Splošno izobraževalna ■«>/ knjižnica 6129o GROSUPLJE —a— glasilo organizacije združenega dela Iskra tovarna baterij Zmaj Ljubljana _ nci5 gl <»*Wkx\v • . vm - wx-n*wy-: :W' j£T: ’ :'-NaS , •• ««-»61 Ekipa ZMAJ v 'oor/lingu je prav na dan našega praznika postala prvi Slovenski klubski prvak. Zato še toliko večje veselje na proslavi. In ne navsezadnje tudi prijetno razpoloženje ob letošnjem prazniku v hotelu LEV. praznovanje v tem letu še toliko bolj prepleta z jubileji zgodovinskih dogodkov, na katerih je zrasla naša socialistična, samoupravna ureditev in družba, katere del smo tudi mi - Zmajevi delavci. Za to priložnost je imel potem govor direktor Zmaja Milan Slemnik, v katerem je še posebej nakazal našo sedanjo in prihodnjo gradnjo novih objektov v Stegnah. Dejal je, da se bo Zmaj v celoti preselil v Stegne do leta 1979- Ob tem je podčrtal ugotovitev, da bomo lažje in hitreje dokončali delo, če bo čimmanj tistih, ki bodo stali ob strani kot opazovalci in kritiki, kajti teh je dovolj. Vsak naj prevzema svoj del obvez in nalog in te čim bolje opravi. Potem je spregovoril o poslovanju preteklega leta in potrdil ugotovitev, da smo leto zaključili dokaj ugodno in ni potrebno opravljati korekcije 5 letnega plana. Sledila je podelitev priznanj in nagrad jubilantom in nagrajencem. Ob koncu smo vse prisotne obvestili z razveseljivo novico, da je Zmajeva ekipa v bovtlingu postala prvi slovenski klubski prvak z rekordno zmago nad ekipo Tivoli. V imenu ekipe je igralec ekipe Tratnik Jani predal osvojeni pokal direktorju Zmaja. Pokal je razstavljen v naši vitrini v Zmaju. Po večerji je sledilo prijetno razpoloženje ob zvokih plesnih melodij. na naš naslov. VTISI S PRAZNOVANJA DNEVA ŽENA Enajsto srečanje delavcev tovarne Zmaj in nekdanjih sodelavcev je potekalo tudi letos v zelo lepem vzdušju. Obžalovati je bilo le, da prav tistih, ki bi prejeli iz rok zastopnika sindikata tovarne nagrade, ni bilo na tovariškem srečanju. Po mojem skromnem mnenju bi moral Naš glas objaviti oba referata, tako tovariša Mayerja., kot tovariša Slemnika. Kot je prvi orisal namen praznovanja, tako je drugi v zgoščeni obliki podal vso zgodovino leta s pogledom na prihodnost tovarne. čeprav smo, mislim prav vsi z vsem zanimanjem poslušali referate, pa si človek le ne more vsega zapomniti ter bi tiskana beseda osvežila spomin na samo proslavo in podano gradivo. To mislim, ni samo moje osebno mnenje, temveč mnogih navzočih, korist od tega pa bi imeli tudi tisti, ki Jih na proslavo ni bilo. Upokojenci, katerih je bilo na proslavi tovarne in dneva žena kar precej, moramo izraziti vsem samoupravnim organom, ki so pripravili to tovariško srečanje, našo globoko zahvalo. Zavedamo se, da so porabljena sredstva kar prečejšnja,in bodo povrnjena v tovarniško blagajno takrat, ko bo tistih, ki so vdani kritizerstvu čim manj. In več tistih, ki bodo z vso predanostjo vršili svoje delo v korist tovarne, ki bo v novih prostorih v doglednem času lahko povečala svoje kapacitete in tudi kvaliteto, kar bo pa težje. Kajti že sedaj uživajo vsi izdelki doma in tujini velik ugled prav zaradi kvalitete ter tudi zunanjega videza. Letos smo že v posesti dveh številk našega glasila. Kot je videti, je gradiva dovolj in mora uredniški odbor že kar paziti kaj naj pride v glasilo. V drugi številki je zelo nazorno napisan članek dr. Naglasa o bolezni raka. Tega bi moral vsak član kolektiva prebrati ne enkrat, temveč večkrat ter se v slučaju podobnih bolezni takoj napotiti k zdravniku saj vsako obolenje kot pravi zdravnik, še ni smrtna obsodba. Za vse, ki se zanimajo za prelest gora, pa je zapis tovarišice Brigite Krisper kar prijetna poslastica. Seveda pa morajo biti ljubitelji planin fizično sposobni prenašati težo naših gora. In res je prav, da£o vzdušju v tovarni znajo izbrati pot, ki jim očisti pljuča po delu v tovarni in smogu na naših cestah. Pa naj bo za danes dovolj. Naj ostane še kaj za drugič in ne bo nič hudega, če bo tovariš urednik vzel v roke škarje in skrajšal to moje modrovanje. Vsem in vsakomur v tovarni lep pozdrav Franjo Kristan Trenutek sonca v marčevskem sobotnem popoldnevu za spominski posnetek sodelavk iz obrata Šentvid pred Zmajem v Stegnah. Letošnji jubilanti in naqiajenci Za lo-letnico v Zmaju: CERAR Alojz in HREN Jože Za 2o-letnico v Zmaju: DUKARIČ Marija FRANCELJ Rudi GERBEC Jana GERDINA Anton GROJZDEK Peter KALIŠEK Jožica KORDAN Alojzija KOŠTRICA Rozalija KOVAČIČ Ivan LAVRIČ Nežka MAN 'l.J Edvard MARKOVIČ Katarina MRZELJ Anton PUNGERČIČ Marija SETNIKAR Ivanka STRMOLE Ignac STRAH Agata ŠRIBAR Slavica ŠTEFANČIČ Ivanka ULČAR Franc VERBIČ Rozalija ZUPANČIČ Antonija Nagrajenci: KOJIČ Zora BALANTIČ Vera SLAVIČEK Frančiška PRIMC Jožefa ZINKO Elizabeta MERKLIN Gizela DOLNIČAR Terezija BERČAN Terezija ANŽLOVAR Jože DRAB Gabrijela MEDVED Marija MARKOVIČ Ivanka SREBOTNIK Franc JOVANOVIČ Božo VARDJAN Mara KAVAŠ Marija MESIČ Jožefa CERAR Franc PERETIČ Julijana KRISPER Brigita. Na ogled novozgrajenega objekta eo prišli tudi sodelavci iz Šentvida ob tobu Čeprav smo že v drugi številki letošnjega glasila objavili seznam naših Jubilantov in nagrajencev, jih ponovno objavljamo tudi v tej številki. Lepo in prav, gre za celostno priznanje in obeleževanje na ustreznem mestu. Toda, letos se je na sami proslavi dogajalo nekaj, kar se ni še na nobeni podobni prireditvi in zasluži krepko mero kritike. Od 44 jubilantov in nagrajencev je bilo prisotnih le 12 (dvanajst). Organizatorji so klicali 44 sodelavcev in le dvanajstim je uspelo predati nagrade. Oglejmo si zadevo nekoliko podrobneje. Letos dopolnjuje v Zmaju 2o letno delovno dobo 22 delavcev in delavk. Dvajset let dela v Zmaju, dvajset let pripadnosti istemu kolektivu. Vsekakor priznanje in nagrada. In od teh dvaindvajset jubilantov se jih je na klic odzvalo le šest - šest prisotnih. Poglejmo še bolj izrazit primer. Po lanskoletnem premoru smo letos izmed 44o zaposlenih izbrali dvajset sodelavcev - nagrajencev, ki naj bi na sami proslavi prejeli knjižno zbirko kot priznanje za vestno opravljanje delovnih nalog. Dvajsetkrat smo klicali nagrajene sodelavce# osebno pa so prevzeli knjižno zbirko le - štirje. Štirje prisotni nagrajenci izmed dvajsetih. Mar je k vsemu temu treba dodati še kakšen komentar?I Res Je, da je od 44 jubilantov in nagrajencev bil marsikdo opravičeno odsoten. Težko pa je verjeti, da Jih Je od 44 kar 32 zadržanih na prosto (in plačano) soboto. Mar Je res nekatere sram javno priznati, da ga je kolektiv za njegovo delo nagradil, da mu kolektiv izroča nagrado v denarju (naročilnica) za dvajsetletno delo v kolektivu. Mar je res nekaterim javno v svečanem okolju in vzdušju težko prevzeti tisto, kar je v ponedeljek v umazani delovni halji potlačil v žep priznanje, ki si ga je ustvarjal toliko let ...??? baterijada je mimo Bateriada je za nami. Delovni kolektiv Croatie iz Zagreba slavi letos 7o letnico svojega obstoja. Za to priložnost so se odlično pripravili. Veselje je priti v goste k nekomu, ki ima v svojih vrstah mnogo dobrih organizatorjev ter sindikalnih delavcev. Srečanje med delovnimi kolektivi Zmaj - Croatia - Tesla, poteka vsako leto. Odvija se na ravni športnega tekmovanja, v cilju zbliževanja delavcev vseh kolektivov in krepitvi tovarištva! Tudi naši delovni ljudje iz Zmaja so se pripravljali za nastop v več športnih disciplinah. Predvsem smo želeli dvoje: prvič temeljite priprave, treninge in drugo čimveč sodelovanja, predvsem s strani mladih. Povabili smo tudi sodelavce iz obrata Šentvid, kar so radi storili. Še nikoli doslej se nismo tako temeljito pripravljali za Bateriado kakor letos, saj to leto športni dosežki prispevajo svoj delež k praznovanju posebnih zgodovinskih dogodkov oziroma jubilejev. Bateriada je bila v soboto 14. maja. Dogovorili smo se za odhod v Zagreb ob 6. uri zjutraj izpred Zmaja. Kot običajno, nismo uspeli, da pričakamo vse prijavljene do določene ure. Že v začetku je bilo rahlo nezadovoljstvo, saj ni prišel na avtobus tekmovalec, od katerega smo veliko pričakovali v tekmovanju v namiznem tenisu. Potovanje je bilo prijetno, ustavljali se nismo nikjer, razen na Rudniku, kjer naj bi čakal eden od tekmovalcev in na odcepu ceste za Grosuplje, kjer se nam je pridružil tekmovalec Petek. Potem smo prispeli v Šentvid. Bilo je slabo vreme, dež in veter. Sodelavci iz obrata Šentvid so prispeli, tako da je potem potovanje v Zagreb potekalo nemoteno. V Zagreb smo prišli okrog devete ure. Na dvorišču tovarne Croatia nas je pričakal organizator, takoj za nami so prišli tudi gostje iz Gospiča. Še enkrat je treba poudariti, da se nismo še nikoli tako temeljito pripravljali na Bateriado kot letos. Imeli smo veliko treningov. Nič koliko popoldnevov smo strelci in strelke prebili v strelskih dvoranah in streliščih. Ekipa za kegljanje je trenirala, šehisti so končali sindikalno prvenstvo v šahu za delovne kolektive mesta Ljubljana. Namizni tenis in nogomet - ti dve panogi sta šele zaživeli v poznejših pripravah. Na Bateriadi smo sodelovali v petih panogah in dosegli sledeče rezultate: v šahu prvo mesto v streljanju - ženske prvo mesto v streljanju - moški drugo mesto v kegljanju - drugo mesto v namiznem tenisu - tretje mesto v nogometu - tretje mesto. Letošnja Bateriada v Zagrebu je potekala v znamenju obletnice obstoja tovarne baterij Croatia, ki praznuje 7o letnico obstoja. Obenem pa tudi na tudi na ravni tradicionalnega srečanja delovnih kolektivov v športnem tekmovanju Zmaj -Croatia - Tesla. Naža ekipa v kegljanju Je bila sestavijenaodlično, saj so jo sestavljali tekmovalci, ki dosegajo nad 4oo podrtih kegljev vedno in povsod, na vseh kegljiščih. Toda v Zagrebu so bili le drugi, zahvaljujoč slabemu kegljišču. D luga tekmovanja so potekala po ustaljenem redu. Nogometaši sicer niso imeli kaj velike Športne sreče, toda borbenost in volja sta bili povsod prisotni. Zasedli so tretje mesto. Šahisti so v briljan-tnem nastopu premagali oba nasprotnika, tako beležimo Prvo mesto. Smatram, da je ta uspeh mnogo večji, če povem da v prejšnjih letih takega uspeha nikoli ni bilo. Strelci in strelke so dosegli lep uspeh, posebno strelke, ki so dosegle prvo mesto. V skupni uvrstitvi smo tekmovalci iz Zmaja dosegli drugo mesto. Zaključek iger in podelitev pokalov ter nagrad je bila v prijetni restavraciji nekaj kilometrov iz Zagreba. Okolje je bilo prijetno, prav tako glasba, tudi postrežba je bila na "višini". V takšnem vzdušju smo preživeli nekaj lepih uric. Udeleženci na tej Bateriadi smo bili zadovoljni z organizacijo ki je bila odlična, za kar gre zahvala prireditelju - delovnemu kolektivu Croatia Zagreb. Na koncu želim, da se drugo leto zopet srečamo na Bateriadi in poŽanjemo čim več športnih uspehov. Metod Bolte Udeleženci bateiijade Šah: Slemnik Milan VardiČ Ilija Jerše Marjan Lavrin Jože Drčar Jernej Namizni tenis: Cerar Franc Petek Alojz Šteh Jože Streljanje - moški: Podržaj Zlatko Levstik Matjaž Alibegovič Fadil Bolte Metod Streljanje - ženske: Krisper Brigita Trobec Tatjana Kocman Marija Kegljanje: Primc Bogo Končina Stane Tratnik Jani Nogomet: Roglič Marjan Mazi Brane Jeriha Metod Fabjan Jože Lazarevič Do rde Vujakovič Ljubiša Fehmi Hoti Bogdan Zoran Še enkrat se zahvaljujemo vsem tekmovalcem za borbenost in požrtvovalnost ki so jo dokazali na vsej športni ravni. Drugo leto nasvidenje na Bateriadi. Hvala za sodelovanje in srečno! XII. SPOMINSKI POHOD Z letošnjim XII. pohodom na Stol smo obenem počastili 85. rojstni dan tovariša Tita, 4o. obletnico njegovega prihoda na čelo KPJ, ho. obletnico ustanovitve KPS, 35* obletnico boja na Stolu in 15. obletnico prvega zimskega pohoda na Stol. Spomnimo se vroče in hude bitke na najvišjem vrhu Karavank Stolu 2o.2.1942 leta. Takrat je bilo v bitki 38 borcev, danes pa je od teh še sedem živih. Nekateri od njih pa so se tudi letos udeležili pohoda v gore. Po poročilih se je letos tega pohoda udeležilo 3.7°° ljudi, od tega jih je prišlo na vrh preko 2.3°°. Ker se je vreme v nedeljo poslabšalo niso dovolili pohoda na sam vrh. Vračali so se na pol poti. Zato je bila proslava v nedeljo pred Valvazorjevim domom in ne pred Prešernovo kočo kakor je bilo,predvideno. Na proslavi je govoril udeleženec bitke na Stolu Franc Konobelj - Slovenko. Istočasno pa so pod vrhom Stola gorski reševalci položili venec na spominsko ploščo vgrajeno na kraju, kjer je 2o. februarja 1942 padel v boju z Nemci Jože Koder. Tega pohoda smo se letos v večjem številu udeležili tudi planinci Zmaja skupaj s planinci Saturnusa. Kljub deževnemu vremenu smo se 19.2. zjutraj odpeljali iz Ljubljane, v upanju, da se bo vreme izboljšalo. In res smo imeli srečo, še predno smo prispeli v Kranj, kjer je bil naš zbor je že nehalo deževati, oblaki so se razkropili in za nekaj časa se nam je iz megle prikazal Stol (2198 m), na katerega smo bili namenjeni.Videti je bil miren in brez večjega vetra, zato je vsak pri sebi na tihem upal, mogoče pa nas bodo le spustili na vrh. To upanje se nam je kasneje tudi uresničilo. Ker letos v dolini ni bilo snega smo se lahko zapeljali do Završniškega jezera, kjer je bilo že vse polno avtobusov in osebnih avtomobilov. Promet so urejali miličniki, zato s parkiranjem ni bilo problemov. Svoje jeklene konjičke smo postavili v vrsto in kar se da hitro odpravili na pot proti Valvazorjevemu domu. Vsi če sveži in spočiti od zimskega počivanja smo v slabi uri prispeli do doma. Tu smo pojedli svoj jutranji obrok in krev nili dalje. Tik nad Valvazorjevim domom so gorski reševalci pregledovali opremo planincev in -.zavračali tiste, ki so bili neprimerno in pomanjkljivo oblečeni za tako pot v gore. Kajti od tu naprej je bila debela snežna odeja in z vrha Stola so sporočili, da je veter svojo moč povečal. Tisti, ki so bili sposobni, za pot so dobili rdeče lističe, katere na vrhu zamenjaš za modre. S tem dokažeš, da si prispel na vrh. Od nas ni bil zavrnjen nihče in tako smo stopili v dolgo pisano kolono, ki je bila pred nami. Hodili smo strnjeno in zelo počasi. Tu pa tam se je kakšna gruča razgretih planincev odtrgala od kolone in jo mahnila po Zmajevi "pohodniki" pred Valvazorjevim domom 19. februarja letos. I J Prav na tem meetu, ki ie danes ni reč takšen kot Je na fotografiji, bo stala upravna zgradba. V tem času Je izkop za kleti ie gotov. bližnjici naprej. Za nekatere je bil tempo hoje prepočasen. Kljub temu pa smo v treh urah prišli na vrh, kjer je zavijal veter in nam s snegom mašil oči in ušesa. Bila je tudi zelo gosta megla, tako da ni bilo nobenega razgleda. Tu smo zamenjali lističe, se pridrenjali do čaja in Jo po drugi poti mahnili nazaj v dolino. Povratek Je bil zelo pester. Nekateri so trenirali v drsanju, drugi so vozili plug in veleslalom (brez smučk) najbolje pa se Je bilo vsesti in se na zadnji plati peljati v dolino, teko da je za nami ostajal žleb kakor tobogan. Ves čas pa so nas čuvali naši vrli gorski reševalci in njihovi lavinski psi. če bi bilo potrebno bi odkopali izčrpanega pohodnika, ki bi v takem vremenu prav lahko zgrešil pot in omagal. Ampak čisto brez dela pa reševalci tudi niso bili. Malo pod vrhom so mordi pomagati tistim, ki so precenjevali svoje moči in kljub opozorilom odšli na pot, mraz in veter pa sta opravila svoje. Domov smo se vrnili zadovoljni in srečni, drugo leto pa zopet na Gtol. Brigita postani član samopomoči VEČJI (MG) LJUBLJANA - Ljubljanska banka - podružnica Ljubljana je odobrila Iskri - TOZD Tovarna baterij Zmaj 2?.R2o.ooo dinarjev investicijskega posojila za nadaljevanje razvoja proizvodnje baterij in njeno modernizacijo. Zmaj že od leta 1929 izdeluje baterije. V letih 196^ do 1973 so sicer svoje prostore na čmartinski 2G adaptirali ČEBELICA blagajna vzajemne pomoči - če želite postati član - če želite vlagati - če želite posojilo Predsednik Franc Lendero in blagajnik Marica Nemec vam posredujeta podrobne informacije in proizvodnjo deloma avtomatizirali, vendar vzlic temu tu niso mogli rešiti vseh problemov v zvezi s funkcio-nalnejšo in bolj avtomatizirano proizvodnjo ter izboljšati delovne pogoje. Investitor se Je zato odločil, da proizvodnjo iz tega objekta postopoma preseli v Stegne,kjer je iz lastnih sredstev že konec leta 1975 začel graditi nove proizvodne in skladiščne prostore v velikosti ^.^Sl kvadratnih metrov. V novem objektu namerava razviti tudi novo proizvodnjo, in sicer izdelavo alkalnih mangandioksidnih baterij. Poaojilo, ki ga je Zmaj dobil od Ljubljanske banke, je namenjeno za izgradnjo druge ^aze, s katero bodo pričeli že letos ter jo dokončali prihodnje leto, ko bodo montirali tudi vso opremo. Poizkusna proizvodnja naj bi torej stekla že konec prihodnjega leta, z redno proizvodnjo pa bi pričeli loto zatem. Dnevnik, 7.3.1977 Pogled v mizarsko delavnico, ki je z novim prostorom pridobila nekaj več prepotrebnega delovnega prostora. Iz službe vzdrževanja piipiave na letni dopust Se dober mesec nas loči do začetka dopustov. Dva sezonska meseca, julij in avgust se naglo približujeta in v naši proizvodnji bo v teh dveh mesecih potekalo delo samo v dopoldanskem času. Izmenjavali se bosta A in B izmena. Plan dopustov je izdelan in seznam pri javijeneev za letovanja v Savudriji je poln. Poleg sedanjih 18 ležišč v šestih sobah našega paviljona smo pri Kocjančiču za dva meseca najeli še devet ležišč (lani samo 4). Naj še povemo, da smo v naših sobah zamenjali dotrajane jogije, nabavili vse nove odeje, obesili nove zavese ter dopolnili drobni inventar. Ob tej priliki naj še povemo, kakšne so letošnje penzionske storitve. Domači gostje bodo plačali poln penzion (najmanj 3 dni) v znesku 8o dinarjev, tuji gostje pa llo dinarjev dnevno. Pri slednjem so posamezni obroki naslednji: zajtrk lo din, kosilo 4o din, večerja 35 din in prenočišče 5o din, kar znese v tem primeru 135 dinarjev. Otroci do sedmega leta starosti bodo plačali 5° odstotkov cene in sicer rojeni 197o - 75 leta. Otroci rojeni leta 1976 in 1977 ne plačajo penzionskih storitev, nimajo pa tudi pravice do posebnih gostinskih uslug. Šotorjenje in postavljanje prikolic po sklepu Občinske skupščine Buje ni dovoljeno. My V letošnjem letu so v službi vzdrževanja nekatere delavnice spremenile lokacijo ali pridobile večji prostor na PLANINCI ZMAJA IN SATURNUSA SMO SKUPAJ ODŠLI NA SPOMINSKI ZIMSKI VZPON NA POREZEN Planinsko društvo Cerkno organizira vsakoletni pohod na Porezen in letos smo se tega pohoda udeležili tudi mi. Bilo je 27. marca. Res, da smo se za ta pohod odločili šele predzadnji dan, pa se nas je vseeno zbralo z najmlajšimi vred kar dvanajst. Namen tega pohoda je počastitev spomina padlih junakov in njih borbe z okupatorjem 24.111.1945.leta. Ta pohod smo skupaj povezali še z obiskom bolnice Franja. Brigita račun izpraznjenja skladišča repromateriala tik ob železniški progi. Prostor, v katerem so bile še pred kratkim vskladiščene ogljene šibke in drugi material so preuredili v mizarsko delavnico in delavnico za električarje. Prejšnji prostori pa so sedaj namenjeni za prostorsko samostojno orodjarno in brusilnico. Zaradi tega so pridobili nekaj prostora tudi v mehanični delavnici in ga izkoristili za namestitev pravkar kupljene nove stružnice. Demontirali so tudi etažo za vodjo delavnice, ki je zdaj dobil prostor ob vhodu v delavnico. Bistvenih sprememb do selitve tovarne ne bo več, saj so zdaj vse delavnice v službi vzdrževanja urejene tako, da v sedanjih razmerah zadostujejo trenutnim zahtevam. My Noro v naši knjižnici Našo knjižnico smo obogatili s knjigo Petra Likarja z naslovom: DOMOVINA, SI ŠE KAKOfi ZDRAVJE. Vsebina knjige je in postaja čedalje bolj aktualna. Problem je pereč in vsekakor ne bi smeli ostajati samo pri ugotovitvah in opisovati stanje, temveč vsi in vsak posameznih prispevati svoj delež pri varovanju našega okolja, živijenskega prostora. Prav v zadnjem času je prišlo do večkratnih zastrupljanj voda, pielvsem Ljubljanice in Savinje. Knjigo priporočamo vsem, sicer pa si raje preberimo naslednje: S to knjigo dobivamo Slovenci novo razširjeno in poglobljeno informacijo o našem okolju. Avtor, TV komentator Peter Likar, je po vsej Sloveniji zbral stotine primerov onesnaženja okolja, ki ponekod prerašča že v pravo katastrofo. V osnovi se je pretežno oslanjal na podatke naših in tujih raziskovalcev, ki se ukvarjajo e posameznimi področji i potem pa je okrog tega jedra nanizal žive primere, jih je ilustriral s Pripovedovanjem prizadetih ljudi, družbeno političnih delavcev in lastnimi opazovanji in zaključki. Naravnost leksikografsko poznavanje problema, poznavanje ozadij, želja po izboljšanju ogroženega okolja, navajanje primerov, ko je bilo okolje rešeno pred onesnaženjem, hkrati pa brezkompromisnost do nekaterih krivcev dajejo delu p os eben pečat. Knjiga je napisana s spretno roko novinarja in bralca pritegne, da je ne odloži dokler je ne prebere. Tisti, ki so delo prebrali v rokopisu, so ga poimenovali kar "kriminalka o našem okolju". V takem slogu sta avtor in inž. Marjan Smerke posnela marsikatero fotografijo. Knjiga je opremljena s približno 12o barvnimi in čmobelimi fotografijami, ki so marsikdaj zgovornejše od teksta. Avtor obravnava ogroženost zemlje, vode, krasa, zraka, gramoznic, živali,hrane, vsega, kar nas obdaja in na kar ljudje dostikrat še pomislimo ne, da je v nevarnosti. Vsi obravnavani problemi zadevajo Slovenijo. Avtor le redko posega v druge republike ali na širša področja. Knjigo bi moral imeti vsak občan, ki mu ni vseeno, kaj je sojeno našemu okolju, predvsem pa tisti, ki se že po naravi dela ukvarjajo ali pa bi se morali ukvarjati z onesnaženjem okolja: delavci v industriji, delegati, delavci v organizacijah javne uprave in šole. Bolj ko se dviga živ-ljenski standard, bolj je ogrožena človekova okolica, hkrati s tem pa raste tudi zavest občanov in skrb, da bi okolje vendarle zavarovali in ohranili. Obiskali smo Uskovnico Z rednim jutranjim avtobusom smo se 19.3.1977 odpeljali iz Ljubljane. Vsi veseli in zadovoljni z lepim vremenom smo pri Bohinjskem jezeru izstopili in se peš napotili naprej po cesti do Stare Fužine. Pri Hudičevem mostu smo zavili v breg in po prijetni gozdni poti nadaljevali proti Uskovnici. V hrbet nas je grelo toplo sonce, naši želodci pa so nas začeli s svojo glasbo opozarjati na zajtrk. Na jasi kjer stoji stara planinska staja smo posedli in se predali dobrotam v nahrbtniku in toplemu soncu. V pičlih dveh urah smo prispeli do vasi Lom, kjer nam je prijazna majerica Ivanka postregla s pravim alpskim mlekom in domačimi krofi. Tu smo se odpočili, naredili še majhen skok in že smo bili v naši koči. Hitro smo zakurili in skuhali čaj, še prej pa nam je Matija nalil "ta kratkega", da nas ne bi čevlji žulili, je dejal. Kakor smo se dopoldan sončili, tako smo se popoldan škropili z dežjem, ki se je počasi še stopnjeval in do jutra prešel v sneg. Ugotovili smo, da pot na Konjšco ni prehodna, zato smo se odločili in drugi dan odšli na Rudno polje in naprej na Pokljuko. Ves čas pa je naletaval sneg. Kljub temu, da smo bili malo mokri, puške nismo vrgli v koruzo in še bomo prišli na Uskovnico, pa čeprav v snegu. Brigita varstvo okolja ONESNAŽEVANJE ZRAKA Zaradi vse večje industrijske produkcije ter porabe trdnih in tekočih goriv,onesnaženost zraka v mestih in industrijskih naseljih narašča. Naravne samočistilne lastnosti ozračja niso kos vse večjim množinam škodljivih snovi, ki se akumulirajo v ozrečju. Škodljive snovi predstavljajo končni in vmesni produkti gorenja premoga, tekočih in plinastih goriv ter odpadni produkti kemičnih in metalurških procesov v industriji. Z vetrom in ostalimi atmosferskimi gibanji je možna še dokajšnja razpršitev vendar nekateri neugodni meteorološki pogoji ustvarjajo otoke škodljivih odpadnih snovi v ozračju dalj časa na enem mestu, tako, da pride do prekoračitev koncentracij, ki so maksimalno dopustne; lahko pa so te koncentracije tako visoke, da ogrožajo zdravje prebivalcev. Doslej je registriranih že okrog loo različnih onesnaževalcev zraka, ki jih preprosto lahko razdelimo na pline oz.hlape ter na aerosole. V prvo skupino štejemo pline, ki nastajajo pri kurjenju fosilnih goriv - to so: žveplovi oksidi, dušikovi oksidi, ogljikov dioksid, ter hlapi ogljikovodikov in ostalih organskih hlapov. Aerosoli pa obsegajo trdne in tekoče delce premera loo - o,ol mikrona, ki izvirajo od naravnih, industrijskih, gospodinjskih in prometnih izvorov onečiščenja. Večji del so to silicij, kalcij, natrij, aluminij in železo, v manjši meri pa magnezij, svinec, baker, cink in mangan. Organski sestav aerosolov pa je zajet z ogljikovodiki, kislinami, bazami ter fenoli. Predmet največjih raziskav s področja onesnaženosti zraka je bil med vsemi naštetimi spojinami žveplov dioksid, tako, da je postala njegova prisotnost v zraku merilo onesnaženosti. Vzrok je seveda predvsem v njegovem delovanju na vegetacijo v nekaterih industrijskih področjih. Z zadnjimi raziskavami pa smo prišli do spoznanj, da sam žveplov dioksid ni tako škodljiv za vegetacijo in človekov organizem, temveč da spremljajo njegovo škodljivo delovanje še žveplov trioksid (v žvepleni kislini) ter sulfati. Pomembno je, da so ti spremljajoči onesnaževalci zaradi svoje oblike (večinoma so v obliki respi-rabilnih aerosolov in ne v plinastem stanju - kar povečuje njihovo škodljivost) še nevarnejši za žive organizme. Med glavnimi izvori SOg in re-spirabilnih aerosolov so v gosto naseljenih krajih gospodinjska kurišča in industrijski objekti. Dovedena količina teh snovi v zraku zavisi od vrste goriv (različna vseb- nost žvepla), od načina kurjenja (dovod zraka za izgorevanje) ter od zadrževanja v atmosferi (meteorološki pogoji). Onesnaženje z SOg od prometa je zanemarljivo, pa toliko večje z aerosoli, dušikovimi oksidi, ogljikovim monoksidom, ogljikovodiki in svincem. Večina držav, med njimi tudi Jugoslavija, predvidevajo maksimalno dopustno koncentracijo (MDK) za žveplov dioksid in aerosole: o,15 mg SC^/m^ ter o,15 mg resp.aerosolov/m^ zraka. Koncentracija se ugotavlja stalno in na izbranih reprezentančnih mestih z odvzemanjem vzorcev zraka oz. s stalnim prečrpavanjem zraka preko filtrov. Načini za odvzemanje vzorcev in tudi sredstva so standardizirani. Varstvo zraka V naši republiki smo uredili pozitivno zakonodajo za področje varstva zraka z namenom, da se zavaruje prebivalstvo ter da se zagotovijo zdravi pogoji dela, stanovanja in rekreacija. Zadeve varstva zraka so namreč posebnega družbenega pomena, zato so pod družbenim nadzorom vsi viri, ki onesnažujejo zrak. Naša organizacija mora stalno nadzorovati onesnaževanje, ki ga povzročajo naši viri - kurišča, kotli za smolo ter mlinsko postrojenje za mletje manganove rude. Za ta stalen nadzor je odgovorna služba za varstvo pri delu, ki mora rezultate nadzora posredovati organom sanitarne inšpekcije. Občani in delovni ljudje uresničujejo pravice oz. obveznosti do varstva zraka v skupnostih za varstvo zraka. 30 naš glas Ta vsako leto določa višino prispevkov, ki jih morajo plačevati organizacije z viri onesnaževanj. Ker je v Ljubljani zaradi posebnih meteoroloških razmer, koncentracije industrije ter velike množine gospodinjskih kurišč onesnaženost zraka že prevelika, ureja skupščina mesta varovanje zraka s posebnim odlokom. Predpisan je način reševanja problema onesnaženosti, organizacija ter financiranje, poleg tega pa so določeni tudi izredni ukrepi: priporočila, omejitve in prepovedi. Predvidene so tudi denarne kazni za kršitelje izrednih ukrepov (sežiganje odpadkov, individualni promet z osebnimi prevoznimi sredstvi itd.), ki jih izterjajo takoj na mestu delavci milice. Stopnjo izrednih ukrepov objavi preko sredstev javnega obveščanja izvršni svet mesta Ljubljana ob prekoračevanju kritične vrednosti onesnaženosti zraka. Za preprečevanje onesnaževanja atmosfere z aerosoli obstajajo efikasne filtrime naprave, medtem ko ostaja problematika odstranjevanja plinastih onesnaževalcev še nerešena. Praktične rešitve številnih raziskav na tem področju so namreč zaradi neekonomično sti nesprejemljive. Delno rešitev onesnaževanja zraka v naseljih predstavljajo visoki dimniki industrijdih objektov. V velikih energetskih objektih grade danes dimnike tudi do višine 3oo m, vendar lahko tudi pri manjši višini dimnika povečamo njegovo evektivno višino s pomočjo povečanja hitrosti plinov pri izstopu ter z zvišanjem izstopne temperature. Znižanje koncentracije žveplovih spojih v atmosferi omogoča izbira goriva s čim nižjim odstotkom žvepla, kar je posebno važno v kritičnih letnih in meteoroloških obdobjih ali pa z odstranjevanjem produktov oksidacije žvepla iz plinov. Kot že rečeno, pa je odstranjevanje žveplovih spojin iz goriv kot tudi iz plinov izgorevanja zelo drago. Z.Podržaj Piedavanje V petek popoldan 25« februarja letos sno imeli v naši jedilnici predavanje o nekaterih novostih, ki jih prinaša zakon o združenem delu. Zaradi obsežnosti zakona se je predavatelj, univerzitetni profesor doktor Rudi Kyovsky omejil le na eno temo z naslovom: Medsebojna razmerja delavcev v združenem delu. Za člane Zveze komunistov, izvršnega odbora sindikalne organizacije in zveze socialistične mladine je bilo predavanje obvezno. Zaradi zanimanja in plastičnega podajanja snovi bi bila takšna in podobna predavanja zaželjena in tudi nujna. - Ur. Dr. Jože Bitenc specialist radioterapevt bolezen našega časa kožni kak in maligni melanom Vsaka ranica, ki se ne zaceli, in vsaka zatrdina, ki se veča, mora vzbuditi sum na kožni rak. Leta 1966 smo v Sloveniji zabeležili 4ol na novo odkritih primerov raka na koži. Pri moških 183, pri ženskah 215 primerov. V tem številu Je zajetih tudi 33 primerov najbolj zločeste novotvorbe sploh - črnega raka kože, ki pa se k sreči ne pojavlja tako pogosto kot druge vrste. Od teh 33 je v 15 primerih prizadel moške in v 18 ženske. če številčno primerjamo kožni rak z rakom na drugih organih, ugotovimo, da se le-ta pojavlja skoraj najpogosteje. Pojavlja se pri obeh spolih približno v enakem številu, pogosteje pa po 6o letu starosti. Tudi pri mlajših ni izjema. Za kožnim rakom obolevajo bolj ljudje svetle in rdečkaste polti, temnopolti redkeje. Pri črncih ga skoraj ne najdemo. Največkrat se pojavlja na odkritih delih telesa (obraz, čelo, hrbtišča rok) ker so le-ti najbolj izpostavljeni soncu, vetru in drugim dražljajem. Velikokrat ga najdemo pri mornarjih in poljedelcih, ker so izpostavljeni soncu. V Makedoniji je štirikrat pogostejši pri muslimanih kot pri muslimankah, ki so se še do nedavnega zakrivale obraz s feredžo. Sicer pa je pri Ženskah v Makedoniji, ki niso nosile feredže, dvakrat pogostejši kot pri moških. Vzročnosti raka in predrakava obolenja kože Med vzročnike raka in predrakava obolenja kože prištevamo vse tiste spremembe na koži, iz katerih se lahko razvije rak. Tako ni redek pojav kožnega raka na mestih, kjer je bila koža dlje vneta in vnetja ni bilo mogoče z nobenim zdravilom pozdraviti; na brazgotinah, ozeblinah, strelnih ranah, na ranah, ki so posledica slabe preskrbe tkiva s kisikom, na brazgotinah, ki so posledica dolgotrajno delujočih kemičnih snovi itd. Vse navedene primere imamo za predrakava obolenja ali kot jih imenujemo - prekan-ceroze. Najpogostejši prekancerozi kože sta hiperkeratoza (prekomerno zaroževanje kože) in senilna keratoza (starčevsko zaroževanje kože). Prva oblika se pojavi kot zatrdlina kože, ki je ostro omejena od okolice in je videti kot hrastica ali ploščica. Prizadene le majhen postavljeni dolgotrajnemu vplivu sončnih žarkov ali drugim dražljajem. Srečamo jo največkrat pri starejših ljudeh, ni pa izjema že med 2o.in 3°. letom. Druga oblika se pojavlja po 6o. letu starosti, in sicer tudi na mestih, ki niso bila pretirano izpostavljena sončnim žarkom, npr. na hrbtu, ramah, prsih, nadlahteh. Po videzu pa se te oblike ne razločujejo od hiperkeratoze. V posebno skupino opredeljujemo kožnega raka, ki se pojavlja pri ljudeh, katerih koža je izpostavljena stalnim poklicnim škodljivostim, zato mu pravimo "poklicni kožni rak". Najdemo ga večkrat pri tistih delavcih, ki leta in leta delajo z arzenom, s proizvodi neočiščenega petreleja in parafina, s premogovnim katranom, z rentgenom in radiumom - seveda, če so zanemarjali poklicne zaščitne ukrepe. Tudi kožni rak pri poljedelcih in mornarjih štejemo med poklicni rak. Znamenja kožnega raka Vsaka ranica ali hrastica, ki se nikakor ne zaceli, in vsaka zatrdlina ali bulica, ki ee veča in izbočuje, nam mora vzbuditi sua na kožni rak. Take tvorbe rastejo navadno počasi, vendar se. vztrajno večajo in slej ko prej prodrejo tudi v globje kožne sloje in v podkožje. Zato je zelo pomembno, da gre vsakdo, ki kaj podobnega opazi na svoje* telesu, takoj k zdravniku. Pregled odščipnjenega k@š8ka tkiva iz sumljivega mesta pod mikroskopom nam bo razjasnil, ali gre za rak ali ne. Pomembno je, da pride bolnik čimprej v tako bolnišnico, ki ima strokovnjake in vso opremo za ustrezne preiskovalna postopke in zdravljenje. Ko se kožni rak širi - in širi se, Se ga ne zdravimo - se njegova površina, zadebeli in ponavadi pokrije s hrasto. Kod hrasto se nabira gnoju podoben izcedek. Ko hrasta odpade, nastane prav značilna rana z zadebeljenimi, neravnimi robovi, ki se dvigajo nad površino okolišne kože. Rana na najmanjše dotike krvavi. Kožni rak se le redko zaseje v bezgavke in druge organe, raste in širi se zvečine krajevno. Če ga ne zdravimo, postane vedno nevarnejši, ker uničuje okolišno zdravo tkivo. Če zajema na primer mišice lica, nosno kost ali nosni hrustanec, so potrebne razsežne operacije, ki bolnika trajno in zelo iznakazijo. Zdravljenje Čeprav je kožni rak najpo-Rostejšl, je najmanj usoden, ker je dokončno ozdravljiv, Ra začnemo pravočasno in ustrezno zdraviti. Tembolj, ker ga lahko odkrijemo takoj, ko se pojavi, saj je na povr-Sini telesa in ga hitro opazimo. Kožni rak zdravimo z obsevanjem ali včasih tudi z izrezanjem, včasih pa z obojim hkrati. Zdaj se že skoraj nikoli ne primeri, da ga ne bi tu<*i pozdravili. iovedali smo že, da je mali-Rni melanom ena najbolj zločestih novotvorb. Na srečo ni zelo pogosten. Največkrat se razvije na koži, vendar budi drugi organi niso izvzeti , npr. oko, možganske mrene, nadledvične žleze, danka, Žensko spolovilo itd. ffsligni melanom (črni rak) Na koži se maligni melanom skoraj vedno razvije iz materinega znamenja. Teh ima človek povprečno okoli 2o, bodisi že od rojstva ali pa so se kasneje pojavila. Maligni melanom se razvija rad iz tekih znamenj, ki so izpostavljena draženju in' okvaram. Najbolj pogostne okvare so britje, trenje obleke in obutve na mestih, kjer se tesno prilegajo telesu, praskanje, rezanje, mazanje z dražečimi mazili. Zelo nevarne so neko-renite operacije materinih znamenj. Maligni melanom je nevaren zlasti zato, ker se rad in kmalu zaseje v živijensko pomembne organe: v pljuča, jetra, možgane, kostni mozeg,ledvica in še v druge ter jih s svojim razraščanjem uničuje. Do pubertete se izredno red- 1Atljivo stojalo za Prijatelj iz Nemčije mi je nekoč dejal: Pri vas je čudno, da vso propagando o izdelku vrši proizvajalec. To je isto, kot da prodajalec oz. trgovina ni zainteresirana za prodajo izdelka. ko razvije, po puberteti pa je vse pogostnejši. Več ga je pri ženskih kot pri moških. V glavnem je bolezen mlajših in srednjih let. Vsako materino znamenje, posebno če je na mestu, ki je izpostavljeno poškodbam, moramo temeljito izrezati. Zdravljenje črnega raka sodi v roke strokovnjaka, ki pozna to bolezen do podrobnosti in ima v tem veliko izkušenj. Kakršnokoli neprimerno zdravljenje (neprimerna mazila, nezadostno izrezanje) je za bolnika lahko usodno. bateiije Pri nas je pač tako, da proizvajalec mora nositi glavno iniciativo če hoče, da se njegov izdelek plasira na tržišče. V to našo prodajno politiko smo vključili tudi vrtljiva stojala, kjer naj bi bil celoten asortiman naših izdelkov. Cena stojala ni tako majhna, zato bomo morali voditi račun, kje in kam, ter komu jih bomo dali. Ljudje na terenu pa bodo morali voditi vso skrb, da bodo stojala resnično služila svojemu namenu. Stojala distribuira po našem tržišču prodajna služba in je prevzela vso odgovornost da bodo stojala odigrala svojo vlogo. Vsekakor pa ne bi bilo ugodno, da bi ponovno pisali o stojalih kot o zgrešeni politiki. Sredstva, ki jih dajemo v ta namen so naša -to je družbena, družba pa zahteva od posameznika vso odgovornost o upravljanju teh sredstev. TO Prihodnjič: Novotvorbe v možganih Velik uspeh naših deklet 13. maj - praznik UJV V petek 13. maja 1977 je 00 ZSMS UJV Ldubljana organizirala v počastitev 13. maja - dneva UJV in jubilejev tovariša Tita in KPS tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo približno 39o tekmovalcev iz delovnih organizacij, enot milice iz Slovenije in JLA. Ker pa imamo v našem podjetju tudi moško in žensko ekipo v streljanju smo se povabilu odzvali tudi mi. Na strelišču ob Dolenjski cesti smo se zbrali že v petek, čeprav je bilo uradno tekmovanje v soboto 14. maja. Streljanje so nam že v petek odobrili zato, ker je imelanaša ekipa v soboto tekmovanje na Bateriadi v Zagrebu. Tekmovanje smo začeli pod vodstvom inšpektorja Staneta Leskovška. Seveda brez treme ni šlo in naši metki niso zadeli tarče vedno v črno, in misel na kakršnokoli uvrstitev med prve je bila nesmiselna. Mimogrede pa je nekdo v šali rekel: "lahko ste zadovoljni z vašim rezultatom, kajti danes ste streljali prvi in ste zaenkrat na prvem mestu." Tako potolaženi smo v petek popoldne zaključili z našim rezultatom in odšli domov z upanjem, da bo v soboto na Bateriadi v Zagrebu več sreče z zadetki. Za žensko ekipo so tekmovale: Krisper Brigita Kocman Marija Trobec Tatjana Barborič Marta Za moško ekipo so tekmovali: Bolte Metod Podržaj Zlatko Slemnik Milan Levstik Matjaž. Ko pa smo se vrnili s tekmovanja v Zagrebu, nas je doma čakalo veliko presenečenje. Iz šale, ki jo je nekdo izrekel v petek,je nastala resnična zgodba. Na UJV nas je čakal pokal za prvo mesto v skupni uvrstitvi ženske in moški, plaketa za prvo mesto ženske in diploma za 4. mesto v streljanju Brigiti Krisper, Sicer pa objavljamo ponatis članka z dokaj zvenečim naslovom "ZMAJ - ZMAGOVALEC" ki je bil objavljen v časopisu Športske novosti v sredo 18. maja 1977- Natječanje strijelaca u povodu Dana bezbjednosti "ZMAJ - POBJEDNIK! Ljubljana - Istovremeno, dok su se vrhunski sportaši -strijelci, sudionici tradi-cionalnog, lo. turnira jugo-slavenskih republiko i pokrajina natječali za najviši plasman, na Dolenjskoj cesti 11, odmah pokraj njih, na strelištu za zračno oružje, natječalo se nekoliko stotina amatera iz 9o organi- zacija udruženog rada, Milici je i JNA. Organizator ovog masovnog i zanimljivog natječanje je Osnovna organizacija ZSMS UJV Ljubljana na čelu sa veoma marljivim i dobrim organizatorom Stanetom Lesko-všekom. Rezultati (zračna puška, lom, 2oo mogučih krugova): Pojedinačno: žene - 1. Dragica Rumež 152, 2. Marijana Bordevič 152, 3> Olga Germad-nik 143, 4. Brigita Krisper 142, 5* Marjeta Glavnik 14o, 6. Tatjana Trobec 138, 7-Marta Barborič 138, 8. Hilda Krol 131, 9. Marija Kocman 125, lo. Meta Kamnikar 124 itd. muški: - 1. Marjan Vrankar 182, Gabrijel Dorč 1771 3- Jože Bučar 172, 4. Jože Zaletel 171, 5. Zvonko Kolenc 171, 6. Marko Lešek 17o,7* Milan Bevec 168, 8. Drago Dorč 168, 9. Franc BoIga 168, lo. Šimenc 197 itd. Ekipno: žene: ~ - 1. Zmaj Ljubljana 543 kruga, 2. UJV Murska Sobota 523, 3- SGP Slovenija-ceste Ljubljana 373. muškarci: - 1. Petrol 686, 2. Tovarna kovinske galanterije 672, 3. Agrostroj 656. U generalnom plasmanu: 1. Zmaj Ljubljana 1.12o, 2. UJV Murska Sobota l.o48, 3. SGP Slovenija-ceste Lj. 986. Najboljima su podjeljene medalje, plakete, pehari i diplome. Pripis: Ker je redakcija glasila v zaključni fazi, bomo sliko osvojenega pokala objavili v prihodiji številki. Brigita J>iaqi tovariš Že večkrat sem te opazoval, kako na aeatanklh ali ob priložnostnih razgovorih kritiziraš sodelavce in podrejene. Tvoje besede so za posameznike malodane žaljive. Ni še dolgo od *e8a, ko ei se pritoževal, da te čudi, kako podrejeni niso zainteresirani za delo itd. Tu ae mi zdi, da Je med tema dvema dogodkoma zveza. Kdor hoče zburiti zamero, ki se bo gnojila dolga leta in morda bdela do konca dni, naj si dovoli nekaj zbadljive kritike. Ti si strokovnjak zato ti je zaupana naloga, da vodiš precej pomembno skupino ljudi. Zato je pomembno, da veš, da ti Je na voljo eno samo sredstvo, s katerim pri sotovariših zlepa dosežeš, da storijo -tisto kar hočeš. Da, en sam način Je in sicer tai v sočloveku Je treba zbuditi željo, da stori tisto, kar si mi želimo od ®jega. To je edina pot za dosego lastnega cilja. Druge Poti ni, Seveda lahko človeka pripraviš k temu da ti "izroči svoj nakit" tudi tako, da mu pomoliš Pištolo pod nos. Lenemu uslužbencu zagroziš z odpovedjo -delal bo vsaj dokler mu ae obrneš hrbta. Otroku lahko Žugaš z palico, toda takšni prijemi ne prinašajo uspehov. Te metode ne gradijo odnosov ®ed ljudmi - te metode človeka žalijo. Modema psihologija pravi, da Je "želja, da bi na svetu nekaj pomenil in predstavljal", tako močna, kot želja za hrano. Kaj ei ljudje želimo. Ne veliko, vodja ... toda po nekaterih stvareh koprnimo z vso silo in zanje nočemo biti prikrajšani, želimo si: - zdravja in dolgo življenje - dovolj hrane - dovolj spanja - spolne užitke - vse dobro svojim otrokom - občutek, da nekaj sem in nekaj veljam ... Skoro vse te želje velika večine lahko uresniči, razen one, ki ni nič bolj silovita kot želja po hrani, spanju, a vendarle ostaja pogosto nepotežena. Gre za tisto, čemur Freud pravi "gon po veljavi". Vedi torej dragi tovariš, da smo vsi ljudje željni hvale in priznanja. Vsi smo dovzetni za komplimente. Redki pa so žal vodje, ki znajo soljudem potešiti to željo. Dragi tovariš, ne razumi me napak in mi ne očitaj, da te hočem navdušiti za laskanje, za prilizovanje - za puhlo laganje. Navdušiti te hočem le za manj kritik in več priznanj. Glej, kritika Je naravna stvar. Predvsem pa zelo boleča. Ker končno, vsak neumnež zna kritizirati, obsojati in se pritoževati in to tudi veliko ljudi počenja. Razumevati, pomagati in vzpodbujati znajo le značajni in preudarni ljudje. Namesto da ljudi obsojaš Jih poskusi razumeti. Skušaj razumeti vzrok njihovega ravnanja. S tem se pride dlje, kot s ceneno kritiko. Kritika Je skoro brez vrednosti, saj človeka potisne v obrambo in ga vzpodbudi le k temu, da se začne opravičevati. Kritika Je nevarna, ker prizadene čbvekov ponos, rani njegovo samozavest. Ti pa ei hotel, da bi sodelavci in podrejeni boljše delali. Zamere prav gotovo nisi hotel... Prijatelja sva in verjamem, da mi ne boš zameril. Nekaj bi te vseeno prosil. Saj mi je nerodno, pa vseeno. Če misliš, da imam prav in se strinjaš z men#j, da bi lahko boljše delali - vsi skupaj -če bi bili previdnejši pri ostrih kritikah in bolj široki s pohvalami - ko se srečava ae mi nasmej pri pozdravu in me kadar utegneš, vprašaj kako sem kaj ... Tvoj delovni tovariš število zaposlenih Proizvodni sektor moških ?1 žensk ..33 Skupaj 2o4 Obrat Šentvid moških 31 žensk 88 Skupaj 119 Skupne službe moških 62 žensk 55 Skupaj 115 Dne 3°. aprila 1977 je bilo v tovarni Zmaj zaposlenih 44o delavcev, od tega 164 moških in 276 ženhk. M A R E C gibanje članstva FEBRUAR Sprejeti v delovno razmerje: DANILOVIČ Milivoje, delavec na poaluževanju naprav za doziranje čas za določen čas dne 9.2.1977, PRISTAV Majda, kemijski tehnik II., za določen čas dne 10.2.1977, ROBAR Dragica, dokumentarist-risar, za nedoločen čas v razvojnem sektorju dne 25. 2.1977, SAVIČ Ruža, obratna snažilka, za določen čas dne 23.2.77* Prenehalo delovno razmerje: JANKOVIČ Jakob, vodja skladišča tehničnega materiala za določen čas dne 28.2.1977 MATEŠA Jelena, snažilka proizvodnih prostorov za določen čas dne 28.2.1977, *AKAR Boris, orodni brusilec, za nedoločen čas dne lo.2.77, ARKO Jože, ključavničar II. za nedoločen čas dne 23.2.1977. V postednje V vrstah naših upokojencev je zopet zazijala vrzel. Umrla je Francka Stražišar. Rojena 3. novembra 1911 pri Preserju, se je v Zmaju s tov O zaposlila 9. marca 1959 leta in vseh 8 let delala v vezalnici na vezanju mošnjičkov. Upokojila se je februarja 1967. "Kako rada bi danes delala v Zmaju, če bi bila vsaj nekoliko mlajša", mi je rekla pred sedmimi leti, ko sem jo obiskal na domu. Zdaj Je pri vas vse drugače kot takrat, ko sem delala še jaz. Ne bomo Je več pričakovali na naših srečanjih, kajti za njo je utihnil tudi transi-storski sprejemnik, ki ji ga Je podaril kolektiv Zmaja ob upokojitvi. Izteklo se ji je življenje ... Ostala nam bo v spominu! Sprejeti v delovno razmerje: ČADEŽ Vida, tehniški risar za nedoločen čas v razvojnem sektorju dne 1.3.1977, MATEŠA Jelena, snažilka proizvodnih prostorov za določen čas dne 1.3.1977. Prenehalo delovno razmerje: ŽNIDARŠIČ Janez, strojevodja PL R 6, za nedoločen čas dne 24.2.1977 MATEŠA Jelena, snažilka proizvodnih prostorov za določen čas dne 31-5.1977. APRIL Sprejeti v delovno razmerje: SLEMENJAK Adi, samostojni referent v marketingu za nedoločen čas dne 18.4.1977, ČERNE Andrej, pripravnik v tehnično razvojnem sektorju za nedoločen čas dne 18.4.1977, FABJAN Jože, orodni brusilec za nedoločen čas dne 2o.4.1977, JERIHA Metod, ključavničar II v mehanični delavnici za nedoločen čas dne 2o.4.1977, PODRŽAJ Franc, strojevodja na stroju paperlined R 6 za nedoločen čas dne 25.4.1977, JORGOVANOVIČ Stojanka, izdelovalka baterij za nedoločen čas dne 12.4.1977. Prenehalo delovno razmerje: SAVIČ Ruža, snažilka obratnih prostorov za določen čas dne 14.4.1977, JORGOVANOVIČ Stojanka, izdelovalka baterij za nedoločen čas dne 13.4.1977. LJUBLJANSKA LIGA V BOVVUNGU Zmaj« prvi naslov Strašek 176,7, Horvat 171,8, Majhen 171,?, Fečaver 165,8, Lopičič 164,2. Zmaj : Tivoli B 6638 : 5778 rojstni dan Ljubljanska liga v bovilingu ZMAJU PRVI NASLOV Ljubljana, 7- - Končalo se je tekmovanje v ljubljanski boviling ligi. Prvi naslov so osvojili tekmovalci Zmaja, ki so v zadnjem kolu z rekordno razliko odpravili drugo moštvo Tivolija. Boviling klub 2oo, ki je večji del prvenstva vodil, je pokleknil prav v zadnjem kolu, ko je nepričakovano izgubil na neugodnem kegljišču ob Masarykovi ulici. Moštvo Zmaja je zasluženo osvojilo najvišji naslov, saj bo Arko, Tratnik, Bolta in tovariši v zadnjih kolih pokazali izvrstno formo in zmagovali z velikimi razlikami. Njihov rezultat v dvoboju s Tivolijem B je najboljši dosežek v ligi, dosegli pa so tudi najboljši popreček v vseh 12 kolih. Najboljši posameznik je postal igralec Zmaja Jani Tratnik, ki je na dvanajstih nastopih poprečno podrl 18o,l kegelj. Zmaj: Arko 192,7, Tratnik 192.5, Tršan 188,5, Bolta 182.2, Horvat 179,7, Končina 179.2. Tivoli b: Grabirjan 169,2, Toni 168,5, Šebenik 167,8, Beneek 16o, Abram 156, Matija-šič 147. Alpe - Adria : BK 2oo 588 : 59o8 Alpe Adria: Orel 18o,2, Teropšič 176,2, Kovač 166, Vidmar 16o,7, češnovar 159, Šujak 156. BK 2oo: Husar 181, Kovačevič 171.5, Mimik 17o,7, Kovač 157.5, Tasev 155,5, Sever 147,7. Moštvo kola: Arko 192,7, Tratnik 192,5, Tršan 188,5 (vsi Zmaj), Mihelčič (Tivoli A) 184,5, Bolta (Zmaj) 182,2, Husar (BK 2oo) 181. Zmaj 12 BK 2oo 12 Tivoli A 12 Tivoli A 12 Alpe Adria 12 Tivoli B 12 Union 12 Triglav 12 lo 1 2 57o lo o 2 5^7 9 o 5 547 9 o 5 52o 7 o 5 251 2 o lo 161 2 o lo 146 2 o lo 143 V MESECU JUNIJU PRAZNUJEJO PRIMC Jožefa STEFANOVIČ Ikonija GLUŠAC Stojanka OBRENOVIČ Radinka SIRNIK Alojz KOZLEVČAR Marija KLEPIČ Mika NOVAK Ivan ERJAVEC Slavica ŠKRABEC Marija SMERAJC Zdenka GORIŠEK Vida ILIČ Bosta VRHAR Marija CERAR Alojz MARKOVIČ Ivanka BRULC Štefan SLAK Jože SREBOTNIK Franc JERANT Pavla KRALJ Amalija Isidi zadnjega kola: Triglav : Tivoli A J.Alič BNEVNIK, 7.5.1977 PETEK Rozina KAVAŠ Marija 5781 - 62o7 Triglav: Pribakovič 172,8, Pezdirc 158,3, Likar 158, Vadnjal 157, De Corti 163,5 Samsa 154. Tivoli A: Mihelčil 184,5, pišite v naš glas SKUBER Elizabeta ŠKOF Marija TROBEC Tatjana KIRER Doka "NAŠ GLAS" Izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna skupnost tovarne "ZMAJ" Ljubi (Ona. Glasilo ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik: SMOLIČ Franc, urednik: Marijan MAVER. Tisk: Tiskarna KRESIJA, Ljubljana, Adomič-Lundrovo nabrežje 2. Po čestitamo pristojnem mnenju št. 421-1/73 oproščeno plačilo temeljnega davka od prometa proizvodov. •eššS .;,^V'.l:: ■ -:r„ novice z gradbišča Poleg lani zgrajenega objekta Zmaja v Stegnah je nastalo pravo veliko gradbišče. Težka mehanizacija Gradbenega podjetja TEHNIKE se je zagrizla v pripravo terena, v Izkopavanje dokaj obsežnega in globokega izkopa sa podkletenje. Buldožerji, bagri, nakladalci ter tovornjaki in izkop se širi in poglablja. Na nekaterih mestih so začeli še z betoniranjem zunanjih pasovnih temeljev in točkovnih temeljev za stebre. Za sedanjo fazo gradnje so delavci že postavili žerjav, ki bo, kot je zatrdil delovodja, polno izkoriščen. Kletni prostori bodo zgrajeni na klasičen način, dočim bo hala nad zemljo montažna, kot je že obstoječi objekt. Izgradnja bo končana čez leto dni v mesecu maju. Že med samo gradnjo v zaključni fazi pa bodo stekla dela v urejevanju okolice. Toliko o samem začetku. Celoten potek v nadaljevanju vam bomo skušali prikazovati v sliki in besedi v prihodnjih številkah našega glasila. My Zgoraj: Začetek gradnje v Stegnah je viden s pripravo terena. V sredini: Temelji za žerjavno progo so zabetonirani. Desno: Izkop se poglablja. V ozadju je konstrukcija žerjava pred postavitvijo