj je prišk> pri nas do tako žalostnih razmer. Prvi krivci so tisfi samostojni in demokratski poslanci iz Slovenije, ki so glasovall leta 1921 zo Pašičevo in Pribičevičevo velesifosko ustavo. Dali so njima škarje v roke, da si lah- ko prirezujet« hlače velike kakor hočeta. Dmgi bnvd »9 tisti hrvatski poslanci, ki so ostali do letos doma in pwstlli, da je Pašič delal z nami, kar je hotel a nas je bfla premalo. Seda| pa se je pod vodstvom dr. Korošca pnčrf« v Beogradu velika bitka proti Pašiču in PribičeviŁu. Oivbdva imata na svoji zastavi jtapisano: Krivica ii\ sila! A na našem praporu stojijo besede: Za poštenost in pravicod Prve dni maja se bo odločilo, kdo bo zmagal. Posebno se nam je dopadlo, ko je poslanec povdarjal: Postand SLS in na§i zavezniki prej ne bomo odnehali, dokler ne vržemo Pašiča In Pribiceviča in dokler ne dosežemo svoje samostojnosti. Po shodu smo ostali še v prijatel|skem razgovoru in poslanec nam je raztolmačil še marsikateni vprašan|a. Takih shodov si želimo še večkrat