5 Spoštovani kolegice in kolegi, pred vami je nova, 33. številka revije Arheo. Glasilo Slo- venskega arheološkega društva. Vsebina te številke je nekoliko manj zajetna, kot je bila v zadnjih letih. Razlogov je več in med njimi je brez dvo- ma tudi pomanjkanje finančnih sredstev. Po drugi strani je bilo uredništvu posredovanih manj kakovostnih pri- spevkov, žal pa tudi naša pobuda, da bi v Arheu ponovno objavljali krajše prispevke s svežimi idejami in prebli- ski ter tako spodbujali dialog in razmislek o tem, kje kot stroka smo in kam se usmerjamo, še ni obrodila sadov. A revija se s članki, ki predstavljajo njeno jedro, ne odda- ljuje od svojega poslanstva. Prav vsi so doprinos za našo stroko, saj predstavljajo nova dognanja, kažejo na razno- likost našega dela in ponovno podčrtujejo njeno interdi- sciplinarno naravnanost – ob tem uvajajo tudi novosti v slovenski strokovni terminologiji. V prvem prispevku je predstavljena oblika keramične posode, ki je doslej med prazgodovinskim gradivom na Slovenskem nismo uspeli prepoznati, silos. Kot ugota- vlja Manca Vinazza, gre za posode, ki se pojavljajo v širšem prostoru od severne Italije do Krasa in naj bi po tradicionalni interpretaciji služile pridelavi vina in/ali skladiščenju žit. Njena značilnost je žganje pri nizkih temperaturah in prav to je razlog, da se pogosto ohrani zelo fragmentarno, posledično pa je oblika cele posode še vedno nepoznana. Na podoben način so bile izdela- ne tudi t. i. glinene obloge in prenosne peči, zato je av- torica v prispevku predlagala tudi parametre za njihovo razločevanje. Drugi prispevek je plod raziskave Tine Berden v sode- lovanju z Matejem Dolencem in je nadgradnja magi- strske naloge prve avtorice na Oddelku za arheologijo UL. Predstavljena je uporaba rentgenske fluorescenčne spektroskopije (XRF) pri identifikaciji izvora surovin za izdelavo kamenih orodij. S to metodo je bilo analizira- nih večje število orodij, izkopanih na prazgodovinskih najdiščih Prekmurja, iz rezultatov pa izhaja, da je bila večina odbitkovnih orodij izdelana iz kamnin, najdenih na območju Panonske nižine, večina glajenih orodij pa je bila verjetno izdelana iz lokalno in regionalno dostopnih kamnin. 1.20 Predgovor, spremna beseda Fourierjeva transformacijska infrardeča (FTIR) spektro- skopija omogoča hitre in natančne kemične analize majh- nih vzorcev, ki se ob izvedbi ohranijo. Zaradi teh lastno- sti se je začela vse pogosteje pojavljati kot del (osteo) arheoloških raziskav. Kot predstavlja Tamara Leskovar, ta metoda nudi vpogled v kemično sestavo vzorca in s tem lahko ponuja izhodišče za razumevanje stanja oz. ohranjenosti kosti ter procesov, ki so nanjo vplivali v preteklosti. Osrednji del revije zaključujemo s prispevkom Iztoka Štamflja, ki nas seznanja z detajlno raziskavo čeljustnic in zob treh oseb, odkritih v srednjebronastodobni gomili na Brezju pod Brinjevo goro. Rezultati izredno široko za- stavljene raziskave, ki vključuje soočanje različnih teh- nik in metod, v veliki meri potrjujejo zaključke antropo- loške analize skeletov, ob tem pa osvetljujejo morfološke značilnosti zob, oralno zdravje in prehrano takratnega človeka. Biba Teržan, Peter Turk in Matija Črešnar nato predsta- vljajo pobudo Slovenskega arheološkega društva, da bi z vsakoletnim Gabrovčevim dnevom ob počastitvi spo- mina na našega velikega predhodnika v naslednjih ne- kaj letih dopolnili naše znanje o halštatski kulturi na šir- šem jugovzhodnoalpskem prostoru. Ob tem pa je to tudi apel za sodelovanje čim večjega števila raziskovalcev iz Slovenije in obmejnih območij, ki je za dosego namena bistveno. Manca Vinazza in Danijela Udovič sta skupaj s študenti Oddelka za arheologijo FF UL snovalki Vitrine mese- ca, ki je na ogled v oddelčni knjižnici. Zgledov zanjo ni manjkalo, a ker je njeno ustvarjanje predvsem v domeni študentov, gre za nekoliko nekonvencionalne postavitve in nepričakovane asociacije. Vsekakor vse pohvale vre- den projekt, v sklopu katerega bodo študentje v priho- dnje pogosto potrebovali pomoč tudi koga od vas, dragi kolegi. Sledi kratka predstavitev projektov PalaeoDiversiStyria in Iron-Age-Danube, ki sta pred kratkim začela s svojimi aktivnostmi. Njuna izhodišča in temelji so rezultati arhe- oloških strokovnih in znanstvenih raziskav, ob tem pa so njuni cilji, čeprav v veliki meri povsem različni, povezani z vključevanjem rezultatov arheoloških raziskav v razvoj trajnostnega turizma in oblikovanjem pozitivnega mne- nja o arheološki dediščini. Tudi pri teh dveh projektih bi bilo v več segmentih dela zaželeno vaše sodelovanje. Uvodnik Arheo 33, 2016, 5–6 6 Naj se za konec z očmi pristranskega opazovalca, saj drugače pač ne gre, ozremo po lastni stroki. Brez dvoma lahko opazimo, da v določenih segmentih našega dela nedvomno hodimo z ramo ob rami z mnogo večjimi in fi- nančno veliko bolje podprtimi strokovnimi sredinami ter smo tako na naše delo in njegove rezultate lahko ponosni. Tudi naša tehnična usposobljenost je na zavidljivo viso- kem nivoju. A smo, podobno kot je opaziti tudi v tujini, začeli pešati na nekaterih drugih področjih. Ali smo ob vsej naglici, ki pogosto narekuje potek teren- skih del, in ozki, malodane manufakturni specializaciji posameznikov v ekipah, ki je na terenih skorajda postala pravilo, ter prekomerni natančnosti ob zajemanju nepre- glednih količin podatkov, še zavezani vsebini, ki jo od- krivamo? Ali je v naših mislih še človek, ki je za seboj pustil sledove, ki jih mi odkrivamo, ali pa so natančno tridimenzionalno umeščeni SE-ji, VZ-ji in PN-ji postali smoter sami po sebi. Včasih se zdi, da ne vemo več, kje je razumska meja, in ne opazimo, da je včasih preveč, enostavno preveč! Spet drugje naj bi, tako vsaj pride tu in tam na uho, arhe- ologija trpela zaradi naših želja po na trgu pridobljenih raziskavah. T. i. »dumping« postaja karcinom, ki načenja našo stroko. Odstraniti ga, preden se razseje in postane »modus operandi«, bi moralo biti v našem skupnem inte- resu. Nekatere evropske prakse kažejo, da je takšne ano- malije moč izkoreniniti, spet drugi so na tej preizkušnji padli. Kje se vidimo čez nekaj let mi? Uvodnik Zadnja vroča tema, ki ponovno ni le naš slovenski fe- nomen, je manko objav, ki prihajajo iz prevladujočega segmenta terenskih raziskav, tj. zaščitnih raziskav. Če odmislimo publikacije AAS, ki so nas in nas še bodo raz- veseljevale z novostmi in so za nekatera arheološka ob- dobja pomenile preporod, je celostnih publikacij najdišč zelo malo. Če pa umanjkajo tudi krajše notice, ki na srečo pogosto najdejo svoje mesto bodisi v publikacijah Arhe- ologija v letu … in/ali Varstvo spomenikov, so podatki iz- jemno težko dostopni. Že res, da v tiskanih publikacijah ne moremo objavljati vseh »lukenj«, a morda je le prišel pravi čas, da bi revija Varstvo spomenikov obrnila nov (digitalni) list in dobila sestrsko spletno različico, ki bi se lahko ves čas dopolnjevala in bi se tako lahko bolj ažur- no odzivala na hitrost sveta, del katerega smo. Odločitev brez dvoma ne gre sprejemati hitro in za to bi bilo potreb- no zagotoviti tudi človeške in finančne vire, a razmislek v to smer morda ne bi bil napačen. Zapisane besede so brez dvoma osebno mnenje in pred- stavljajo subjektivno videnje, a … Matija Črešnar