Z visoko volilno udeležbo manifestiramo našo enotnost in socialistično zavest LETO m 14 JUNIJA 1963 CENA 20 DIN ŠTEV 5 'SMAšaniir-L GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE L J U B L J A N A - B E Z IGRAD Jože Pogačnik: MAS PRAZNIK Naši prazniki so si o nečem podobni: to so dneoi, ko pogledamo nazaj, da bi oideli, kje se trenutno nahajamo, in ocenili, kako daleč imamo še do tistega cilja, ki smo si ga postaoili. Ob naših praznikih zalo ne odirajo samo zastane in ne doni samo pesem — čeprao so tudi zastane in pesmi njihoo neločljioi del — temneč oedno spregovorimo tudi o tem, kaj smo že storili in kaj moramo še storiti za naše delovne ljudi, za našo socialistično skupnost. Pran je, da tako storimo tudi ob našem občinskem prazniku 24. juliju. Ta dan smo si Bežigrajčani izbrali za praznik n spomin na listi dan pred dnaindnajsetimi leti, ko se je skupina bežigrajskih komunistov in borcev proti okupatorju pravočasno izognila policijskemu zasledovanju in namesto n zapore prispela n rašiško partizansko četo, n kateri je potem ostala kot njeno najbolj borbeno jedro. Ta dan n naši občini slavimo kot naš dan vstaje, kot dan. ko se poklonimo spominu oseh tistih, ki so n temelje naše svobodne. socialistične skupnosti vzidali svoja življenja, ko krepko stisnemo roko vsem tistim, ki so s puško v roki dočakali svobodo in 'se potem z istim žarom kot nekdaj proti sovražniku vrgli v borbo proti zaostalosti in revščini, v borbo za izgradnjo socializma. Dvaindvajset let, ki so minila od 21. junija t')4t. leta, je hkrati dolga in kratka doba. Vsem tistim. ki so vojno doživeli že kot odrasli ljudje, se včasih dnevi oborožene borbe proti okupatorju zdijo zelo blizu, saj so jih'doživeli tako mučno, tako silno, da so jirn še danes tako živo pred očmi, kot da so jih doživeli šele včeraj. Tej isti generaciji, ki je potem osa povojna leta nosila na svojih ramah vso težo obnove in izgradnje naše dežele in ki je pred svojimi očmi gledala, kako naša družba postaja vse bolj močna in vse bolj bogata, pa se prav zaradi tega večkrat tudi zdi. da je dvaindvajset let, merjenih z našim delom in dosežki, zelo zelo dolga doba. Za mnoge med nami je lahko dvaindvajset let hkrati dolga in kratka doba, odvisno od tega, iz katerega zornega kota gler amo na ta pretekla leta našega ž'v!'e-nja. Imamo možnosti, da primerjamo med tem. kar je bilo, in tem, kar imamo danes; v tem je naša (Nadaljevanje na 2. strani! Vsem delovnim ljudem naše občine iskreno čestitamo a občinski praznik 2 Občinski odbor S/JL Predsednica l judske skupščine LRS in poslanska kandidatka v naši občini tovarišica Vida Tomšič je na predvolilnem zborovanju v Festivalni dvorani govorila o vlogi Jugoslavije v svetu. Na sliki: Tovariš Jože Pogačnik, predsednik nove občinske skupščine, izroča tovarišici Tomšičevi šopek cvetja Hova »Minska skupščina se ie konstituirala Za predsednika je znova izvoljen Jože Pogačnik, podpredsednik pa je Ivan Vinkler V Festivalni dvorani na Gospodarskem razstavišču je bila v ponedeljek, t. junija dopoldne slavnostna I. seja obeli zborov nove občinsko skupščine Ljubijaua-Bežigrad, na kateri so novi odborniki občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti zaprisegli, nato pa za predsednika nove občinske skupščine ponovno soglasno izvolili Jožeta Po- nj ra S konstituiranja občinske skupščine v Pesti valili dvorani gačnika, za podpredsednika pa Ivanu Vinklerja. Zbora imata po 35 članov — nova občinska skupščina ima skupno 70 odbornikov s predsednikom in podpredsednikom hkrati. Odborniki občinskega zbora so za svojega predsednika izvolili Slavka Oblaka, odborniki zbora delovnih skupnosti pa Iva Klešnika. do slavnostnem delu-konstituira-u občinske skupščine sta oba zbo-izvolila iz svojih vrst občinske predstavnike za skupščino OLO Ljubljane in v mestni svet ter kandidate za republiško in zvezno skupščino. Bežigrajsko občino bodo odslej v skupščini OLO Ljubljane predstavljali: Marija Rome, Marijan Planinc, Ferdo Cerjanec in Ivan Vinkler: v mestnem svetu Ljubljane bodo naslednji odborniki: Raslo Iskra. Janez Pirnat, Jožko Pirnar, Ivo Poznik, Pavel Avbelj, Stanislava Vučer. Miro Dešman, Jože Pogačnik, Anka Jurše in Jože Dolenc. V obeh zborih, v občinskem zboru in zboru delovnih skupnosti nove občinske skupščine Ljubljana-Beži-grad. je samo devet starih odbornikov iz prejšnjega občinskega zbora, oziroma zbora proizvajalcev, in sicer tri ji: v občinskem zboru in šest v zboru delovnih skupnosti. Novi predsednik občinske skupščine Jože Pogačnik se je po izvolitvi odbornikom zahvalil za ponovno zaupanje in med drugim poudaril. da nova ustava SPRI še razširja kompetence občinskih ljudskih odborov, kar pomeni, da se bodo morali novi odborniki v kar največji meri posvetiti delu pri reševanju raznih aktualnih vprašanj. Na območju bežigrajske občine se je število prebivalstva v zadnjih petih letih skoraj podvojilo — danes živi tod nad 34 tisoč občanov. Cc je bila bežigrajska občina prej pretežno stanovanjska, se sedaj iz leta v leto močneje industrijsko razvija, kar je hkrati osnovni pogoj za hitrejšo in močnejšo materialno rast komune ter s tem gradnje komunalnega standarda: cest, šol, socialno-zdravstvenih ustanov. Nadaljevanje na 4. strani Iz vsebineT Naš praznik Srečanje s tovarišem Titom Nekaj tednov na Debelem rtiču — morda rešitev za vse življenje Letovanje otrok — kako, kje in kdaj? Razmišljanje o turizmu V zalivalo tistim, ki dajejo krt Besedo imajo mladi volivci Hvala in graja v knjigi pripomb pms m alb r alf de v Sola za starše in živlienje v Dolu Društvo prijateljev mladine in Osnovna šola Franca Ravbarja v Dolu pri Ljubljani sta s sodelovanjem delavske univerze Ljubljana-Bežigrad v letošnji sezoni organizirala Šolo za starše in Šolo za življenje. Organizatorji so bili v skrbeh, če bo dovolj obiskovalcev, toda bili so prijetno presenečeni. Šestinštirideset staršev in petdeset mladincev je redno obiskovalo predavanja ter zavzelo sledilo predavateljem. ki jih je poslala DU iz Ljubljane. Starši so bili še prav posebno zadovoljni s predavanjem, v katerem jih je predavatelj seznanil z duševnimi problemi mladincev v puberteti. Pa tudi ostala predavanja so jim dola koristne napotke za vzgojo otrok. Zavest, da je za vzgojo potrebno poznavanje duševnosti otroka in mladinca ter velika mera razumevanja in potrpljenja, se jim je še bolj utrdila. Starši in poklicni vzgojitelji smo prepričani, da bodo ta predavanja imela koristen vpliv na vzgojo otrok in mladincev. Mladinci, člani ZMS v šoli in na terenu, so se najbolj razživeli ob predavanju o vzrokih, ki pripeljejo posamezne mladince pred sodišče. Tudi predavanje o uveljavljanju mladine v družbi so spremljali izredno pozorno. Fani Perbil Nuna vsakdo priložnosti... Mineva pomlad, na pragu je poletje. V Savsko naselje so se preselili številni novi prebivalci. Vseli pet stolpnic je dokončno urejenih. Lepo in prav, vendar sta še vedno dve stolpnici brez dvigal; koliko časa še, kdo ve? (Pisali smo že o tem.) Stanovalci vrhnjih nadstropij so se navadili »pešačiti«, zakaj ne bi mogli še naprej! Utrdili so se in škoda bi bilo pomehkužiti jih. Nima vsakdo priložnosti uriti se vsakodnevno v »vzdržljivi hoji«. Gradisove! si s tem ne belijo več glave, morda stanovalci tudi ne ... V. F. NAŠ PROGRAM priredtev ob občinskem prazniku Sobota, 22. junija 1963 16.00 v Tomačevskem gozdu — pionirske in mladinske tekmo-vnlne akcije — obujanje spominov iz NOB (organizira občinski odbor ZZB); 20.00 otvoritev prostorov krajevnega družbenega centra v Stožicah, Titova 201. Nedelja, 23. junija 1963 14.00 gasilske vaje v Belinki, Šentjakob — ob 10-letnici gasilske čete; 15.00 kolesarski kriterij v Dolu; telovadili dvoboj v vajah na orodju — v telovadnici TVD Partizan Bežigrad (osn. šolo »Vita Kraigherja«). Ponedeljek, 24. junija 1963 10.00 odkritje kipa narodnega heroja Maksa Pečarja v i»snovni šoli Črnuče; 10.10 slavnostna seja občinske skupščine v dvorani zadružnega doma v Črnučah — zalem kratek kulturni program in polaganje vencev na spominska obeležja iz NOB; 10.10 akademija v zadružnem domu v Črnučah — za prebivalce Črnuč; 20.30 mladinski ples na ploščadi pred Gospodarskim razstaviščem. Torek, 23. juniju 1963 16.00 turnir v odbojki na igrišču v Črnučah. Sreda, 26. junija 1963 13.00 občinsko tekmovanje v streljanju z malokalibrsko miško za mladince in člane — na strelišču na Rakovniku: 20.00 otvoritev družbenih prostorov KO SZDL v zadružnem domu na Ježici. Četrtek, 27. junija 1963 16.00 turnir v košarki na igrišču na Ježici. PRAZNIK Mladinci in mladinke v šoli zn življenje v Dolu O obrtniškem centru, trgovinah in garažah Gradnja Obrtniškega centra v Savskem naselju se bliža koncu. Lepi sodobni prostori bodo kmalu vseljivi. Na nove prostore že težko čakajo razna podjetja, tako »Modna oblačila«, »Galeb«, »Brivsko frizersko podjetje« in druga. Po njihovi ureditvi bo prebivalcem prihranjena prenckatera pot v mesto. V najkrajšem času bo izročen svojemu namenu tudi »Dom skupnosti«. V njem bodo dobili prepotrebne prostore družbeno politične organizacije in svet krajevne skupnosti. Do 15. trn. bosta urejena dvorana in klubski prostor, kjer bo tudi čitalnica. Sledila jim bo sejna dvorana s 150 sedeži in ostali potrebni pisarniški prostori. Če ne bo nepredvidenih zaprek, bodo že v tem tednu začeli kopati temelje za gradnjo telovadnice šole »Borisa Kidriča«, ki bo stala okrog 113 milijonov rlinarjev. Napoved, da bodo začeli graditi garaže v naselju že v maju, se ni uresničila. Zopet se je nekje zataknilo. Moralna zagotovitev je sicer tu, to pa je za bodoče koristnike garaž in svet krajevne skupnosti premalo. Mestni svet ljubljanski, oziroma koordinacijski odbor pri mestnem sve- tu je sicer odobril načrt oziroma predlog Instituta za urbanizem o lokaciji garaž, pri tem pa je do sedaj tudi ostalo. Vprašanje gradnje dvovrstnih garaž, blokovnih in skupinskih, pa je še vedno nerešeno. Še o potrošniških svetih. Dve moderni trgovini ima Savsko naselje. Samopostrežno in klasično. V samopostrežni si kupec kaj hitro postreže. Blago, okusno in lepo opremljeno, se vrsti na policah in košaricah, vabi in kliče, vendar prehitro ga zmanjka in prepočasi se nadomešča. Tega ni, onega ni, je pa trgovina »samopostrežna«, vse je čislo, bleščeče in snažno. In klasična trgovina? V njej je malo drugače. Blago je zloženo po predalčkih in stenskih policah. Prodajalke so v belih haljah, ki pa so bele le redko, saj so pogosto obarvane z vsemi »abstraktnimi« madeži od mastne, tekoče in dišeče robe, ki jo prijazne prodajalke nudijo kupcu. Menimo, da bi ne bilo napak, če bi se kdo od potrošniškega sveta kdaj ogledal nekoč bele halje. In urnost postrežbe? Morda bi bila lahko še boljša. Sicer pa o ustrežljivosti in vljudnosti ni kaj reči. Nadaljevanje s I. strani pred nuni pred generacijo, ki je zrasla za nami in o tem je večkrat tudi naša slabost. Naša prednost je o tem, ker lahko realno ocenjujemo dogajanja okoli nas in ker so nas življenjske izkušnje naučile, da se velike reči ne dajo doseči čez noč, da jih lahko dosežemo samo s smotrnim delom, z žrtvami in odrekan jem. Vemo, o kakšnih majhnih, težkih razmerah smo živeli nekdaj, in zalo znamo še toliko bolj ceniti tisto, kar smo že dosegli, kar že imamo. Toda ta naša prednost je nemalokrat tudi naša slabost: vatel, s katerim merimo je bolj obrnjen v preteklost kot pa n bodočnost, in ker z njim začenjamo meriti od dneva, ki je deset ali pa dvajset in več let že za nami, smo vedno tudi pripravljeni biti večali manj zadovoljni, ko neko stvar premerimo do današnjega dne. V naši družbi pa se vse močneje uveljavlja mlada generacija, ki predvojno Jugoslavijo pozna samo po pripovedovanju in ki ta vojna leta komaj pomni, če jih sploh pomni. Ta generacija, ki je zavestno začela dojemati svet že o naši socialistični skupnosti, ima drug, svoj vatel, s katerim meri stvari okrog sebe; in ta vatel ni uperjen v preteklost, temveč samo v prihodnost, meriti pa začenja od danes, od tega, kar že obstaja v naši družbi. 'To je te dni tovariš Kardelj na velikem predvolilnem zborovanju v našem mestu povedal s temi besedami: >Mlad človek, ki se je rodil o novih pogojili, ni kaj posebno pripravljen primerjati sedanje stanje z razmerami, ko njega še ni bilo, temveč izhaja iz sodobnih teženj k boljšemu in novemu, se pravi k boljšemu in novemu v samih pogojih socializma. To je o bistvu zdrava težnja, ki stalno spodbuja družbo k napredku.<(. Današnji mladi ljudje, ki so že stopili o naše družbeno politično dogajanje, ali pa se šele pripravljajo na la korak, so sveža, nova četa, ki hiti v boj za socialistično izgradnjo naše domovine. Nima še izkušenj, ki jih imajo stari veterani, zato pa je polna poleta in energije. Naj nas ne moti, če je večkrat neučakana, nestrpna, saj se bori za naš skupni cilj — in če bomo izkušnje Volilni Izidi v novo občinsko skupščino /u vsako volilno enoto objavljamo najprej ime in priimek izvoljenega kandidata oziroma novega odbornika, nato število oddanih glasovnic in zatem število glasov, ki uh je dobil posamezni kandidat. Ker je bilo v nekaterih volilnih enotah več kandidatov, objavljamo v oklepajih tudi imena in priimke tistih, ki niso bili izvoljeni, ter število glasov, ki so jih dobili. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1. Pavel Avbelj 794 — 736 2. Ivo Poznik 708 — 706 3. Inž. Boris Zalokar 863 — 812 4. Lado Bratož 415 — 392 5. Jože Dolenc 5t5 - 309 6. Ciril Trček 702 — 663 7. Franc Medju 392 — 370 8. Janez Djura 1036 — 988 9. Mitju Klopčič 489 — 461 10. Jernej Mlakar 338 — 328 11. Tone Javornik 1110 — 1097 12. Ančka Čerin 736 — 668 Z/?o/ občanov 13. Janez Obreza 639 Sumi 299) 14. Jožko Pirnar 582 — 555 15. Ivo Bukovec 1034 — 557 (Rudi Furlan — 431) 16. Božo Jurak 520 — 4% 17. Janez Pirnat 242 — 240 18. Janez Černe 637 — 631 19. Ivan Zorman 597 — 589 20. Oton Križan 525 — 519 21. Janez Menart <>09 — 599 22. Mariju Avbelj 634 — 626 23. Milan Zinauer 495 — 476 24. Jože Pogačnik 1044 — 4028 25. Miro Dešman 588 — 556 26. J. Dremelj 674 — 658 27. I. Dimnik 339 — 323 28. Nikolaj Hvastja 564 — 542 29. Ivan Kunovur 836 — 46 7(Silvo Čebulj 322) 30. Slavko Oblak 477 — 455 31. Metod Lampič 920 — 844 32. P,inči Žagar 380 — 290 33. Marijan Batič 501 — 462 34. Prane Sla bajna 251 — 18" 35. Frančiška Prebil 498 — 388 307 (Janez ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI 1. Edvard Ozimek 479 — 464 2. Rasto Iskra 441 — 430 3. Ivo Klešnik 678 — 635 4. Anka Jurše 313 — 280 5. Anton Keržan 273 — 129 (inž. Janez Zaplotnik 128) 6. inž. Milan Mesojednik 207 — 192 7. inž. Lojze Piškur 456 — 433 8. Mariju Rome 540 — 262 (Albina Kocjan 256) 9. inž. Radoš Hribernik 478 — 444 10. Davorin Gržinič 616 — 582 11. Franc Žitnik 447 — 414 12. Andrej Plestenjak 197 — 188 13. Murija Lipovec 332 — 178 (Jože Kunčič 147) 14. Jože Kužnik 301 — 281 15. Janez Marinko 296 — 258 16. Anton Balažič 429 — 395 17. Ferdo Cerjanec 507 — 490 18. Marijan Planinc 628 — 613 19. Anica Hartman 402 — 390 20. Jule Kačič 414 — 396 21. Stanislava Vučer 306 — 283 22. Janez Vinkler 400 — 388 23. Anton Vodnik 487 — 233 (Branko Jerneje 227) 24. Franc Kavčič 450 — 429 25. Boris Stadler 707 349 (Franc Setina 338) 26. Franc Dečman 673 — 5,79 27. inž. Boris Kralj 176 — 172 28. Vladimir Bras 231 — 223 29. Zivana Belc-Potočnik 251 — 243 veteranov znali združili s poletom mladih, potem bomo ta cilj dosegli laže in hitreje. Ta naloga — združevanja izkušenosti in mladostnega poleta — je še posebno aktualna sedaj, ko smo na začetku uveljavljanja nove ustave naše širše in ožje domovine in ko pravkar zaključujemo izgradnjo državne stavbe, postavljene na novih ustavnih načelih. »Vse imamo novo,« je dejal nedavno tovariš Tito skupini obiskovalcev, ki so mu prišli čestital za rojstni dan, »in zalo bomo morali tudi delati po novem.« To pa pomeni, da bomo morali delati še bolje kot smo do sedaj, da bomo morali vnašali v naše delo več sodobne organizacije in prijemov, pa Uidi strožja merila, s katerimi bomo merili naše uspehe in naše napake. Ne smemo in Uidi nikoli ne bomo pozabili listih dni, ko smo začenjali pot, po kateri hodimo še danes, ne bomo trpeli tistih pomanjkljivosti, ki bi jim z dobrim gospodarjenjem in delom lahko bili kos. Prav nič ne bo napak, če bomo našo sedanjost vse bolj merili z vatlom prihodnosti, saj nas bo lo spodbujalo k hitrejšemu maršu do tistega cilja, ki so ga postavili že ljudje, katerih spomin slavimo na naš občinski praznik. 30. Vinko Zupanc 219 — 206 31. Hcda Ivanuš 324 — 317 32. Štefka Sever 359 — 356 33. Stane Hvala 205 — 187 34. Zlatka Bizjak 194 — 188 35. Ivo Lukcžič 272 — 266 Pozdravili so vlak »Bratstva in enotnosti« V soboto, 25. maja 1963, na dan Mladosti in ob praznovanju 71. rojstnega dne tovariša Tita, je nekaj pred 14. uro prispel v Ljubljano vlak »Bratstva in enotnosti« iz Beograda. Na ljubljanski železniški postaji so ga pričakali člani ObK /MS LjubiJana-Bežigrad, ki so potnikom v enem izmed vagonov izročili šopke rožic, državne in republiške zastnvice ter značke organizacije ZMS. Na obeh straneh vagona so mladinci Bežigradu prive- zali 8 m dolg transparent z napisom: Imamo nekaj, kar se ne da nadoknaditi — mladostni polet — TITO. Sprejem vlaku Bralstva in enotnosti postaja tradicionalna prireditev ob dnevu mladosti. Potniki, predvsem tuje narodnosti. so presenečeni in z veseljem sprejeli skromna darila članov ObK ZMS. z obrazov pa smo lahko razbrali, da so odnesli lepe spomin0 iz naše domovine v tujino — na svoje domove. Besedo i l!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllll!llillllll!lllll!lll!lllll|||llll|l!ll!!!l!lllll| Srečanje s tovarišem Titom | »UPAM, DA SEM VPISAN V VOLILNI IMENIK...« Bežigrajski dijak Peter Petek bo letos mutiirirol. Star je 19 let in bo letos prvič volil. — Kje in kako ste se seznanili z volilnim sistemom? _ — V naši šoli je, posebno v četrtih razredih, precej mladincev, ki bodo letos prvič volili. Zato in pa, da se seznanimo z novo ustavo, je uprava šole nekaj ur pouka posvetila predavanjem o naši novi ustavi in nas na teh predavanjih okvirno seznanila tudi z volitvami. Še več pa sem o volitvah zvedel iz časopisov, ki jih redno berem, največ pa iz razglasa socialistične zveze, ki je bil objavljen v časopisih in po radiu. — Ali se vi in vaši tovariši v šoli zavedate odgovornosti do družbe, ki jo imate kot mladi volivci? Ali Marjan Gorza poznate svoje pravice in dolžnosti? — Vsekakor se zavedamo, da je to veliko priznanje družbe, in du imamo kot mladi volivci velike obveznosti. Upam, ne, prepričan sem. da govorim tudi v imenu svoji tovarišev, če rečem, da se bomo potrudili, da bomo med prvimi opravili svojo dolžnost, llidi svojih pravic in dolžnosti, ki jih imamo, se dobro zavedamo. Zelo nas veseli, in zelo ponosni smo na to, da bomo letos prvič volili; posebno zato, ker je to veliko priznanje družbe, da smo njeni enakopravni člani. Na volitve čakamo kar malo nestrpno. Upam, da sem vpisan v volilni imenik. Za vsak primer pa bom šel to še pogledat na ObLO. — V prvem polletju letošnjega leta je bil učni uspeh na vaši šoli zelo slab. Da bi se izboljšal učni uspeh, je bilo organizirano tekmo- . Člani ZB Savsko naselje na Krimu Prejšnjo nedeljo so se že v zgodnjih jutranjih urah zbrali preti šolo »Borisa Kidriča« člani ZB in se usedli v tri Kompasove avtobuse, ki so jih odpeljali na tovariški izlet na Krim. Vrnili so se zvečer. Izlet je bil dobro organiziran. Tako prijetnega izleta si člani prav gotovo še želijo. (vf) vanje za čim boljši učni uspeh. Kako je s tem tekmovanjem na vaši šoli? — Učni uspeh na naši šoli bo na koncu šolskega leta vsekakor mnogo boljši, kot je bil v prvem polletju. Ne vem pa ali lahko to pripisujemo temu tekmovanju ali čemu drugemu. Z gotovostjo pa lahko trdim, do smo bili o tekmovanju v učnih uspehih, ki sta ga razpisala Svet za šolstvo OLG Ljubljana in OK ZMS ljubljanskega okraja, premalo obveščeni in morda zaradi tega ni bilo takih uspehov, kot bi sicer lahko bili. Naj za konec povem še to. Petru ne bo treba popravljati učnega uspeha, saj je zelo dober dijak. Posebno dober je v matematiki, ki nekaterim povzroča precej težav. Peter pa ima matematiko zelo rad in jo bo po končani gimnaziji, to se pravi še letos, študiral na univerzi. MARJAN VOLI DVAKRAT Predsednik mladinskega aktiva v tovarni Energoinvest v Črnučah je 19-letni orodjar Marjan Gorza. Zanj bodo letošnje volitve še posebno pomembne, saj bo volil kar dvakrat. Volil bo kandidata za občinski zbor in kandidata za zbor delovnih skupnosti. — Kdo je vns in ostale mladince vašega pod jetja seznanil z letošnjimi volitvami in z novim volilnim sistemom? — V Energoinvestu je precej, zdi se mi, da okrog 25 mladincev, ki bodo letos prvič stopili na volišča. volitvami smo se že pred tedni pričeli seznanjati na posebnih se-shjnkih, ki so bili namenjeni izključno nam. ki 'bomo letos prvič volili. Te sestanke je v našem podjetju organizirala osnovna organizacija ZK v sodelovanju z mladinsko organizacijo in sindikatom. Na teh sestankih so mladinci zelo živahno in zavzeto sledili izvajanjem o novem volilnem sistemu in o novostih, ki so nastale po sprejetju nove ustjjve. Nedvomno najbolj zanimivo za vse pa je bilo takrat, ko so nam pripovedovali o tem. kako bodo volitve letos potekale. Mnogo sem o volitvah izvedel tudi iz časo-pisov in po radiu. Moji tovariši in iaz bomo letos volili kar dvakrat. Na zboru delovnih Mudi v našem podjetiu so prav mladinci predlagali ing. Lojzeta Piškurja za kandidata za občinski zbor delovnih skupnosti. — Mladinci na šolah imajo tek-mov.anje za izboljšanje učnega uspeha, vi, mladi proizvajalci pa tekmujete v tem, kdo oziroma kateri kolektiv bo dosegel boljše rezultate v proizvodnji. Kako je s tem tekmovanjem pri vas? — To tekmovanje v našem podjetju še ni dobilo tako velikega obsega kot bi ga lahko in kot bi ga moralo. Pred tremi meseci pa je mladinski aktiv naše tovarne ustanovil klub mladih proizvajalcev. Ena nalog tega kluba je tudi informirati mladince v tovarni o gospodarjenju in o delu kolektiva, tu pa bomo mladince informirali tudi o tem tekmovanju, saj je druga nn inomembnejšn naloga kluba prav obdelava produktivnosti dela. E. Jurič Bilo je nn našem letošnjem majskem izletu. Peljali smo se po cesti iz Škofje Loke v Cerkno. Razpoloženje v naših avtobusih je bilo veselo in vsi smo želeli, da pridemo čimprej do našega cilja »Bolnice Franje«. Ko smo se pripeljali izza ovinka, smo v Trebiji pred domom pod planino zagledali kolono avtomobilov. Ker smo bili že v Škofji Loki izvedeli, da se je v isto smer peljal lovnriš Titp. smo ga hoteli vsi videli. Zato smo prosili šoferja, naj ustavi. Ugodil je naši želji in vsuli smo s«; iz avtobusov ter stekli proti domu. Člani spremstva, ki so stali pri vratih, so nam povedali, da je tovariš Tito pri kosilu in da ne moremo k njemu. V upanju, da nas bo slišal, smo mu začeli vzklikati in mahati v pozdrav. Cez nekaj trenutkov se je pri oknu res pokazal predsednik republike. Bili smo srečni, da vidimo našega ljubljenega predsednika. Za b>P smo vsi naekrat umolknili od vznemirjenja in zadrege, ki nas je obšla, ko je odprl okno in nas pozdravil. Veseli smo bili, da se lahko pogovarjamo z njim, in kmalu smo že pogumno odgovarjali na njegova vprašanja. Po kratkem pomenku smo se morali posloviti in le neradi smo odšli nazaj v avtobuse, da se odpeljemo naprej. V nepozabnem spominu pa nam bodo ostali trenutki, ki smo jih prebili s tovarišem Titom, z njim, ki ga imamo vsi tako radi. Slavica Oražem, 7a r. osnovne šole Maksa Pečarja v Črnučah .,iillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||lllllllllllllllllimillllllHHUIIIII1IUIIItlUUIIUJIIilllllli||l|||||||||||||||||||||||||(||!|j||||||!||||||ii||||||||||||if Obisk v muzeju NOB v (mucah Pred občinskim praznikom sem se spomnil, da so lani ob tej priložnosti odprli v Črnučah muzej litijske revolucije, oziroma »Zgodovinsko zbirko revolucionarnega gradivu občine Bežigrad«, kakor se imenuje uradno. Zanimalo me je, kaj je zbirka doživela v prvem letu po otvoritvi, zato sem se napotil naravnost v Črnuče. Pred vhodom v muzej je napisano na vratih (z majhnimi črkami), da je zbirka odprta za obiskovalce vsako nedeljo od 9. do 12. ure. vsak torek od 9. do 12. ure in vsak petek od 14. do 17. ure. Razen eksponatov je v muzejski sobi mizica s knjigo vtisov, kier so popisani Irije listi. Drugače je še vse tako kakor pred letom dni. Ze knjiga vtisov ti pove, da zbirka doslej še ni doživela dosti obiskov. Zukaf ne? Z upravnikom tovarišem Butalo, sva si bila edina v mnenju, du so take in podobne zbirke namenjene predvsem mladi generaciji, ki naj bi z ogledom eksponatov lažje spoznavala zgodovino NOB. Ob takih ogledih se otroku živo vtisne v spomin marsikaj, česar si pri verbuli-stičnem pouku sploh ne bi zapomnil. In res — še na jbolj se zanima za muzej v Črnučah mladina. Na žalost pa ga je doslej obiskala skoraj le šolska mladina iz Črnuč, čeprav eksponati ponazarjajo zgodovino ljudske revolucije celokupne občine Bežigrad ... Mar so šole za Bežigradom pozabile, da je bil lani odprt muzej v Črnučah? Kolikokrat si učiteljsko osebje beli glavo, kam bi peljali otroke na ekskurzijo! Čudno, res čudno, da se ne spomnijo na Črnuče in muzej NOB. Saj ni. da bi šli samo v muzej, sni je mogoče koristno združiti s prijetnim! Iz Črnuč bi lahko zavili v brili in jo mahnili na Dobeno ali Rašico, lahko bi se ustavili kje v gozdu, kjer je leta 1941 taborila Rašiška četa. No, ostanimo v muzeju. V knjigi vtisov beremo med drugim: »Prav pohvalno ie, da smo tudi v Črnučah končno le dobili muzej NOB. ki nam pri vzgoji in pouku naše mladine lahko prav mnogo koristi, saj le s tako nazorno prikazano zgodovino revolucije našega ljudstva bodo naši najmlajši razumeli in pravilno cenili vse žrtve za našo svobodo.« Roka majhne pionirke pa je zapisala: imT muzeju mi je zelo všeč. upam. da ga liom še večkrat obiskala. Muzej je lepo urejen. Celo življenje bom imela jaz in moja brata lepe vtise o partizanih. Nekatere partizane celo poznam. Vsi padli in preživeli borci so vredni tega.« Mar je potrebno še bolj zgovorno potrdilo, da utegne biti muzej res koristna ustanova? Kajpak, ne mogli bi še trditi, da je zbirka popolna, čeprav ie sicer lepo urejena. Predvsem bi kazalo odpraviti tiste napake, do katerili je prišlo spričo dejstva, da je naša občina dobila svoi sedanji obseg Po priključitvi bivše občine Črnuče k občini Ljubi jana-Bežigrad. Iz zbirke diha nekakšna razdeljenost med naselji tostran in naselji onstran Save. To je sicer opravičljivo, če pomislimo, da je tod potekala okupacijska meja med Italijo in Nemčijo. Ni pa opravičljivo, da ob narodnih herojih iz Črnuč (Rezka Dragar, Maks Pečar, Janez Bizjak in Franc Ravbar) ne vidiš Ivana Kavčiča iz Tomačevega, Danile' Kumar z Ježice in Franca Tavčarja iz Starih Jarš. ki so prav tako narodni herojk vsi iz naše občine. In še nekaj: zdi se mi, da so bili pri izboru slikovnega gradiva deležni premalo pozornosti stari borci (zlasti padli), v primeri s tistimi, ki so Sli v partizane konec leta 1943 • n leta 1944. Mladino bi zelo zanimalo, če bi zvedela kai več npr. o kakšnem hrabrem mladem mitraljezcu ali pa o pionirjih, ki so pomagali partizanom. Nekdo je v knjigo vtisov zapisal. da bi rad kai več zvedel o prvi pionirski četi v Črnučah, ka-'tcrc nekaj članov ie videl na sleni. Mladino zmerni vlečejo zgledi ničnih vrstnikov, zato bi bilo prav. če bi bolje poznala junaška dejanja mladincev in skojevcev v NOB. Naposled nai opozorim še na to. da je potrebna pri pojasnilih eksponatov večja natančnost. Tako ie npr. pri skici, ki ponazarja omrežje Narodne zaščite, zapisano: »Po odloku o zaščiti naroda, ki ga je izdal slovenski narodnoosvobodilni odbor, je bila v Ljubljani že jeseni ustanovljena Narodna zaščita...« Obiskovalec pogreša datum: kdaj. katerega dne in meseca, ali vsaj katerega leta se je to zgodilo? Ne slede na navedene pomanjkljivosti pa zbirka zasluži, da si io ogleda čimveč ljudi, zlasti mladine. Zatrt preberite še enkrat (v drugem odstavku tega članka), kdaj ie zbirka odprta za obiskovalce. F. S. OB TABORNEM OGNJU Tudi pionirji iz Savskega naselja so lepo proslavili »dan mladosti«. Na predvečer so se zbrali na igrišču pri »Domu pionirjev«, kjer so jih pričakali predstavniki mladinske organizacije in njihovi učitelji. Izvedli so lep program: med drugim jim je zapel pevski zbor ljubljanske garnizije nekaj lepih partizanskih pesmi, naša priznana športnika Miro Cerar in Alenka Dermastia pa sta jim pripo-vedovala zanimivosti iz svojega športnega življenja in o razvoju našega športa. Lep večer so zaključili tiiko, da jim je naš vrhunski športnik Miro Cerar prižgal kres. (vf) Prve akcije Rašiške čete Naš občinski praznik je 24. junija — spomin na 24. junij 1941, ko je odšla v gozdove skupina črnuških ilegalcev in poslala jedro Rašiške čele, formirane v drugi polovici julija 1941. Objavljamo odlomek iz članka r Rašiška čela*, ki ga je napisal tooariš Cveto Novak. Pričeli smo z akci jami, čeprav še manjšimi in začetniškimi. Mnoge so bile uspešne, marsikatera je bila dobro zamišljena, pa je vendarle propadla. Delali smo pač, kar *n Kolikor smo z našim tedanjim znanjem o vojskovanju zmogli. Bi|0 jltts je jii,10(j0> ki Jo kapitulacije Jugoslavije »Ploh nismo imeli puške v roki. zato smo se prve dni učili porabljati orožje. Uk nam je šel hitro od rok, suj smo se "deli čimprej naučiti vsega potrebnega. tri IV0 je Rašiška četa izvedla 27. julija, torej x,lr/™ l*' lem, ko je bila ustanovljena. Nemci so preselili ■ I'uka v Šmartnem in postavili tam svojo postojanko. v ,|ei .so ljudi, da so poželi župnikove njive, žito je bilo Tega žita nismo mogli pustiti okupatorju, zato pravil«* pri1‘leleI4 požgali. Isti večer ie druga skupina naga i.;p Lnako. “Kcijo na nekem posestvu v Repnjah, ki so foriu ne fl C* Trdno smo se odločili, da okupn- Nismo,"ilnirali mo1stiček nn rečici Gameljščici. SS£i“o, -« aSl. 'SlNžf ;:s; ki so k 1 i <-n 1 i °lj i Kji°v' Im j' t Sinjih Gameljn trosili letake. Mostu nismo p !• 11 prepevali revolucionarne pesmi. P' bilo ne konca n." L Zav° ,PU smo opogumili ljudi, saj Žanov knk«,T."i krnja S"5lia"j« o tem, koliko je porti' 2kil,rr^ kai vs"si ’,Duio k,,mni Trzinom in Cr\\?iXa' .nv.^l,s^n" smo istočasno nn cesti med 1'riboni Stražo m,'""i- 'i" 1n.1,el Spodnjimi Gameljnami in razsekali /j,.,, L,;a'fiJ rePiajst telefonskih drogov. Poguma i , 0,“.tor,° P« razbili. »mo odšli na ukcfio" nn.m "'Koli zmanjkalo. Ko 'o v Stražo, nismo imeli s seboj prav no- benega orodja, sekire, žage ali kaj podobnega, ker se nismo spomnili, da bomo kaj takega potrebovali. Toda kljub temu nismo popustili. Eden od tovarišev je splezal na telefonski drog m z bajonetom posekal žice, potem pa smo telefonske drogove drugega za drugim toliko časa majali da smo konec koncev vse izruvali. Delo je šlo počasi od rok, opravili pa smo ga le. Nazaj grede pa smo razbili vse nemške napise nn križpotih. ,. avgusta je patrulja, ki jo je vodil Janez Bizjak, na '“‘‘l1 Dobravo in lizinom pričakala izdajalcu Alojza Majheniča iz Črnuč ter ga ubila. Spominjam se, da so tovariši iz Črnuč vedno znova začenjali pogovor o tem izdajalcu, vendar se njegovih grehov natančneje ne spomi- lYa"VVr"V,a so Nemci hoteli, da bi se pogreba udeležilo cumic ljudi, pa ph niso mogli spraviti skupaj. i ! \iaiVKUvrta SV iz biišiee odpravila patrul ja, ki jo je vodd Miha Novak, la patrulja naj bi bila predvsem prenesla v Rašico vse orožje in strelivo, ki je bilo rakcnSno v Slaneskem hribu Patrulja je odkopala orožje in se ob lem dnevu vročala preko Medna, kjer je porušila želez-sko progo na Šmarno goro. Tu smo se ustavili, ker nismo 1 oteli ob belem dnevu v Rašico. Proti večeru je patrulja odšla proti Rašici. Ko smo prišli do nekdanjega hotela v lacme smo zagleda i tovornjak. Rili smo radovedni, čigav u. Kmalu smo ugotovili, da je nemški in da je n« njem o rod ie za popravi iunje telefonskega omrežju. Kakšno ve-M."i' J''. 7_avladalo med nami! Mislili s,no si: doslej smo rušili telefonsko om rez ie, oni so ga pa popravljali — uničimo mn še orodje za popravljanje. Kaj hitro je bilo vse pripravljeno Cez pol ure je zagorel bencin - in nastal je požar. S cerkvenega stolpa se je oglasil« plut zvona. Nemci se niso pokazali. Čeprav so bili v hotelu. Nihče ni prišel reševat m tovoraiak ie zgorel. 11. avgusta je naša patrulja v nekem gozdičku uri Ro« 'jja h postavila zasedo. Po precej dolgčn, čai.i je z^lel dala osebni uvto z gestapovci. Tovariši so odprli ogenj ter ru di dva gestapovcu, k. pa sta pobegnila. Jaka Molek-Mohor. ki ie l.d ni.traliez.ee. nam je kasneje v taborišču pripovedoval kako so g« tovariši nahrulili, ker lini mitrn-liez ni delal. In zakril ni delal? Mohor, ki še ni poznal Samo 'UZk' Jl‘ 'Ir/a! roko na odprtini, kjer izpadajo tulci. Neme a po p ih u la 1IU^k 11 v zas*'>iu ie zadostovalo, da sta jo aV"USta f."1;’ s<> Pravili iz našega taborišča nn /. 'V V B1I l>rotl |ci>« rei in tam podrli lepo število tele-lonskdi drogov ter razsekali telefonski kabel. Ko smo se vračali, smo ob smledniškem mostu opazili stražo, ki pa se je umaknila, tako da smo lahko nadaljevali pot proti taborišču. Ostrigli smo tudi nekaj žensk, ki so se vlačile z Nemci. V trgovini Juvan v Gameljnah in na nekem po-sestvu v Smledniku smo se oskrbeli s hrano. Takih manjših aken ie bilo se več. ,6- septembra se je v vas Rašico pripeljalo z. avtomobilom pet Nemcev, ki so se predstavili kot nekakšna civilna komisija, v resnici pa so bdi gestapovci, ki naj bi bili izsledil, partrzansko taborišče ter zbrali vse za napad potrebne podatke. Nekdo iz vasi je obvestil partizane, da so sesIav'iliP™fl[;.llT lV I8-1’ Sa"!i P? w,lšli v «-'<>/<1. Hitro smo . . t. di patruljo, ki se je postavila v zasedo na cesti, dve- ?ta ",e*Iov zgodno od Potokarja. Tu je pričakala Nemce, ko so se vračali v dolino. Vse Nemce smo pobili, avto pa zužgali. Se isti dan so Nemci poslali močnejšo patruljo tja. kjer smo pobili gestapovce. 18. septembra je prišel v Rašico k Petru Koscu, bratu komandirja Ras.ske čete, vohun. Razlagal je, du je bivši jugoslovanski častnik in da bi rad šel v partizane. Peter J™' le zaupal ter se z. njim odpravil proti partizanskemu tiihoriscu. Spotoma je vohun 1’etra zahrbtno napadel. Peter je bd močan in vohunu je trda predla. Končno se je le iztrgal iz Petrovih rok in izginil v noč. Peter je dogodek takoj sporočil komandirju čete. Vi-i 1 I« bilo, da nameravajo Nemci napasti taborišče. Naslednjega dne 19. septembra zgodaj zjutraj ie prišel na Šmarno goro kurir iz Rašice in nam sporočil, naj se takoj odpravimo na Rašico. Komandir Stane je namreč menil, da bomo združeni laže odbili pričakovani nemški napad. Smurnogorski vod se je nemudoma odpravil na pot, toda m prišel daleč. Med potjo je naletel no Nemce, ki so šli na^ Šmarno goro in nn Rašico. Zato se je skupina še zadrževala na šmarni gori. Med Nemci, ki so prišli na Rašico, je bil tudi vohun, ki ie prejšnji dan pobegnil Petru Koscu. Ponoči od 19. na 20. september so Nemci zažgali prvo slovensko vas. Rašico. Iz Šmarne gore smo gledali Rašico v plamenih. Pogled je bil pretresljiv. Tedaj še nismo bili vapni gledati takih zločinov... Zbo/ občanov (^j04poxLaMki &ahjOJmeteK D3Š6 0b(il16 C^inki, ki smo jih do sedaj objavljali v našem časopisu o gospodarstvu, so bili v glavnem le občasne informacije o raznih pojavih v našem gospodarstvu, seveda z izjemo tistih številk časopisa, ki so v celoti obravnavale družbeni plan in proračun. Z današnjo številko pa pričenjamo s sistematičnim objavljanjem raznih člankov in poročil o gibanju gospodarstva. Industrija je v gospodarstvu naše občine najmočnejša panoga, zato bomo industrijsko proizvodnjo zasledovali vsak mesec, tako da bo mogoče stalno spremljati gibanje našili industrijskih podjetij. Osnova za naše informacije so sta-listična poročila, ki jih sestavljajo podjetja sama. Iz teh poročil bojno v naših informacijah uporabili podatke o doseženi vrednosti proizvodnje v tisočih dinarjev, ugotavljali doseganje letnega plana in primerjali obseg proizvodnje v letošnjem letu z istim razdobjem lanskega leta. Tako zbrani podatki so obdelani v tabeli na koncu članka. Kot vidimo iz gornjega pregleda, so naša industrijska podjetja v prvih petih mesecih letošnjega leta dosegla 3,)°/o letnega plana, oziroma je letošnja proizvodnja v tem razdobju za 16"/o večja kot lani v tem času. Idealna izpolnitev bi bila 41.7 °/o. Če upoštevamo — in to moramo — dinamičnost izpolnjevanja plana, potem je dosežena izpolnitev vsekakor ugodna. Ne moremo namreč zanemariti dejstva, da npr. podjetja Modna oblačila. Opekarna Črnuče, Ljubljanske mlekarne in Planica-šport nimajo tekoče,enakomerne proizvodnje, temveč se ta proti koncu leta močno poveča. PROBLEMATIKA PO POSAMEZNIH PODJETJIH PA JE NASLEDNJA • TOPS je dosegel le 32«/» letnega plana, oziroma 80«/» lanske proizvodnje. Podjetje se stalno bori s pomanjkanjem kvalitetnega reprodukcijskega materiala, tako iz domače proizvodnje, kot tudi iz uvoza. Stanje se je v primerjavi s preteklim mesecem sicer popravilo, bo pa vsaka nadaljnja razširitev proizvodnje še naprej onemogočena, ker je obseg proizvodnje že prerasel zmogljivosti obstoječih obratnih prostorov. Da je proizvodnja letos nižja od lanske, je vzrok tudi v tem. ker so lani še montirali okrog 1000 standardnih pisalnih strojev iz uvoznih delov. s programom rekonstrukcije ter so bile v maju mesecu proizvedene zadnje količine vijačne opreme in instalacijskega materiala. Rezultati poslovanja v prvih petih mesecih so zelo ugodni, v naslednjih mesecih pa zopet pričakujejo poslabšanje, ker traja proizvodni ciklus serije transformatorjev tudi več mesecev in ostaja vsa dejanska proizvodnja v nedovršeni proizvodnji. Podjetje ima še vedno težave z nabavo nekaterih reprodukcijskih materialov, kot na primer medeninaste in bakrene pločevine, bakrene žice, dekapirane pločevine in volframovih elektrod, ki so uvozno blago. SJ TOVARNA KOVINSKE GALANTERIJE je v glavnem rešila problem reprodukcijskega materiala z nabavo HTV trakov iz domačih železarn, intervencijski uvoz pa še do danes ni realiziran. Trenutno ima podjetje še težave z nabavo svetlo vlečene žice, vendar bo v naslednjih mesecih tudi ta problem rešen. • TUBA je z maksimalnim izkoriščanjem kapacitet dosegla v prvih petih mesecih letošnjega leta zavidljive uspehe. Oskrba z reprodukcijskim materialom je bila zadovoljiva, razen z aluminijem, ker mora dobavitelj prvenstveno izpolniti obveznosti za izvoz. • ELMA je prav tako dosegla lepe uspehe, ker se proizvodnja odvija skoraj nemoteno. Oskrlm z reprodukcijskim materialom poteka v redu. razen pri nabavi laka za impregnacijo izolacijskega materiala in pri nabavi polopasa iz domače proizvodu je. • ENERGOINVEST je že začel s preusmerjanjem proizvodnje skladno s programom rekonstrukcije ter so bile v maju mesecu proizvedene zadnje količine vijačne opreme in instalaci jskega mntermln. Rezultati poslovanja v prvih ,rv*ih mesecih so zelo ugodni, v nio' ■ njih mesecih pa zopet pričakuie o poslabšanje, ker traja proizvodni ciklus serije transformatorjev tudi več mesecev in ostaja vsa dejanska proizvodnja v nedovršeni proizvodnji. Podjetje ima še vedno težave z nabavo nekaterih reprodukcijskih materialov, kot npr. medeninaste in bakrene pločevine, bakrene žice, dekapirane pločevine in volframovih elektrod, ki so uvozno blago. • ISKRA — TOVARNA ELEKTRIČNIH MATERIALOV se še vedno bori s težavami zaradi preusmeritve proizvodnje, delno pa vjjliva na nizko proizvodnjo izpad dobav kooperantov, ki je zlasti občuten pri izdelavi TV stabilizatorjev in varilnih naprav Tigvar. Podjetje predvideva še nadaljnje težave v proizvodnji, ki so povezane z osvajanjem novih proizvodov. • ISKRA — TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO ie dosegla v prvih petih mesecih letošnjega leta 40°/o letnega plana, kar je skoraj idealna izpolnitev, ter je za 31 «/» povečala proizvodnjo v primeri z minulim letom. Deloma ima podjetje še vedno težave z nabavo reprodukcijskega materiala. • JUB je z razširitvi jo asortimenta znatno povečal proizvodnjo in izpolnil že več kot polovico letnega plana. Zaradi močnega povpraševanja po njihovih izdelkih so uvedli tretjo izmeno in delno tudi delo ob nedel juh. O Tudi v BELINKI poteka proizvodnja zelo dobro in podjetje ni imelo nikakršnih težav. Oskrba z reprodukcijskim materialom, tako domačim kot tudi uvoženim je potekala brez zastojev. • Prav tako tudi v OPEKARNI ČRNUČE poteka proizvodnja brez zastojev, čeprav izkazuje podjetje le 28«/o izpolnitve plana. Vedeti pa moramo, da se kot gotova proizvodnja šteje le žgana opeka. Proizvodni proces pa pogojuje neenakomerno proizvodnjo, ker je treba pač najprej izdelati, nato sušiti ter šele v končni fazi žgati. • CEMENTAR je šele letos pričel poslovati v separaciji gramoza s polno kapaciteto, kar se vidi tudi v primerjavi z minulim letom. Iz-pnleitev plana je sicer izpod ideal-" • 'Polnitve, je pa podjetje v svo-j ''eiavnosti odvi^uo od vremenskih razmer. • Proizvodnja v KUVERTI je potekala zadovoljivo in je bilo doseženo v prvih petih mesecih letošnjega leta znatno povečanje proizvodnje v primeru z minulim letom ter je bilo izpolnjenega že več kot pol letnega plana. Oskrba z reprodukcijskim materialom je do sedaj potekala nemoteno, predvidevajo pa težave v naslednjih mesecih. • Proizvodnja v podjetju MODNA OBLAČILA je izrazito sezonska, zato lahko smatramo povečanje proizvodnje v primeru z minulim letom za 3t°/o in 35°/o izpolnitev letnega plana za zelo ugodno. Oskrba z reprodukcijskim materialom je zadovoljiva, razen z gumbi in krznom. • V TONOSI poteka proizvodnja normalno in je bilo konec meseca maja izpolnjeno že 43«/» rebalansi-ranega letnega plana. Podjetje ima težave v oskrbi z uvoženim reprodukcijskim materialom, v tem ko j>ri domačem ni težav. • V LJUBLJANSKIH MLEKARNAH se proizvodnja sezonskih artiklov — sladoleda, brezalkoholnih pijač in jogurta močno povečuje, kar je vplivalo tudi na razmeroma ugodno izpolnitev plana. Težave nastopajo le zaradi pomanjkanja embalaže za jogurt in uvoženega sirišča, ker domači kvalitativno ne odgovarja. • TRIGLAV-EILM še vedno ni rešil vprašanja pokrivanja izgube iz preteklih let, zato je proizvodnja spričo pomanjkanja finančnih sredstev zelo otežkočena. • Podjetje PLANICA-ŠPORT je med vsemi našimi podjetji najslabše izpolnilo letni plan — l9«/o. Vzrok je poman jkanje surovin, ker podjetje ni že vnaprej sklepalo pogodb za nabavo surovin. • TERMIKA poleg svoje montažne dejavnosti proizvaja tudi žlin-drino volno in je v tem poročilu zajeta le ta proizvodnja, ne pa tudi montažna dejavnost. Proizvodnja žlindrine volne je v zastoju, ker zaradi pomanjkanja koksa ne morejo obratovati. Tako npr. beležijo v maju 15-dnevni zastoj — prav zaradi pomanjkanja koksa, katerega ne morejo nabaviti, ker ni še plačan star in je dobavitelj ustavil adaljnje dobave. GIBANJE INDUSTRIJSKE PROIZVODN|E JANUAR-MAJ 1%2, JANUAR-MAJ t%3 t. Tovarna pisalnih strojev 2,107.590 851.145 V 678.369 000 din 80 32 2. Tovarna kovinske galanterije . . 782.000 408.276 477.907 117 61 3. Tuba , 615.000 258.247 373.728 145 61 4. Elma # 2,390.000 760.188 975.000 128 41 5. Energoinvest .... • 1,032,008 288.863 430.106 149 42 6. Iskra, tovarna električnih aparatov . • 1,754.691 611.726 419.728 69 24 7. Iskra, tovarna elementov za elektr. . . 1,819.300 560.728 734.073 131 40 8. IUB 400.102 165.950 210.105 127 55 9. Belinka * 592.000 238.311 280.403 118 47 10. Opekarna Črnuče . . • 100.450 20.156 27.974 139 28 It. Cementar • 234.000 40.926 82.497 202 35 12. Kuverta , 303.643 121.819 156.380 128 52 13. Modna oblačila . . . . 2.591.000 681.408 893.998 131 35 14. Tonosa . 700.000 307.962 313.188 102 45 13. Ljubljanske mlekarne 16. Triglav film .... . 1.391.292 458.988 531.080 116 38 . 468.020 81.801 187.092 229 38 17. Planica šport . . . . 255.000 47.530 49.145 105 19 18. Termika . (,00.000 112.809 177.619 158 18,154.096 6.016.833 6,998.394 116 39 /z gornjih krni kih informacij o poslooanln posameznih indust/ ijskih podjetij lahko ugotovimo, da se je proizoo&n ja o žadu jem času močno pove'ala. ker se je znatno izboljšala oskrba cz reprodukcijskim materialom, S tem je odstranjena ena giapnili fioir za povečevanje proizvodnje in uspešno izpolnjevanje družbenega .piana. • TOVARNA KOVINSKE GALANTERIJE je v glavnem rešila problem reprodukcijskega materiala z nabavo HTV trakov iz domačih železarn, intervencijski uvoz pa še do danes ni realiziran. Trenutno ima podjetje še težave z nabavo svetlo vlečene žice. vendar bo v naslednjih mesecih tudi ta problem rešen. 9 TUBA je z maksimalnim izkoriščanjem kapacitet dosegla v prvih petih mesecih letošnjega leta zavidljive uspehe. Oskrba z reprodukcijskim materialom je bila zadovoljiva, razen z aluminijem, ker mora dobavitelj prvenstveno izpolniti obveznosti za izvoz. • ELMA je prav tako dosegla lepe uspehe, ker se proizvodnja odvija skoraj nemoteno. Oskrba z reprodukcijskim materialom poteku v redu, razen pri nabavi laka za impregnacijo izolacijskega materiala in pri nabavi polopasa iz domače proizvodnje. • ENERGOINVEST je že začel s preusmerjanjem proizvodnje skladno Urbanistična ureditev BEŽIGRADA HVALA IN GRAJA v knjigi pripomb »Razstava je tako po načrtih, ki so tu razstavljeni, kot po maketah, ki so zelo lepe in dobro postavljene, zelo privlačna in zanimiva. Potrebnih bi bilo le nekaj več javnih tribun, na katerih bi strokovnjaki in avtorji načrtov tc pojasnjevali.« V levi hali Gospodarskega razstavišča v Ljubljani je ObLO Bežigrad odprl razstavo regulacijskega in za- zidalnega načrta za svojo območje. Razen tega, da so bežigrajski občas ni in drugi prebivalci Ljubljane na razstavljenih maketah in načrtih lahko razbrali, kakšna naj bi bila bodoča podoba tega dela mesta, so prireditelji te razstave organizirali še dve javni tribuni, na katerih so urbanistični strokovnjaki pojasnjevali razstavljene načrte in odgovarjali na vprašanja, ki so jim jih postavljali občani. Na razstavi pa je NOVA OBČINSKA SKUPŠČINA SE JE KONSTITUIRALA Nadaljevanje s 1. strani itd. Za Bežigradom je devet osnovnih šol, ki jih obiskuje 4347 šoloobveznih otrok, gimnazija z 820 dijaki ter več strokovnih šol. Marsikateri teh šol že grozi tretja izmena. Tudi stanovanjskemu vprašanju bomo morali posvetiti vso pozornost. Pet tisoč občanov kljub intenzivni stanovanjski gradnji še zmeraj živi v zelo neprimernih stanovanjih. Potem je tu vrsta cest. ki jih bo treba v najkrajšem času asfaltirati. Vse to terjajo od nas sodobne potrebe in zahteve občanov. Vsa predelovalna industrija se letos pripravlja na rekonstrukcijo svojih obratov — samo v ta namen bomo v prihodnjih letih potrebovali okrog 5 milijard dinarjev«, je Zbor občanov med drugim poudaril novi predsednik Jože Pogačnik. Ob zaključku slavnostne seje nove občinske skupščine so odborniki izvolili tudi nove kandidate zn novo republiško in zvezno skupščino, in sicer: Vido Tomšič in Milka Grgiča za republiški zbor, Elo Peroci za republiški kulturno-prosvetni zbor, ing. Marijana Tepino za republiški organizacijsko-polb ični zbor. Silva Hrasta za zvezni zbor, Danico Jurkovič za zvezni organi-zacijsko-politični zbor, Zorko Peršič za zvezni gospodarski zbor, dr. Saša Luzarja za zvezni zdravstve-no-socialni zbor in Božidarja Debenjaka za zvezni kulturno-prosvetni zbor. Vse kandidate sta oba zbora izvolila na tajnih volitvah s stoodstotnim številom glasov. Novo občinsko skupščino je pozdravil tudi sekretar občinskega komiteja 'ZKS Rado Boter in ji zaželel kar najbrtlj plodno delo v pri-hodniem mandatnem obdobju. Med drugim je še posebej poudaril, nuj nova občinska skupščina pri reševanju perečih problemov še tesneje kot doslej sodeluje z občinskimi družbeno-poli lični mi organizacija- mi pri uspešnejšem razvijanju komunalnega. gospodarskega in političnega razvoja bežigrajske občine. V komisijo zo volitve in imenovanja so odborniki izvolili naslednje člane: Stanislavo Vučer, Ivana Vinklerja, Karla Kušarja, Vinka Dečmana, Franca Kavčiča, Jerneja Mlakarja, Jožeta Zakonjška; v komisijo za občinski statut: Mirana Blaho, Boruta Gradišarjn, Miha Čerina. Lojz.a Kodra. Jožeta Kopitarja, Jožeta Pogačnika, Janeza Rejca, Romana Leskovška, Staneta Možino, Staneta Komana, Edija Ozimka, Ivana Levsteka in Ivana Vinklerja; v komisijo za prošnje in pritožbe: Iva Bukovca, Ivana Zormana, Vln-dhnira Brasa, Milana Zinnuerja in Marijo Avbelj. Za odbornika za skle''anže zakonskih zvez je bil izvoljen Janez Pirnat. N. L bila tudi knjiga pripomb v katero po svojih željah in okusih, so tudi mnenja in pripombe v knjigi zelo različne. Nekateri so nad razstavo navdušeni (kot tisti, ki je napisal je lahko vsak obiskovalec vpisal svoje .vtise in pripombe o razstavi. Knjigo pripomb so občani uporabljali in je bila po koncu razstave precej polna raznovrstnih mnenj in pripomb. Ker so ljudje zelo različni odstavek, ki smo ga namenili za uvod), drugim ni bilo prav nič všeč in so našli le besedo graje, ko so pisali v knjigo. Izbrali smo nekaj najbolj zanimivih zapiskov in vam jili tu podajamo. Neki inženir z nečitljivim podpisom je moral biti z razstavo zelo nezadovoljen, saj je napisal: »Absolutno ne odobravam splošnega zazidalnega načrta v Ljubljani. In to zaradi tega, ker se opaža, da zidamo na ilovnatem terenu visoke zgradbe (viški teritorij), na trdem terenu, kjer je gradbeni materini gramoz vseli vrst in celo mivka (posavski del) pa gradimo nizke stavbe. Ce upoštevamo še obrabo avtomobilov in čas za prevoz gramoza i/. severnega posavskega predela na mehak viški teren, smatram to za zapravljanje ljudske imovinc. Načrt »Autocommercc« sploh ne spada v bežigrajsko občino, ampak v viško na mehak teren. Rezime: Visoke zgradbe na trdne terene, nizke zgradbe un mehka tla.« Vsaka ideja najde svoje pristaše. Tudi ta jo je. Nekdo je pripisal »Odobravam.«, in se nečitljivo podpisal. Ro našem mnenju precej tehtno pripombo je napisala (sodeč pa pisavi) nežna ženska roka; »Ni razvidno, kje in v kakšni obliki bodo otroška igrišča.« Nekoga pa zelo skrbe zelene površine in ceste, saj je napisal takole: »Kombinacija nizke z vis izrazu želje in hotenju občanov l>f) tem, da bi bila njihova občina (vsaj malo) tako kot žele iu hočejo ... E. Jurič Tčkm&i/Otoici' i/ duUu ccfzvifainta itaditii HOB ač ne predstavlja nenadomestljivega daru narave. To je dejstvo, kjer se ne da veliko pomagati, pa četudi je področje nad črnuškim mostom še tako privlačno. Sava za kopanje in kakršnekoli vodne šj>orte ni primerna, če je ne dopolni človek s pridobitvami sodobne tehnike in civilizacije. Reka je postala že tako umazana zaradi industrijskih odjdak, da polagoma še ribiči izgubljajo svoj življenjski prostor. Posebno težavo predstavlja tudi nihajne vodne gladine zaradi obratovanja hidrocentrale Mod- točke v okolici Ljubljane, čeprav jih je menda toliko, kot jih nima nobeno drugo mesto, niti Sora ali morje. Izletniki niso preveč zahtevni. Videti je, da so se kar privadili na neurejeno obalo Savo ter na usluge v starih, znanih gostilnah, ki jih ne bi mogli uvrstiti tja pod vrh gostinskih zmogljivosti. Costilue so v nedeljah zvečer polne, in to pač ni vzrok, da bi si kdo belil glavo. Izletniki tvorijo najmočnejšo »k'u- vsemu pa kopališče pri Šternu na Ježici obiskuiejo tisoč-glave trume. Tja jih prav gotovo ne vlečejo neurejeni bregovi, primitivna športna igrišča, prah. gneča na plesišču, pomanjkanje piva v nedeljo popoldne ali nizka Vstopnina. Vzrok obiska tiči v tem, da mesto nima takega rekreacijskega prosto- ra. ki bi popoldne sprejel tisoče Ljubljančanov, mladih in starih, željnih kopanja in žgočega sonca, prijetne sence in hladnega okrepčila, športnega udejstvovanja in igranja v pesku, »vzdolžnega« počitka v travi ali ognjenega twista tmd razgretim nebom. Ne morejo ga nadomestiti ■ številne izletniške f/ MLADINA JE ZAPELA 1 red nedavnim smo že tretjič po-*dušali otroške in mladinske zbore ■ I« r insirumentalne skupine. Vse »snovne šole naše občine so bile . zastopane vsaj z enim zborom. Pr-v' pa smo slišali tudi razredne zbore, kar je še prav posebno hvale vredno. Tako so nas razredni zbori sol Šentjakob, Črnuče in Je-presenetili na reviji v Črnu-s prav posebno živahnostjo. ''sniKe so bile zelo dobro izbrane, ,,r" naučene in živahno zapete. , t.tamo vodstvom šol žica čuh za razume- j'. ker le dobro razredno petje pripeljalo zopet do nas bo letnih kvali- zborova Da bi se čim več ljudi seznanilo z delom zborov na terenu, sta bili dve reviji, in sicer ena v Č rnučah, na kateri sp nastopili zbori šol Črnuče, Šentjakob. Dol, Stožice in Ježica. Ta revija je dihala svežino in veselje do petja. Druga revija pa je bila v festivalni dvorani, kjer so nastopile še ostale osnovne šole ter Glasbena šola Franc Šturm (simfonični orkester, harmonikarski in kitarski orkester), DPD Svoboda Bežigrad (citraški orkester), ter DPD Svoboda Stožice (harmonikarski orkester). Kvaliteta izvajanj ie bila na višini, dikcija zborov izdelana. muzikalna izvedi« pa priča o resnem delu dirigentov-pedugogov. . Hvalev redno je dejstvo, da. so letos nastopili zbori vseh osnovnih šol, le srednje šole si'še ne upajo uvesti zbornega petja v svoj vzgojili program. In prav te bi morale še posebno gojiti zborno petje, ker je tam mladina v prav občutljivi estetsko razvojni dobi. ko še ni popolnoma razvit čut za pravilna zaznavanja vrednega od lažnega. Organizacija obeh nastopov je bila premišljeno izvedena, kar je posebna zasluga Sveta Svobod Bežigrada; dvorane so bile dobro zasedene (kdo bo še rekel, da ni zanimanju zn te vrste glasbo); tako lahko vsem čestitamo. N. U. Nada Udovč MILIJARDA Slišali smo o idejnem načrtu za »gaj oddiha« ob Savi. V investicijskem okviru milijarde dinarjev bi našli velik hotel in restavracijo, kamping. letno kopališče z več bazeni ter zimski bazen s savno in športni park. Bazeni naj bi celo dobivali toplo vodo po cevovodu iz tovarne Belinke. Načrt je resda videti visoko v oblakih, če pomislimo, da zdaj ni bilo sredstev niti za ureditev vsakdanjih nemarnosti. Problem rekreacijskih prostorov s prav takšno milijardno ihto rešujejo tudi v Beogradu in Zagrebu, le da so tam že prišli do otipljivih rezultatov. V Ljubljani tudi razčlenitev na stomilijonske etape ni našla pravega odmeva. Zamišljeni rekreacijski prostor bi bilo mogoče zgraditi le z združenimi sredstvi ljubljanskih občin, saj ne bo zaprt z občinsko mejo. Združitev sredstev bi bila še toliko bolj potrebna, ker bi lahko le v tem primeru računali tudi z najetjem kreditov iz republiških in celo zveznih virov, namenjenih investicijam v turistične objekte. Hotel z restavracijo, kamping in kopališče lahko uvrstimo med objekte, ki pri-spev.ajo k izboljšanju tujega turističnega prometu. Pomembna je seveda ekonomičnost naložbe. Hotel z restavracijo, kamping. kopališče in športna igrišču, predstavljajo kompleks turističnih objektov, hi Id — sicer iz različnih nagibov.— pritegnili na 'tisoče obiskovalcev. Urejene livade ob Savi in samo kopališče z bazeni bodo cilj pričakujočih 'Ljubljančanov. Kaj vse bi morali najli tamkaj je pravzaprav težko našteti. Yaznq je, da ni potrebno vsega zgraditi naenkrat, saj s«* da nove pridobitve v obliki kioskov, igrišč in prodajaln vključiti v ta sestav tudi kasneje. > Športna igrišča sodijo med naj-važnejše objekte rekreacijskega snuhsča, Ustrezati morajo ljudem, M se bodo le tamkaj ukvarjali, s športom, kakor tudi aktivnim športnikom. Že na začetku bo pomemb-I1?'. '*a !m’ mogoče v kopališču dobiti najrazličnejše športne rekvizite. Izposojevalnica športnih rekvizitov je nepogrešljiv del rekreacijskega središča. DEVIZE POD ŠOTORI Kamping pretežno uporabljajo tuji turisti. Ljubljana je tako posrečeno vozlišče mednarodnih poti. da jo poloti preplavijo motorizirani turisti. Skozi republiško središče Slovenije gre domala tri četrtine vseh tujcev, ki obiščejo našo državo. V Ljubljani se zadržijo malo postavijo šotore, drugo jutro pa že štejejo kilometre proti morju. Ugotovitev. da tujci hitro zupuste velika mesta, velja za vso državo. Devize teko mimo in vsi turistični forumi se ukvarjajo s problemom, kako jih zaustaviti in napeljati v lastne blagajne. Te »ovire« so različni festivali, razstave in druge prireditve, ki naj dopolnijo obširno zakladnico zanimivosti velikega mesta in zvišajo število nočitev v letni bilanci. Sodobno urejen kamping, ki nudi tujcu prijetno bivanje, zabavo in kopanje, lahko spremeni marsikak potovalni načrt. Tujec, ki želi spoznati Slovenijo, ima najugodnejše izhodišče v Ljubljani, od koder ga vodijo dobre ceste po vsej deželi. Že v zdajšnjem kampingu bi morali tujci dobiti informacije o našem turizmu, propagandni material in spominke, sporede prireditev v Ljubljani in čislo preproste sezname znamenitosti mesta. Tujcu bi tako svetovali kaj naj obišče in kako naj preživi dneve in večere v Ljubljani. V trgovinah vzdolž Titove ceste kupuje precej tujcev potrebščine za preživljanje v kampiugu. Na srečo je na Ježici sodobno urejena trgovina, mesnica in prodajalna kruha. Skrbeti bi morali, da so dobro založene in vedno lahko zadovolji' tudi potrebe prebivalcev kampi n ga. Turistično-rckreacijski objekt na Savi je tedaj najpomembnejši objekt bežigrajskega turizma. Sodi torej na vrh v načrtu investicijskih vlujfanj v turizem in gostinstvo, z njim pa bi nujobčulncic .žausta-vili turistični (ih turištičnp-devizhit. dinar, ki zdaj spolzi milno kot nemirna Sava. ■' ■ ' DROBIŽ, KI (TUDI) ŠTEJE Vi Baročni grad v Dolu, ki bi ga vsaj delno namenili turizmu, l*i lahko postal privlačna izletniška postojanka. Ureditev zasavske ceste bo v kraje ob Savi prinesla več potnikov in turistov. Kazalo bi ' tudi bolje izkoristiti Gospodarsko razstavišče in hipodrom. Obiskovalci prireditev na teh prizoriščih bi morali bolj za-slluiti utrip bežigrajskega turizma. Na livadah ob Savi in na bližnjih' gričih je dovolj prostora, da bi v bližnji bodočnosti postavili tamkaj, kakšen nov gostinski objekt, morda celo urejen v tipično slovenskem slogu. Neprestano izboljševanje uslug ter večji izbor jedil in pijač, bi zagotovil še večji dotok izletnikov v gostilne. J. S. časa. ali na se sploh ne ustavijo. Tudi v -......!ngu n-, ležiei so tuici večinoma to nočni gostje; zvečer Zbor občanov Stran ^ Štev. 5 Republiško prvenstvo v vajah na orodju Eeiigrsiiaiii gaišlevilflejš! V soboto popoldne, 18. maja in v nedeljo 19. maj« je bilo v telovadnici TVD Partizana »Narodni dom« in v študijski telovadnici v Ljubljani republiško prvenstvo v vajah na orodju za člane, članice, mladince in mladinke vseli razredov. Tekmovanju se je udeležilo veliko število tekmovalcev, in sicer 270 iz 19 klubov. Najštevilneje je bila zastopana Štajerska, med posameznimi društvi pa je največ tekmovalcev poslal na republiško prvenstvo TVD Partizan Bežigrad. Zanimivo pa je, da se tekmovanja niso udeležili člani društev, ki so še nedavno posegali po najvišjih priznanjih v tem športu, predvsem tekmovalci iz Novega mesta in Jesenic. Prav tako ni bilo tekmovalcev s Primorskega. Kaže, da sc je težišče slovenske orodne telovadbe, vsaj kvantitativno preselilo na Štajersko. Prvi dan so nastopili telovadci zveznega razreda ter člani, članice in mladinke prvega razreda. Največje zanimanje je vsekakor veljalo vrsti zveznega razreda, ki se je tokrat prvič predstavila z vajami za olim-piado v Tokiu. Zlasti Miro Cerar je spet dokazal, da je brez prave konkurence. čeprav se mu je kvalitetno zelo približal Šrot. Oba sta najtežje elemente in vezave izpeljevala z naj-večjo možno eleganco. Med članicami tekmovalk zveznega razreda ni bilo; iz Maribora pa so prispele le članice prvega razreda, tako da so se zn najboljša mesta pomerile med seboj. Tudi pri mladincih višjega razreda ni nastopila nobena kompletna vrsta, pač pa le posamezniki. Tekmovalci so se borili za 80-od-stotni uspeh, ki bi jim zadoščal za uvrstitev v državno prvenstvo, ki bo v Zrenjaninu. Bežigrajčani so na tekmovanje poslali štiri vrste in bili številčno najmočnejši. Zanimivo je, da sta bili bežigrajski vrsti članov prvega in drugega razreda edini vrsti iz ljubljanskega okraja. Kot posamezniki sicer niso posegali po najvišjih mestih (razen mladinca Sambolca), predvsem zaradi pomanjkanja tekmovalne rutine, kar se je na tej tekmi še posebej pokazalo. Elementi in vaje, ki so jih tekmovalci izvajali v telovadnici dovršeno, so jim delali na tekmi velike preglavice. Sicer pa so imeli tudi sodniki svoje prste vmes. Na konju z ročaji npr., je bila predpisana nasprotna smer izvajanja vaje, na tekmi pa so naenkrat dovolili noljubpo smer. zaradi česar so bili Bežigrajčani handikapirani. Sicer pa so sodniki grešili tudi v tem. da so imeli za različne vrste različne kriterije, razen tega pa so se med tekmo ves čas menjavali, tičko da je vsak sodnik sodil po svoje. Obenem pa precej sodnikov vaj sploh ni poznalo, saj so nekateri tekmovalci izpuščali celo nekatere elemente. sodniki pa tega sploh niso opazili. O bežigrajskih tekmovalcih pa bi lahko povedali tudi, da za delni neuspeh nosijo precej krivde sami, saj so premalo trenirali, same tekme pa so vzeli preveč površno in lahkomiselno. Temu so se pridružile še po- škodbe nekaterih bežigrajskih tekmovalcev in tako so zaostali za lepo število točk za tekmeci. Dobro pa so se odrezali mladinci in mladinke, kljub temu da so imeli za tekmovanje malo časa. Rezultati — zvezni razred: Cerar (Narodni Dom) 113,90, Šrot (Gabcrje) 107,10. Skaza (Zagorje) 105,50; /. razred (vrste): Železničar (Maribor 410.40, Celje 390. 60. Bežigrad 526.10; II. razred (vrste): Maribor 253. Železničar (Maribor) 245,45. Bežigrad 200.30: mladinci — lil. razred (vrste): Maribor 261.15, Trnovo 259.60, Železničar (Mrb) 255.40, Narodni dom 252.60. Bežigrad 236.40; III. razred (posamezniki): Kolar ( Trbovlje) 55.6, Sambolec (Bežigrad) 55.5; mladinke — III. razred (vrste): Maribor 214.5, Novo mesto 213.2, 'Tabor 212,7 Narodni dom 210. Spodnja Šiška 208.2, Kranj 207,3, Ptuj 205,2. Bežigrad 196,2. (Pri rezultatih smo navedli le discipline, kjer so tekmovali Bežigrajčani ter tekmovanje zveznega razredu.) G. S. Republiški prvak v peresni kategoriji, Ježičnn Mitja Zatler ob razglasitvi rezultatov Republiško prvenstvo v dviganju uteži za mladino Jezicani so gostili mlade dvigalce »Bežigrad" in „Tegrod'f pred združitvijo V ponedeljek, 3. junija so se sestali košarkarji Bežigrada, da bi se med drugim pogovorili tudi o združitvi z odbojkarji Tegrada. Ti so zaradi finančnih težav v podjetju »Tegrud«, ki je bilo nekakšen pokrovitelj tega moštva, predlagali združitev s košarkarji Bežigrada. Podjetje Tegrad sicer ne spada v območje naše občine, vendar so skoraj vsi člani odbojkarskega moštva prebivalci Bežigrada. Na sestanku košarkarjev Bežigrada so načelno sprejeli predlog odbojkarjev o priključitvi, vendar bodo o tein dokončno sklenili predstavniki obeli klubov na skupnem sestanku v prihodnjih dneh. Zal je to ravno v času. ko zaključujemo redukcijo iu preden bo časopis izšel, tako da vseli podrobnosti o združitvi nikakor ne moremo že v naprej priobčiti. Znano je le. du bo novo športno društvo prevzelo ime »Bežigrad«. Na sestanku košarkarjev Bežigrada so se prisotni pogovarjali tudi o gradnji novega igrišča za košarkarje in odbojkarje. Kakor smo že poročali, bodo bežigrajski košarkarji dobili svojo asfaltno ploskev v jami ob šoli dr. Vita Kraigherja. Sredstva, ki so si jih košarkarji zagotovili v višini enega milijona dinarjev iz sredstev občinskega sklada za šolstvo so sicer znesek, ki pomeni nekakšno uresničitev tega načrta, toda kljub temu ta milijon za gradnjo ne Im zadoščal. Zato so košarkarji sklonili, da bodo že prve prihodnje nedelje izkoristili za delovne akcije. Tako bodo vsa nekvalificirana gradbena dela pri gradnji svojega košarkarskega igrišča naredili košarkarji sumi, od odbojkarjev Tegrada pa pričakujejo strokovno pomoč, sai so odbojkarji večji del sumi gradite--piki in arhitekti. Prav tako upajo, da bodo bežigrajska gradbena pod-ictia no ugodnih ccrnh polila asfalt po igrišču in prepel uda okrog 100 kubičnih metrov gramoza iz Save. B. S. V telovadnici TVD Partizana na Ježici je bilo 28. aprila republiško prvenstvo v dviganju uteži zn mladince. Pomerilo se je 35 mladincev iz šestih slovenskih klubov. Ta številka je dokaj razveseljiva, saj je dvigalni šport zadnja leta v Sloveni ji začel nazadovati. Sicer pa ni razveseljivo le veliko število nastopajočih, ampak tudi porast k\alitetnc ravni. Predvsem dobro so se odrezali mladinci TVD Partizana — Rudarju iz Velenja. Ta ekipa je bila obenem tudi najštevilneje zastopana, odlično pa so posegli v boj za najboljša iu> sta. Najbolj se je izkazal njihov član Knez z izvrstnim rezultatom v lahki kategori ji. Dvignil je numrerč 270 kg (tezno: 90 kg. poteg: 80 kg. sunek: tOO kg) in prepričljivo pustil za seboj tekmece. Izkazal se je tudi Ježi-čun Zatler, ki je v peresni kategoriji zasedel prvo mesto s 232.5 kg (72.5. 70. 90). Ta nadarjeni tekmovalec bo lahko, kolikor bo vestno treniral, dosegel še boljše rezultate, saj je še zelo mlad. V srednje-težki kategoriji je član TAK Litostroja Groznik edini med tekmovalci dvignil več kot 300 kilogramov in pastil za seboi svojega konkurenta Kurenta za celih 65 kilogramov. Groznik je dvignil 305 kg (90. 95. 120) in s tem potrdil svojo odlično formo. Zelo zanimiv je bil boj za prvo mesto v srednji kategorid. kjer sta najboljša tekmovalca Ve,»*»"ček tu Cotar dvignila enako število kilogramov 257,5, po propozieijah pa jc potem prvo mesto zasedel Velušček, ker je bil v času tekmovanju za pet kilogramov lažji. Domači TVD Partizan je predstavil tri tekmovalce, ki so se kar dobro odrezali. Mitja Zatler je zasedel prvo mesto v peresni kategoriji, Vrhovnik se je uvrstil na peto mesto v lahki kategoriji — dvignil je 190 kg, medtem ko je Brezovec v srednji kategoriji z 2t2,5 kilogrami zasedel osmo mesto. Tudi na tem tekmovanju ni bilo tekmovalcev z Dolenjske iu Primorskega. zanimivo pu je. da je TAK Ljubljana poslal na tekmovanje le šliri mladince. Partizanu Ježica pa gre še eno priznanje, razen uspehov svojih predstavnikov. Organizacija tekmovanja je bila namreč brezhibna, tako da je samo tekmovanje potekalo povsem •?< nemoteno. Odlična je bila tudi sodniška trojka Urunjek (Velenje), Dolenc (Ljubljana) in Dobovšek (Ježica), ki so svojo nalogo brezhibno izvršili. REZULTATI: bantam: M. Tomšič (Ljubljana) 185 kg. J. Tomšič (Ljubljana) 175 kg, Pirc (Rudar Velejne) 170 kg; peresna: Zatler (Ježica) 232,5 kg, Soršek (Litostroj) 215 kg: lahka: Knez (Rudar Veljenjc) 270 kilogramov. Sotler (Litostroj) 232,5 kilograma, Čarman (Litostroj 222,5 kilograma; srednja: Velušek (Rudar Velenje) 257,5 kg, Cotar (Litostroj) 257,5 kg, Sotler (Litostroj) 232,5 kg: lahko-težka: Sega (Kočevje) 280 kg, Kovačič (Ljubljana) 262,5 kg. Marhnrt (Rudar Velenje) 245 kg; srednje-teika: Groznik (Litostroj) 305 kg, Kurent 240 kg. G. S. teter športni spored ob tednu mladosti Občinski komite ZMS Ljubljana-Beži-grad je v Tednu mladosti organiziral med aktivi ZMS v komuni športna srečanja v streljanju, Sabu, namiznem tenisu, odbojki in rokometu. Živahnega vzdušja med posameznimi dvoboji ni motilo slabo in nenaklonjeno vreme, zato so bila posamezna športna srečanja zaključena z naslednjimi rezultati posameznih panog; NAMIZNI TENIS Tekmovanje v namiz.-.em tenisu je bilo v četrtek 23. maja v Soli za telekomuni-kaeije v Celjski ulici. Sodelovale so naslednje ekipe aktivov ZMS: Elma, Tovarna kovinske galanterije (dve ekipi), Sola za telekomunikacije, Tekmovali so na treh mizah, sodnike za posamezne mize pa je preskrbela Sola za telekomunikacije. Po ostri borbi v posameznih srečaniih so si tekmovalne ekipe takole razdelile mesta: Na prvem mestu Je IT. ekipa Sole za telekomunikacije, na drugem je ekipa Elme iz Črnuč, na tretjem I. ekipa Sole za telekomunikacije in na četrtem ekipa Tovarne kovinske galanteri-e. Samo tekmovanje je po'r'"'1o tako. da Je zmagovalec — t-^a* no doblje- nih treh igrah šla v č -le /tjrraJc so 4 ekipe), poraženca pa sta se borila za tretje mesto. STRELJANJE Strelsko tekmovanje prijavljenih ekip aktivov ZMS je bilo v nedeljo T9. maja v vojašnici Ljube Šercerja na Titovi cesti. Strelci pa so si takole razdelili mesta: I. Sole za telekomunikacije, 734 krogov; II. JNA I. ekipa, 712 krogov; III. JNA TI. ekipa, 870 krogov: IV. ekipa terena Črnuče, «15 krogov; V. ekipa Centra strok, šol, 563 krogov; VI. ekipa Cestnega podjetja, 502 kroga. ODBOJKA Pri tekmovanju v odbojki med aktivi ZMS v komuni so bili doseženi naslednji rezultati: Cestno podjetje : Elektrosignal 2:0 Sola za telekomunikacije : Elma 0-2 Cestno podjetje : Elma t:2 I. gimnazija : Tops 0:2 Tops ; Elma 0:2 Tops : Cestno podjetje 2:0 Vrstni red zmagovalcev Je nas'e;inji: 1. Kima, 2. Tops, 3. Cestno podjetje. SAII "'"'-m^van^e je bilo v dvorani družbeno po" *'čpUr organtzacit občine I.Jubljana- fležigiad v soboto lik maja. Tekmovale so naslednje ekipe; JNA, Sola za telekomunikacije, Obnova, Cestno podjetje in Elma. Ekipe Tovarne kovinske galanterije in G. p. Grosuplje so bile v začetku tekmovanja diskvalificirane. Prva tri mesta so zasedle ekipa JNA, ekipa Sole za telekomunikacije in ekipa Elme iz Črnuč. ROKOMET V petek dne 24 maja ob 16. uri Je bilo v vojašnici Ljube Šercerja na Titovi cesti tekmovanje v rokometu. Ekipe so igrale 2-krat po 15 minut po pokalnem sitemu Rezultati: JNA : Center strokovnih šol 17:9 f»:7) Sola za telekomunikacije ; Gradbeni šolski center 9:7 (6:3) Gradbeni šolski center : Center strokovnih šol 9:7 (5:1) JNA : Colo za telekomunikacije U:6 (7:1) Tekme v rokometu sta sodila Igor Stu-pišek (republiški rokometni sodnik) In Primož Sark (učenec I. gimnazije Ljub-IJana-Bežigrad). Dve prijavljeni ekipi (I. gimnazija In Elektrosignal) nista nastopili, vendar Je tekmovanje v rokometu zelo uspelo Končni vrstni red prvih treh: 1. JNA, 2. Sola za telekomunikacije. 3 Or-^iv-eni šolski center. Tone Cvetko S tekmovanja mod pionirski mi hišnimi svoli v Savškom naselju Bežigrajski košarkarski derby bkži<;rai) : jk/ica 54:47 (32:3«) V sobot« S. junija sta n« na ifrištu Ježice ob kamniški progi pomerili košarkarski ekipi domače Ježice in Bežigrada. Tekma bi morala biti sicer na igrišču Bežigrada, ker pa ravno sedaj košarkarji Bežigrada svoje igri&če gradijo, so se r. .Vežičnni domenili, da bodo derbi tekmo bežigrajskih košarkarjev odigrali na Ježici. Moštvi sta nastopiti v tehle postavah: BK2l<;RAD: Kosina >, Urbanija 19. Možgan l, Cvar is, Merhar 1, Blagauje ti, 2gur, Což, Stražišar. .IR2V(’A: Močnik 5, Rotar ti. Pesjak 7, Pece 15, Plevnik 4, Kureš 10, Horvat, Presečnik, Reberšak. Sodita sta GerŽelj In Rudolf — dobro. Obe moštvi sta začeli dokaj dobro. Po prvem otipavanju so se Bežigrajčani v peti minuti odlepili za tri točke, in nato v sedmi minuti vodili že 15:8. Izgledalo je. kakor da bodo s vol naskok le povečali, saj so vrste Fr4i«rraJčwnov delovale zelo dobro, toda nehaj netnCnth podaj In Ježičani so naskok zgladili in v dva- ^ najsti minuti spet izenačili — 21:21. Štiri ' minute pozneje so igralci Bežigrada spet v vodstvu za pet točk In spet nepazljivost. tako da je rezultat ob koncu polčasa le za dve točki v njihovo korist 32:3«. Bežigrad Je sicer vodil, vendar sta imela dva Igralca prve petorke kar po štiri osebne napake in sicer Urbanija i» Možgan, medtem ko Je pri Ježici štiri napake v prvem polčasu zagrešil le Plevnik. l>rugi polčas sta se ekipi ves Čas menjavali v vodstvu, dokler niso pri stanj« 44:44 strelci obeh moštev odpovedali i« skoraj pet minut niso zadeli koša. Končno so Bežigrajčani točko po točko večali rezultat, domači pa so v nervozni Ifirl izgubili živce In sodnik je zaradi nešportnega obnašanja tzkljužil domačin*'1 Pes laka. To pa Je povsem zmedlo domače. ki so v devetih minutah dali vsega skupaj tri točke, sicer slabim BežlgraJ' čanom pa je to zadostovalo za zmago M:47. b. S. Na križišču Podatek o številu mladih Beži-Rrajčanov, ki se redno in organizirano ukvarjajo s telesno kulturo, ni nič kuj razveseljiv. Če upoštevamo izredno naglo naraščanje prebivalstva v tem delu Ljubljane, ki je že preseglo številko 30.000. ugotovimo, da telesna kultura ni šla v korak s čedni je hitrejšim razvojem drugih dejavnosti, z napredkom gospodarstva in družbenega standarda, Če bomo hoteli nadoknaditi zamujeno, bomo morali poiskati tudi trajne vire financiranja ter utrditi smer investicijske politike v telesni kulturi. ZAOSTAJANJE ZA ZAOSTALIMI Glede stanju telesne kulture je Bežigrad na nič kuj zavidljivem mestu. Odstotek prebivalstva, ki se ukvarja s telesno kulturo, je celo pod jugoslovanskim (!) poprečjem. Za potrebe telesne kulture je šlo lani iz. občinskega proračuna okrog 200 dinarjev na prebivalca. V občini Ljubi jana-Center je odpadlo za ta namen 3112 dinarjev na prebivalca, najmanj sredstev za telesno kulturo pa so porabili v občini Grosuplje, kjer je prišlo na prebivalca 53 dinarjev. Po narodnem dohodku na prebivalca je grosupeljska občina zadnja med občinami ljubljanskega okraju. Če bi še izračunali koliko kvadratnih metrov igrišč in telovadnic pride na prebivalca bežigrajske občine, tudi ne bi dobili ugodnega rezultata. Takšen statistični sprehod nam pokaže, da je bil razvoj telesne kulture počasnejši v primerjavi z drugimi dejavnostmi in da je po tej plati bežigrajska občina zaostala celo za občinami, ki so gospodarsko slabo razvite. V razvoju telesne kulture smo zadnja leta zabeležili pomemben napredek. Seveda pa posledic objektivnih težav v preteklosti ni mogoče odpraviti kar čez noč. V Slovenji! npr. skoraj polovica otrok ne zna plavati. Podatki o zdravstvenem stanju mladine v ljubljanskem okraju so porazni: več kot tretjina otrok ima razne telesne okvare in hibe. Skrb za zdravo rast mladine je ena poglavitnih nalog naše družbe. Večkrat Ki morali tudi s te^a zor-nega kola gledati na telesno kulturo. saj zajema precej nalog s področja skrbi za mladino. Naposled pa osnovne naloge telesne kulture: krepitev ljudskega zdrav m in delovne sposobnosti državi mnov ter krepitev obrambne moči države, česar ni mogoče nikjer bolj temeljito izpolnjevati kot prav v komuni. NOVE OBLIKE FINANCIRANJA Zn zagotovitev trajnega in sistematičnega financiranja telesne kulture bo najboljša tista pot, ki so jo ubrale občine, kjer so obravnavali vprašanja telesne kulture z vso odgovornostjo in prizadetostjo. Sklad za financiranje telesne kulture, kamor se stekajo sredstva iz občinskega proračuna, prispevki gospodarskih organizacij, delež športne napovedi, razne oblike samoprispevka dr/avl innov ter tudi del sredstev iz. fonda za preventivno zdravstveno zaščito, zagotavlja razvoju telesne kulture trdno osnovo. I ('lesne kulture ne moremo smatrati zn toliko razvito dejavnost, da bi sredstva zanjo morala rasti iz letu v leto enakomerno, kakor se poveča proračun. Da bi premostili relativno zaostajanje, ne kuže zu zdaj omejiti naraščanja sredstev za te-lesno kulturo v občinskem proračunu z odstotki vsakoletnega povečanja proračuna. Še posebno pereč problem so in- novih poti vestieije. Zadnja leta so za gradnjo novih objektov — z izjemo šolskih telovadnic — namenjene tako rekoč simbolične vsote. Znano je. da je pomanjkanje objektov ena na j večjih ovir zu razvoj telesne kulture v bežigrajski občini. Luni je bilo dograjeno le košarkarsko igrišče na jezici ter balinišče v Savskem naselju. V oba objeklu so člani TV D Partizan Ježica in balinarskega kluba Zarja vložili mnogo ur prostovoljnega dela. Tudi lani se še niso odprla vrata novih telovadnic pri osnovnih šolali na Črnučah in v Stožieah. Za usposobitev teh tako pomembnih obiek-tov niso potrebne kakšne vrtoglave vsote. Letos se bo končno začela tudi gradnja telovadnice v Savskem naselju, dočim za zakoličenje telovadnice v Dolu ni obetov. Nekako za kulisami je dobil Bežigrad zadnja leta še tri nove telovadnice, ki so jih gradili večinoma iz sredstev drugih virov. Telovadnice pri Gradbenem šolskem centru, PTT šoli in šoli raznih strok, uporabljajo v glavnem le te šole, vendar pa so še takrat, ko bi bila lahko odprta vrata tudi bežigrajskim društvom, največkrat že zasedene. Uporabljajo jih društva iz drugih občin, medtem ko bežigrajske organizacije doslej niso naletele na večje razumevanje pri upravah teh šol. Po sredi ie običajno previsoka najemnina. Potreben bi bil širša dogovor, saj bi bilo absurdno, da iščejo bežigrajska društva prostore za zimski trening svojih ekip v sosednjih občinah. Odprto je vprašanje igrišč na prostem. Osnova za načrtovanje novih gradenj in vzdrževanje obstoječih, bo moral biti popis vseh uporabnih objektov. To bo ugodna osnova za izdelavo perspektivnega načrta gradenj. Ker je spisek uporabnih objektov sila skromen in ker je bežigrajska občina precej velika po površini, ne bomo prišli na zeleno vejo. če bomo zgradili »bežigrajsko kopijo< tivolskega športnega parka ali beograjskega Tašmajduna. Centralna športna igrišča nekje v središču Bežigrada bodo za mladino Stožic, Ježice, Črnuč in Dolu docela nepomembna, niti ne bodo ustrezala prebivalcem Savskega naselja. Zategadelj bo morala biti temeljna postavka perspektivnega načrta gradenj: manjši, vendar kvalitetni objekti v strnjenih naseljih na vseh terenih občine. Le od gradenj, kjer bo šel denar za igrišča, ne pa za tribune, le od objektov, raztresenih po vsej občini, si lahko obetamo splošen napredek telesne kulture. Druga boleča plat je vzdrževanje objektov. Ker ni sredstev, objekti propadajo, s tem pa nastaja dvojna škoda: sredstvu za gradnjo smo potrošili, od njih pa nimamo tistega, kar smo pričakovali in kar bi morali imeti. la problem so ponekod rešili zelo uspešno: objekti so last komune, ki skrbi za vzdrževanje. Organiza-cfje jih uporabljajo po dogovoru, kjer je uporabnikov več, pa ureja uporabo nekakšen »svet objektov«. Načrt investicijskih vlaganj v te-lesno-kulturne objekte bo moral imeti dve izhodišči: gradnja novih pokritih in odprtih objektov ter 'zdrževanje obstoječih. Najboljšo rešitev ki bo ustrezala posebnostim bežigrajske občine, zdajšnjemu stanju in bodočemu razvoju telesne kulture, bo mogoče poiskati le ob sodelovanju tclesno-kultiirnih organizacij in šol. mladinske in sindikalne organizacije, političnih organov. urbanistov, in vseh činitelicv v občini, ki odločajo o vzgoji in zdravju mladine. L S. Letovanje otrok — kako, kje in kdaj? Zu otroke i/. naše občine priprav- od jutra do večera na zdravem sve-liamo letos letovanje ob morju v žem zraku. Novigradu in Pomeru pri Pul ju. Po- Osnovni šoli Ježica in Stožice, ki čitniškn baza Novigrad v Istri je bosta prvi prevzeli skrb za dnevna v šoli, v neposredni bližini obale, letovanja, sta pripravili skupaj / lam je Jop borov gozdiček in ve- raznimi društvi na terenih program "ko šolsko dvorišče, kjer lahko zaposlitve in razvedrila otrok. Med otroci izvajajo razna tekmovanja in drugim se bodo otroci seznanjali z 'Krc. gasilskimi vajami, napeljavo in upo- V Pomern bodo v dveh izmenah ralio telefona, sodelovali bodo na letovali predvsem učenci srednjih raznih telesnovzgojnih in kultur-strokovnih in vajenskih šol, Pomer nih tekmovanjih, npr. »Pokaži, kaj te oddaljen 5 km od Pulja v zalivu, znaš«, na atletskih nastopih, strel-kier je lep. velik borov gozd in pri- skih tekmovanjih itd. Otroci bodo '"'■fna plaža. Tu so otroci luhko lahko v času šolskih počitnic leto- skoraj ves dan v kopalkah. Krni ie vali vsak dan — razen nedelj in V ?0l°r' so razmeščeni po praznikov — ob lepem vremenu od gozdukii, imajo lesena tla. da so 830 do 17. ure. Imeli bodo dnevno ° of* 1Viln" pred prehladom. 5 obroke brane zn 120 dinarjev, log r<>k'>m- ki iz zdravstvenih raz- V šolah, kjer že zbirajo prijave > o\ n,, morejo na morje, priprav- za počitniška in dnevna letovnnm. * n."’, letovanje v Lučinah na Go- ie odziv do sedaj maloštevilen. Mo-'nls eni. Lučine ležijo 5 km od goče so bili starši doslej premalo • oren|e vasi y Poljanski dolini, poučeni o oblikah letovanja. Ce na radi »ro,Injevišinski klime ie krni imajo pomisleke glede zadostne o primeren za fizično slabotne otrokove varnosti — predvsem na j(, /lvcno oheutliivcjše otroke. Baza dnevnih letovanjih zaradi bližine 1, v tirovtorih šole. ki ima izredno Sove — pripominjamo, da otroci na let«'' 'o, /I1 krajše iz- Savo ne hodijo in da ie vzgojni (Iv.i. . r,H'i bodo tam letovali v kader na letovanjih v glavnem iz y 1 1'm,'nnh no tH dni. vrst prosvetnih delavcev. I,,. ‘ (,";vnn letnvnnjn. ki iih bodo Starši, ki se bodo odločili, du bo-osnovn * i'V, nočitnie vct-le do «voief?n otroka vkliučBi v .-uo rerlnn i "V, 'f' 1’omneev go/d iz- ali drugo obliko letovanja na i čiin- klad,.,, i,i'''rn'b h">ine nri- i>rei oddajo prijave v šoli ul’ s»oii k »er tnalo lahko otroci kra jevni skupnosti. L K, Ključavničarstvo: Skrb za delavca Danes. Iz zanemarjenih, starih prostorov .v ulici Moše Pijada se je podjetje »Ključavničarstvo« preselilo letu l‘>60 v nove delavnice in upravne prostore na Kamniški ulici 41. S tem pa. da je kolektiv dobil ustrezne delovne prostore, pa se je povečala tudi njegova vloga predvsem v gradbeni dejavnosti, saj je ravno stavbno ključavničarstvo najpomembnejše torišče deloven ja tega kolektiva. Obenem letos kolektiv praznuje 15-letnico svojega obstoja. V tem času so desetkratno povečali število zaposlenih, saj jc bilo v začetku vsega osem delavcev, danes pa jih |>odjetjc združuje kar osemdeset. Porast zaposlenih pa se je pričel predvsem s preselitvijo v Kamniško ulico, saj so se v starih prostorih morali stiskati na 100 kvadratnih metrih, danes pa razpolagajo z delovnim prostorom, ki je velik okrog 700 kvadratnih metrov. »Ključavničarstvo« pa bo v sedemletnem planu po svojem investicijskem programu dogradilo še okrog 1000 kvadratnih metrov delavnic in delnvniškega dvorišča, tako da bo zaposlilo še nove delavce. >/. novimi delovnimi procesi pa podjetje ni le povečalo svojega bruto produktu (od leta 1960 več kot za 100 odstokov), ampak se je z boljšimi delovnimi pogoji v novih, svetlih prostorih dvignila tudi delovna storilnost v petnajstih letih za 12 odstotkov. V delavnicah so stroji razmeščeni funkcionalno, obenem pa je poskrbljeno za največjo možno varnost in zdravje delavcev. Ta- ki ukrepi pa nikdar niso odveč, saj ravno pri »Ključavničarstvu« lahko ugotovimo, kako skrb za delavca vpliva na delovno storilnost. Podjetje pa tudi drugače skrbi zu delavec, saj bo do konca 1963. leta kupilo pet stanovanj v bližini delavnic, ker se večina delavcev vozi iz okolice Ljubljane. Kakor smo omenili, se največ ba-vijo s stavbnim ključavničarstvom, vendar v zadnjih letih izpolnjujejo tudi vrzel v mesecih mrtve sezone tako, da kooperirajo s kovinsko industrijo. Težave so le v tem. ker nimajo zadostnega števila strokovnega kadra, čeprav imajo za celo leto dela, sklenjenega v pogodbah. Kolektiv »Ključavničarstva« se ob občinskem prazniku zahvaljuje vsem dosedanjim naročnikom in sc še nadalje priporača za zaupanje, obenem pa čestita vsem delovnim kolektivom. Nekoč... Tovarna elektrokemičnih izdelkov ffiežfrtfea ŠENTJAKOB OB SAVI čestita bralcem „ZBORA OBČANOV* za občinski praznik JUB TOVARNA BARV Dol pri Ljubljani IZDELUJE: minerome m oksidne barve organske in koksne barve lagodne in cementne barve vodotopne barve »Jubcilor« ctiscperziislre barve »^ubokoior« mase za tla »Jubont« sintetična lepila »Ju bi not« kemična lužila »Jubm« sfektarsk; kd Čestitamo bralcem »ZBoMrt OBČANOV« za občinski praznik Nekaj tednov na Debelem rtiču v zahvalo tistim, morda pomoč za vse življenje ki dajejo kri Poleg svojili že kar klasičnih dejavnosti — to je prva pomoč, nega bolnika na domu, boj proti tuber-kulozi in alkoholizmu, krvodajalstvo, zdravstvena vzgoja in male asanacije — je organizaciji Rdečega ki-iža še prav posebno pri srcu skrb za naš mladi rod, naše bodoče občane, proizvajalce in upravljavce. Zato je povsem razumljivo, da je Glavni odbor RKS takoj po osvoboditvi organiziral v Savudriji, na južni obali Piranskega zaliva, okrevališče za tiste otroke, katerih zdravstveno stanje je bilo zaradi vojne močno zrahljano. Posledice vojnih grozot pa se niso kazale samo v telesnem zdravstvenem stanju in podhranjenosti, ampak tudi v nevrotizaciji in čustveni prizadetosti otrok. Iz objektivnih razlogov smo potem čez nekaj let prenesli okrevališče iz Savudrije na slovensko obalo. Izbrali smo južni obalni del Debelega rtiča. To je eden najlepših kotičkov slovenskega morja, ki mu jč .kop.rski zdravnik dr. Šalamon z mnogirni raziskavami, tudi »uradno« potrdil izredno blagodejno klimo. Debeli rtič leži nedaleč od,Valdoltre pray'o,l) tržaški meji med vinogradi in plantažami b,reskqv na bujno ze-leni ravniek 9()0„m dolg pas s površino okrog 7 ha leži stran od vsega prometa in letoviškega vrvenja. Obalno morje je primerno plitko in najbolj čisto, klimatske razmere pa umirjene in za otroško zdravilišče naravnost idealne. Brž ko so na Debelem rtiču našli vse ugodne pogoje in začeli priprave za izgradnjo zdravilišča, so prizadevanja in skrb za otroke usmerili tudi v poglabljanje in izpopolnjevanje metod obravnavanje otrok Družabni večeri najstarejših občanov v občini Bežigrad Med mnogimi nalogami, ki jih opravlja organizacija Rdečega križa. je tudi skrb za najstarejšc občane. Osnovne organizacije RK vsako leto pripravijo družabni večer skupno s krajevnimi organizacijami SZDL in drugimi družbeno političnimi organizacijami. V letošnjem letu so bili taki družabni večeri na terenu »Stadion«, Boris Kidrič« in »Bežigrad«, na drugih terenih pa se že pripravljajo na ta pomembni dogodek. Veliko je med njimi starejših občanov, ki so sodelovali v NOB. Mnogi so žrtvovali zdravje za to, da se imamo danes lepo in si ustvarjamo boljše življenje. Za pogostitev in družabne večere teh ljudi skrbi organizacija Rdečega križa na terenih. Naj omenim samo primer osnovne organizaci je Rdečega križu »Stas dion«. ki je pripravila tak družabni^ večer v otroškem vrtcu »Dunje Ščurkove«. Ta organizacija ima kar 200 starih nad 70 let. Podmladek Rdečega križa šole dr. Vita Kraigherju je pripravil bo-gut program z recitacijami in pevskimi točkami. Takega programa se starejši neizmerno v.esele, ko vidijo d« nalije nismo pozabili. Kvintet bratov »Avsenik« s pevs eema pa je' poskrbel še za veselo razpoloženje ih prijetno počutje. Tiste, ki težko hodijo, pa aktivisti Rdečega križa obiskujejo pb stanovali j ih'ih zdravstvenih ustanČK .Tali. Pričakujemo od vseh naših aktivistov Rdečega križa ter vseh družbeno političnih organizacij, da to halogo še naprej opravljajo v humanem duhu. Želimo jim veliko uspeha. Anica Gašperšič SLUŽBA PRAVNE POMOČI PRI KRAJEVNI SKUPNOSTI »STADION« Krajevna skupnost »Stadion« je organizirala službo pravne pomoči, ki bo poslovala hkrati za območja krajevnih skupnosti »Boris Kidrič«, »Bežigrad« in »Stadion«. Uradne ure pravne pomoči bod o od sobote dne 1. junija t. 1. dalje vsako sredo od 16. do 18. ure v prostorih krajevne skiinnnsti »Stadion«, Staničeva ulica 17. Sl ra n 8 Štev. 5 Zbot občanov predvsem s stališča pojmovanja zdravja. Neprimerni vzgojni prijemi in psihični pretresi, ki lomijo karakter mladega bitja že v njegovem formiranju, pospešujejo komplekse in izzivajo otrokovo reakcijo ter protest do neposrednega okolja, kasneje pa lahko do družbe v celoti. Zaradi ugodnega vpliva obmorske klime, sončenja in kopanja v morski vodi pridejo v poštev za zdravljenje na Debelem rtiču: kronična vnetja grla, sopil, obnosnih in čelnih votlin, astme organskega in živčnega izvora, razne preobčutljivosti organizma, prebolen rahitis, neakut-ne revmatoze, kostna in sklepna tu-bcrkoloza v prebolelem stanju oz. brez temperature, nizka sedimentacija Ud. Prehrana je urejena po sodobnih principih zdrave prehrane, biološko visoko vredna, kalorično pa prirejena za posamezne starostne stopnje. Kopanje in sončenje jo umir-jenp, pp. potrebi tudi individualno odmerjeno, da se tako otrok očuva pred škodljivimi. posledicami pre-khnlerhoga vpliva, sončnih žarkov, ker bi lahko neposredno vplivalo na njegovo zdravstveno Stanje. Otrokom So na voljo' razne igre in športni rekviziti, zvirala in podobno, kolikor so pa vključeni v takšne ali drugačne igre, so tako prirejene, da otroci nimajo občutka, da so dirigirane. Bivanje v zdravilišču je izkoriščeno tudi za primeren nešolski način zdravstvene vzgoje, otroci se bodo naučili prve pomoči, osnov za nego bolnika in sploh dobili osnovni zdravstveni minimum, ki je potreben vsakemu človeku. Po nepopolnih podatkih zdravstvene službe je v Sloveniji blizu 20.000 otrok, ki so potrebni takega načina obravnavanja in zdravljenja. kot ga omogoča zdravilišče na Debelem rtiču: potrebe so več kot ogromne. Velik del zdravilišča je že dograjen: vsa kanalizacija, elektrifikaci- ja, sanitarije, ordinacija, laboratorij, kuhinja, jedilnici s čajnim kuhinjama, pralnica, kopališče in obala ter del stanovanj. Vsa ta dela so bila opravljena v letih od lOSG do 1962, v letu 1963 pa 2 paviljona po 4. JUNIJ JE PRAZNIK PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV. LETOS SMO DALI TEMU PRAZNIKU ŠE POSEBEN POUDAREK, SAJ PRAZNUJEMO DESETLETNICO PROSTOVOLJNEGA KRVODAJALSTVA PRI NAS. 72 postelj in 2 paviljona po 96 poli. Nada ............ ' stelj. Nadalje so začeli graditi funkcionalne stavbe: ordinacijo, ekspek-tanco, fizikalno terapijo, ortopedsko telovadnico, psihološki laboratorij, kabinet za pedagoško in socialno službo. Z vso to dograditvijo je zdravilišče pripravljeno sprejeti v svoje zdravljenje okrog 300 otrok: za to- likšno zmogljivost je preračunana hi ' Občinski odbor Rdečega križa Ljuhljana-Bežigrad ima v letošnjem letu kar precejšnje število odlikovancev, ki jim ho ta odlikovanja podelil 11. junija pri svečani akademiji. Naj naštejemo, da imamo kar 14 diplom. Med odlikovanci naj omenimo Vrhunc Silvo gospodinjo iz Savskega naselja, ki je darovala tudi nova kuhinja. Tako dograjeno zdravilišče se bo osamosvojilo, saj mu je letos že priznan status sta-eioniranega zavoda, specializiranega za zdravljenje z naravnimi zdravilnimi faktorji. Da bi moglo zdravilišče obratovati vse leto, so potrebna še finančna sredstva, ki so usmerjena predvsem na individualno zbiranje po terenih: eno ali dvourni zaslužki delavcev in uslužbencev ter prispevki gospodarskih organizacij. Občinski odbor Rdečega križa Ljubijana-Bežigrad je preko terenov, šol in delno gospodarskih organizacij zbral okrog 1.500.00« dinarjev. Glede na narodni dohodek občine Bežigrad pa je predvideno, da bi zbrali 9,000.000 dinarjev. Zalo naj bi ob tej priliki veljala parola »TUDI TVO| OTROK« se bo lahko zdravil na DEBELEM RTIČU, zato pomagaj k DOKONČNI DOGRADITVI ZDRAVILIŠČA DEBELI RTIČ. Želja Rdečega križa Slovenije je, da bo zdravilišče dograjeno že v letošnjem letu, ko bomo proslavljali 100-lctnico ustanovitve Rdečega križa. Prepričani smo. da bo to naš naj lepši prispevek, ki ga bomo ob tako pomembnem jubileju lahko svojo kri že kar 20-krat. Nadalje diplome naših sindikalnih podružnic: Elma Črnuče, Elektro Lj. okolica, EDILIT, TOPS, TONOSA, ISKRA, Gradbeno podjetje OBNOVA, LESNINA, Tovarna kovinske galanterije, šola PTT Celjska, Gradbeni šolski .center, Center vajenskih šol in Osnovna organizacija Dol in Berieevo. poklonili skupnosti in najmlajšim. i so naši bodoči proizvajalci in upravljavci. Anica Gašperšič Z zlato značko je odlikovanih 20 krvodajalcev, ki so darovali kri tokrat, srebrno značko pa je prejelo kar 120 krvodajalcev, ki so darovali svojo kri 5-krut. > Iz tega je razvidno, daje v.desetih letih zbiranja prostovoljnih krvodajalcev organizacija Rdečega križa ogromno pomagala zdravstveni službi. Organizacija Rdečega križa naleti pri zbiranju prostovoljnih krvodajalcev nu precejšnje težave pri gospodarskih organizacijah — spričo uveljavljanja ekonomskih enot in izgube delovnega časa. S pravilnim pojmovanjem krvodajalstva in porabe krvi nasploh pa je prav letos občinskemu odboru Rdečega križa Ljuhljana-Bežigrad uspelo realizirati plan 1.274 krvodajalcev. Zahvaljujemo se vsem sindikalnim podružnicam in posameznim krvodajalcem za razumevanje, saj ste s tem prispevali velik delež pri razvoju zdravstvene službe. Lepo je na zeleni Irali A. G. Postali so mladinci Dan pred dnevom mladosti je mladinski aktiv na stoženski osem- ška svojemu mlademu poletu. Za- pionirjev v mladinsko organizacijo i sprejel v mladinske vrste vse dijake sedmih razredov. Preden je plesali so tudi Titovo kolo. To je v Ljubljani. i občinskega komiteja Zveze mladine Slovenije pionirjem razdelil bil eden izmed najlepših sprejemov J-' V. letki član občinskega komiteja Zveze ml adine Slovenije pionirjem mladinske izkaznice, je član šolskega aktiva ZMS povedal, da se bodo morali sedaj, ko so že mladinci, šc bolje učiti. Tovariš Janez Dremelj, član šolskega odbora stoženske šole je mladincem pripovedoval, kako je preživel strahotno bitko na Ilovi gori. Preden so avtobusi pplegnili nazaj proti Ljubljani, so razigrani pionirji zaplesali skupaj z borci iu pride' profesorji Titovo kolo. Na harmoniko, jim je igral predsednik stoženske Svobode, ki je postal med NOB invalid c; Nekaj ur potem, ko so pionirji iz stoženske šole postali mladinci, so na grosupeljskem parku, kjer so p okopani prvi dolenjski talci, položili venec i" »ofaslili spomin padlih borcev i enominutnim molkom šolski odbor šole je pionirjem ripravil fcp' sprejem. Prede'« so lili pogoščeni, sta jim dva operna pevca ljubljanske opere zapela spev iz Prodane neVeste. Pionirji so se nad petjem zelo navdušili — pevca sta morala na močno ploskanje odgovoriti tako, da sta še enkrat zapela. Potom ko je vsak pionir dobil . svojo mladinsko- izkaznico, so posedli v dva avtobusa hi se odpeljali pp dolenjskih partizanskih poteh. Najprej so obiskali Grosuplje, potem pa še mnoge druge kraje. Najbolj jim bo ostala v spominu Ilova gora. Tu jim je tovariš Janez Dremelj. ki se je boril v znameniti bitki, pripovedoval vse podrobnosti iz velikega boja. Pionirji so se seznanili tudi z borbo na Boštanjskem gradu in z vsemi drugimi partizanskimi akcijami, saj sta jim Janez Dremelj (v enem avtobusu) in drug borec (v drugem avtobusu) med vso vožnjo pripovedovala o dogodkih in bojih partizanov na Dolenjskem. Pri reševanju vzgojnovarstvenih problemov naj sodelujejo vsi občani 7. občinske konference ZPM, ki je bila 23. 5. 1963. .poVzemamo nasledil je-: Društva prijateljev mladine, ki delujejo na terenih, tesno sodelu- jejo s pionirskimi organizacijami na vseh šolah. Skupno š prosvetnimi Ob koncu izletu so mladinci obi-ska*i še rojstno hišo Josipa Jurčiča na Muljavi in znano izletniško postojanko Polževo, kjer so dali du- delavci se jim ie posrečilo utrditi razne Oblike pionirske .samouprave in vključiti pionirje v izvenšolske dejavnosti. Tako so ta društva pomagalu šoli pri vzgojnem izobraževanju. Premalo pa so bila DPM povezana z organizacijo ZMS in premalo so reševala probleme dorašča-jočc mladine. Vključevanje te mladine v tclesnovzgojno dejavnost in kulturnoprosvetno delo mora postati skupna nalogu DPM. ZMS in drugih družbenih organizacij nu terenu. S tem bomo zagotovili »ruvilno vzgojo mladine in prepiočili posa- meznikom odstopanju, ki kramo vplivajo na ru/.voi mladega človeka. . Za delo na področju vzgoje io varstva otrok so poleg občinskih forumov odgovorne predvsem krajevne skupnosti (er ostala društva in organizacije na terenu. Njihova skrb je predvsem ureditev dvorišč, igrišč, pionirskih soh ipd. Vso mladim) nui vključijo v delo. ki kaže! zanj največje zanimanje. Te naloge pa bomo uspešno reševali le. če bodo sodelovali tudi starši kajti le luko bo postalo reševanje problemov vzgoje in varstva otrok ter mladine skupna skrb vseh občanov. Na konferenci sta bila izvolienu nov izvršni odbor in plenum ZPM. ki Im koordinator in širši družbeni organ za področje vzgoje iu varstva otrok v občinskem merilu.