poštarina plačancu Posamezna Stav. D!n 1«-^ Štev >2. V v sreda dne 24. decembra 192*. Leto VII. iJpravniitvo ..Domovina" v LJubljani, Prešernovi ulica 54 Uredništvo ..Domovine". Miklošičeva cesta 16. Teleton 72 Izhaja vsak petek. Naročnina: Cntrtietna Dia 7-50, polletna Ola 15-celoletno Din 30-—. jšŠ, V/ v VESEL BOZIC vsem prijateljem in prijateljicam „Domovine"l Božični prazniki v volilni borbi Letošrvi božič nas je zatekel v prvih po-četkih volilne borbe, ki vedno bolj zavzema oblike, kj kvarijo pravo božično razpoloženje. «Mir ljudem na zemlji...». Ta izrek letos, žal. največ po zaslugi onega časopisja, ki si baš najbolj lasti zaščitništvo cerkve in vere, ne bo prišel do resničnega uveljav-"jenja. «Mir ljudem na zemlji.. > Tudi volilna borba bi bila lahko mirna in dostojna, kakor j je v mnogih kulturnih državah. Pri nas dostojnosti in stvarnosti klerikalno časopise ne mara, kar je pač razumljivo, ker v stvarni in dostoini borbi klerikalna stranka propade.1 Klerikalno časopisje otvarja volilno bor-: bo s sirovimi izpadi na svoje politične na-j sprotnike. z lažmi in z brezvestnim pretvar-: janiem dejstev. Klerikalna politika je izza| lanskih skupščinskih volitev doživljala poraz za porazom Obljube, ki so jih iztresali pred ( lanskimi volitvami, se niso izpolnile Se celo! nasprotno se ie zgodilo in ljudstvu so se pri- ■ čele odpirati oči. Zato napenja klerikalstvo Sloveniie vse sile. da zabriše in prekriči svo e polome in pogreške, računajoč s tem, da je naše ljuds vo nerazsodno in da mu bo zato lahko znova natrosilo peska v oči. Ne dajmo se ujeti na ta hm in ne dopustimo. da nas bodo drugi narodi smatrali za klavno živino, ki se da brez protesta vleči v klavnico. Mislite z lastno elavo! Ako boste storili to. boste gotovo vrgli kroglre v skrinjico Samostojne demokratske stranke, odnosno Narodnega bloka, ki hoče, da pride enkrat do iztreznjenja in do resnega dela. Blagostanje našega ljudstva in naše države je v treznem in premišljenem delovanju predvsem na gospodarskem polju. Naša demokratska stranka se od svojega prvega početka drži enih in istih načel: Bratstvo. Enakost in Svoboda za vse sloje in vsa plemena v državi. Tega načela ne bomo nikdar pustili. Poštenemu in pravičnemu človeku je jasno, da vlada v državi pravica le, kadar ima o vsi državljani pred državo enake pravice in enake dolžnosti. Zato gredo tudi vsa stremljenja vlade Narodnega bloka za tem, da se izenačijo vsi različni pokrajinski zakoni; kajti mogoče je kakšen zakon v kakšni pokrajini milejši, v ( drugi ostrejši, kar ima za posledico, da milejši zakon v dotični pokrajini daje nekake ( predpravice do ičnemu ljudstvu. Izenačenje j zakonov ni lahka stvar, zato tudi počasi napreduje. Prvo in glavno je, da se čimprej izenačro davki. Ob lanskih volitvah so klerikalci mnogo kričali za izenačenje, a ko so bih izvoljeni, niso v tej zadevi storili ničesar. Ko so stopili pred meseci v vlado tudi zastopniki naše Samostojne demokratske stranke, se je šele začelo resno delo okrog izenačenja davkov, ali je žal trajalo le kratek čas. ker je morala ta vlada odstopiti in prepustiti krmilo države davidovičevsko- radičevsko - klerikalni vladi. Klerikalci so prišli tako do izpolnitve svojih vročih želj. dosegli so moč. kt ie višje ne morejo, toda ničesar resnega niso napravili tekom svo ega četrtletnega vladania Delo na izenačenju davkov je za njihovega vlado-vanja zaspalo, o avtonomiji niso niti bleknili, naše fante vojake so pustih v Macedoniji, pač pa so davke navijali in pregan ali napredno uradništvo in učiteljstvo. uvajali nasilje ter v svojem časopisju grozili vsem, ki niso z niimi plesali Mi vsi vemo. da :e bilo tako, in le hvala Bogu. da so tigre in njihove prijatelje pognali s krmila. Sedaj imamo volilno vlado Narodnega bloka. Nova vlada, kj kot volilna brez narodne skupščine ne more donesti zakonov, je vendar predvsem delo za izenačenje zakonov takoj vzela resno v roke, in sicer največ na neumorno prtzadevame slovenskega ministra dr. Žerjava, ki ne pozablja, da je njegova dolžnost čuvati ljudske koristi in delovati zanje. Ni delo za državo v hujskanju in netenju strasti, v agitiranju za republiko ter avtonomijo in v praznih obljubah. Ne more priti blagostanje ne od avtonomije ne federacije in še manj od razkosanja države v male ko- made. temveč od treznega in premišljenega dela na gospodarskem polju. Netenie strasti in hujskanje plemena proti plemenu ovira resno delo in zato baš. Jugoslavija zaostaja za drugimi državami, k:er je ljudstvo pametneje in namesto vezanja političnih otrobov raie složno podpira resno delo treznih državnikov. Kljub tem težkim oviram s strani mračnih elementov vendarle ureditev države napreduje in se polagoma vračata mir in blagos anje v naše zaradi vo:ne tako težko prizadete pokrajine. Ce si bomo izbrali trezne poslance, bo delo na ureditvi države tem hitreje napredovalo. «Mir liudem na zemlji...» Mit bodi v naših dušah in v miru bomo dobro premislili in izprevideli. da ie blagostanje slovenskega ljudstva v enotni Jugoslaviji, kjer smo si Slovenci, Srbi in Hrvati bratje po dolžnostih in pravicah. Klerikalna klika, ki se boji poloma pri volitvah, nas bo skušala slepiti s tem. da bo naprednjake označevala za brezverce in za Veiesrbe, opasne slovenstvu. Vsi veste, da je to laž. kajti baš sedaj, ko ie demokra ska stranka v vladi, so se celo povišale draginjske do-klade kaplanom, in to največ na prizadevanje slovenskega ministra dr Žerjava, ki pač s strani duhovništva najbrž ne bo žel za svoj trud nikake zahvale. Vidite pa tudi, da ta vlada baš tako drži na verskih načelih kakor vsaka druera in skuša le odpravliati zlorabo vere v nizkotne namene Mi odločno poudarjamo- Vera je sveta stvar, ki se ne sme mešati s posvetno politiko, ker tudi nima s politiko ničesar opraviti. Ravno tako je z velesrbstvom, s katerim hočejo klerikalci strašiti ljudi. Mi smo Slovenci ter s Hrvati in Srbi en narod Kaj ;e to kaj grdega? In kaj zaradi tega nismo več Slovenci? Vsi triie bratje govorimo skoro enak iezik. Na tem ne bodo klerikalci ničesar spremenili. Tako smo v kratkem podali nekaj misli, ki jih moremo z mirno vestio vsak hip zagovarjati brez laži in sleparstva. kar prepuščamo klerikalnemu časopisju Sedaj, ko so prazniki, premišljujte o tem! Uverjeni smo, da bos e zadeli pravo. Vsem našim prijare-l:em želimo vesel božič in srečnejše Novo leto. Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas! Volilcem-čitateljem n (Napisal prijatelj našega lista.) t« Ker se bližamo volitvam, je potrebno, da izpregovorimo nekaj besed prijateljem «Domovine»- volilcem. «Domovina» si je utrla pot med vse stanove na deželi, posebno med kmetsko prebivalstvo, in to kljub vsej gonji s strani klerikalcev. Kdor jo je enkrat ali dvakrat bral, se mu je priljubila. čeprav pa je priljubljena po svoji vsebini, vendar je nekaj njenih bralcev-volilcev, ki gredo ob volitvah z največjimi sovražniki napredka in resnične svobode — s klerikalci ali tudi z drugimi strankami, ki nimajo in še dolgo ne bodo imele odločilnega vpliva pri urejevanju in postavljanju temeljev nove države. Te vrste čita^elji-volilci vsebino «Do-movine» popolnoma odobravajo, so proti-klerikalnega mišljenja, so za državo vneti in dostopni za vsak pametni razgovor, a pri volitvah vržejo kroglico v skrinjico, katero drugače najbolj zametavajo. Mnogo jih dela to iz neke stare navade, češ, kaj bi zdaj menjal — čeprav mož dobro ve, da ne dela prav. Drugi zopet: Ne smem drugače, ker tudi sosedje tako volijo. Vedite: Kdor hoče, da se vse to, kar «Domovina» zagovarja in za kar se bori, res doseže, mora pri volitvah tudi voliti s stranko, ki jo «Domovina» zastopa in zagovarja. Ne zadostuje samo, da se drugače strinja z načeli «Domovine». Kdor hoče, da se bo res napravil red v državi, da se bo polagoma utrdilo naše gospodarstvo, ta naj voli pri prihodnjih volitvah Narodni blok, v katerem so samostojni demokrati, radikali in druge res narodne politične struje. Za prihodnje volitve so najlepši izgledi, da bo Narodni blok dobil v vsej državi večino nad vsemi drugimi škodljivimi strankami, ki razdirajo temelje države s svojo zlobno ali pa zaslepljeno politiko. Gorie nam, če bi zmagali v državi separatisti s klerikalci vred in dobili trdno v svoje roke vlado. Ze sedaj so klerikalci, ki so bili le kratko časa na krmilu, pokazali, kaj znajo. Uvajali so nasilje, navijali davke in še državo so hoteli oslepariti za težke milijone. Še posebno gorje pa bi v primeru trdne separatistične vlade zadelo slovenske kmete, ki bi se upirali dajati bero, prispevke za zvonove, mašne plašče in druge take reči. Pa kaj upiranje, zadostovalo bi že. če bi kmet malo premišljal ali zagodrnial. Nobena tožba in ne pritožba ne bi pomagala. Dvakrat gorje delavcu in hlapcu ter sploh poslom, ki bi godrnjali nad slabim zaslužkom ali plačo. Klerikalci bi vas že znali ukrotiti kakor pred leti v Ljubljani tam blizu bolnice. O uradniku, učitelju pa škoda vsake besede. Ta dva bi bila precej pod vaškim mežnarjem. Da se to ne zgodi, volite odločno s stranko, ka ero zastopa in priporoča «Domovina». Predvsem vam, ki ste pristaši Samostojne kmetijske stranke, se polaga na srce, da prej premislite, preden se odločite za cepljenje napredne fronte. Največja bremena, ki tarejo nas kmeta, so farovška in cerkvena, obstoječa v raznih berah, dajatvah in plačilih. Ako želimo odprave teh zastarelih in krivičnih davkov, potem volimo vsi Narodni blok. ki bo znal odpraviti krivice in ki bo nastopal enako odločno za vse stanove. Kmetje, ki ste drugače naši somišljeniki, premisli e dobro, kam boste volili. Vaša odločitev je lahka: «Domovina» vam kaže pravo pot Ne boste izdali svojih teženj in zahtev, ne, ampak udarili in pogazili boste s teni klerikalce kot največje sovražnike vsakega napredka in duševne prostosti. ♦Domovina« pričakuje od vas prave odločitve. In ti, obrtnik in cclavec, bralec «Domo-vine»? Morda si zadnjič nasedel sladkim obljubam kltrikalcev ali celo komunistov. Danes že lahko uvidiš, da tu ni tvoje rešitve. Tvoja reši ev je le v dobro in trdno urejeni ter prav upeljani državi. Kdor se nt bo dal slepo voditi od huj-skačev, hinavsko obetajočih zlate gradove kakor lani klerikalci, bo volil Narodni blok, katerega ti pnporoča tvoja prijateljica ♦Domovina«. Politični pregled Božič praznujemo letos sredi volilne borbe, ki pa zaenkrat vsaj v Sloveniji še ni dvignila premočnega valovanja uied ljudskimi plastmi. Zmagujeta preudarek in trezna razsodnost Izkušnje slovenskih volilcev v pro-šlem letu in lastno opazovanje razvoja dogodkov olajšujejo letos sodbo o kandidatih, katerim bodo slovenski volilci tokrat poverili zaupanje za bodeče delo v narodni skupščini. Klerikalnim tigrom prede slaba Njihova letošnja nova sleparstva z avtonomijo in celo republiko ne zaležejo več. Bremeua, ki so jih tigri nakopali slovenskemu ljudstvu, nas še vedno težijo. Slovenski fantje še nadalje služijo v Makedoniji. In s korupcijo, o kaieri so klerikalci toliko kričali, so po zadnjih mesecih najbolj žigosani ravno klerikalni tigri, ki pa še nadalje računajo na mandate' in se trmoglavo zanašajo na pozabljivost slovenskega ljudstva. Toliko pa jih vendar zadržuje slaba vest, da se pred ljudstvo ne upajo, temveč potom časopisja in po plačanih agitatorjih skušajo ljudstvo elepariti. Vse zaman! Slovensko ljudstvo je klerikalne tigre izpre-gledalo in je danes bolj ko kdaj složno v načelu: tigrov nikoli več! Nad vse zmagovito pa v Sloveniji napreduje idoja narodne koacontracije, složen nastop vseh zavednih slovenskih na-prednjakov. Štajerski napredni kmetje so mi-nolo soboto znova podali razveseljiv primer narodne in napredne zavednosti. V Brežicah so zaupniki SKS za tamošnji okraj se soglasno izrekli za skupen nastop z demokrati in ugledni posestnik Fran Strgar, ki je že bil določen za kandidata na Pucljevi listi, se je te kandidature odrekel ter sprejel kanu t-turo na listi Narodnega bloka za mariborsko okrožje, katere nosilec je priljubljeni mariborski javni delavec demokrat dr. Ljudevit Pivko. Vzgledi štajerskih naprednih kmetov pa dramijo tudi kranjske deželane, da se otresajo Pucljeve diktature in se priključujejo napredni fronti pod vodstvom dr. Gregorja Anton Stražar: Krvavi denar Povest iz minulih časov. (Dalje.) XIX. Brusač je delal Jurčetu velike skrbi. V pismu ga je povabil v Ljubljano — Jur« četova žena pa je smrtno zbolela in umrla, ko je po naključju dobil v roke bru« sačevo pismo ... Sneg je zapadel v deželi; mraz je bil tak, da še stari ljudje niso pomni!! hujših zim. Po hišah so pozno v noč brenčali kolovrati, stari cčanci so pa posedali za toplimi pečmi in zvedavi mladini prioo« vedovali o divjih Turkih, o kralju Mat« jažu, o tlaki in desetini, o francoskih vojnah in tatinskih rokovnjačih. Tako so Zabrežani preganjali in preživljali dolge zimske večere. Tudi Ped Zabrezjem pri Jurčetu je bilo kaj živahno v teh zimskih večerih. Vedno je bilo dosti pivcev. Za zabavo pa sta skrbela znani berač Smolež in pa Podlipčev Jozelj. Oba sta se zdaj kar vedno pogosteje držala pri Jurčetu, kjer jima jc bilo tudi ponočno prezimovanje dovoljeno v toplem hlevu. Berač Smolež je bil nekak ogleduh pri pisani družbi, zato je razumljivo, zakaj ga je Jurče držal pri hiši. Jozelj pa je v gostilni iz« borno služil s pripovedovanjem raznih zabavnih pravljic in je s tem zadrževal vesele pivce, a po potrebi tudi tolmačil ra?na nemška pisanja iz brdskega sod« nijskega urada. Tako je bilo znova v takem večeru polno pivcev pri Jurčetu. Bili so razni gospodarji in vozniki, ki se jim pijača ni zlepa ustavila, v stranski srbi pa so se« deli ožji Jurčetovi sodrugi iz «pisane družbe«: Pajek iz Vrhovelj, Prelovšek iz Gradišča, Fajdiga iz Rafolč in falirani študent Potisek. Ni bilo še dolgo, kar se je zvečerilo, a dobre volje so bili obe jni. Nekako ob sedmih zvečer jo privozi do gostilne znani Koleščkov Videk iz Moravč. Ta je zahajal bodisi poleti ali v zimi redno vsak teden v Ljubljano. Tja je vozil razna živila, nazaj pa iz trgovin kavo, sladkor, sol, žverlenke in podobno (drobnjavo. Ker je bilo mrzlo, je dal t konja v hlev in stopil v hišo med vesele pivce. Vsi so mu ponujali piti, a preden se je Videk poslužil darežljivosti ver .'.ih pivcev, je izpraznil malo žsanjice. Nato pa je sedel k topli peči, si naročil svoj polič vina in klobaso krvavico. Imel je tudi za Jurčeta zavitek iz Ljubljane, ki mu ga je na Figovčevem dvorišču v Ljub« ljani izročil tak in tak rrož. Jurče hlastno seže po pismu, se z njim tako? poda v spalno sobo na desno stran veže. hitro raztrga ovitek in bere z okretno roko pisane črke: Neljubi moj sovražnik! Čeprav si lump prve vrste, pa zaen« krat si se pošteno urezal, to ti dam naj« prej vedeti! Kajne, misli si, da bcm sedaj že z nosom ril v zemljo! A Bog ni hotel ustreči Tvoji hudobiji. Lepo se zahvalim Tvojemu pomočniku, ki me je mesarsko lopnil po butici. Le pevei rokovnjaču Pajku, da bo tudi on dobil kdaj vse vrnjeno in plačano. Tebi pa mirno spo* ročam, da se nameravam v kratkem ože* niti, saj mi je že čas. Pa k Tebi ne pridem več na dom po doto, a tudi na dolgo Ti nočem pisati in izprasevati Tvojo črno vest. Le to: dva moja tovariša sta bila po nedolžnem ustreljena zaradi Tebe in Žerjava. V slogi je moč! Ramo ob rami poj-! demo v volitve, da porušimo tigrovstvo in za-siguraino slovenski domovini novo življenje r svobodi, enakosti in bratstvu. Tudi ua Hrvatskem se čisti. Radičeva glerija ugaša, ljudstvo se s studom obrača od njega. Razkrivajo se ogromne sleparije, ki jih je Radič izvrševal z denarjem revnega selja-štva. Vrhu razkritij o raznih Radičevih sleparijah pa so listi te dni objavili tudi Radičevo tajno pogodbo z ruskimi boljševiki, katersm se je (gotovo za visok denar) obvezal, da bo v Jugoslaviji pripravil revolucijo in postavil boljševiške sovjete. Pogodba je tako obtežilna, da se Radiča mora soditi kot najne-srainnejiega veleizdajulca. V ostalem pa je že dokaj razveseljivo, da mu pričenja soditi ljudstvo samo. O Radieu že večina hrvatskih seljakov ne mara čuti več; kesajo se svojih zmot, da jih ja mogel Radič cela leta voditi za nos in paiiniti v boljševištvo. Preklinjajo Radiča in se pridružujejo onim poštenim poslancem, ki so se odvrnili od Radiča ter osnovali svi jo lastno seljaško stranko. Žalostno in smešno obenem je le, da se zdaj, ko j Radič na Hrvatskem propada, še na Sloven- ] skem najdejo backi, ki se navdušujejo /a njega, za njegovo budalasto «čudotvorno republiko* in za njegovo filijalko, ki jo v Ljubljmi vodi nedavni socialdemokrat Albin Prepeluh. Ob naši južni meji ni miru: V Albaniji se namreS že zopet krvavo prekljajo med seboj in naša država mora čuvati meje z vojaštvom. Soditi je, da ima Italija svi je prste vmes. Italija hujska albanska plemena k medsebojnemu klanju, da bi lahko pred sve^m dokazala, da Albanci niso sposobni za lastno državo in lastno vladanje, nato pa vzela Albanijo pod svojo oblast in Jugoslaviji stopila na pete. Toda italijanske intrige se no bodo posrečile, ker so ostale evropske velesile vrlo dobro poučene, kam pes taco moli. Albanskemu klanju pa bo treba slej ali prej napraviti konec. V ostalem pa bo Italijo kmalu minila grabežljivost, kajti fašizem je t razkroju, italijansko ljudstvo je sito nasilja in nezadovoljno z Mussolinijem. V rimskem parlamentu se združuje proti fašii-4om močna skupina' opozicije, ki v kratkem utegne vreči fašistov-sko vlado, nato pa zopet upostaviti notranji red in mir na zunaj. Tudi v Rusiji gre boljševikom vse navskriž. Boljševiški komisarji so se doslej, ko so sa- j mo ropali in delili plen, dobro razumeli in j študirali, kako bi tudi v ostalih državah po; svetu zanetili plamen revolucije. Zdaj, ko je rusko ljudstvo docela obubožano, pa se tudi i boljševiški krvoloki prerekajo med seboj in j se utegnejo v kratkem spopasti. Nekateri pa še vedno študirajo na svetovno revolucijo, misleč: naj vrag vzame vse skupaj, če že misli nas. Jugoslavija se jm za zanetenje Evrope zdi najbolj pripravna, ker se zanašajo na Radiča in ostale notranje rušitelje v naši državi. Toda zaman! Sedanja vlada je peklenske naklepe že prekrižala m bo tudi močna dovolj, da vsak poskus boljševiških prekucuhov v kali zatre. Radič si bo samo lastne prste opekel. Sedanja vlada Nacionalnega blol-a si je gotova močne zmage pri volitvah, nakar bo lahko energično zavarovala obstoj države, obračunala z njenimi rušitelji ter započela resno delo za red, pravico in blagostanje vsega troimenega jugoslovenskega naroda. JEZICA. Naš gospod se ž p pripravljajo na jezno pridigo o »slabili* časopisih. To je običajna operacija političnih kristjanov, ko začnejo ob Novem letu cepati od «Domoljuba» razočarani naročniki, Tisti listi, tiskani v Katoliški tiskarni, ki jih pozna Že ves svet kot najostud-nejše in najbolj hinavske med vsemi slovenskimi listi, so ob Novem letu zopet: «naš dobro, katoliško časopisje, namenjeno našemu vernemu ljudstvu*. Nikjer ne slišiš po prižnicah, da bi cerkveni poglavar priporočal res nabožne liste. Povsod se duhovniki obnašajo, kakor da sta vera in klerikalna politika ena in ista stvar. Z najverjimi kanoni, z nedajanjem odveze, z odrekanjem pokopa ter z drugimi strašili na pa ila današnja duhovščina naročnice naprednih listov. Kaj, bomo mi res dovolili, da nas vodi tudi v posvetnih zadevah duhovnik? No. pri na* je na srečo že dobro uveljavljeno mišljenje, da imajo žnpnikova priporočila časopisov veljati Tvojega pajdaša, nas petero pa se je! sušilo in stradalo v temni ječi; živi smo umirali v jetni.ških zidovih. Ukazujem Ti za vse to, da prideš na dan sv. Katarine v Ljubljano k Figovcu.! Čakal Te bom do poldneva v gostilni.1 Prinesi s seboj dva tisoč goldinarjev,! enega še za stari račun, enega za Pajkov! udarec. Ako pa bi Te ne bilo v Ljubljano 1 v tem času k Figovcu, se le pripravi, da tudi Ti čimprej okusiš ričet, okove in hladno zidov je. Do svidenja — Tebi nadležni Polde Brdar. Ljubljana, ob Martinovem 1857. Jezno je zaškrtal Jurče z zobmi, ko je prebral pismo. In Pajku se ni posrečilo pobiti tega človeka do smrti!... V raz« burjenosti, ker ga je klicala žena iz ku« hinje, je Jurče pozabil usodno pismo na mizi. Jurče je moral po vino v klet, žena pa tedaj stopi v spalnico, kakor je zadnje Čase vedno opazovala moževe korake. V nagli radovednosti prebere pismo. Gro« za ... Zameglilo se ji je pred očmi... Ker gospodinje dolgo ni bilo nazaj v kuhinjo, jo pride klicat dekla. Pa najde jo ležati nezavestno poleg postelje. Hitro pokliče gospodarja, ki prihiti ves razburjen in mu je bilo takoj vse jasno: poleg nezavestne žene je ležalo tudi usodno pismo... Jurče ga zmečka in strga v roki in nato s pomočjo dekle spravi ženo v posteljo. Ostal je sam pri n jej in jo močil z vodo, da se je zdramila Prve n jene besede na so bile: «0. iaz ne« srečna. Ti pa še holj — ne zameri mi, da sem brala... bolje bi bilo, da ne bi!... Se imaš čas. spokori se. tudi jaz bom prosila za tebe! Meni ni več do življenja — bolie je tako ... Vedi, Bog je pravičen sodnik!... Brez besede in z burjo v prsih je Jurče odšel iz sobe... kakor Judež Iškarjot... * Ob tako nenadni smrti Jurčetove žene so ljudje začeli marsikaj govoriti. Tri dni zatem, ko je brala tisto usodno pismo, je namreč Micika že odšla tja, kjer ni ne uboiev, ne goljufij in ne drugih enakih pregreh ... Jurčetu se je zdelo, ko je gledal svojo ženo na mrtvaškem cdru, kakor bi mu šepetala: «Še imaš čas, spokori sel Vedi, Bog je pravičen sodnik!..,» Te besede le za njega m njegove hišne posle, da pa se smejo vsi drugi mvuati po svoji zdravi pameti. »Domoljub*. ki ga nam prižnica pri. oroča, ni nikak katoliški list, ampak umazano politično glasilo zavožene klerikalne politike. Mi smo že davno edini v tem, da je tigrom odzvotulo; zato odklanjamo tudi politična tigrovska glasila. Pomilujemo vsakogar, tudi duhovnika, če je še vedno vprežen v klerikalni politični voz. Naprednjaki imamo glavuo zaslombo pri ovojem naprednem tisku. Zato bomo tudi za leto 1925. poskrbeli, da ga bo čim več prihajalo v občino. Zlasti , temveč pogubljeni bodo tisti, ki berejo lažnivega in hudobnega cDomoljuba* ter ga še ; priporočajo. V ponedeljek po večernicah je pater še imel pridigo za može in fante. Agi-tiral je najprej za «Orle>, nato pa začel take klafarije zbijati, da smo se kar spogledavali. Kar se je tu v cerkvi govorilo, ne moremo opisati. Pa še drugič kaj drugega! Vesele božične praznike in srečno novo leto bratom Sokolom ter vsem čitateljem «Domovine». Zdravo! — Belokranjec. BELA KRAJINA. Naši rojaki pozdravljajo kandidaturo znanega in priljubljenega dr. Zupa-niča, bivšega ministra, gribeljskega rojaka. Kot vpliven mož in dober znanec najvplivnejših vladnih krogov nam bo lahko pomagal. Pogre-ško, ki smo jo nekoč napravili, bomo popravili sedaj. Dali smo sp farbati od raznih popovcev. tako da smo ostali ravno mi Belokranjci popolnoma praznih rok, dasi so naše gospodarske razmere najslabše v Sloveniji. Imamo rešiti mnogo jako važnih gospodarskih vprašanj, ki jih lahko izvede samo tako velika državna stranka, kakor je narodni blok. Če pa se bomo dali prepeljati klerikalcem in drugim političnim ključju dobila v roke moja žena, si ji povzročil smrt!» «Bog že ve, kaj dela! Zapomni si, da božji mlini melje jo počasi, a gotovo! Praviš mi, naj te pustim v miru; jaz te lahko pustim — ali eden te ne bo pustil nikdar: tvoja nemirna vest. Jaz se ti iz* ognem — ali ne iamčim ti, da za vedno!« Brez slovesa, z zelo potrtim srcem je odšel Jurče iz gostilne. Polde Brdar pa je tisto popoldne še kaj zadovoljno posedel v gostilni v družs bi Mihovca in svoje izvoljenke Micike. Pogovorili so se dosti važnih reči. Tako, da ima Polde že vse uravnano za odhod na sosednje Štajersko v obližje Ptuja, kjer bosta z Miciko začela gostilno. Za« čudenemu Mihovču in njegovi hčeri so stopali kar lasie pokonci, ko jima je Polde po poti grede pripovedoval po? drobnosti o dogodku na Opčinah in drugo. «Primaruša, v koži tega človeka bi pa laz ne bil rad!» reče na te besede Mi* novec. «Da, očka. tak je on! Težki so nje "{5lovi grehi!» Nekako ob deseti uri zvečer so do* speli v Lukovico. Kmalu so vsi sladko in zadovoljno zaspali. XX. V pred^ustu leta 1858. se je Jurče ženil drugič pri Tomažkovi Zefki; vse je že bilo v tiru, pa je brusač Polde posegel vmes in se je vse razdrlo. Kmalu po Novem letu 1858. je bilo. Berač Smolež in Podlipčev Jozelj sta sedela v Jurčetovi gostilni za toplo pečjo. Ker ravno ni bilo v gostilniški sobi nobenega gosta, sta se znanca lahko nemoteno pogovarjala. «Jozelj,» začne Smolež, «tebe je ško* da, da se nisi izšolal. Zdaj bi bil gotovo že kak fajmošter kje na dobri fari. Imel bi pcln hlev živine — pa ne uši, stcnic in bolh. A tudi trebušček bi irpel že kakor sodček, pa zalo kuharico, ej! Ali nič na to ne misliš in se ti «enako» ne stori pri tem?» «SmoIež, Smolež, le počasi in bolj pametno govori! Tudi ti bi bil lahko po* šten človek. Zapomni si tode: Imenitna gospoda jc na petek meso jedla. Pa pride sleparjem na Hm, smo izgubljen} In slabo bfl za nas, ko ne moremo v Ameriko. SV. PETER POD SV. GORAMI. G. urednik, zopet se oglašam na kratko. Tukajšnje izobraževalno društvo si je nabavilo novo zastavo. Kakšnega patrona ima na njej, še ne vem. Draga pa je bila in vprašujemo, ali so stroški zanjo bili potrebni, dokler imamo toliko drugih potreb. Tudi zvonovi eš niso plačani. Pa kakšno veselje je bilo v nedeljo, 7. t. m.! Omeniti le moram tukajšnjega kaplana, ki je zopet porabil prižnico za politične namene. Svetujemo mu, naj pusti naše napredne liste le na miru, drugače se bo cpekeL Če mu pa pri nas ne ugaja, svobodno mu drugam. «Domovino pa zaradi njega ne bomo opurtili, temveč jo še bolj vneto čitali in priporočali. Pa še drugič kaj; za danes končam z voščilom veselih božičnih praznikov vsem bralcem in bralkam «Domovine>. — Opazovalec. BRASLOVČE. Naši Sokoli sedaj nekoliko preveč počivajo, kar se jim pa ne more vzeti v zlo, ker, žal, nimajo lastnega prostora. Bilo bi prav umestnoAda se prične enkrat resno misliti na lastni oom, saj so si ga postavili že v krajih, ki so dosti siromašnejši. — Nastop naprednih sil v skupnem Narodnem bloku se pri nas splošno odobrava. Naši napredni posestniki so razumni in vedo, da se da priti do ugodnega uspeha le v složni napredni fronti. Saj so nam zadnje skupščinske volitve povedale, da je drugače nemogoče. Ne gre tu za razlike med samostojnimi demokrati in samostojnimi kmeti, temveč za to, da se skusijo zlomiti klerikalni okovi, ki nas vse skupaj sramotno zasužnjujejo. Stari napredni borci smo in Jugosloveni, ki ne damo razbiti države ter se vreči v žrelo Nemcev, Italijanov in Madžarov, kateri z velikim veseljem opazujejo nezmiselna početja klerikalcev, radičeveev in komunistov, ki brez potrebe hujskajo ljudi ter netijo sovraštvo. ŠOŠTANJ. Spoštovani gospod urednik! Želnn Vam in vsem čitateljem vesele božične praznike in srečno Novo leto. Želim, da bo tudi «Domovina» prinesla mnogo zabavnega in poučnega čtiva kakor vedno. Zelo radi jo čitamo in komai čakamo, samo v redu je vtd-ne ne prejemamo. Krivda je na tukajšnji pošti, ker «Domovine» ne dostavlja redno in ne vsalej enako. Enkrat jo dobimo v tovarni, kjer smo v službi, včasih na dom, včasih pre- k tisti gospodi pobožen popotnik. Ti nejeverniki so ponujali svetemu možu meso, a ta jim reče: «Žlahtna gospoda, danes je postni dan, ne bom jedel mesa, ker nočem, da bi me hudič nesel v pekel.» Ko so gospodje to čuli. se začno sme* jati starčku in mu posmehljivo pravijo: «Kaj nas brigata post in hudič, mi smo žlahtnega rodu, se lahko izkažemo s pisanjem!» Pa starček jim odgovori: «Zapomnite si, visoki gospodje: Gospod. Bog bo poslal po vas takega hudiča, ki ne zna ne brati ne pisati, in vam bo kar ukazal: Alo, z menoj! Jaz ne poznam va* šega pisanja in ne vem, kaj ste bili na zemlji; le to vem, da ste zdaj moji!...» Tudi ti, Smolež ,misliš, da se boš na onem svetu kar s svojimi zvijačami pre* ril v sveta nebesa, pa se zelo motiš. Delaj, delaj pokoro, stara kost, dokler imaš še čas!» Še bi se bila ta dva modrijana na* dalje kosala in ugovarjala drug drugemu, da ni v hišo stopil kmet Tomažek, za njim pa Jurče. Moža sta imela važen pogovor, zato je Jurče ukazal obema za* pečnjakarjema. nai gresta na skedenj hlapcu pomagat pri rezanici za živino. pozno. To se mora uredit?, zato se tu oglašamo, da bomo redno prejemali list. ki ga vsi radi atamo in vsak teden žel no pričakujemo. .srlu p^lh MLEKO IN KRMA — POZIMI. Dosedanjo mlečnost naših krav moramo 6fc v enem to drugem pogledu izboljšati. Dvigniti moramo količino mleka in izboljšati tudi njega kakovost. Vse to se da doseči z boljšim krmljenjem. Ob< je, množino in kakovost mleka se ravnata po krmi. Slaba krma daje maiij mleka in slabše mleko. Vzemimo le ostarelo košnjo zelene trave ali pa samo vodeno koruz-nico, da se o tem prepričamo. Sladka zdrava krma daje sploh boljše mleko kakor pa kisla in drugače nakažena Krma. Izvrstno t. '"' o daje planinska paša. Največ mleka daje bogata paša in mlada, sočna, zelena k.aja. j-manj mleka pa slama in sploh prezorela in slamnata krma. Ako imajo naše krave v splošnem r uj mleka kakor po drugih krajih, leži tehten vzrok v slabšem krmljenju. Mleko je proizvod krme. Na splošno lahko trdim, da je mlečnost taka. kakršna je krma. Kravje telo lahko primerjamo z mlečno tvornico. Kar pride v kravji želodec, to pride tudi v podobi mleka «a dan. Dobra mlečnost zahteva močno krmljenje in prikladno, lahko prebavno in tečno krmo. Tain, kjer ne moremo l*-avam ustreči v tem pogledu, tam je zastonj misliti na boljšo mlečnost in na povzdigo mlekarstva. Največ mleka imajo krave v poletnem času ob mladi in sočni zeleni klaji in paši. klaja je najbolj tečna in najbolj (trebavna in krave dajejo največ mleka. Najmanj nam rnol-zejo krave pozimi ob slabi, težko orebavni ;n premalo tečni klaji. Ce hočemo mlečnost dvigniti, je treba tudi pozimi Klaje, ki je sladka, dosti sočna in lahko prebavna. V ta namen je suho rezanico deloma nadomeščati s sofno in sladKo peso, ki vpliva v tem času najbolj ugodno na večjo mlečnost, zlasti ako skrbimo po drugi strani za potrebna močna krmila, da je vsa krma dosti tečna in da se nahaja v njej radosti beljakovin. — Po naprednih živinorej- skih krajih, kjer se pečajo gospodarji r. rejo molznih krav in imajo od mlekarstva glavne dohodke, tam pokladajo pozimi sploh živinsko peso, ki je molznim kravam najbolj priljubljena in najboliši nadomestek za sočno zeleno klajo. Pesa. morčna krmila in suha krma dajejo molznim kravam najprikladnejšo klajo v zimskem času. Pri nas pokladamo pozimi repo. Repa je seveda manj vredna, manj tečna in manj okusna kakor pesa. Pri nas po strniščnih krajih smo pa navezani nanjo. Repa daje tudi manj varen pridelek kakor pesa. Zato je prav, da skušamo po naših mlekarskih krajih dvigniti tudi pridelek pese in ga porabljati za zimsko klajo molznim kravam. Najbolje st >riino, da jo pokladamo skupaj z repo ali pa tudi brez nje. Gospodarstvo — Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo 22. t m v devizah: 100 avstrijskih kron za 9 eno tretjino pare, 100 češkoslovaških kron za 201 Din 10 par do 204 Din 10 par, 1 dolar za 66 Din 45 par do 67 Din 45 par, 100 i alijanskih lir za 285 Din 90 par do 288 Din 90 par. = Sejmi v Beli Krajini. Domače in druge trgovce opozarjamo na živinska sejma, ki se bosta vršila 8. in 13. januarja v Metliki ter 3. febniarja v (""rnomliu. Ker vlada med kmeti veliko pomanjkanje denarja, bodo gotovo privedli otijlo lepe in debele živine, da jo spravijo v denar. Zaka" skrunite božie hrame? Dopis iz ljubljanske okolice. Dne 14. t. m sem tudi jaz napravil božjo pot k sv. Luciji na Skaručino z namenom, da opravim tamkaj v miru svojo versko dolžnost. Toda pridiga, ki bi se bolje imenovala politični grovor proti naprednemu in za klerikalno časopisje, mi je docela preprečila moj namen. Iz «blagoslovl:enih» ust župnika g. Janca, ki je tudi nam ljubljanskim okoličanom do- bro znan, ni bilo slišati niti besede, o sv. Luciji ali o sv. evangeliju, kj se ta dan bere, marveč le o brezverskem čtivu, češ, «Domo-vtna», «Jutro*, «Slov. Narod* in «Kmetijski list* so brezbožni listi, ki so za razporoko, za križ iz šole ter sploh proti morali in veri. Pripovedoval je dalje, da se bije ravno sedaj v Jugoslaviji srdit verski boj, ki mora biti izvojevan v prid vere in cerkve. Potem je omenjeni gospod poudarjal, da so v hišah, kjer se berejo napredni časopisi in knjige, morilci in nečistniki doma ter da jc neki učiteljski kandidat le zaradi čitanja naprednih časopisov prišel tako daleč, da je umoril di:aka-sošolca. Glede Nemčije je menil, da je tam «Centrum» zmagal le zaradi dobre organizacije verskega časopisja, da je sedaj tam verski boj dokončan ter da imajo sedaj tam zaradi tega baje vsega v izobilju in moralo na višku. Med govorom je ta dični gospod omenjal večkrat tudi Francijo, češ. da imajo tam tudi preveč svobodomiselnega časopisja in da zaradi tega peša narod ter da je država vzela cerkvi premoženje. Torej navaden politični in agitaci'ski govor ter zlobno zasramovanje onih, ki naročajo in čitajo napredno časopisie. Ali ste vi, ki čitate napredno časopisje, res morilci in nečistniki? Ali spada tako lažnivo in hudobno klobasarjenje na prižnico? Bo menda res treba poslati odposlanstvo k Mussoliniju, da nam pošlje nekaj fašistov, ki bi nas poučili, kako bi se dala preprečiti politika v cerkvi. To. kar sedaj uganjajo naši duhovniki v cerkvi, uničuje verski čut ter kvari preprosto ljudstvo Skra:ni čas ie. da napravi država konec takemu skrunjenju hramov, kjer bi se morala čuti le božja in lepa beseda. Rodoljnbarstvo. Rodoljub na deželi je prečital neko knjigo ter potem pripovedoval učitelju, kako lep roman da je bil to. r sva se znr" \i...» Šaljivi Jozelj. ki je v veži že ujel ne* kaj o ženitvi, bali in Zefki, pa s smehom pripomni: «Očka Tomažek. kai pa, če vi daste Jurčetu teličko in še križavce po vrhu! Ha, ha...» Vsi so se smeteli. • 0„lra mrzla burja je pihala, ko 'e na vaškem koritu v Zabrezju piala Tomaž* kova Zefka. Pa mlada deklica se ni me* nila ~a mraz. Še p.V', je med pranjem: Če bi jiz vedela, kje je moj ljubi, jaz bi mu kupila sama za svoje lajbelček žameten, da bi bil nameten, da bi ga nosil — fantič ti moj... Vesela perica bi pela še dalje, a jo zmoti Podlipčev Jozelj: «Dober dan, Jozelj, kam tc nese pot?» «Bog daj dober dan, Zefka! Kaj se ti mara. ti lahko poješ zdaj, ko si nevesta. Ej. mladi svet, kako je tebi prijetno!« Zefki pade cd začudenja perilo iz rok ob tej novici, kajti ona še ni nič ve« dela o dogovoru med očetom in Jur« četom. «Jozelj, Jozelj, ti si pa danes poredenl Pa ne zamerim, saj je predpust!« «Predpust gori ali doli! Nič mi ne boš tajila, nevesta si pa le! Misliš, da Jczelj nič ne ve! Le glej, kadar prieš k Jurčetu, da me ne boš gonila od tople peči. Bog ti daj veliko srečo in stano* vitno zdravje, otrok pa tudi obilo!« Pri tej novici postane deklici tesno pri srcu. Ona da bi mogla pestati žena Jurčetova, ki ima za seboj tako čudno preteklosti... Za ves svet ne! Pa, da io njen oče hoče kar s silo spraviti v ne« srečo... Jozelj je medtem že odkorakal J al'a, Žalostna deklica pa je močila perilo s sclzami. V tem žaloslnem stanju jo zaloti njen ljubiienec Čudnov Jok; de!.la ga ni opazilo prej, da ji ie položil roko na ramo. Zefka ce zdrzne, fant pa, ko, vidi svojo ljubljeno deklico vso ob« jekano, jo s skrbjo vprašaj -f Ne pozabljajmo na klerikalna početja med vojno. Kdo se je takrat vnemal za krvavo klane, kdo je molil za srečno zmago raz prižnice, kdo je blagoslavljal mesarske po-kolje, kdo je pomagal pri rekviriranju? Ali se še spominjate, kako je klerikalno časopisje pisarilo 1. 1914 in 1915., ko je neprestano svečano zatrjevalo, da ie ta vojna sveta in potrebna. Ali se spominja e, kako so takrat klerikalci zatajevali slovenstvo in se ostudno valjali v prahu pred habsburškimi trinogi? No, in danes se isti ljudje postavljajo za zaščitnike slovenstva ter se vnemajo za republiko — pač zato, ker imamo vladarja naše jugoslovanske krvi. -f Kakšen pomen imajo volitve za slovenskega kmeta. To, kar se Vam pridiguje o nevarnosti za Slovenstvo, je sama prazna beseda, ker dobro vemo, kako so se potegovali naši klerikalci za slovenščino v Avstriji, kako so čuvali naše fante pred fronto, našo živino pred nasilnimi pobirači. Klerikalna politika je tako neumna, kakor so neumni tisti župniki, ki mislijo, da se mora vsa fara ponižno valjati v prahu pred njimi. Tigrov-ska poliika je bila samo napihovan e in kaj so dosegli, vidimo danes. Zaradi slabe klerikalne politike največ trpimo mi Slovenci.' Če bi se bili mi Slovenci priklopih demokratski stranki, bi bili že davno davki izenačeni in ne bi bilo akto, kakor je po krivdi naših klerikalcev še danes, da plačuje naš bajtar toliko davka kakor dober vojvodinski kmet, ki pridela brez posebne muke na vagone žita. Osebne dohodnine in drugih takih dobrot v Srbiji nič ne poznajo in vse bi se že davno odpravilo, če bi se dalo ljudem dopovedati. Tu velja samo pametna in preudarna beseda: združimo se vsi Slovenci v eno veliko državno stranko in potem se bo prijateljsko vse uredilo, ker bo imela narodna skupščina močno večino. Če pa zma-gaio pri teh volitvah klerikalci, potem naj nihče ne toži več. Mi več kakor svetovati ne moremo. Vsakega posameznika kroglica mora v našo skrinjico, pa bo potem hi ro drugače. Saj smo menda dovolj jasno videli, kaj je napravilo za nas 21 tigrov, dočim je le 1 slovenski demokrat deloval pošteno in z vsemi silami za koristi slovenskega ljudstva. -t- Dvojna mera. Djakovski škof dr. Aksa-movič je zabranil župniku dr. Novoselu kandidaturo na listi Samostojne demokratske stranke ter je utemeljeval ta svoj ukrep s tem, da ga za duhovno službo neobhodno potrebuje. Pri nas pa ni tako, kajti ljubljanski in mariborski škof sla povsem zadovoljna s tem, da cela vrsta duhovnikov že dolgo ne opravlja duhovnega poklica, ampak se peča samo s politiko — gotovo v večno čast božjo. Tovarni zvesti, demakrati, volitve skoro so pred vrati. Že gre po vsem Slovenskem glas: 02bovt zna nekoliko nemško, a Ga?per prav nobene besede. Gašperja to silno jezi. Nekoč, ko je bil Ožbovt dobre volje, ga Gašper poprosi: ečuj, daj me naučiti nemško.> Ožbovt: «No, to bi še bilo potrebno, da bi potem lahko tudi Nemci spoznali, kakšen osel si.. .> Švicarsko ženstvo za brezalkoholne domove V zadnjem času se švicarsko ženstvo živahno udeležuje protialkoholnega gibanja. Na vzpodbudo ženstva je bilo v Švici ustanovljenih že več protialkoholnih ljudskih domov, ki služijo kot okrepčevalnice in prenočišča za domačine in tujce. Oskrba v takih domovih je izvrstna in kot postrežnice so nameščene le take ženske moči, ki same sodelujejo v živahni protialko holni borbi. Sprejemati napitnino je postrež« nicam strogo zabranjeno. V takih domovih se re smejo točiti niti lažje alkoholne pijače, ampak le čaj, mleko, kava, kakao in jabolčni sok. «Za božjo voljo, kaj ti je, Zefka? Čemu jokaš?« Z genljivimi besedami, kakor se po« govarjajo le zaljubljeni ljudje, pove ža« iostna deklica vse, kar je pravkar do« znala. «Pa, Zefka. ali boš pozabila name in vzela tega človeka?» «Nikdar, JokI Če se ves svet podre, ga ne vzamem!« Ker se je Jcku mudilo v mlin, stisne Zefki le roko, da se naj ne žalosti, nato pa odide pojoč: «Le tisti bo moj, ki pride nocoj, bo rinkco mi dal, pri meni zaspal!...» 9 Čudnov Jok v Zabrezju je kaj zado« voljno živel s svojo materjo vdovo; po« leti je hodil s tesarji, a tudi pomagal svoji materi pri večjib kmetskih delih. Dokler se ni neznanil s Tomaževo Zefko, je živel brezskrbno. A z ljubezenskim znanjem se je začelo zanj malo nemirno življenje. Ko je trdni kmet Tomažek zvedel o ljubezni, je po svoji bahavesti začel opravljati svojo hčer: «Kaj, s tem beračem mi greš v besedo! Nikoli ne boš njegova, tega pa že ne utrpim! Da veš, da ne!» Ampak hči je ostala stanovitna v ljubezni in tudi oče jo je na videz kar pustil v miru. Ko pa se je dogovcril z Jurčctom, je začel drugače. Prihodnji dan, ko je Zefka doznala od Jozlja. kaj bo z njo, ji oče ukaže po zajtrku: «Zdajle pojdeš v Lukovico; vzemi s seboj blage, ki sem ga kupil v Ljubljani, da ti Mihovčeva Micka pomeri obleko.« Zefka se brez ugovora poda k svoji znanki, meneč spotoma po svoje: oče računa, da bo .Turčetova nevesta v tej obleki; .pa ne bo šlo gladko!.. Pri šivilji, prijateljici Miciki, je bil v hiši tudi ženin Polde Brdar. Prijatelibi sta se začeli zaupno pogovarjati o vsem in tako tudi o prifciljeni ženitvi z Jur« četom. Polde, ki je vse to poslušal, reče končno Zefki: «Stopi spotoma na pc« vratku do Jurčeta, pa mu reci samo to: aBrusač Polde ti svetuje, da pustiš že« nitev z menoj v miru!« Ko je hvaležna Zefka hotela kaj več izvedeti o pomenu teh besedi, ii rcl n /I rvl\f>/\ HrtTV> llA set; prva obsega 7 knjig, druga in tre ja po 6 knjig, četrta in peta po 5 kn;ig, šesta in sedma po 4 knjige, osma, deveta in deseta pa po tri knjige. Za vsakega dobljenega naročnika morate poslati tudi polletno naročnino. Kdo dobi vsaj pet naročnikov in ki pri razdeljevanju glavnih nagrad najbrže ne pride v poštev, se nagradi s tem, da se mu odpusti naročnina, če je še ima kaj poravnati. Če pa ima vse poravnano, bo dobival eno leto «Domovino» zastonj. Naročnike, pošljite do 10 januarja Sedaj, ko so prazniki, imate največ prilike da v veseli družbi ali drugače na-b rate nove naročnike in skušate dobiti nagrade. ki vsebujejo prece šnjo vrednost. Prijatelji našega lista; če dobite tudi samo enega novega tovariša, pošljite nam njegov naslov a na razpolago je še mnogo dobre zemlje. Naseljevanje je doslej stalo državo 61 milijonov dinarjev. * Proga Vardište—Užice dovršena. Železniška proga Vardiše—Užice ie končana ter se bo dne 1. januarja slovesno izročila prometu. S tetn je ustvarjena • nova zveza Beograda s Sarajevom, odnosno z morjem. * Pomanjkanje dinarskih novčanic. Iz trgovskih in obrtniških krogov poročajo, da postaja pomanjkanje dinarskega drobiža vedno občutneje — Merodajni činitelji naj spravijo v promet vsaj toliko teh novčanic, da bodo zadostovale za dnevni promet v trgovini in obrti. * Davčni urad v Trebnjem se ukine in preneha uradovati koncem ekočega leta. — s polletno naročnino. Če dobite koga. ki za Finančni minister je dodelil dvačne občine enkrat ne more plačati, pošlpte le naslov, i Knežjo vas, Korita, Veliko I oko. Mali Videm, Seveda novi naročniki, nabrani brez polletne Dolgo N|iv0> SkoreCi Sv. Štefan, Čatež. Bre-naročnine. ne prideio v uvaževanje pri raz-!20vir0 Mirno Se!o pri Mirni, Tihoboj, delitvi nagrad. Na delo, da pomagate širiti ..... list. kj se bori za koristi našega ljudstva. * Za novega občinskega gerenta v Trbovljah je imenovan Franc Kokalj, višji nadzornik državnih železnic v pokoju. Dosedanji gerent Lu tovik Pinkava, sreski j>oglavar v Laškem, je razrešen p-erwit.ske dolžnosti. Medvedje, Češnjevek, Lukovek, Vrhtrebnje, Ponikve, Sevnico in Trebnje davčnemu uradu v Novem mestu; davčni občini Dobrniče in Selo pri Šumperku pa davčnemu uradu v Žužemberku. * Vesele božične praznike in srečno Novo leto 1925 žele vsem bralkam in bralcem Razmejitev v Sloveniji. Te dni je prispel -f,ani fttalniee 27. p. p. v Velikem Pečkereku v Beograd predsednik komisije za razmejitev v Sloveniji, polkovnik Draškič. Zunanjemu ministru dr. Ninčiču je poročal o pogajanjih plede razmejitve napram Italiji, ki se prično dne 15. januarja v Benetkah. • Vpoklic rekrutov. Ministrstvo za vojsko in mornarico je odredilo, da se vpokličejo rekruti letnika 1903. dne 1. aprila 1925., namesto 1. februarja. Ministrstvo utemeljuje svoj sklep s tem, da hoče omogočiti rekru-tom udeležbo pri volitvah v narodno skupščino. * Nove invalidske dok'ade. Kakor znano, (Banat) vsi kršni Slovenci. — Knjižničar narednik Ivan Krošl. * Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo slovenski fantje iz torpiljarke «T 8», vsidrane v Poki Kotorski, vsem čita-teljem tega lista kakor tudi mornarjem prijateljem v torpedijski delavnici v Gjenoviču: Martin Šuklie, Janko Lovka, Franc Šneler, Franc Stariha, Miha Arhini (Ig), Henrik Ledenik (Maribor). * Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa našim nepozabnim brhkim je ministrstvo za socialno politiko izdelalo j Slovenkam želimo od sr a vesel božič m sreč-posebno uredbo, s katero se določa povišanje | no novo leto 1925. slovenski iant;e-topničarji invalidskih prejemkov V to svrho je določen | v Veliki Kikindi: podnaredniki: Aloiz Križan, kredit v znesku 100 milijonov dinarjev. Ured-! Anton Dcišak, Ludvik Zelenik; kaplar Vinko ba deli invalide v tri kategorije; poviški zna- Majhenc; redovi: Ivan Veršič, Va!eatm Ku-šajo 30 do 50 % dosedanjih invalidskih pre- kovic, Anton Mirnik, Leon Reich, Avgust jerukov. V prvo kategorijo spadajo invalidi \ Turk, lofze Žerdoner, Jože Štraus, Franc do 60 % nesposobnosti in vdove, odnosno Erženičnik. rodbine padlih vojakov. Ta skupina dobi 30 % posebne doklade od vseh dosedanjih pteemkov; v drugo ka egoriio spadajo invalidi s 70 do 100 % nesposobnosti in dobijo 40 % posebne doklade; v tretjo kategorijo pa spadajo najtežji invalidi, ki bodo dobili 50 °}c posebne doklade. * Priprave za nov davčni zakon. Finančni minister je dal tiskati vse doslej zbrano gradivo, ki se tiče davčne reforme. V kratkem bo imenovana komisija, ki bo na podlagi zbranega gradiva izdelala načrt novega davčnega zakona. Kakor je znano, je dr. Žerjav pojsredoval pri finančnem ministru za pospeševanje izenačenja davkov, ki so neenako porazdeljeni po pokrajinah naše kraljevine. * Naseljevanje v Južni Srbiji hitro in dobro napreduje. Doslej sc jc tamkaj naselilo 5303 * Jugoslovanska šola v Carigradu. V Carigradu ie bila nedavno ustanovljena prva jugoslovanska osnovna šola. Te dni sta bila že imenovana učitelj in učiteljica. * Vzroki podivjanosti na deželi. Star častitljiv župnik nam piše: Da je pri nas toliko podivjanosti, je žal tuui zados na zasluga večine naše politikujoče duhovščine, posebno mlajše. Ta hujska kmeta proti kmetu zato, da sc okoristi s prepirom. Pred desetletji so duhovniki lepo poučevali raz prižnico ljudi in ga navajali h krščanskemu živlieivu. Pomagati svojemu bližniemu, odpuščati sovražniku, ta krščanska dela so učili opravljati stari duhovniki. Kaj pa je danes? V cerkvi sam prepir in sovraštvo, maščevanje in zmerjanje. Hujska se na prižnici, v spovednici, v šoli, na shodih in za farovškimi vrati. Ali je udeležbo na iem hudodelstvu. Po Miklovih predmetinh, ki so iih našli pri 21ahtiču, pa je nepobitno dokazano, da leži vsa krivda baš na Zlahtiču. Krivda zadene gotovo tudi žlahtičevega pomočnika Čita, ki pa ie pobegnil Oblastva so pridno na delu, da se izsledi pobegli pomočnik čič. * Roparski napad v Črni. Na cesti med Koprivno in Črno je bil dne 13. t. m. proti večeru napaden od neznanega storilca posestnikov sin Justin Verdel iz Koprivne. Zločinec je oddal na njega strel iz samokresa, krogla pa je k sreči zgrešila svoj cilj. Po strelsu je neznanec skočil k Verdelu in mu zadal z nekim krivim predmetom dva sunka. Napadenec pa se je znal lopova otresti, nakar je ta pobegnil. * Ubegli morilec prijet. Mnogim nažim fcita-teljem je gotovo še v živem spominu, da je posestnikov sin Alič v Ločnici pri Skofji Loki v sporazumu s pocestnikovo ženo Marijo Krekovo leta 1921. iz zasede ustrelil Ivana Kreka v Ločnici, potem pa pobegnil. Šele po veliki povodnji v letošnjem poletju je Alič prišel ponoči pogledat svojo rojstno vas, potem pa hitro zopet izginil preko italijanske meje. Te dni pa so italijanske oblasti Aliča aretirale in ga izročile idrijskemu sodišču, odkoder ga prepeljejo v Ljubljano. Alič pride na pomlad pred ljubljansko poroto. Krekova žena pa je bila že obsojena »a 20 let ječe. * Izkopana človeška okostja v Mariboru. Pri postavljanju odra, s katerega so v nedeljo potegnili v stolp stolne cerkve nove zvonove, so pri kopanju naleteli delavci zopet na človeške kosti in tudi cela okostja. Kosti so se nahajale komaj 20 cm pod površino. Kakor znano, se je na tem mestu do leta 1783. nahajalo mestno pokopališče. * Nevarna tatinska družba pod ključem. V Mežiški dolini je bilo v zadnjem času izvršenih več drznih tatvin in vlomov, tako v Prevaljah pri kmetijski zadrugi, v Hriber-nikovi gostilni in v Plešivčnikovem mlinu. Tudi v Kotljah in drugod so bili tatovi pridno na delu. Po marljivem zasledovanju se je končno orožnikom posrečilo, priti na sled tatinski tolpi in ujeti tri nevarne ptičke. Vodja tolpe je bil 291etni Ivan Vrečar, ki je pobegnil iz ječe v Celju; podpirala pa sta ga Karel Pristovnik in njegova žena. Ujeli so jih v Marenbergu, ko so vstopili v vlak in hoteli pobegniti v Maribor. Iz raznih krajev * V Škofji Loki je v ponedeljek zjutraj nastal v gospodarskem poslopm posestnika Krevsa velik požar. Na kraj požara so takoj prihiteli gasilci iz mesta in okolice ter ogenj po napornem gašenju udušili Stanovanjsko poslopje je ostalo nepoškodovano. * V Kljiičaroveih je umrl v visoki starosti 86 let starček Anton Meško, oče pisatelja g. Frana Ksaverija Meška, župnika na Selah pod Sv. Uršulo pri Slovenjgradcu. Blag mu spomini Planinski dom na Mirni gori Bela Krajina, sredi decembra. Mirna gora leži na zapadu, iz katere je najlepša razgledna točka. Ob jasnih dnevih se vidi do Zagreba in Ljubljane. Kadar pa leži megla, je potopljeno vse v njeno morje in le Sinja gora ali še kak drug vrh moli iz nje liki otoku. Vzhodni del Mirne gore je poraščen tu in tam z grmičevjem, vrh s smrekami, zapadni del pa, ki se razteza daleč proti Kočevju, je pokrit z gabri in bukvami. Na vrhu stoji starodavna cerkev, par metrov pod njo, na Košenici, se koplje temelj planinskemu domu, ki bo precej obsežen. Namenjen je turistom, letoviščarjem, ki se bodo lahko naužili svežega planinskega zraka, prihajajočega iz smrekovih gozdov, in deci, katera bo dobila počitka in okrepčila ob šolskih izletih. Dom bo imel kuhinjo, klet, skupno jedilnico, spalnico, več sob za gos e in poseben oddelek, v katerem bo zastopana Bela Krajina v geološkem, prirodopisnem, narodopisnem, slikarskem in literarnem obsegu; v tem oddelku bosta tudi arhiv in knjižnica Enonadstropna zgradba bo imela v ospredju hodnik v narodnem slogu, za seboj pa razgledni stolp. Ker sedaj še ni prehladno, se lahko še nadaljujejo potrebna dela. Na onostranskem delu, kakih 500 m v dolinici, so tesarji pri svojem delu: izsekavajo smreke, jih tešejo; iz obsežnih debel režejo deske in vnanie stene. Ves les je podaril prodajalec zemljišča. Mizarska dela se bodo opravljala preko zime v Planini, na vznožju gore. Stvari, katere bodo morali dopeliati spomladi ob začetku gradnje, bo prav malo. ker je pri rokah kamenje, pesek, voda; apno se bo pa tudi žgalo v bližini. Dom se gradi v pretežni večini iz darov Hvala darovalcem! Fvan Za-gažen, šolskj upravielj v Planini, pripravlia tudi knjigo o Beli Krajini, katere čisti dobiček bo namenjen zgradbi doma. Pot do doma sama bo jako zanimiva; vodila bo mimo viadukta, obstoječega iz enaistih stebrov, čez katere teče železnica. Dalje si lahko ogledamo rimski tempelj ali, kakor ga imenujejo ljudje, « !udovje». Ta zgodovinska zanimivost leži nad Rožan^em pri Petrovi vasi. Nekaj korakov pred čuvajnico nas popelje steza skozi Kostanjevje. Dolinico obkrožajo pečine, na katerih zapadu ie v kamen vklesan spomenik Mitre, perzijskega boga solnra in sve lobe. Ta spomenik ie bil postavljen nekako med letom 180. do 200. in je nekoliko poškodovan. Spomenik je vzela belokranjska podružnica SPD. pod zaščito. Postavili so ga, kakor pravi napis, Nepcs, Prokul in Firmin v svoj in svojih blagor. Na straneh sta dve sliki: ena kaže izhajajočega genija s pokončno, drugega z narobe obrnjeno baklo. Nad tema je še po ena polovična podoba Geniji so oblečeni v tuniko in imaio frigiško čepico na glavi. Srednja, največja podoba nam kaže mladeniča z vihrajo-čim plaščem: eno koleno ima na biku, kj je upognjen pod njim; leva roka drži za smrček, desna oprijemlje bodalo, katero mu je zasadila v prsi. Ob strani so pes, kača in škorpijon. Pod tem spomenikom ljudje večkrat kopljejo, meneč, da bodo izkopali kakšno dragocenost. Izkopali so nekaj kosti, ki so najbrž od živali, darovanih bogu Mitri. Pot se vije do Talčjega vrha, skozi rodin-ske vinograde, po gozdu na Mirno goro. Beležiti bi imeli še več drugih zanimivosti, o ka'erih pa izpregovorimo kesneje. Posledice ženske nezvestobe Nedavno se je odigrala v ameriškem mestu Lorain velika rodbinska žaloigra Matija Novačič, 321etni delavec, je odšel z doma in pustil ženo samo doma. Ko pa je bil že nekaj časa zunaj na ulici, se je spomnil, da je pozabil denar. Vrnil se je domov, a našel je zaklenjena vrata. Iz spalne sobe pa je zaslišal moški glas: «Pusti ga notri, da mu jaz sodim.» Novačič je takoj slutil, da se nahaja pri njegovi ženi neki Josip Aller, ki mu je že pred I poroko delal razne sitnosti. Novačič je junaško vstopil v sobo, a v tem trenutku sta se navalila nani žena in njen priležnik. Nezvesta žena je bila popolnoma gola. Prevarani mož je potegnil nož ter pričel iskati Allerja, ki se mu ;e umakniL Ker je bila tema. je Novačič slepo mahal z nožem okrog sebe in pri tem hudo ranil svojo ženo, ki se je zakadila vanj. Ko je Aller videl, da je Novačič hudo razjarjen, je pobegnil skozi okno, toda policija ga je imela kmalu v rokah. Ranjeno ženo so prepeljali v bolnico, kjer je kmalu umrla. Ko je Novačič, ki so ga aretirali, doznal, da je žena v bolnici umrla, ie vzkliknil: «Ona je mrtva, a če bi ne bila, bi bd jaz.» Novačič je rodom Hrvat. Kaj bereš z nosa Ali lahko spoznaš z nosa človeka, ki ti na primer sedi v vlaku nasproti, popolnoma njegov značaj? To vprašanje je skušal rešiti duše-slovec Grenville Kloiser v neki knj žici, ki ie izšla pred kratkim. Stoječ na stališču, da je natančno poznanje tujega značaja največje važnosti za poslovni svet, je skušal iz polez obraza ugotoviti bistvo enega ali drugega človeka. Posebno važnost prisoja pisec nosu. Veliki nos kaže na močan značaj in krepko vod-.telj-f sko voljo; majhen nos govori o slabosti enačaja. Oseba z dolgim nosom je krepkovoljia, marljiva in trezna. Rimski nos priča o določeni smeri volje in o gotovem razpoloženju za napadanje, dočim kaže kraguljski nos krutus« in 1 ohlep. Ljudje z velikimi nosnicami so pogumni, drzni in krepkovoljni (energični», oni z majhnimi nosnicami so boječi, plahi in malo zdrže. Z visokega čela spoznaš fino čuteči ai idealni značaj. Nizko čelo izdaja neumnega in topega človeka. Štirioglato čelo imajo pametni, obzirni in odločni duhovi. Močno naprej nagnjeno čelo pomenja počasnost in neokretnrst j mišljenja, lahno nazaj nagnjeno čelo pa zmož-jnest domišljije in fino občutenje, j Kdor gleda z velikimi očmi v svet ie po* |šten, smel ir plemenit. Srepi pogled pripoi veduje o hladnosti in pomanjkljivi dušni silL Vdrte oči so znamenje slabosti in samopašno-i sti. Oči, ki se široko odpro, kažejo prosto-dušnost in plemenito občutenje, doMm ' uzko odprtih oči govori tesnosrčen in lokav značaj. Široka usta imajo dobro hotefi, sočuieč, in potrpežljivi ljudje; tesna usta izdajaj« slabost in malenkostnost. S tankih ustnic bere^ hladnost, marljivost in zaprtost, z debelih pa pol-tenost, posvetnost in zdravo življensko s.le. Ce vse to drži, kar nam pripoveduje pisec, je pa gotovo dvomljivo. ZA SVOBODO, ENAKOST IN BRATSTVO! To je kratko geslo slovenskih iemokratov, ki pa pove vse. Svoboda, z zakoni zajamčena in zaščitena prava državljanska svoboda, enakost vseh treh Dlefnen, vseh stanov in iio-sam^znikov pred zakonom, Bogom in ljudmi, ter bratstvo, ki druži sVet — te tri vrline morejo edine omogočiti raz.oj troimenega jugo slovenskega naroda v svobodni državi. Zastonj so vsa besedičenja in lažniva sle-parstva z avtonomijo, čadotvorno republiko in drugimi ropotijami. Naše države ne bomo čisto nič preurejali po kapricah ljudskih sleparjev, temveč jo edino izpopolnjevali z vzajemnim delom vseh svobodnih, enakopravnih in z jrat-sko ljubeznijo vezanih Slo encev, Hrvatov i.i Srbov. Komur je za Svobodo, Enakost in Bratstvo, se bo na dan volitev pridružil slo.enski enotni napredni fronti, ui združuje sit enske poštenjake in narodnjake brez razlike stanu. BSJŽ2 v V BOŽIČNA PRILOGA ZA MLADINO KE Na sveti večer Pred davnimi leti na sveti večer navdal vse človeštvo nebeški je mir. Rodil se je Jezus, da s svojo krvjo odreši človeštvo pred greha temo. Rešnik nam ponovno se danes rodi, ponovno se praznik veselja slavi. Tam v hlevčku preprostem na slami leži, preganjan ob rojstvu za nas že trpi. Najsrečnejši človek (Pripovedka.) Jakov Jaka je bil najsrečnejši človek v svoji vasi, čeprav so vsi menili, da ni baš povsem pri zdravi pameti. Možaku pa je bila sreča vedno mila in nikdar ga ni zadela nikaka nezgoda. Ako je izgubil nož, je malo iskal okrog — in našel dva Kadar je bil žejen, je nenadoma naletel na svate, ki so mu dali vina in žganja. Če mu je v hišo vlomil tat, mu ni nikdar ničesar ukradel, temveč je lopov še kaj pozabil tam ali denarnico ali lep nož ali kaj drugega. Ako je padel Jaka po nesreči v vodo, ni utonil, temveč je še s seboj iz vode privlekel kako veliko ribo. Nekoč je streljal na vrano, pa je zadel dve divji raci. Tako srečo je vedno imel Jakov Jaka. Nekega dne se je podal v bližnje mesto na sejem. Sosedje so mu svetovali, naj ne jjre tako kasno, ker ga lahko zadene kaka nesreča A on jih ni poslušal, temveč se je podal na pot. Baš je nastopila tema, ko je Jakov Jaka korakal po gozdni po'i Ni traialo dolgo, ko je zaslišal tuljenje gladnih volkov. Ej, to pa ne bo šala. ie pomislil Jaka ter pričel misliti na beg. Kam se naj rešim? Zagledal je široko hruško in hitro splezal nanjo. Gori volkovi ne morejo. Držal se ie na neki veji in si mislil: Jaka si zna pomagati iz zadrege. Dočim je Jaka tako razmišljal o svoji modrosti, se je približal od nekod medved. Ker so mu dišale hruške, je splezal na drevo. da nekoliko povečrja. Jaka se je prestrašil. Če ga medved opazi, potem zbogom moja modrost, je ugibal nesrečnik. Toda medved ni kazal nikakih slabih namenov; spravil se je le na neko debelo vejo ter trgal in hrustal hruško za hruško. Jaka je potrpežljivo čakal, kdaj bo zmanjkalo hrušk in bo prišel on na vrsto za medvedove zobe. Naenkrat se je Jaki zazdelo, da mu hoče medved vreči sad v usta. Zato je v groznem strahu zakričal: «Ne maram!» In glej, medved se je tega krika tako prestrašil, da je padel z veje in v divjem teku zbežal. Tako srečo je imel Jakov Jaka. Muha in čebela Muha sreča čebelo ter se ji smeje, ko jo vidi vso obloženo z bremenom. «Zakaj sediš tu brez vsakega dela in se smeješ, namesto da bi delala ?» je jezno brenčala čebela. «Ker nisem tako neumna kakor si ti, ki skrbiš za bogato obloženo mizo človeka, namesto da bi se na njej mastila,» odvrne muha. «Potem se pa daš ujeti na njegov lim,» reče čebela. «Če'udi me smatraš za neumno, vendar od sadov svojega dela daiem samo onemu, ki me spoštuje in ščiti. Kdor pa mi jih krade, čuti moje želo.» Čebela odleti nato proti svojemu panju. Zvečer pa je muha ležala na gnojišču prilepljena na papirju. Palčki v gozdu Resnična dogodbiea. V enem tistih krajev zelene Štajerske, kjer rodi vinska trta žlahtno vince in ee razprostirajo košati gaji, lepe senožeti in plodna polja, so se nekega poletja med svetovno vojno, ko je ravnokar dozorevala zlata pšenica, pokazali pastirjem palčki. Pastirji bo namreč pasli živino na pašniku pred gozdom ob Dra-vinji. Proti večeru zagledajo ob gozdnem pa-robku čudno bitje s sedmimi otročički, ki so se pridno igrali in veselo rajali. Pastirčki so začudeno strmeli: kaj pa je to? ^Palčki 60,5 je rekel najmlajši med pastirčki, spominjajoč se pravljic svoje stare matere, ki jo vedela pripovedovati, da so včasih živeli na svetu čisto majhni ljudje. «V vas pojdi povedat!> zaukaže krepkejši pastir najmlajšemu. Fantič je pritekel v vas in kričal: -tMama, mama, palčki so na gmajni ob grmovutf* «Beži no, hlačkarb je dejal stari hlanee* ki je pravkar pripeljal poln voz snopja pred skedenj. Toda fantič je tako prepričljivo zatrjeval ženicam, ki so se zbrale okrog njega, da so se res namenile pogledat palčke. «Pa poglejmo!* je še posebej rekla najstarejša, hiteč v omaro po blagoslovi j 200 vodo. Ko ženice prikraniljajo na lice mesta, zagledajo resnično tam za smreko čudna rajajoča bitja. Starka začne kropiti z blagoslovljeno vodo in glej, male stvariee so se jele naglo umikati ter se končno poskrile. Ženice so bile prepričane, da je blagoslovljena voda pregnala čudna bilja. Naslednje dni je vsa lara govorila o palčkih. Spotoma v cerkev so si ljudje pripovedovali, da prikazni palčkov pomenijo še hude reči in da bo tudi v teh krajih še divjala vojna. Eden v krogu stoječih fantov pa je le predlagal: «Pojdimo, pojdimo jih pogledat, kakšni sob — Proti večeru, ko se je solnce že odpravljalo v zapad, so 6e zbrali stari in mladi vašeani ob gmajni in pričakovali palčkov. Med vriščem in vpitjem jim je naglo potekal večerni čas, toda palčkov ni bilo od nikoder. Preiskali so gozd in vso okolico, toda zaman, palčkov ni bilo na spregled. V tem pride logar skozi gozd in vpraša česa Iščejo. cPalčkel* •cKakšni pa so?> ^Takšni in takšni.> «Ha-ha-hab se tedaj zasmeji logar in je hitro vedel, koga imajo vafečani za palčke. «Te živalce pa le pustite v miru. To je podlasica s svojimi mladiči. Tudi jaz sem jih že parkrat opazoval, kako 6e lepo igrajo. Seveda, če boste kričali, jih ne boste videli. Živalce so plahe.s Vaščani so zdaj vedeli, pri čem so. Nekatere je oblila rdečica sramu, da so se dali zapeljati od lahkovernožev. Senzacija s palčki je bila pri kraju, govorilo se je pa še večkrat o njih. Nekatere ženice pa so vseeno ostale prepričane, da so palčki res bili palčki. Končno so jih pozabile; jaz pa sem zapisal to domačo zgodbo za kratek čas. — Majspcrčan. Naša sikiri rada reži; če n«. rezs bo tepena. Arka, barka, kos! (Otroci stoje v polkrogu. Eden izgovarja besedilo in, na kogar pride zadnja beseda, lovi.) USPAVANKA. Katarina, Barbara, kak* si duma var'va'a? Gibka ti je vkradena, v Beli peči pečena, v črni gori jedena. Iz črk v tem kolesu sestavite poziv, ki ga kot dobri prijatelji «Doinovine> morate imeti vedno v eislih. Besedilo sestavite tako, da poskusite najti najprej prvo črke. Od prve črke naprej pa vežite ostale tako, da ne presl«očita nobene. Zato ravno, ker se ne sme preskočiti nobena črlia, se imenuje ta uganka cŠprehod>. Zakaj ženske nimajo brk (Pripovedka.) NAGAJIVKA. Sveto pismo pravi, da je Bog ustvari! najprej svet in nato prvega človeka Adama. 'Adam se še ni dobro razgledal po božjem stvarstvu, ko si je že zaželel družbe v svojem samotarienju. Stopil je pred Stvarnika ter ga pokorno prosil, naj mu ustvari tovariša. Bog ga je uslišal. Ko je Adam trdno spal, mu ie vzel iz telesa eno rebro in ustvaril iz njega Evo, kj naj bi slajšala Adamu življenje v raiu. Pa je že prvi človek bil mož odločne vloje in je zato dejal svoji nežni polovici: «Bog je rekel, da mi moraš biti pokorna in da moraš delai, kar ti zapovem.* Eva ga je spočetka res ubogala. Ko se ga je pa navadila, ni hotela več poslušati njegovih povelj. Povsod je holela uveljaviti svojo voljo Ako jo je poslal Adam po vodo, niu je prinesla sadje, in obratno. Se\tda Adamu to ni bilo prav, ali Eva mu ie vedno zabrusila: «Pa idi sam, saj imaš nogo Adam se je šel pritožit k dobremu Stvarniku. češ. da ga Eva ne mara poslušati. Bog pa mu ;e rekel: «AIi nimaš palice?» Adam ie ta nasvet takoj uvaževal in Evo pošteno premikastil. Pa ni nič koristilo. Eva je bila odslej še bolj trmasta. Bogu je bilo tega prepiranja kmalu dovolj, zato je stopil nekoč k Adamu ter menil: «Čakaj, pomagal ti bom iz zadrege.» — Nato je pri;el Adama za gornjo ustnico in izpre$?ovoril: «Pod nosom ti bodo zrastli prav takšni lasje, kakršne imaš na glavi, in če boš po-migal i njimi, se te bo Eva bala in te ubogala.* Adamu so res zrastle strašne brke in Eva je vsa trepetala pred njimi Brez vsakega ugovora se je podala, kamor je Adam želel, smik ponosu-« Mkačeso po kamenju, lopato Franc tanc — plka-pok! — žabo žene na potok, žabo žene na Višar. Ko je žaba tusta, France jo pohrusta. (G. Čebular je zbral več narodnih pesmic, med katerimi so tudi naše tri. Belokranjska podružnica SPD izda te pesmi v knjižici kot novoletno darilce za naše malčke) Kotiček za ugankarje DEMANT. 1.) Soglasnik. 2.) V zemlji živi. 3.) Sadno drevo. 4.)-~Največja gora v Sloveniji. 5.) Koristna ptica. 6.) Strupena kača. 7.) Soglasnik. — Srednja navpična vrsta se glasi enako kakor srednja vodoravna. ppT>TmnT) večer črtice s kmetov — pošilja Anton Stražar. Sveti večer se bliža in zbrali se boste i goslovljeno leskovko, s katero si ie začrtal okrog .aslic ali božičnega drevesca. Ni men-! okrog sebe krog, m čakal. Kake pol ure ie da nikogar, ki bi na sveti večer ne čutil v sebr bilo vse tiho in mirno. Oranec še ni videl nekaj posebnega, skrivnostnega. Odrasli, mogoče že družinski oče'je ali matere, se ob tej priliki radi spominjajo svetih večerov, ki so jih praznovali v svojih mladih letih. Tisoč spominov jc združenih z njimi. Naj Vam. bralci aH bralke «Domovine», tudi jaz po svoji skromnosti opišem nekaj svojih spominov na ona mlada leta. Uro hoda od Lukovice po znani državni cesti na vzhodno stran ie ob resti raztresena vas Krašnja. kier sta bila roiena znana pisatelja Andrcckov Jože in Podlimbarski. Kdor je že bil na Limbarski gori, bodisi kot romar ali turist, mu ie znano, da je vas Krašnja ravno ob vznožju te gore. V Krašnji se vršita ietno po dva sejma: prvi ob sv. Ožbal u, drugi pa ob sv. Tomažu, ki je farni patron. Dneva sv. Tomaža sem težko pfičakoval, les iti na ta dan sem šel z očetom vedno na seiem, kjer mi je oče, ki je sedaj že v grobu, kupil prtiček, pastirce, zlate pere in več vrst barvanega papirja, da sem si potem postavil jaslice. Navadno sva odšla ta dan zgodaj zjutraj v Krašnjo. Ustavila sva se najprei pri znanem «Barončku», kjer je bila gostilna. Tam so mi oče kupili belega kruha, sami pa so spili malo žganja, da so pregnali mraz. Po okrepčilu sva se podala običajno proti farni cerkvi, kjer sva bila pri sv. maši, nato pa na sejem Moj dobri pokojni oče so me imeli zelo radi in mi nakupili vsega, kar sem si želel. To so bili zame veseli dnevi, ko sem iz-rezaval pastirce in iih v kotu nad mizo postavljal na mahovito goro. Spodaj v sredini pod fem hribčkom pa sem postavil hlevček — «štalco», vso prevlečeno z barvastim pa-piriem. Notri v hlevčku sem namestil Božje detece, njegovo Mater in sv. Jožefa ter v ozadju oslička k jaslim. Od stropa doli pa je visela lučica v zelenem steklu. Na sveti večer, ko je zvonilo «Zdravo Marijo», sva šla z očeom okrog hiše ter molila angelovo češčen;e. Jaz sem nosil v kozarcu blagoslovljeno vodo in škropil s pu-španovo vejico po vseh kotih, oče pa so imeli na žerjavici kadilo in kadili, koder sem jaz škropil. Po večerji smo sedli okrog tople peči in jaz sem prižgal lučico pred jaslicami. Obi-čaino so prišli vasovat k nam tudi Flajšma-nov oče. Dokler bom živ, se bom spominjal teh lepili svetih večerov. Posebno mi bo ostala v spominu naslednja pripevest, ki so jo skoro vsak sveti večer prepovedovali moj pokojni oče. ♦Kakih petdeset let mora biti od tega,» tako so oče vselei začeli, «ko sem bil jaz še kot otrok v domači vasi. Naš rosed je bil Mošenk, ki je hodil vsako leto na sve i večer v ris. Hod'l je na Borovi hrib, kjer je bilo križpotje, in stal tamkaj cd 12. do 1. ure. Možiček je potem pripovedoval kaj vse ie videl v risu. Tako na primer: Koliko mrli-Čev bouo odnesli iz domače vasi v prihodnjem letu, dalje vse požare v obližju :n še več takega. Nekega svetega večera pa je bil možiček radi te svoje navade sknro prišel ob živle-nje. Stal je na križpotu, držeč v rokah bla- nikakih prikazni. Kar naenkrat pa začuje po hosti po škrtpajočem snegu prihajati nekaj. Mož postane pozoren in dela s šibo razna za to predpisana znamenja ter čaka. Ker sta bila baš isto leto jasna noč in polnj mesec, je očanec kmalu zapazil, kako sta iz grmovja lezli dve pošasti proti njemu. Mošenk začne vrteti okrog sebe blagoslov- il ljeno šibo in srce mu burno bije. Pošasti prihajata vedno bliže... Ko ju je mogel razločiti, je videl, da sta to dva volka. Če bi take zveri videl drugikrat, bi takoj zbežal, sedaj pa si je mislil, da sta to dva vraga v volčjih podobah, kamera bo pregnal z blagoslovljeno leskovko. Kmalu pa se je uveril, da sta to resnični volčji zverini, kajti prav nič se nista zmenili za mahanje z blagoslovljeno šibo. Mrzli pot je oblil moža, zbral je vse svoje moči in jo ubral nizdol po breg-i v vas, ki je bila kakih 300 korakov nižje. Mož teče, volka pa za njim. Čutil ;e dobro, da ga je eden že grabil z gobcem zadaj za kožuh. Srečno je pridirjal k domači hiši. Ker so bila vrata zaprta, se zaleti z vso močjo v vrata, ki padejo po veži, on pa dalje v sobo. Doma je bila le žena, drugi so odšli k polnočnicj na Brdo. Seveda se ie žena prestrašila ropota Mož pa, ko je sobna vrata za seboj zaprl, je snel nabasano puško raz stene, odprl zopet oprezno vrata in ustrelil v vežo. Zadel je dobro. Ranjeni volk je divje zatulil in oddirjal za tovarišem skozi vežo v temni gozd.» Oče moj so po tej pripovesti, ki sem jo jaz vselej z grozo poslušal, nabasali pipo tobaka. Ko sta moj oče in Flajšmanov očanec tako kadila pri topli peči, je kaj hitro potekal čas. Napočila je enajsta ura in odpravili smo se k polnočnici v našo brdsko cerkev. novo leto Rdečekožna plemena v Ameriki izumirajo. Koso udrli belokožci med nje, so jim prinesli žganje in nešteto drugih slabih evropskih razvad, ki so pričele preprosto prirod-no ljudstvo uničevati. Toda kljub neprestanemu prodiranju belo-kožcev so v notranjosti Amerike še posamezna indijanska plemena, ki so obdržala svo e stare šege in navade. Ti Indijanci še častijo svoje stare bogove in praznujejo svoie stare praznike na enak način kakor njihovi pra-dedi mogoče še pred več stoletji. Tako proslavlja pleme Smoki vsako leto nekak novoletni praznik, ki pa pade na poletje in se za o imenuje poletna svečanost, ki je združena z mnogimi ceremonijami. Glavni del teh slovesnosti tvorijo razni plesi, ki niso baš divji. Eden teh plesov naj hi postavljal sanje b- iega moža o usvojitvi Ai ierike, kar izg'eda ce!6 ntkuiiko dunovito. Dragi ples pomeni prošnjo za dež in rodovitnost. Nadaljnji plesi pomenijo vsak nekaj druj tf a, vt- iioma kakšne molitve in prošnje na bogove. Svečanost dvori običajno eden svečenikov, ovit s kačami, in bobnarji sprem, iajo plese maskiranih ter čudno našemljenih postav. Tudi žene in dekleta se udeležujejo teh svečanosti. Višek praznovanja pa obs oii v razdelitvi «ognjene vode», to je ne baš močnega rženega žganja, s čemer se začne splošna zabava. Smola Svečenik otvsrja svečanost s kačjim plesom. O.L.;vta švegljo je prijela buda žeja, pa ni vedel, kako bi se spravil z doma v gostilno, da se ne bi njegova boljša polovica Uršula preveč razkačila. Ker mu ne pade nič pametnejšega v glavo, reče: «M> ram iti malo v krčmo in če me do 10. uro ne bo domov, nikar ne Ča! aj name!» Uršula: «Cakala ne bom, pač pa bom pri-iSla po tebe...» Tako je. Učitelj v mestu je razlagal učencem, knj je pastir, in poskusil je pijem pastirja vliti v glavice takole: Otroci: cVelik koštrun!> Zanimivosti * Otočfe predpotopnih velikanskih kuščarjev V Tihem morju se nahaja tako zvano Ga-lapagoško otočje, ki štee okrog 60 otokov in otočičev. na katerih je blizu 2000 ugaslih Šele meseca marca je obiskal otočje ameriški raziskovalec Beebe. V svojem nepozna-j nju človeka in njegovih zvijač so tamošn e ognjenikov Otoč e ie bilo odkrito pred ka- živali sprejele Beebeja in n egovo družbo kimi 300 leti in je ostalo kljub vsem poizku- i brez vsakega strahu in skoro niso niti zbežale Morski legvani 6om naselitve doslej neobljudeno. Pred približno «0 leti je prebil na tem otočiu angleški učenjak Darvvin štiri ledne ter opazoval ta-moSnje živalstvo in rastlinstvo Kakor pred njegovim, tako tudi po njegovem posetu dolgo časa ni bilo nobenega človeka na o otočje. pred njimi. Raziskovalcem se je zdelo, kakor da se nahaiajo v raju Adamovem in Evinem. Ker je Galapagoško otočje tako odročno človeštvu, da je tam živalstvo gotovo že tisočletja razvralo na svoj način. Dočim -iej podrobno navesti, a ie tudi sodišče od časa drugod razvoj živalstva zavzel svoj splošno! xlo. časa moralo izključevati občinstvo, da znani po'ek in prinesel razen ptic tudi dvoživke. ribe in končno sesalce, so vladah na tem otočju plazilci skoro neomejeno. In niti zelo redke vrs e ptic, niti tudi redke vrste rib ne spremenijo na vtisu, da se na tem pol pozabljenem kotu zeml;e nadalje razvija doba plazilcev. Na pravcate rajske razmere nas spominja s popisovanjem tega otočja Beebe: «Race so radovedno ogledovale prvič videnega človeka. galebi so mu sledili kot stalm spremlie-valci, morski psi so le sem in tja pokazali nezadovoljnost napram vsiljivcem, pingvini so bili izredno prijazni, kragulji so sledili raziskovalcem na njih potu. majhni kuščarji so poskakovali preko kamenja in jemali muhe iz naših rok, a kar se 'iče velikega morskega legvana, je bilo napram niemu potrebno uporabljati samo malovoine zvijače Ko sem ga prvič zagledal ter splezal po vseh štirih okoli skale proti njemu, sem najbrže postal v očeh velikanskega kuščarja takoj skromni morski lev; bližati sem se mu mogel celo na tako razdaljo, da sem ga lahko potipal po koži. Ko :e prilezel prvi tak črn morski legvan iz vode in izginil v globoki razpoklini skal, smo takoj nato videli drugega takega orjaka, ki je prihajal od druge strani in tekel preko neke skale Beebe ie morel žival ravno še prijeti za rep. Potreboval je celih pet minu\ da se je mogel z največjim naporom polastiti živali. Kljub svoji precejšnji velikosti (1 m 20 cm\ je ta ogromni kuščar neopasen in krotek Kakor 'e podoba, živi večinoma na obrežju. k'er si išče hrano, zavetje in priliko za parienie. Ne suša, ne kake druge vremenske spremembe ne prisilijo te živali do dališih potovanj. Podzemeljsko skrivališče, ploščata skala m morska trava je vse. kar potrebuje 'a žival za svoje srečno življenje Ponoči prebije legvan v duplini, navadno vedno v eni in isti, ali oa globoko v razpoklinah ugaslih ognjenikov. Med osmo in deveto uro zjutraj, ko solnce vzhaja, spleza žival iz svo;ega počivališča in čaka na oseko, da se potem počasi približa obrežju, kjer se naje morske trave. Potem prebije često ves ostali dan na svoji ploščati skali. Ponoči je v luknji, podnevi pa se solnči na svoji skali, živi torej življenje brez boia, življenje, polno solnca in miru, kakor je ma-lokateremu bitju usojeno Da ti predpotopni ostanki živali tudi brez hrane dolgo časa vzdrže, se ie pokazalo, ko so se raziskovalci vračali nazai v Ameriko, kajti živali, ki so jih vzeli s seboj za ameriški muzej, niso hoteli uživati nobene hrane, a so vendar še dva mesca potem bile precej čile. Manč krotak kot morski se je kazal suho-zemski legvan, kj je prvemu zelo podoben, samo da je manjši. Teh živali je na otoku izredno mnogo. Zanimivi so legvani vseh vrst posebno zato. ker na:bolj spominjalo na mnoge, že davno izumrle živalske vrste Zato se učeniaki "zražajo, da so te živali zadnji ostanki pra-živali. Zverina v človeški podobi V Hannovru na Nemškem se je zadnja dva tedna vršila sodna razprava, kakršne doslei ni poznala človeška zgodovina Obravnavali so se zverinski zločini človeškega izrodka Friea Haarmanna in njegovega pomagača Gransa. Zločini, ki so se pretresli, so tako strašni, da jih kar ne moremo ne bi prišlo še do večjega pohujšanja., saj! že o tistem, kar ve, razpravlja danes ves svet. Fric Haannann je človek svojevrstne pameti in je že pred leti bil kot slaboumen odpuščen od vojaščine. Zadnjih šest let je stanoval v Hannovru v neki skriti podstrešni sobi in se pečal s prekupčevanjem starih oblačil. Znan je bil v svoji okolici po svojem nenaravnem nagnenju do moških. Njegov tovariš Grans ga je nekoč nagovoril, naj spravi k sebi na prenočevanje mladega fanta, nai ga ubije in tako Gransu preskrbi obleko. Haarmann je ubogal. Spravil je žrtev k sebi, jo zlorabil in ji ponoči v postelji pregriznil vrat. Zjutraj je mrliča slekel in ga začel raz-kosavati kakor mesar. Meso je shranil v lonec. kosti pa v vreči izročil Gransu, ki jih je vrgel v vodo in za to dobil nesrečnikovo obleko. Zdaj pa Haarmannova krvoločnost kar ni pojenjala. Tekom šestih let je ta zverina v človeški podobi na enak način spravila s sveta 27 mladih ljudi, ki mu jih je Grans zvabil v podstrešno sobo. Kaj vse je Haarmann počenjal z mrtvimi žrtvami, to se ne da povedati. Dovolj strašno je že dejstvo, da! je Haannann užival človeško meso in ga prodajal za nizko ceno tudi svojim sosedom. I Bog ve, kako dolgo bi še ta zver uganjala svoia nečloveštva, da ni nedavno oče nekega nesrečnega fanta na policiji spoznal lobanjo svojega sina, ki so jo potegnili iz vode. Sum je tudi po drugih okolnostih padel na Haar-manna in Gransa, nakar so oba zaprli. Haarmann ie začel kmalu priznavati svoje zločine, dočim je Grans marsikaj u'a-jil. Za razpravo je zavladalo napeto zanimanje po vsem svetu. Obenem pa je tekom obravnave rastlo tudi s^ašno ogorčenje in policija je morala biti stalno na oprezu, da ni ljudstvo samo obračunalo s Haarmannom. Tega se je krvolok tudi naibolj bal; najbrže iz strahu pred ljudsko sodbo ni hotel podrobneje izpovedati, kaj vse je počenjal s Človeškim mesom, kako ga je užival in komu oddajal... Po štirinajstdnevni obravnavi je prošli petek ob silni napetosti poslušalcev bila izrečena obsodba, s katero se Haarmann in Grans obsojata v smrt na vešalih. Oba sta 6odbo sprejela brez razburienja in posebno Haarmann želi, da bi bil čim prej obešen, pa da bi se to zgodilo na kakem velikem trgu ob prisotnosti tisočerega ljudstva. Zdaj je celo ponosen na svOie zločine in na svojo krvološko slavo ter želi, da se mu na grob postavi spomenik z napisom: «Tukaj počiva največji morilec Haarmann!» Lov na krokodile Krokodili, katerih razne vrste žive v Indiji, Afriki, Ameriki in južni Aziji, dosežejo dolžino 5 do 10 metrov. Velikansko dolžino 10 metrov imajo le madagaški orjaški krokodili. Vse vrste krokodilov se množe potom jajc, ki sličijo po velikosti in zunanjosti gosjim jajcem. Samica znese tekom dveh dni tudi do 100 jajc. Na raznih mestih obrežja, nikdar v sipino, izkoplje 4 do 5 pol metra globokih jam, drugo poleg druge, in znese v vsako 20 do 25 jajc. Nato zasuje jame s pomočjo repa in zabriše vsako sled. Po štiridesetih dneh se izvale mladiči, ki začnejo dajati od sebe kvakanju naših žab podobne glasove. Samica, ki na te glasove pazi, takoj pribiti in pomaga mladičem iz jame. Ako ne pride pravočasno, se mladiči, ki so najglob- lje, zadušijo. Mladiči se znajo Izbomo skri-l vati, kar jim je tudi potrebno, ker jih starejši krokodili radi nanadejo in požrejo. Celo pred lastno materjo često niso varni. Zato je vedno vide'i skoro le enako velike živali sku-kaj, ker se le enako stare in enako velike živali ne napadajo. Na mirnih bregovih se krokodili soin-čijo v večjih skupinah po cele ure brez vsakega giba. Pri tem imajo svoje dolge rilce z ostrimi zobovi odprte. Majhne ptice, tako zvani «krokodilski čuvarji», iščejo dozdevno brez strahu ostanke jedi, mrčes in pijavke med mogočnimi zobovi. Toda ptice so vedno pazljive in vsak najmanjši gib njihovega ogromnega gostitelja jih prežene iz območja opasneea žrela. Ni namreč re.nično, da so krokodili hvaležni pticam zato, ker opravljajo to službo «čistilcev in čuvajev». Ptice smejo biti v bližini le. dokler je orjaški gosti elj zaspano brezbrižen. Krokodili so v vodi izredno spretni in urni, zato je lov nanje neobičajno težak in opasen Nemec Vollmberg, ki je potoval po Ameriki, zanimivo opisuje lov na krokodile v nekem jezeru Srednje Amerike lz njegovega opisa povzemamo v glavnih obrisih nastopno: Z dvema Indijancema, slovitima lovcema na krokodile, sem se podal zgodaj zjutraj na lov. Indijanca sta imela pripravljen svoj kanu (enostaven čoln, izsekan iz enega debla) Bili so 'o krokodili, od katerih se vidijo, ako spijo v vodi, le nozdrvi, izbuljene oči in nekaj rogljev, ki jih ima žival po hrbtu. Opazil sem, da sta se spremljevalca zanimala zlasti za par debelejših točk. Čoln je prispel v bližino kakšnih 15 m pred eno živali, ki se je tresla, obrnila glavo proti nam ter nato polagoma z glavo naprej izginila v vodi. Sedaj sta veslala moja tovariša z vsemi silami na mesto, kjer je izginil krokodil, potem pa je čoln sledil vodnim mehurjem, ki so označevali podvodni tek bežeče živali, lndiianec na prvem koncu je vodil čoln tako, da so vodni mehurji ostajali na njegovi desni strani. Potem ie odložil veslo, vzel v desnico po! metra dolgo harpuno (sulico) s težko železno konico in v levico klopčič tanke vrvi, na katere koncu ie bila harpuna privezana. In dočim je drugi lovec mirno in počasi vodil čoln, se je . prvi previdno dvignil in pognal z vso močjo v težko harpuno navpično v vodo; kot cilj je bil vzel nainredneiši vodni mehur. Potem pa je takoj sedel v čoln. Uspeh je bil presenetljiv. Voda se je krvavordeče pobarvala in iz nje se je pognal krokodil s harpuno v hrbtu ter za^el divje bfi in gristi okrog sebe, pri čemer je moral čoln vzdržati več močnih udarcev krepkega repa. Drog harpune se je v tej borbi izgubil, toda železo, na katerem je bila vrv krepko privezana, je čvrsto tičalo v pljučih živali. Končno ie žival izprevidela, da z borbo ničesar ne doseže, in se je potopila. Sedaj je lo\ec vrv odvil in krokodil na vrvi je počasi vlekel Čoln za seboj. Kmalu ie prišla utrujena žival zope" na površje, nakar jo je lovec pritegnil k čolnu. Komaj pa se je konica njegovega rilca dotaknila čolna, je krokodil začel ponovno razbijati, zopet izginil v vodi ter vlekel čoln. Ko se je drugič popolnoma izmučen pokazal na površju, ga je lovec znova pritegnil k čolnu, mu vrgel okrog rilca vrv z zanjko ter rri!egnil, da je in druge lovske potrebščine. Moral sem se sredi nenavadno ozkega čolna vreči na ploščata tla. Lovca sta sedla vsak na svoj konec in z obrazom naprej krepko in spretno vodila čoln po jezeru. Vreme je bilo mirno, ker le ob takem času je mogoče loviti krokodile. Čez pol ure se je pokazalo pred nami na bleščeči vodni površini več črnih točk. tako onemogočil živali uporabo strahovitega zobovja. Nato smo s čolnom izvlekli za seboj žival na suho. V mnogih primerih pa lovci žival prej umore, preden jo vedejo proč, in sicer s spretnim zabodom, ki mora zadeti hrb'ni mozeg za nastavkom lobanje, ker izgrešen zabod lahko postane usoden za lovca. X Tri tisoč let slaro brinjevo drevo. V? državi Utah v Ameriki je bilo najdeno brinjevo drevo, ki je staro najmarn tri tisoč let. Znanstveniki trdijo, da je to najstarejše brinjevo drevo na svetu. Visoko je blizu 15 m. X Voda, stara 10 milijonov let. Na poučnem potovanju po Južni Ameriki je našel upravitelj zemlieslovnega oddelka muzeja v Čikagu, Farrington, rudo, v kateri se je nahajala zaprta popolnoma čista voda. Po njegovem preračunanju mora biti ta voda v rudi zaprta najmanj deset milijonov let. X Eksplozija drevesa. V Zedinjenih dr-' žavah je žagal v gozdu neki posestnik dre-; vo. Ko se je žaga zrdirala v drevo, je prihajal iz drevesa sika joči glas. Posestnik je takoj domneval, da mora to biti gorljivi plin, ki uhaja iz drevesa. Prižgal je vžigalico in nastala je eksplozija, ki 'e podrla na tla dva delavca. Eksplozija se je slišala več kilometrov daleč. Kakor se je moglo ugotoviti, je prihajal neznani plin iz zemlje v votlo drevo in ker drevo na deblu ni imelo nikake luknje, je plin ostajal v njem. Za Kako obdržiš mo?a V sedanji povojni dobi je število raz-porok po vsem svetu mnogo večje, kakor je bdo pred voino Posebno v Ameriki to zlo vedno bolj narašča in je v lanskem letu bilo v Zedinjenih državah število razporok za 11 ods\ večje kakor v letu 1022. Podobno se opazuje tudi v mnogih evropskih državah Kaj ;e temu vzrok ? Poroke med premladimi ljudmi ali povojna pokvarjenost ali kaj drugega? Neka londonska pisateljica piše o tem vprašanju nastopno: Razporokam so v največ primerili krive žene Ako bi se vsaka omožena ženska držala zlatih pravil, ki bi jih moiala uvaževati, da obdrži svojega moža, potem bi bilo nedvomno mnogo manj ločitev zakona. Prvo pravilo je, da se mora žena napram možu pokazati vedno v čim najugodnejši luči glede svoje zunanjosti. Naj ima v svojem gospodinjstvu še toliko posla, naj jo otroci in druge skrbi še tako zavzemajo, ona mora vedno svojega moža. kadar pride ta zvečer domov, sprcje'! čedno oblečena ter z urejenimi lasmi Če je potrebno, naj vzame tudi puder na pomoč. Nič ne ubija ljubezni bolj kakor rdeč nos. Čeprav puder povzroča le umetno belino, je vendar to bolje nego hladno vplivajoča resnica rdečega ncsu. Potem mora žena tudi kazati najživah-nejše zanimanje za posle svo ega moža. ako-ravno se pri tem notranje še tako strašno dolgočasi. Vsak mož — čeprav mogoče tudi taji — najraje govori o tem, kar ga zaposluje. in žena, ki kot prava tovarišra posluša moža in mu svetuje, mu bo vedno liubša Redke so žene, ki se zavedajo tega, kako ljubo je možu soobču enie in kako ie zakonec navezan na svojo ženo. od katere se smatra za razumljenega in upoštevanega Zadnje in mogoče najvažnejše pravilo pa je: žena si mora biti v svesti, da se izražanje ljubezni pri možu snreminja. Mož kot poro-čenec ne mara več dvoriti, temveč le v miru in udobnosti živeti s svojo ženo; in če ta od njega zahteva dvorjenje er si domneva, da s prenehanjem izkazovanja majhnih pozornost napram njej ugaša njegova ljubezen, napravlja možu s tem življenje prav težko Dočim pomeni poljub za ženina mnogo več kakor za nevesto, je porojenemu možu manj kakor njegovi ženi. Ako se žena v navade svojega moža vživi, je lahko zasigurana, cla ga bo obdržala in da si ne bo iskal utehe pri drugih ženskah.» Nedvomno ima angleška pisateljica v svojih navodilih, kako se naj ravnajo žene napram možem, da si zavarujejo njihovo zvestobo, v glavnem prav, akoravno malo j pretirava in hoče nekoliko preveč podrejati i ženo možu. 2ena, ki po slovenskem pregovoru «podpira tri ogle pri hiši», mora skrbeti, da bo dom vedno prijazen in prijeten, da bosta vladala v gospodinjstvu red in snaga, da bodo otroci čedni in umiti. Ni menda moža, ki ga ne bi dirnilo ! neprijetno, ko s opi v stanovanje, pa mu ' prilete nasproti umazani in strgani otroci, a za ognjiščem ugleda svojo ženo kuštravo in zanemarjeno, okrog nje pa leže po stolih j in po tleh razmetane cunje in druge ropotije, j Ako žena, kadar mož zahfeva od nie red in snago, še ugovarja in se izgovarja, da se tega ali onega ni naučila, da nima časa. da je vseeno in tako dalje, pomeni to navadno , ogenj v strehi. Tudi siromašna obitelj ima j lahko red in snago v stanovanju. Milo in voda nista baš drasra, a za red je potrebno več dobre vnlje nego časa, odnosno baš: nered povzroča, da žena svoje delo vedno1 dolgo opravlja, ker nima nobene stvari na določenem mestu. Matere, ki svojih hčerk ne naučijo reda in snage, jim dajo slabe dote. Najhujše zlo je, če je ženi zani.krnost prirojena. Ako v takih primerih ni mož popolnoma brezbrižen. mora po dolgih sporih priti do katastrofe, ki konča navadno z razporoko. O k*s1em Kislo zelje je jed, ki ie enako priljubljena med reveži in bogatini. Iz zgodovine vemo, da so že pred davnimi stoletji poznali Nemci to okrepče/alno :ed kot pridatek k mesu. 2e v kuhinji Karla Velikega je slovelo kislo zebe. j Na Bavarskem ga že od nekdaj radi uživajo polcj preka'enega mesa ali kuhane slanine. Iz Nemčije se je kislo zelje razširilo po ostalem svetu. Danes se kislo zelje pripravlja na nešleto načinov Največ se kuha kislo zelje z mnogo čebule, svin sko ali gosjo mastjo y ne prei;o-sem prežganju, v sev. Nemčiji pa tudi b.ez prežganja in z malo količino čebule. Prav okusno nanravi zelje, če se v njem fkulia tudi kos preraščene odimljene slanine ali svežega svinjskega mesa. Preka ero meso pa jc bolje skuhati zase, ker je navadno hudo slano, ter ga potem priložiti zelju. V Madžarski zači-njajo kislo ze!;c tudi s papriko in primešajo zelju, preden ga da;o na mizo, precej kisle smetane. Izvrsten okus dobi zelje tudi, če skuhaš v njem nekaj kockasto zrezanih kis-lastih jabolk. Kot zdravilno sredstvo pa je kislo zelje i menda še malo -/nano. Uživanje kislega zelja | nekako Čisti človeka, vpliva zdravilno na že-: lodčno slabost in veliki meri krepi tvorjenše i krvi. Končno je sek kislega zelja priporočljivo čistiino sredstvo za kovine. Ako so medeni predmeti umazani, jih položi za malo časa v ta sok ler jih očisti potem s fir.im otpelom. Kuhinjski nasveta Da očistite belo blago, ki je postalo ru-meiikas.o, ker je dolgo ležalo, ga izperite v milnici (žajfnici) ter ga nato posušite n? solncu. To mu bo vrnilo belino. Svoje cunje za posodo bi morali najmanj enkrat na dan izprati v vroči vodi m milu ter jih nato obesiti na prostem zraku. Prekuhati jih je treba najmanj enkrat na teden, da se odstranijo vse nečistosti. Kadar je vaša pečenka preveč zapečena, jo nanovo segrejte s parjen em. Krilim* ski recepti Pečenje gosi ali race. Oskubi in lepo osnaži gos. Potem ji odreži peroti in vrat, pa ne popolnoma, in jo naseli. Nato zdrobi listič maje rona, malo zelenega peteršilja in nekaj zrn kumne. S tem podrgni gos znotraj. Če ni dosti debela, jo dobro pretakni s slanino, potein pa jo peci kakor navadno. Mlado gos peci pol do ene ure, staro pa dve uri. Ako je gos več kot eno leto s'ara. potem jo, preden jo pečeš, v kožici dobro prekrito nehaj časa pari. — Oskubi raco, pripravi, osoli in peci jo kakor gos. Če imaš mlado račko, tednj jo pri pečenju pnlivaj s presnim maslom. Starejšo raco pa deni v kožico, dobro pokrij, jo nekaj časa pari. potem šele peci. Slarejše race so namreč precej trde in se pri dolgem pečenju preveč posuše. Koštrunove zarebrnice v smetanovi omaki. Vzemi potrebno količino zarebrnic, jih raz-reži na kose, jih potolči in potresi s soljo ter poprom. Deni v ponev dobre masti, korema, petršilja, zelene in šetraja. Za tem prideni zarebrnice, prilij nekoliko jesiha in juhe ter pokrii in praži. Ko se mokrota posuši, potresi na zelen avo nekoliko moke, prilii malo smetane jn juhe ter pusti, da še malo zavre. Deni zarebrnice na krožnik, zmečkaj in. precedi omako ter jo polij na meso. Hitro jabolčno pogačo napraviš, ako med moko zdrobiš nekoliko sirovega masla z enim rumenjakom in z nekoliko smetane, ugneteš testo ter ga srednje anko zvaljaš na deski v podolgovati obliki. Nanj natreseš po sredi zri-banih jabolk, malo sladkorja, malo orehov in z obeh slrani zgrneš skupaj testo v ploščato struco. Speci štruco bledorumeno, še toplo zro-ži na poševne koščke in potresi s sladkorjem. Jed je tem bolj okusna, čim bolj je hladna. Pohane jabolčne rezine. Napravimo rei.ko testo kakor za omlete iz moke, sladkor)? m vina. Namesto vina vzamemo tudi la iko mleko. Jabolka olupimo in srežimo na trnke rezine, jih z vilicami pomakamo v testo m potem v vroči masti pohamo. Spohane posujemo s sladkorjem. Dobra pečena jabolka pripraviš, ako sadove pri peclju izdolbeš ter napoli iš z medom. Jabolka speci potem kot navadno v pečici. lako pečena jabolka so zelo okusna. Svež goveji jezik kuhaj, da bo mehak. Kožica se mora lahno odločiti. Zreži ga na bolj debele kose. V kožico pa daj nekaj sirovega masla ali masi; ko je to vroče, prideni v kožico zrezane čebule, zribanega korena, majarona, soli, popra, paradižnika in približno 12 cveb. To vse praži in precedi sok na jezik. Hrenovke so jako okusne, ako jih razcepite. ?r>eče;c na plošči ter servirate s sočiv-jem. Kdo je klerikalcem ki-šcaaiko ljudstvo (Dopis od meje.) smrti, na ženitovanje. Pridno teže zibelko za otroka, kj se mu ima naroditi. Ko pa zapihajo prve pomladanske sape, tedaj prešine življeuska sila tudi starega Kremena, da ee mu obrne na bolje, razbije rakev in prekriža sinove račuue. Reza mora od hiše in se oženi z Ledenim gruntarjem, Janez pa ostane Ker klerikalni časopisi brez konca in kraja še nadalje očetov hlapec. — Pisatelj je hotel v gobe/dajo O dobrem krščanskem ljudstvu, j 1-25 Nova izdaja Kersni- je Videlo brž po vojni, ko je najbuineje cve- : kove^a 'romana «Agitator* je izšla v jako primerni telo tihotapstvo. In med tihotapci SO bili naj- dobi." Pravkar vršeče se volilno gibanje nam po-spreinejši ravno pristaši SLS; to je tisto do-W^ja,i . . I v najhujšem boju z nemžkutarijo. •---- - " ------- Mica: «Ne vem, milostiva; ko sem danes ob G. uri vzela njegove čevlje pred vratmi, so vezani 40 Din, poštnina 2 Din. tTigrovi zobjo* spadajo med najzanimivejše detektivske romane.; Roir.an je napet, duhovit in poln velikih občudo-bili še topli.* vanja vrednih dogodkov, ki »a dodajajo zaradi podedovan ja dvestomilljonske dediščine. Kdor vzame knjigo v roke, je ne odloži prej, dokler je ni pre- Sodnik: žital. Roman je okrašen z lepo naslovno, 'liko. gajno.* Naroča se pri upravi cjutra* ali pri Tiskovni za-dr: gi v Ljubljani. Na sodišču. cPriznajte, da ste okradli bla- Zlikovec: «l)a, storil sem to, toda s tem „ ... , „ .... , , sem hotel samo preprečiti, da bi je ne izro- Seb««herr: ZeniPa. Zivijer.gka komedija v treh n_i hlntr»inilr •» iniih. Po«lov<.nil M Sk-rbinint- fl,W ; - dejanjih. Poslovenil M. SkrbLišek. Oder, zbirka gledaliških iger. 8. zvezok. V Ljubi j<-ni 1924. Zalo- V! In Ti«Vfl»n« 7oHi'iifro Potki VvrnSI n! bni!/»: tK IMM visoko v gorah v obližju ledenikov na posestvu 72 let starega Kremena, ki noče izročiti svoje po-sosti 461etnemu sinu Janezu, ki bi se rad oženil z očetovo deklo Rczo ter postal samo«tojen. Upanje C O mil \7'7 T^l 11 . 1 J bn ll/lan! nXntn l.n.. : .1 — >!,, .. 1_ *___i! Zato si dA napraviti rakev, ki stoji odslej poleg njegove postelje, v kateri preležj vso ziroo. Janez se pripravlja medtem, vedno pričakujoč očetove Učitelj: «Jožek, povej mi kakšen stavek.* Jožek: «2rebiček teče.* Učitelj: «Dobro. Sedaj mi pa reci to v ve-lelniku.* Jožek: «Hi, žrebičekl* Iz gledališča. Režiser (igralcu): Dediščina. Sviti osla v: cTorej. Svetloslav, tvoja teta je umrla. Ali ti je kaj zapustila?» Svetloslav: cSeveria. Dobil sem denar in njenega psa, da ga vzdržujem iz njene dediščine. Toda pes mi je črez dva dni poginit* Svitloslav: «Gotovo od žalosti za teto.» Svetloslav: <0 ne, pač pa od strihnina.* Maščevanje. Neki bogatin je povabil na obed razne goste, med njimi tudi svojega nečaka, mladega poročnika, ki je sedel koncem mize. Sluga, ki je stregel. pa je pri razdeljevanju prve, druge in trelje jedi vsakokrat iz-pregledal poročnika. Bogatin, ki je to opazil, je tiho poklical slugo k sebi in ga vprašal: «Kaj ni zadostovalo?* Sluga: cDosti je že bilo, toda jaz se moram maščevati, ker me je gospod poročnik, ko sem služil pri vrjakih, nekoč dal zapreti ter me pustil stradati. Sedaj pa naj strada ou!> Pred sodiščem. •Zapisnikar: ^Ali ste oženjeni?» Obtoženec: "Hvala Bogu, že vdovec.* Krščanski nauk. Kmet je srečal na cesti župnika in ga vprašal: «Ali še vedno trdi'e, kar ste včerai v cerkvi govorili: Ako te kdo udari po desnem licu. mu nastavi še !evo?» «Jaz ne morem nič odvzeti in nič pridati.* odvrne župnik, «tako se bere v evangeliju.* Kmet. ki je imel župnika že dolgo v želodcu. porabi zdaj priliko in udari pridigarja za uho. — Pop pa odvrne na to: «Dobro! Stoji pa tudi pisano: Mera. s katero merite, vam bo enako odmerjena .. > Rekši to, prisoli kmetu dve žarki zaušnici. Jud Abraham, ki je slučajno šel mimo in videl ta prizor, povpraša: «Kaj na imata med seboj?* «A nič, nič, brate!* odvrneta složno oba. «Krščanski nauk sj razlagava!...» Pokora. Na fari v Mlakah je pasel ovčice mlad provizor Pa pride k njecrovi spovedma kmet in pove. da ie v pos u re*krat 'edel meso. «Nesrečna grešna duša! To je tako velik greh, da ti ne morem dati odveze, preden se ne obrnem do škofa * Provizor se med tednom resnično poda k škofu in mu goreče razloži primer. Škof pa se sladko nasmehne: «Sin, grešnik nai izmoli tri očenaše in pet Peščenih Marij, pa bo vse poravnano * Drugo nedelio pride k mlademu dušnemu pastirju drug tak grešnik. Ta je pa samo trikrat iedel meso. Zdaj je pa vestnemu duhovniku skoro odpovedala pamet — Ni si vedel pomagati, končno pa je le uganil pravo in naročil grešniku: «Poidi domov, jei še dvakrat ob postu meso. nato moli tri očenaše in pet češčenih Marij, pa ti bo odpuščeno.. .» O, kako prijetno! vzklikne vsakdo, kdor je enkrat poizkusil Elsa-mila v obliki steklenic. Fellerjeva Elsa-mila so prava mila lepote elegantni ženi, kakor tudi mila zdravja vsakemu pametnemu možu. Pri uporabi so jako šted-Ijiva, radi tega poceni. Dobe se v 5 raznih vrstah (lilijino, glicerinovo, boraksovo, katra-novo in milo za britje). Za poizkus 5 kosov 52 Din, ako se pošlje denar v naprej, po povzetju za 62 Din pri lekarni Eugen V. Feller v Stubici Donji, Elsatrg360, Hrvatska. MALI OGLASI Naprodaj radi preselitve lepo kmetsko posestvo, čisto v ravnem, z jako rodovitno zemljo. Pojasnila daje lastnik Andrej Drobež Čadreže pri Št. Jerneju, p. Bela cerkev, Dolenjsko. Ko bi mogli osebno z vami govoriti bi vam lahko razjasnili, kako slabo storite, ako pri izbiranja mila niste oprezni in kako Škodljiva so dostikrat slaba mila! Ce želite strokovnjak.. izku.^no MIL« LEPOTE IN ZDRAVJA, tedaj poizkusile eno o<1 petih vrst FELLER JEVEUA ELSA MILA V OBLIKI STKKLENIC. Elsa-lil>jino mlečno milo. Elsa glicerinsko. Elsa-boraksuvo El«a-katranovo in Elsa-milo za britje. Vsaka vrsta teh mil 7. zakonom zaščiteno znamko prijetno diSi. je zelo Stedljiva. se izvrstno peni. osvežuje in ohranjuje kožo zdravo tei lepit Ta m'la so najboljSe in najfinejše, kar se v milu »ploh more dati. ZA P0IZKII4NJ0 5 kosov Elsa-mila v obliki steklenic z zavojnino in poštnino 52 Din. toda le tedaj. Če se denar posije v naprej, ker je poštnina po povzetju za tO Din višja. Naročila nasloviti na: EUGEN V. FE' LER, lekarnar v Stubici Donji, Elsatrg 360, Hrvatska. 1» _ ___ Lovci, gozdarji, deiavoi. priporočamo Vam, da st kupite bleke, pelerino, suknja. Ulače, dežno plaSAe tz pa« me, vsakovrstno perilo po ua>nižji ceni le pri konfekottskl induatrtjl Drago Schwab, Ljubljana Dvorni trg St. 3 (pod Narodno kavarno). Največja zaloga vsakovrstnega blaga za moške in dečke. Za lito vaj te vzorce I t Naročeno blago se razpošilja po poštnem povzetja. V lastm režiji se izdelujejo usujent (kožni) rekelci, hlače iu čepice v črni, rjavi in sivi barvi. - Obleke po meri. - Kdor rad čita lepe povesti, naj navofii priljubljene romane „JUTB.A" Do sedaj ao izšli sledeči: JEAN L)E LA HIRE: L u o i f e r Fantastičen roman v VI. delih. Cena Di« 45'—, vezano Din 66'—, po pošti Din 2"— več. FEREAL CUEVDA8 : ¥eliki inkvizitop Zgodovinski roman ii doba španske inkvizicije. Cena Din SO"—, po pošti Dia 2'— ved. BARRY 8HEFF: Hči papeža Zgodovinski roman, ki popisuje krvoiofno«t Ia neuravno življenj« papeža Aleksaudra VI., oje-go.ega sina Cezarja in hčeike LuUrecije Borgije. Broširauo Din 30-, ve auo Dia 36"—pošti Din 2 — ved. CLAUDEP! FARRRRK: G u s « *» j i Zgodovinski roman ii življenja morskih roparjev v XVII. stoletja Cena I »i« 20 —, po poeti Din 2-— več, FR. HELTER: u useh apecerilahih prodajalnah Blagajna velikega vojvode Roman. Cena Din 16'—, po pošti Din 2 — več. FR. HELLER s -*♦•»- Prigode gospoda Collleia Šaljiv detektivski roman Iz velikega »veta. Cena Din 10 —, po poŠti Din 2 — več. Knjige se naročajo pri r.pravntžtva ,,Jutra" v Ljubljani. Prešernova ulica 54» Najcenejše strešno britje! Združene opekarne, d. d. v Ljubljani prej VID1C-KNEZ, tovarne na Vieu in Brdu nudijo v poliubni množini, takoj dobavno, uajboliše proiz l v p t-uc m'dole strešnikov, z odo ali dvema zarezama, kakor tudi tiobrovcev (bibor* in Miklošičeva, o. 13 .tac? Na žello so pošljeta takoi popis in ponudba.