Nekaj črtic iz šolskega življenja v Kamniku v minolih stoletjih. e) Uratlni spisi. V sled predpisov deželnega oblastva je vsak učitelj moral imeti nastopne uradne spise: 1. Zapisnik za šolo godnih otrok. 2. Zapisnik šolo obiskujočih otrok. 3. Zapisnik šolnino plačujočih otrok. 4. Razrednico ali zapisnik manjkajočih otrok. 5. Katalog ali zapisnik pridnosti in napredka otrok. 6. Zaznamek uradnih določeb. 7. Kjer so se poučevala ženska roena dela, nioral je dotični učitelj imeti tudi zapisnik ročna dela obiskujočih učenk. Razven teh uradnih spisov je moral krajni šolski nadzornik izdelati tabelo o stanji šole ter jo izročiti vizitatorju, kedar je prišel nadzorovat. Zapisnik za šolo godnih in šolnino plačujočih otrok je moral izdelati krajni šolski nadzornik ter ga izrociti učitelju. Najvažnejša je bila razrednica. Krajni šolski nadzornik je namreč rnoral naznaniti do 10. dne vsakega ineseca roditelje zanikarnih otrok. Deželno oblastvo pa ni bilo zadovoljno s samim naznanilom učencev, številom zamujenih poludnij in vzrokom izostatka učencev, ampak pridjati se je moral tudi stan učenčevih roditeljev. Premožnejši roditelji so bili nanireč kaznovani z denarno globo, ubožnejši pa z zaporom. Tiskovin za razrednico in zapisnik niso imeli. Ker so spise morali za vsak mesec posebej izdelovati, imeli so veliko več pisarij kot mi dandanes. Izdelovali so pa vse prav lično. Rabili so večinoma tiskane črke. Ker za razrednico in zapisnik niso imeli tiskovin, izdelovali so jih različno. Jakob Zupan je celo združil zapisnik in razrednico. Obrazec za razrednico in zapisnik je bil ta: 1. ime učenca, 2. zamude učenčeve, 3. vstop v šolo, 4. starost, 5. stan roditeljev, 6. nravnost, 7. zraožnost, 8. uporaba zmožnosti, 9. kolikrat je učenec a) manjkal, /?) prepozno prišel, 10. vzrok, da je učenec manjkal. Iz razrednice je razvidno, da je bila vsak četrtek, vsaka nedelja in vsak torek dopoludan (kot tržni dan) prost. Vsakokrat so se brali učenci in učenke ter navzočni zaznamenovali v razrednici z navpično črto. Akoravno so se manjkajoei učenci in učenke natan.no zaznamenovali, naznanjali ter zanikarni roditelji kaznovali, bilo je šolsko obiskovanje časih prav slabo. Tako je bilo meseca malega travna 1. 1788. naznanjenih 57 učencev in učenk, kateri so imeli skupno 715 zamujenih poludnij. Izmed teh je protipostavno 11 učencev in učenk izstopilo. V zimskem tecaji so učenci in učenke šolo večinoma dobro obiskovali. Zapisnika o napredku in pridnosti učencev ni bilo potreba vsak mesec deželnemu oblastvu pošiljati, izdelati se je pač moral. Ucitelj ga je le moral vizitatorju pokazati ter ga koncem šolskega tečaja v Ljubljauo poslati.. Dne 1. prosinca 1788. 1. je zaukazalo deželno oblastvo, da mora vsak učitelj imeti tudi knjigo, v katero vpisuje vse šolske za- kone in odloke, da se more po njih ravnati. L. Stiasny — Kamnik. Knjiga Slovenska XIX. veku. Jakob Volčič r. 14. jul. 1815 v Gorenji Vasi nad Škofjo Loko, za mašnika posvečen 1. 1842, služil v Istri za kapelana najprej v Gročani do 1844, potem v Pazinu, Veprincu, v Zarečju, Borštu in Kastvu, bil upravitelj župnije v Cerovlju do 1886, umirovljen u. 10. nov. 1888 v Zarečju pri Pazinu. Bil je i s k r e n S1 o v e n e c, ter ni maral za okorno Metelčico, v kteri je celo kljuko staknil; torej se je podal v Tržaško škofijo, a ondi se je skazal narodnjaka, da mu bodi čast in hvala! Nabiral je zlasti redke slovenske besede, reke in prislovice, povesti in pesmi narodne, ter jih priob.eval največ po ,,Novicah" od 1. 1851 do 1. 1880 in po ,,Slov. Glasniku" od 1. 1858 do 1868. Tako ,je iz- ročeval narodno blago tudi listom hrvaškim, in narodne pesmi, ki jih je Volčič nabral, izdalo je vredništvo ,,Naše Sloge" (Vid. Zvon VIII. 1888 str. 7G3 — 4). ,,Ker vem, de se radujete kadarkoli kaj od kaciga iskreniga Slovenca, ki je praviga narodskiga duha navdan, zaslišite, Vara danes od te reči veseli glas prinesem, piše K. iz Postojne v Novicah 1. 1851 str. 18. Potovaje po stari Liburnii. sedanji Istrii, sim se na gori Učka (Monte maggiore) soznanil z verlim rodoljubam, kteri je v slovenskim jeziku obširno izveden, in tudi glagolitico in kirilico, kteri dobro ume, pridno prebira in prestavlja. Znan Vam je že nekoliko, vender še ne dosti. Časti vredni gosp. Ja- kob Volčič, rojen Ločan na Gorenskim, zdanji kapelan v Veprincu na Utki, po kteri pelje lepa cesta v Istrijo, se veliko peča z nabero ljudskih pripovedk, starih izrekov in pregovorov, in čistih, nam na Krajnskim večidel neznanih besed. Čast in hvala rau, ki je lepo množico taciga draziga blaga že nabral! Veselje je slišati gladko in čisto slovenšino, ki z njegovih ust ko iz bistriga zdraviga studenca teče! Poprosil sim ga, mi iz njegoviga nabirka kaj poslati, in mož beseda! poslal mi je priloženo pismice in nekoliko nabranih besed in pregovorov , ktere Vam tukaj pošljem v pokušnjo, in ako Vam, kar ne dvomim, dopadejo, obei*nite se na pridniga Slovenca v Veprinac; rad Vam bo še več podelil iz svojiga s pridnim trudam nabraniga zaklada itd. — Vredništvo g. Volčiča koj poprosi, češ, Vam iskreni rodoljub so odperti zakladi čiste slovenščine — Vaše rodoljubje nam je znano — stopite v kolo z nami in darujte narn, česar nam inanjka. Slovenski narod Vam bo za to hvaležen (str. 19)". Nato je res V o 1 č i č narodno blago iz Istre priobčevati jel po .Novicah" in ,,Glasniku". Oglasil se je 1. 1853 v Slovenski Bčeli s krasno narodno Liburnsko BZla Udova" in z Veprinjsko -Koledarsko" o Mariji (73. 199); v Slov. Glasniku 1. 1854 pa z -Nesrečuo Ženitbo" (cf. Glasn. 1. 1864). Dr. BIeiweisov Koledarček 1. 1855 iraa _Torbico narodnih pregovorov" (str. 63-4), in 1. 1856 pesem »KomuV pa Torbico narodnih prislovic* iz Istre (str. 65. 70. 71). V Spomeniku Vodnikovem 1. 1859 se nahaja: ,,Slovenski Rodovnik" po Isterski, spisal Jak. Volčič (str. 258-260). Cigale je marsiktero besedo slovensko privzel v Slovar 1. 1860 iz Volčičeve zbirke (Vid. Kratice str. XIV). Tako tudi Miklošič v Slov. gimn. Berilo VIII. 1. 1865: Nekoliko narodnih pregovorov iz Istre. Letopis Matic. Slov. 1. 1878 str. 136: Kres v Istri. Pesmica pri kresu. Glasnik Slovenski, vred. A. Janežič, kaže naj narodno blago Volčičevo, kar ga iina razun .Prislovic in rekov" po svojih tefiajih iz Istre na pr. 1. 1858: Dete pred rajskimi vrati. Za otrokom ne valja preveč žalovati. Nar. pes. str. 118 zv. I. — Margarita brata Jurja otme Turkotn. Turački vojvoda i Mara. Zlato materino. Mare i kraljevič Marko (str. 34—166 zv. II.). — L. 1859: Bela nedelja (82). Sv. Juraj i devet sinov mati (109). Za ku neka se ženi (188), Robinjica (IV. 74). — L 1860: Večerni blagoslov (V. 20). Junak i divojka. Tebi i rožici tvoji. Isterske molitvice: Sv. Petra otac (Iz Pazinščine). Sv. Petra mati (Iz Lovranščine str. 43-4. VI). ,,Pesme pobožnega zapopadka se imenujejo po Istri molitvice in se končajo ,,z Amen, Isus". Pesme posvetnega zapopadka se pa imenujejo bugaričine; take pesme peti se pravi bugariti". — L. 1861: Napojnica (15). Raj i pakal (43). — 1862: Zdrava Marijo (34). Divojka o bratu (brajnu) i dragom. Mlada poštena divojka (338). — 1863: Človek i suirt. Sv. trije kralji (92). Blaženi Lovrinac (253). Vidovičeva Margarita. Izpoved (293). — L. 1864 : Vesela majka. Duša i Marija. Nekaj glagolov ponavljavnih na cvati, navadnih po Istri in tudi še po Notranjskem. Tužna mladost. Zač drivo samo h kuči ne hodi. Istrani drugdrugemuonovem letu: ,,Sveto novo leto, Bog nam ga daj dočekat i drugo Ieto va manjein prigrešenju, va večem ubilenju, va večoj milosti božjoj (str. 226)" Svrha treh naranač (Povest v ljudskem narečju str. 285). Nesrečna ženitba. Serce moje! Divojka i dragi. Mikula i Omirka (382). — L. 1865: Jezus, Marija in grešnik (Legenda). Človek. Lijana (27). Marija i Osip u Betleherau (Koledva nar. 59. 60). Lisica, vuk i človik (Basen nar. 93). Isterske drobtine: 1. Otroku v zibeli. 2. Kada niiže (bliska). 3. Kada gre Istran na pot, 4. Tičji pir. 5. Mačji pir. 6. Kos v spomladi. 7. Kos v jeseni. 8. Otroci igrajoči slepega niiša. 9. Ko solnce zahaja (124 — 5). Isterske povedicet. j. povestice: Otrok i rajski vratar. Marija, Judje in mlada Nedelja (153). Pesinice: 1. Slovo deviškemu stanu. 2. Divojka i jabuke. 3. Siniljanič. 4. Mladi i mlada. 5. Mati i oženjena hči. 6. Mlad mladu zove. 7. Kvaterni konci, 8. Cirkvica sv. Marije (189. 220). Sanja Matere Božje (Povedica isterska str. 250). Molitvica angelu čuvaru. Večerna molitvica Mariji (284). Narodne isterske mervice : Prislovice. Istran prišed v cerkev: nHvaljeno ime Isusovo i Marije i božja kučo! Mi smo prišli tebe pohodit, Bogu se poraolit, majki božjoj se poklonit, i vse svetce i svetice počastit". Istran na grobišču: _Hvaljeno ime Isusovo i Marije! Mertvi Ijudi! vi ste bili, kako mi; mi čemo biti, kako vi; a vi nečete, kako mi! Bog vas poniiluj! Bog vam daj pokoj vični, raj svitli; nam živučim mir i zdravlje i dušu spasit (350)!" — L. 1866: Mačeha (108). Bog vsakojake dare: — I od onega vremena ima gospodin laliko i dobro, pustinjak uztrpljenje, a kmet joh i nevolju (Nar. povedica str. 346). — L. 1867: Prislovice i reki (cf. VIII. 318. IX. 200. 346. X. 158. 302. XI. 98). — L. 1868: Kraljevič Marko. i Vila vodaikin.ja (137). Božična peseni (190). N o v i c e, vred. dr. J. Bleivveis, donašale so iz Liburnije ali Istrijo najprej p. 1. 1851: .Slovenske besede" (str. 24—158), potem ,,Pesmice narodske" (str. 159 — 217), nabral J. V o 1. i č. - L. 1852: Anica i Orlando (Pesem): Liburnske besede (396. 404). — L. 1853: Sedanji stan slovinskega obreda v Teržaški škofii (str. 14. 15). Kako nevesto peljejo do ženinove hiše (Nar. običaj str. 138 cf. Kolo zv. I.). Jezikoslovne drobtinice: kušniti cf. usta, osculari, bacciare ; celovati i čelo; poljubiti, lobezati i lob cranium (143). Narekovanja, ki so pri pogrebih v Istrii navadne, 1. za sinom, 2. za hčeroni, 3. za.mužem, 4. za otcem , 5. za materoin, 6. za sestrom, 7. za merliči sploh (str. 180 — 247). — L. 1854": Liburnski mariin (kostanj). Hudobna mačoha in dobra pastorka (Nar. povest str. 23). Nošnja na plaščenici (Tragband str. 98). PokloD na Učki Materi Božji na Tersatu (Nar. običaj str. 255). — L. 1855: Za zvesto deklo vele merlice (velike bilje). Veliko Gradišče. — L. 1856: Nekaj k besedi .boginja Ika" (ikati singultire aufstossen, schluchzen, Ika vir, vrulja, vela vrulja). Cepljenje mariina v Liburnii. Jezikoslovne drobtinice: -Stari isterski Slovan si je večidel, ko je mestom imena daval, terdo mislil besedo grad, kar se še v starih narodskih pesmah večkrat pristavljeno najde, ker so svoje mesto obzidavali (ogradevali); zato so mnoge gradske imena priimki možkega spola besedegrad; nekekrat si je pa v pameti imela beseda vas, in za to je ime postalo ženskega spola, ali pa selo, takrat ime srednjega spola; redkokrat je ostalo pervanje krajevo ime za irne sozidanemu mestu. Tako so si Latini mislili castellum ali oppidum, urbs ali civitas, Lahi castello ali cita in zato so oni prekovali mnoge isterske mestne imena na — o ali na —a itd. (75)." — nJung gewohnt, alt gethan t. j. kemu je mlad navadan, temu je star radan t. j. rad. Cengrob od ceniti ehren, ne pa Cerngrob (111). Neki lepi isterski običaji (213). .Hoffen und Harren macht nianchen zum Narren t. j. ki mnogo upa, lahko obupa (220)". Prislovice i besede (273 388). — L. 1857: Razne imena Istranov (35). Misli o isterskih Vlahih Čiribircih (43). Nebeščanje. Otročja igra iz škofjeloških hribov (95). Ljudska povest od kraljevične v pregonu. Rnzvaline na iztočni strani Učke. Dve siroti i Majka Božja (Nar. pes. 400). Istra ali Istrija? Mislim, da oblika Istra, Istran (Istrianer), Istarka (Istrianerin), istarsko, ki se v Liburnii navadno rabijo, n. p. grem na Istru, Istrani gredu na Reku, uženil se je za Istarku, pijem vino istarsko, so stareje in pravilneje, kakor vlaške Istrija, Istrijan, Istrijanka, istrijansko, ktere se po Istri običajneje govorijo, zapuščajoč one kakor zastarele (cf. istra ostrov str. 416). — L. 1858: Sv. Mikula (296). Bog skuša Marka spriko mora (298). Kako je u raju. Kako je u paklu (Nar. pes. 416). — L. 1859: Narodna pripovest. Po jeziku slovanskem razpada Istra na kajkavščino, ča - in cakavščino in na štokavščino. Perva sega . . Drugi so . . Jako, posve pokrajnčeni ali poslovenčeni kraji so itd. (38). Kastav iz Kastel (kostel). Volosko t. j. Vlaško selo (39). Sud (Nar. pes. 118). I. Neke posebnosti v isterski čakavščini (393). — L. 1860: II. Nektere posebnosti v isterski čakavščini (35). Narodne pesmice isterskih otrok: Lisica i jež. Sokolu. Kosu. Čuku. Lenobii. Pridna se ženi. Večemu, ki se med otroke meša. Kada se otroci lovijo. Neokretnemu otroku (126). Dušo spasiti. Grabcu. Petelinu. Leni predici (245). Isus i Petar (Nar. povest). Vile rojenice (196). — ,,Naj Vam povem, da sem dobil naš novi n em šk oslovenski slovnik in da se ga veselim, kakor šolarček šolskega darila, ter občudujem izverstno delo možakov domorodcov; pa se delo mora res prikupiti vsakemu, ki le iskrico domoljubja ima v sercu svojem (253)". — V Novicah 1. 1861 je razun ,,Prislovic in rekov", katerih se mnogo mnogo nahaja skoro v vseh naslednjih tečajih, jako zanimljiv spis: Nekdanje sodništvo isterskih občin str. 52. 60. Mervice narodnih običajev — pogača; semenača nekaj o urokih — vraže: ,,Nekteri zamerjajo, da se take reči obznanujejo, pa ne pomislijo, da je treba rane našega Ijudstva pervo dobro poznati, ako jih hočemo celiti (str. 111)". — L. 1862: Otročja pesmica za lepo vreme. Otročja molitvica večerna. Lepa hči. Narodna ganka (pravi Istran nam. uganjka str. 124). — L. 1863: Prislovice in drugi izreki, običaji in vraže str. 196. Otročarije iz Istre: Deca dim zagovarjajo, Vlahom pojejo. Tičje delo itd. (355). Ročin, Zavodnja, Čepovan (418). — L. 1864 — 5: Narodni običaji: Nevesto prosijo kolača, nevesta darovaje govori; prejemec se zahvaljuje; prstan na levej roci znamenuje; zapravIjivcu se oponaša (55) itd. Pučke vraže str. 199. — 1866—7: Narodne mrvice. Gospodarica i ognjišče; v jutre v kuhinjo. Otročja pesem sv. Jelene. Zakaj sever hišo mete str. 37. — L. 1868—9: Prislovice itd. Prstenkanje. Igra dekliška (150). — L. 1870: Baba i runo. Nar. pes. str. 21. — L. 1871: Pozdravi i odzdravi str. 404. — L. 1872—3: Hči i mati. Kmetska basen. Lisica i peteh str. 67. — L. 1874—9: Mat i sin. Narod. smešnica. Ponudna devojka. Pesem. Prislovice i reki itd. — Volčičevega rokopisa nekaj je dr. J. Bleiweis izročil Slov. Matici p.: Isterske narodne povesti — 6 listov. Pesmi in povedice iz Pazinske in Kast- vanske okolice — 1 snopič. Kastav 1869. Vid. Letopis SIov. Matic. 1. 1878 str. 136. Jakob Volčič dobro ume glagolitico in kirilico, povedal je K. v Novicah 1. 1851. — -Pošljem Vam po svojem drugu nektere izvirne glagolitske pisma iz raznih Liburniških krajev, pravi on sam v dopisu iz Veprinca (str. 157), za pokazati, da se je tukaj slovinsko pisalo, in pa 8 narodskih pesm. Imam še mnogo tacih izvirnih in prepisanih stvari; ako bi jih slovensko družtvo ali kdo drugi hotel shraniti v bukviših, bi rad poslal, kar imam". Pisma pa so od 1. 1534—1644, najdene v Lovranu, Veprincu, Kastvu, Boljuncu, Moščenicah itd. — V Novicah 1. 1853 je opisal Volčič tedanji stan slovinskega obreda v Tržaški škofiji, kjer našteva, kod so se sv. obredi še obdržali slovinski, kod se še vsaj deloma mašuje glagol sko. Po mnogih krajih je zunaj evangeljev in listov, kteri so krepko v navadi vterjeni ter ne bi se dali brez velicega ljudstvenega nezadovoljstva z latinskimi premeniti; vse drugo večidel župnikoin na voljo dano, in zato se tudi menja, kakor se menjajo župniki. Glagolica in druge ilirske obredne (liturgiene) bukve iz Rima od razmnožitelstva vere imenujejo svoj jezik slovinski. — L. 1871 je v Novicah (str. 404) priobčil ,,glagolitski napis na župniški hiši v Cerovlji blizo Pazina iz 1. 1594; 1. 1873 str. 289 glagoltsko oporoko na škrilji cerkve sv. Duha v Boruti od 1. 1560; str. 322 glagolitski s kistom pisani (t. j. malani) napis v cerkvi sv. Roka nad vrati v Draguči od 1. 1529; 1. 1874 str. 120 glagolitski napis na zvoniku v Sovinjaku iz 1. 1557. GI. Sodniška odluka prepisana iz glagolitskega 1. 1649 v Novic. 1861 str. 60. — ,,Kolikor sem jaz najdel, piše v opazki (Novic. 1873 str. 322), je v Istri v Bermu pri cerkvi Matere Božje od zdravlja na nekem starem kamnatem krstilniku glagolitska letnica 1200. Od 14. veka nisem dobil nijednega glagolitskega napisa, — od 15. vem za tri, — od 16. jih je pa mnogo, al več iz prve polovice nego iz druge, — od 17. še najdejo še nekateri, — od 18. znam saino za jednega, — od poznejšega časa pa ni več nijednega najti. In tako je zginila glagolica iz javne občinske porabe v Istri itd." — -Pisali so v Istri glagolitsko vse blizo do 1650, posle se že najde sem ter tje slovanska beseda z latinico pisana; od sele se je pa latinsko pismo jačalo in množalo, dokler ni v jednem veku skoraj vso glagolico iz sodišea spodrinilo; z latinico se je malo po malo, s početka z velikim strahom, jela podkrajevati nemila vlaščina, dokler se ni, posebno ob francozki vojski, ko so občine svoje stare pravice zgubile, tako ojačila in zamogla, da se je na koncu te vojske vso oblast posvojila, ter stari, mili, poštovani in častni naši matei*i slovanščini pri očitnem pismu nikdar ni več mesta pripustila. Ko je vlaška omi- kanost, ali praveje reči, za nas prava neomikanost in nevernost, nemilo zavladala in preobladala, je našla po komunščicah vse polno glagolitskih spisov; al ta ohola in prevzetna posvojiteljica nam je skoraj vse zaterla. Na Veprincu je bila polna kamera prestarih dragotin ; tako tudi v Kastvu gradu, da molčim od dmgde; zaterla, spalila je ona polne voze naših zakladov jezika in zgodovine, ter svedočastva, da je nekdaj posebno Liburnija in njezin slovanski narod bolj izobražen in olikan bil kakor mnogi drugi. In zdaj nam se ruga: Schiavoni barbari!" To in tako sem jaz bral in razumel v starih spisih isterskih, posebno veprinških, pravi vNovicah 1861 str. 60 vrli Jak. V o 16 i č.