Sl EKOVEC ALEKSANDER NAZOR) F VA 15 IZOLA CENA 50 SIT POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 66310 IZOLA IS01A E KOMISIJSKO ZAGOTOVLJENA DEMOKRACIJA Ko so v sredo popoldne občinski svetniki obravnavali amandmaje k osnutku novega občinskega statuta in skušali doseči kompromis o večini od predlaganih 83 členov bodočega najpomembnejšega občinskega dokumenta se je na drugi strani okna ostaral in na koncu že umrl lep spomladanski dan, okrašen s toplim soncem in E obarvan z veselimi glasovi ljudi, ki jim ni ilo treba razmišljati o tem, kaj kdo misli, kaj naklepa, kaj želi in za kaj se bori. In čeprav je morda najbolj zanimivo dejstvo, da je velika večina pripomb k osnutku statuta (cca 70 na 82 členov osnutka) prišla iz vrst Zveze za Primorsko, ki ima svoje člane tudi v statutarni komisiji, ki je osnutek pripravila, sta se v sejni dvorani počasi kristalizirali dve najpomembnejši vprašanji. Po eni strani je bilo moč opaziti nekatere novosti v obravnavanju položaja italijanske narodnostne skupnosti v občini, saj je bilo slišati tudi takšne pripombe, kot jih v Izoli nismo bili nikoli vajeni, od delitve na Ml in VI do razlage, da je dvojezično območje tam, kjer živi več kot 10 odstotkov TU JCEV. Vsi nesporazumi pa so se začeli že okrog tega, ali je Občina Izola Comune di Isola ali Comune di Isola d'isola. Seveda se je ta različnost pogledov vlekla skozi vse člene, kjer je bila italijanska narodnost kakorkoli prisotna, namesto želje po odprtosti in svetovljanstvu pa je bilo čutiti željo po zapiranju in omejevanju, na žalost pri obeh straneh. Še bolj v ozadju pa se je ob obravnavanju pripomb k osnutku statuta bil boj med oblastjo občinskega sveta in oblastjo župana. Slednji na seji ni imel prav veliko možnosti in se je na koncu le zahvalil svetnikom, da so ga "razrešili" nekaterih nalog, zagotovo pa razmerje med njim in svetom še zdaleč ni povsem razrešeno. Zdaj bo prerešetan osnutek skupaj s pripombami in amandmaji ponovno dobila v roke statutarno pravna komisija, ki tako prevzema funkcijo najvišje stopnje demokracije v stilu: Kar se niso mogli dogovoriti svetniki bo dogovorila komisija. Mef Primorski 8 ■ | 66000 Koper Skladi koper Tel.: 38-802 KIKB Ali bomo Izolani sploh imeli občinski Eraznik, oziroma, ali ga sploh potre-ujemo? Občinski prazniki so del nekakšnega oblastnega protokola, na lokalni ravni pa so nastali kot nekakšen odgovor na cerkvene lokalne praznike oziroma praznike mestnih ali vaških zaščitnikov. Težava Izole je v tem, da mnogim občanom nikoli ni bilo jasno, zakaj je občinski praznik prav 11. julij in tako je občinski praznik v primerjavi s praznikom pomladi in ribiškim praznikom igral nekakšno drugoli-gaško vlogo. Ze pred leti so 'se pojavili predlogi, da bi kot občinski praznik razglasili dan Sv. Mavra ali Sv. Donata, vprašanje pa je odprto še danes, ko sprejemamo nov občinski statut nove občine. Z desne prihajajo predlogi o obeh prej imenovanih zaščitnikih, z leve vztrajajo pri starem. In tako bo Ribiški praznik še naprej najodmevnejši izlski dan v letu, v osnutku statuta pa bodo do nadaljne-ga tri pikice na koncu stavka: 9. člen: Občina praznuje občinski praznik ... MANDRACV PRMNIČNLMj RIJMUJ Ker nas je koledar obdaril s prazniki prav na dan tiskanja ali izhajanja Mandrača bo naslednja številka predvidoma izšla v SREDO, 26. aprila, poprvomajska pa v petek, 5. maja. SONfiNORNITiOBLOj NOVOGRADNJE. ADAPTACIJE ZUNANJE UREDITVE PTT's NOT DEAD je rubrika v kateri objavljamo vaša pisma, mnenja, odgovore na posamezne članke v MANDRAČU ali kaj drugega, širši javnosti pomembnega. Po sklepu časopisnega sveta in uredniškega odbora objavljamo članke dolge do 40 tipkanih vrstic. Pisma morajo biti podpisana ? naslovom avtorja. Nepodpisanih pisem ne objavljamo, prav tako ne objavljamo tistih pisem, ki so po vsebini v nasprotju z zakonom o tisku, novinarskim kodeksom, so žaljiva ali za širšo javnost nezanimiva. Pisem in fotografij, objavljenih na tej strani ne honoriramo in ne vračamo. HVALA Ne vem kje naj bi začela ali pri naših pogosto kritiziranih dečkih (policajih ) ali pri gospej, ki jih je poklicala, njihovi hitri intervenciji, ko so poklicali zdravnika in me odpeljali na hrib (bolnica ). Vem, moram se jim zahvaliti toda poimensko ne bom imenovala nobenega, tisti, ki jim je to namenjeno bodo že vedeli in morda je tako najbolj prav. Ko ležiš v bolnišnici in imaš čas za razmišljanje, se spomniš kritik na račun naše bolnice. Toda vsi pomisleki so odveč, če veš kakšne finančne težave jih tarejo in tudi medsebojna razmerja znotraj bolnice niso najboljša. Toda kljub temu je profesionalna raven brez napak. Naj začnem pri hitri triaži, pri sestrah in zdravnikih na intenzivnem oddelku, ki se razdajajo, da te spravijo k sebi. No potem sem prišla na interni oddelek B soba štev.l . Hvala zdravnikom in sestram, ki z nasmehom in spodbudnimi besedami dvigajo moralo pacientom in s tem ter strokovno pomočjo pripomorejo k čim boljšemu počutju, kar je po mojem mišljenju tudi najboljša pot za dobro renabilitacijo. Ne smem pozabiti čistilk ne vem katerega podjetja, ki skrbi za čistočo, saj pregovor pravi, da je čistoča pol zdravja. Hvala vsem tistim, ki so mi stali ob strani in skrbeli za mene in tistim, ki so mi in mi še pomagajo. Codina P. M. Izjava za javnost Člani kluba svetnikov Zdržene liste demokratične levice in člani kluba svetnikov Zveze za Primorsko smo pravočasno reagirali na predlog statutarne komisije, o ureditvi položaja in vloge krajevne skupnosti v bodočem statutu občine Izola. Programa obeh občinskih strank predvidevata čimveč neposrednega vpliva občanov na dogajanje in odločanje v krajevnih skupnostih ter preko izvoljenih predstavnikov v občinskem svetu. Na tej podlagi smo med ostalimi predlogi za izboljšanje statuta tudi predlagali, da novi občinski statut ne sme ukiniti obstoječe krajevne skupnosti v Izoli. Zavedajoč se pomembnosti tega vprašanja, sta kluba svetnikov obeh strank predlog za ureditev KS v statutu posredovala vsem članom občinskega sveta, neglede katerim strankam ti pripadajo. V predlogu je zapisano: "Občina Izola ima naslednje krajevne skupnosti; Staro mesto, Mesto, Livade, Jagodje in Korte. Status, pravice, in dolžnosti krajevnih skupnosti se določijo z odlokom občinskega sveta. Ve mo, da takšen predlog popirajo tudi nekatere druge stranke oziroma njihovi člani v občinskem svetu. Zavedamo se, da je zakonodaja na področju lokalne samouprave vzela veliko pristojnosti bivšim - sedanjim občinam in praktično nič ni zagotovila krajevnim skupnostim. To je rezlutat trde centralizacije, proti kateri sta se naši stranki vselej borili. Zato si bomo prizadevali, kar smo v naših programih tudi zapisali, da vsaj v občini in bodoči Primorski regiji zagotovimo, da se upošteva volja ljudi, ko gre za vprašanja, ki jih zadevajo. Svetniška kluba ZL in ZZP Izola Obsodili kolaboracion-izem z okupatorjem Borci in udeleženci NOB ter pridruženi člani ZB smo se zbrali na letni programski konferenci občine Izola, v petek, dne 14. aprila 1995. Obravnavali smo delo, naloge, ki smo jih opravili v letu 1994 ter program dela in nalog, ki nas čakajo v letu 1995. V preteklem letu smo se udeleževali in sodelovali na raznih proslavah in prired-itva v običini ter v drugih krajih na Primorskem in v Sloveniji. Večina teh proslav in prireditev je bilo jubilejnih -50 let velikih in pomembnih dogodkov v času NOB, leta 1944, velikih in srditih bojev naših partizanskih enot. Na konferenci je bilo ugotovljeno, da je bil sprejeti program dejavnosti v preteklem letu izpolnjen, tako v organizacijskem pogledu kakor tudi v udejstvovanju članstva ZB na raznih prirerditvah in proslavah. Naši člani so se udeležili osrednje proslave 50. obletnice bojev na Štajerskem, v Celju, oktobra 1994; 27. aprila na srečanju prekomorcev - iz Afrike, Bližnjega vzhoda, Grčije, Albanije in Makedonije v Izoli. Veliko število udeležencev je sodelovalo na občinskem prazniku 11. julija v Izoli, pravtako pa so se člani ZB udeležili tudi proslave 50. obletnice izvolitve okrožnega NOO za južno primorsko v Kopru, 24. septembra, proslave ob 50. obletnici padlih partizanov v Kučibregu, ob 50. obletnici rušenja komunikacij v Baški grapi itd. Tudi v letu 1995 se bodo naši člani udeležili proslav ob 50. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom, 14. maja v Ljubljani, 25. junija v Ilirski Bistrici in raznih lokalnih proslav. Zelo je uspela proslava ob 50. obletnici izvolitve Okrajnega obalnega NOO, ki je bila 8. aprila 1995 v Šmarjah pri Kopru. Na letni konferenci je bil sprejet tudi program dela in nalog v letu 1995. Ugotovljeno je tudi bilo, da se nam vrste borcev in udeležencev NOB redčijo, saj se je v zadnjih 30 letih število razpolovilo in sedaj šteje organizacija 645 elanov. Razveseljivo pa je, da pristopilo v organizacijo ZB 72 pridrženih članov. Prav zaradi tega, zaradi velikih naporov, ki so ji v času NOB in v povojnem obdobju in jih še danes prenašajo udeleženci ter zaradi ogromnih žrtev, ki so dali svoja življenja za svobodo, smo na naši konferenci z ogorčenjem obravnavali zadnje pismo z dne 25.2.1995, pismo, ki ga je Nova slovenska zaveza poslala svojim članom doma in v tujini. Pismu je priložen "Poziv Državnemu zboru in pristojnim oblastem države Slovenije in podkrepljen s 50 podpisi. Pismo in ta poziv je pravi pamflet, ki izraža predrznost oživljujočega belogardizma in njihovih naslednikov, ki se danes imenujejo Nova slovenska zaveza in ki jo podpirajo razni slovenski zastopniki Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji. V pismi in pozivu so izražene najnizkot-nejše ocene in sovražne besede do Narodno osvobodilne vojne, s tem da jo poimenujejo kot komunistično revolucijo, ki je po vojni izpostavila komunistično totalitarno oblast. Poziva oblasti, naj te akterje obsodi, kaznuje, kolaboracijo s sovražnikom pa prizna, kar pomeni naj oblasti rehabiltirajo domobranstvo in naj vse pravice priznajo kolaboracinis-tom. Izolski borci in udeleženci NOB so na tej konferenci izrazili ogorčenje nad takim početjem in se sprašujejo kakšne so možnosti za kakršnokoli spravo. Ta je še bolj onemogočena, saj Nova slovenska zaveza v omenjenem pozivu organizira vseslovensko zbiranje podpisov v podporo omenjenemu pozivu, pri tem se še posebno obrača na cerkvene odbore oziroma odbore, ki so sodelovali pri postavitvi spominskih plošč umrlim belogardistom. Borci NOB opozarjamo na zlorabo cerkvene institucije, zlasti pa na grobo kršenje cerkvenih pravil, ki jih izvaja del cerkvene hierarhije v podporo tem sovražnim akcijam. Mi borci in udeleženci NOB bomo v bodoče bolj budni in bomo hitreje reagirali na taka izzivanja, ki vnašajo razdor v naše prebivalstvo - med tisto prebivalstvo, ki v času NOB ni imelo med svojimi vrstami bele garde, ampak so v tem neizprosnem boju vsi sodelovali in končno po velikih mukah ter žrtvah skupno z zavezniki premagali italijanski fašizem in nemški nacizem. Občinski odbor ZBU NOB Izola Krajevnim skupnostim se izolska občina očitno ne bo odrekla. Še pred obravnavo osnutka je občinski svet namreč prejel amandma, ki so ga pripravili na seji sveta krajevnih skupnosti, bistvo amandmaja pa je, da predlagajo ohranitev sedanjih krajevnih skupnosti, ki naj bi ostale pravne », DONAT VODI? mesto. Med odprtimi vprašanji iz osnutka novega občinskega statuta je tudi tisto o občinskem grbu. Problematika ima že kar nekaj let, začel jo je prejšnji župan Grahek, novemu županu pa je jasno le to, da je treba s sedanjega grba odstraniti venec, ki ga obkroža, saj je nastal v povojnem času in to menda pri oblikovalcih Delamarisa. Med odprtimi vprašanji je tudi polobla na grbu, ki naj bi bila po mnenju nekaterih sonce, drugi pa pravijo, da je zemlja. Torej je vprašanje, kakšne barve naj bo polobla. Svetniki so sprejeli predlog, da je barvni prikaz grba in bodoče občinske zastave posebna priloga statuta, kaj bo na tej prilogi pa se še ne ve. Za popolno zmedo dodajamo še izolski grb kot ga uporabljajo bivši Izolani v Italiji. Borci so zal 1. julij Borci so na izolski občinski svet naslovili pismo, v katerem so zapisali, da so pri razpravi osnutka o statutu občine ugotovili, da ni opredeljen občinski praznik. Glede na to, da obstajajo posamezniki, ki želijo dati prazniku religiozno vsebino, so prišli do naslednjih zaključkov. 1. "Občinski praznik smo določili "mi" in ga danes v novem statutu ponovno določamo "mi" občani Izole, danes in tukaj z našimi vrednotami, ki jih ni tako malo, da bi jih morali iskati v zgodovini. Mi danes tukaj nismo več prišleki." 2. "Občinski praznik ne more imeti verske - rimskokatoliške vsebine, saj bi s tem izločil verujoče drugih izpovedi in neverujoče." Borci odločno podpirajo sedanjo opredelitev občinskega praznika. Razpravljali so tudi drugih vsebinah npr. o dnevu' samostojnosti občine (4.5.1280) ali o dnevu morja (ribiški praznik), vendar nimajo niti vsebine niti datuma. Razprava o bodočem občinskem prazniku je bila ena bolj zabavnih na peturni seji ob obravnavi osnutka občinskega statuta. Podgrel jo je amandma borčevske organizacije, ki ga objavljamo na 2. strani, zakuhali pa predlogi o občinskem praznovanju na dan Sv. Mavra ali Sv. Donata. Prvi je izolski patron, drugi pa nekakšen kopatron, čeprav je v Izoli "doma" že od 13. stoletja. Seveda so se na seji sveta kresala predvsem mnenja o tem, ali naj ima občinski praznik tudi versko vsebino ali ne, zanimivi pa sta bili dve ugotovitvi: 1. Občinski praznik naj bi bil poleti, saj je Izola vendarle turistična občina (to postavlja v enakovreden položaj dosedanji občinski praznik in praznik Sv. Donata) 2. Praznik na dan slednjega pa bi bil zanimiv tudi zato, ker je običajno trajal po tri dni. 3. Vprašanje je, če je dan izolskega patrona lahko praznik vseh Izolanov, saj imajo druge vasi in zaselki tudi svoje patrone. Kaj, če bi se vendarle dogovorili, da bi ribiški praznik postal občinski praznik, ki bi ga praznovali zadnji vikend v avgustu, tudi kot zaključek sezone. Vsaj o tem, da so v Izoli vedno živeli ribiči se zagotovo strinjajo vsi izolski svetniki. osebe, statut pa naj bi določal tudi njihove naloge in pristojnosti ter oblike financiranja. Vse drugo bi naknadno določili s posebnim občinskim odlokom. Takšno pobudo so podprle tudi nekatere poslanske skupine (Združena lista in Zveza za Primorsko), na seji pa še posebej svetniki DeSUSA in tudi iz drugih vrst ni bilo slišati posebnih ugovorov. Tako bodo krajevne skupnosti očitno ohranile svoje mesto tudi v novi občini, kako bodo delovale, koliko bo profesionalnih tajnikov, kako se bodo financirale in kaj bodo občani z njihovo pomočjo reševali pa je seveda potrebno se doreči. Osnutki statutov občin Piran in Koper so pri iskanju dokončnega predloga lahko dobra rešitev. Najbolj delaven poslanec je bil tokrat Aleš Bohinec (ZZP), do nedavnega dirktor Radia Morje. Pred tednom dni je odšel na novo delovno EKSODUS; » SPQSIWAJHIJ pram€ì bq> mmmm ubiri . Maruša Zagradnik, v.d. ravnateljice Pokrajinskega arhiva Koper o demografski zgodovini in izseljevanju Italijanov po 2. svetovni vojni. Do današnjih dni ni bila predstavljena resnica o izseljevanju prebivalstva iz obalnega predela tj. nekdanje Cone B Svobodnega tržaškega ozemlja od konca druge svetovne vojne pa do dokončne razmejitve področja, za katerega sta Jugoslavija in Italija postavljali ostre ozemeljske zahteve. Slovensko zgodovinopisje do sedaj tega dogajanja ni raziskovalo, niti se o tem ni govorilo. Zato so tolko odmevnejša tendenciozna pisanja z onkraj meje, ki jih žal tu in tam povzamejo tudi slovenski zgodovinarji, ki v sicer kratkih omembah označujejo izseljevanje z besednjakom eksodus, begunstvo. Tudi okvirne številke izseljenih, ki nam jih ponujajo, so močno pretirane. Kakšna pa je v resnici demografska zgodovina obalnega območja v prvem desetletju po drugi svetovni vojni? V Okraju Koper je konec leta 1945 živelo 45.954 prebivalcev od tega skoraj polovica Italijanov. Do dokončne razmejitve, do katere je prišlo šele devet let po končani vojni, je bil Okraj Koper do septembra 1947 v sklopu Cone B ter nato sestavni del Cone B Svobodnega tržaškega ozemlja do oktobra 1954. To sta bili začasni okupacijski coni v upravi Jugoslovanske armade. Po ostrih diplomatskih spopadih se je 5. oktobra 1954 z Londonskim sporazumom na dotedanjo cono B Svobodnega tržaškega ozemlja razširila civilna uprava FLRJ. S tem mednarodnim sporazumom, katerega podpisnice so bile vlade Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Italije in Jugoslavije, je bila dana prebivalcem razmejenega območja pravica, da se lahko v roku enega leta, ki je bil naknadno podaljšan še za eno leto, izselijo v Italijo ter odnesejo s sabo svoje premično premoženje, ne da bi za to plačali kakršne koli izvozne ali uvozne dajatve. Pred odhodom ali kasneje so v skladu z določili Londonskega sporazuma lahko prodali svoje premičnine in nepremičnine, denarna sredstva pa so bila prenešena v Italijo preko posebnega računa pri Narodni banki FLRJ. Pravico za izselitev so imele osebe, ki so bile 10. junija 1940 italijanski državljani in so imele takrat stalno prebivališče na tem območju, ter njihovi otroci, neglede na to, kdaj so bili rojeni. Kdor se je želel izseliti, je moral o tem obvestiti pristojne lokalne oblasti, priložiti potrdilo o plačanem davku, izkaz, da ni v kazenskem postopku, za mladoletne osebe pa odobritev staršev oz. skrbnikov. Jugoslovanske oblasti so pravico do svobodne opredelitve spoštovale, zato prebivalcem, ki so se odločili za izselitev ni bilo treba bežati. Ilegalni odhodi po podpisu Londonskega sporazuma so bili redki. Dovolilnice za izselitev je izdajalo Tajništvo za notranje zadeve Okraja Koper. Sestavni del izselitvene dokumentacije je bil tudi seznam premičnin, ki so jih nato odnesli s sabo. Po določilih Londonskega sporazuma je bilo vloženih 4039 prošenj za 16.000 oseb, ki so se nato v predpisanem roku odselile v Italijo. Od maja 1945 do razširitve jugoslovanske civilne uprave na to območje se je izselilo 7.000 oseb. Del teh je odšel legalno, z dovolilnicami Vojaške uprave jugoslovanske armade, nekaj pa jih je zapustilo to območje ilegalno. To so bili zlasti tisti, ki so se kompromitirali s svojim delovanjem v okviru fašističnih organizacij in formacij v predvojnem ali medvojnem času. Nekateri so se odločili za odhod, ker jim je bila zaradi ideoloških razlogov nesprejemljiva socialistična usmeritev Jugoslavije. Pomembno vlogo pri odločitvi nekaterih je odigral tudi In-formbiro. Val izselitev zaradi človeške stiske ali propagande? V času diplomatskih spopadov za razmeljitev spornega ozemlja je Al ricordo allenivo per I cari /tapinali tl agni unga mia preghiera tli .uif/ragio C.liraapptna Otlli.i. prihajalo med Italijo in Jugoslavijo do napetosti, ki so povzročale strah med prebivalstvom. Tako je zaostritev odnosov in nevarnost oboroženega spopada med Italijo in Jugoslavijo oktobra 1953.leta ustvarila med prebivalstvom negotovost, ki ji je sledil eden močnejših valov izselitve - takrat je zapustila nevarno območje več kot polovica vseh izseljenih do leta 1954. Razlogi za izseljevanje italijanskega prebivalstva so bili zelo raznoliki. Poleg ideoloških, strahu pred novimi oboroženimi spopadi, ki smo jih že omenili, ne kaže prezreti sorodstvenih vezi z osebami onkraj meje. Največ izselitev pa je bilo iz ekonomskih razlogov. V predvojnem obdobju je bilo območje Kopra, Izole in Pirana agrarno zaledje Trsta in kot tako je bilo ekonomsko močno vezano in odvisno od tega industrijskega centra. Mnogi so imeli tam redno, vsakodnevo zaposlitev. Dobršen del prebivalstva je bil odvisen od dnevne prodaje svojih pridelkov v Trstu. Do oktobra 1953 so prebivalci Svobodnega tržaškega ozemlja prehajali mejo med jugoslovansko in angloamerikansko okupacijsko cono z osebnimi izkaznicami, zato ta meja ni pretirano omejevala dnevne migracije. V prvem obdobju po dokončni razmejitvi pa je bila otežena. Ljudje so se zbali za svojo socialno varnost, strah jih je bilo da bodo izgubili zaposlitev, delovno dobo, pokojnine. Gospodarstvo občin Piran, Izola in Koper pa v petdesetih letih še ni bilo tako razvito, da bi lahko takoj zaposlilo vso delovno silo, ki je bila dotlej vezana na Trst. Italija je izrabila to gospodarsko-socialno stisko in z močno propagando preko radia "Venezia Giulia" in časopisov, kot je "La voce Giuliana" vabila svoje "lojalne" državljane v Italijo. V tem smislu je deloval tudi 1954. leta ustanovljeni Italijanski generalni konzulat v Kopru. Italija je namreč predvidevala, da bo z množično izselitvijo izzvala mednarodni škandal ter si s tem morda še pridobila izgubljeno ozemlje. Ko se to ni zgodilo in je množica priseljencev povzročila italijanski državi dokajšnje težave - saj jim je morala sčasoma priskrbeti zaposlitev, stanovanja, poskrbeti za šolanje otrok - se je italijanska politika do tega vprašanja spremenila, a takrat je bilo že prepozno. Kako je bilo s premoženjem? Mnogi izseljeni prebivalci so imeli na slovenskem in hrvaškem ozemlju nepremično premoženje. Nekateri so ga pred odhodom ali kasneje prodali. Ostale nepremičnine so bile v skladu z jugoslovansko zakonodajo nacionalizirane. Nekdanji lastniki so dobili izplačano odškodnino konec petdesetih let, ko je bil leta 1958 v Italiji sprejet zakon o izplačevanju akontacij na račun premoženja, ki so ga zapustili italijanski lastniki na območju nekdanje Cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Med Jugoslavijo in Italijo je bil leta 1983 podpisan sporazum, s katerim je bilo potrjeno, da je Jugoslavija dokončno pridobila to premoženje ter da mora zanj odplačati 110 milijonov ZDA dolarjev odškodnine v trinajstih enakih letnih obrokih, začenši s 1. januarjem 1990. Naslednici tega sporazuma in dolga sta Slovenija in Hrvaška. Med Italijo in Slovenijo je bilo julija 1992 ratificiranih 42 sporazumov, med njimi tudi zgoraj omenjeni. Članek objavljamo v dogovoru z uredništvom Mesečnika Primorski utrip. Fotografije so iz časopisa Isola nostra, ki je glasilo nekaterih Izolanov v Italiji. IN APRILE TRENT ANNI FA Kuzmuva mi Nožedu Na velikonočni ponedeljek so na Nožedu požrtvovalni domačini tudi letos priredili praznovanje, kuzmuvo, ki veljava za enega najstarejših praznovanj na izolskem podeželju; za obujanje starih tradicij in vrnitev h koreninam so se ljudje odločili pred tremi leti. Letos je sedemnajst družin, ki živi v sožitju s sosedi na piranski strani občinske meje, zavihalo meje. Sami so se lotili priprav, načeloval jim je seveda požrtvovalen vaški odbor. V sodelovanju s Kulturnim društvom Korte, ki ohranja stare šege in navade, so otroci pripovedovali šavrinske zgodbe in pesmi - nagajivke. Za glasbo so poskrbeli pevci pevskega zbora Ivan Panger iz Kort in harmonikar iz Cetor. Ob Kulturnem programu je bila na ogled razstava pirhov (svoie so prikazali tudi učenci kortežanske osnovne šole), obiskovalci pa smo lahko pokusili domače pecivo, ki so ga napekle gospodinje - gostiteljice. Praznik so predvsem otrokom olepšale stare igre s pirhi in lov na pršut. Plesalci so si nazadnje lahko nabrusili pete ob zvokih skupine Otavia Brajka. Množica obiskovalcev, predvsem domačinov, pa tudi Izolanov, priča o tem, da praznik spet postaja tisto, kart je nekoč bil - priložnost za srečanje, klepet, pogovor, zabavo obenem pa tudi priložnost, da otroci ob zadovoljstvu starejših začutijo lepoto in vrednote tega čudovitega koščka istrske in primorske zemlje. Stillili it i mil hm V prejšnji številki Mandrača smo Vam skušali prikazati steklino, kot virusno smrtno nevarno bolezen, ki se pod določenimi pogoji hitro širi in okuži določene živalske vrste in ljudi. V kolikor nam je to uspelo upamo, da smo pripomogli k zmanjševanju nevarnosti prenosa stekline iz živali na ljudi. Za današnji prispevek pa smo se odločili zaradi tega, ker se nam zdi, da občani premalo poznajo predpise, ki urejajo gibanje in rejo domačih živali, ki so poglavitni prenašalci urbane (mestne) stekline, to je psov in mačk. Ker je steklina kužna in smrtno nevarna ima država preko njenih institucij dolžnost, da pred njo obvaruje ljudi s preventivnimi in represivnimi ukrepi. Na kratko bomo sltušali opisati ukrepe, ki jih te inštitucije izvajajo in navesti tiste, ki so za izvajanje zadolženi. Ne bi se radi spuščali v polemike o uspešnosti izvajanja posameznih predpisov s strani za to pristojnih, vendar pa bi bilo prav da tudi oni povedo kaj o tej problematiki. Od predpisov, ki urejajo dejavnost države in posameznih nosilcev ukrepov v boju zoper steklino je treba v prvi vrsti navesti Zakon o veterinarstvu in Pravilnik o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline pri živalih. Na podlagi teh dveh predpisov, ki veljata na območju cele države, daje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Veterinarska uprava republike Slovenije preko Veterinarske inšpekcije v Kopru predlog ukrepov za zatiranje stekline (Objavljen je tudi v tokratnih Uradnih objavah občine Izola). V predpisih so navedeni nosilci posameznih ukrepov in sankcije. Nadzor nad izvajanjem te odredbe opravlja veterinarska inšpekcija in je v boju zoper steklino tudi eden najpomembnejših aktov. Kot naslednji tak predpis, ki ureja gibanje nevarnih živali je Zakon o prekrških zoper javni red in mir. V njem |e namreč določilo, da mora-io biti nevarne živali primerno zavarovane. Ker so psi prav gotovo tudi nevarni to pomeni, da morajo biti na prostem privezani na vrvici in imeti nagobčnik. S takim ukrepom se preprečujejo ugrizi, prenos bolezni in seveda klatenje psov po naseljin in na prostem. Občina Izola ima še svoj predpis in sicer Odlok o registraciji, cepljenju, označevanju in reji psov ter o postopku z neregistriranimi in necepljenimi psi. Po tako dolgem naslovu akta bi pričakovali, da je ta problematika v občini povsem urejena in da ni neceplenih in neregistriranih psov, ter da jih imajo lastniki samo tam, kjer je za njih rejo primeren prostor. V enem izmed členov je navedba, da je prepovedano urediti ali postaviti psom bivališče na balkonih, terasah, podstrešjih, v kleten, pomožnih poljskih objektih in drugih neprimernih prostorih. Nadalje je določilo, da sme lastnik na javnem mestu voditi psa samo na vrvici in da morajo imeti popadljivi psi nagobčnik. Predpisano je še, da se psi ki ne nosijo znamkice o cepljenju in se gibljejo brez nadzorstva, odlovijo s strani veterinarske organizacije (jih pobere šintar op.ur.) Iz prakse pa vemo, da ima znamkice le malo psov in da se jih velika večina po Izoli potika brez nadzorstva ter, da zaradi tega prihaja tudi do ugrizov psov za katere lastništvo ni znano. Za nameček naj še dodamo, da je v istem odloku zapisano, da psi ne smejo onesnaževati okolja. (nadaljevanje prihodnjič) SS9VLNA. “M**-: 0*6/63 416 * • <1 TfHWW» V OoHtrmLin & Je ep. v u‘r- MatecTE V javnost je prišla peticija strank oziroma najemniko (lastnikov) poslovnih prostorov pod izolskim stadionom. Najmnikom so se pridružili tudi sosedje, ki živijo v neposredni bližini gostinskih lokalov pod stadionom. Za kaj gre ? Gre za dva lokala pod tribunami izolskega stadiona za Black out in za Mini casino, slednji je sedaj zaprt, vendar se stanje ni bistveno izboljšalo. Oba lokala se ne držita obratovalnih urnikov iz njiju pa prihajajo nasilni, brutalni obiskovalci, ki s svojim početjem bodisi povzročajo materialno škodo (razbita steklovina, izložbe, preluknjane gume na avtomobilih) bodisi onesanžujejo okolico ( bruhanje uriniranje...). Podpisniki peticije predlagajo, da odgovorne službe storijo vse potrebno, da se tako početje ne bo dogajalo v nedogled. Predlagajo tudi, da se lastniku lokala prepove obratovanje, oziroma da obratuje samo v dnevnem času. Vsem tistim, ki imajo pomisleke o dogajanjih ob izolskem stadionu, priporačajo, naj se sami prepričajo v petek ali soboto v nočnih urah oziroma zgodaj zjutraj. osnovna Sola VOJKE SMUC IZOLA Takole obvestilo so prejeli starši otrok na Osnovni šoli Vojke Šmuc. Na šoli očitno računajo, da strošek stotih tolarjev na mesec ne bo dodatno obremenilo revnih družinskih proračunov. Če se nekoliko poigramo s številkami in vzamemo, da OŠ Vojko Šmuc obiskuje 600 otrok, izračunamo, da šola na mesec za papir zbere 60.000,00 SIT. V šolskem letu trajajočem 10 mesecev to pomeni že veliko denarja - 600.000,00 SIT. To pa je veliko papirja. Porabijo učenci res toliko papirja. Včasih smo zbirali star papir, zdaj pa poleg starega še "nov". Žalostno, enoizmenska šola pa brez papirja ! Izola. 11.03.1995 OBVESTILO STARftEM Na šolah aa mad šolaklm latom porabi veliko papirja za pitanja In kopiranja učnih H trt A« v. kontrolnih nalog In podob naga materiala. Večina šol zaračuna učanoem določan prispevek za papir V letošnjem latu aa ja tudi naša šola odločila za ta prispevek, saj so stroški porabo papirja resnično veliki. Po pogovoru na Svatu staršev dna, 16.03.1996, bomo za omenjana stroška zaračunali 100 8fT mesečno vsakemu učanou. Prosim, da z razumevanjem sprejmeta našo odločitev. V.D.RAVNATEUICA DIOMIRA TKALČIČ ■H BUH VODO VOD BO BO VODO - VOD Mesec dni že potekajo dela, ki bodo razveselila najbolj tiste, ki so bili žejni. V tem mesecu dni so že dodobra zagrebli v zemljo, od spodnjega Šareda pa do jagodja, kjer naj bi še letos pritekla voda. Dela se bodo kmalu preselila na krak, ki bo potekal preko Montecalva - Jagodje. Težave z vodo pa naj bi še naprej imeli lastniki pomožnih in kmetijskih objektov, ki naj bi zaradi sedaj veljavnega Odloka o pomožnih in kmetijskih objektih, do vode ne prišli. V Kortežanski krajevni skupnosti se s tem ne strinjajo in povdarjajo, da so za spremembo odloka, ki naj bo bolj človeški. Problem bo najbrž tudi, ko bodo, sedaj služne javne izlivke zaprli takoj, ko bo voda pritekla v hiše. Ena takšna javna izlivka ima mesečno porabo vode okoli 3000 kubikov. Nemalo jih je do sedaj uporabljalo za zalivanje vrtov ravno kakšnega izmed njih. Če ne drugega bodo pa vsaj oni jezni. CESTA PROTI KORTAM NI UPORABNA ZA SMETIŠČE (VIB) Tako prav gotovo mislimo vsi, vsaj dokler nas ne dobijo, da smo ravno mi tisti, ki smetimo. Res je, da smo Izolani kolikor toliko počistili svoj prag, sploh pa sedaj ob akciji, "očistimo naše okolje. In vendar, bi se našlo, kakšno povedati o tem. Povedali bi lahko, da je ravno naš prag, (predmestje, obmestje itd.) poln divjih smetišč. Cesta za Korte je dobesedno zasuta z raznimi odlagališči gradbenega materijala, odvečnih štedilnikov ... Ta odlagališča pa so postala, vse tako kaže, obče veljavna. Tako se tudi zgodi, da mora tajnik krajevne skupnosti Korte (Marino Kleva ), prenašati grožnje tistih, ki jih ob takšnih nečednih dejanjih, kot so odmetavanje odvečnega materijala, zaloti in jih poskusi prepričati o nepravilnosti njihovega početja. Tajnika KS Korte še posebno moti to, ker to počnejo kljub temu, da je mestno odlagališče odpadkov zastonj, sploh pa v primerjavi s škodo, ki jo naredimo s tem naravi in našem okolju. Torej, ne odmetavati smeti kamorkoli in ne groziti, oboje je grdo! ' HANP MAPE” ELEKTRIČNI DROG “Nismo mogli priklicati elektrikarjev, pa smo si pomagali sami. Električni drog, stoji samo zahvaljujoč podpori, ki sva jo naredila s sosedom. Do kdaj bo vzdržalo ne vem, vem pa, da bo hudič, če pade." In resnično je hudič, če pade, pa četudi električni drog. Zatorej bo kar prav, če elektrikarji ne kličete hudiča in ne dovolite, da pade. Sploh pa vam ne bo težko priti do tam, če vam povemo, da v tistem koncu naše občine še nimajo speljanega vodovoda. Morda vam bodo postregli z vinom. V najslabšem primeru se boste naužili svežega zraka in še kakšen špargelj lahko pade kar tako. Sploh pa je to čisto blizu, le korak iz Izole. Vprašajte, kje gre cesta za Montecalvo. NISMO VSI PRAŠIČI ! (VIB) Najprej so praščki, potem prašički in ko prav zrastejo so, prasci. Svinje pa morajo seveda vse to prenašati. Tale na sliki, ki ima stalno prebivališče blizu Mehanotehnike, vse to prenaša že sedemnajstič in ji to očitno ni prav nič težko. Če ne drugega, jih je preživela, generacijo za generacijo. Da so prašiči zelo inteligentni ni dvoma, v tem so zelo podobni človeku. Podobnost je tudi v požrešnosti (obeh ). Najbolj so prav gotovo požrešni ravno tisti, ki jih ljudje označujemo z reklom; kdor je prvi pri koritu...! Samo po sebi je logično, da so tisti prasci največji, ki so prvi pri koritu ali pa še boljše, v več koritih in, ki zadnji odidejo. Takšni prasci so med svojimi vrstniki kaj hitro opazni saj so tudi bolj obilni, močni in hitro uredijo stvari po naravnem zakonu močnejšega. Joj, koliko podobnosti..., ubogi prašički. 1 1 JEZIKOVNA ŠOLA "WELT" 1 ■ •g 62 144 inunmNO stcmhič MANJŠA HIŠNA POPRAVKA (N VŽDRŽtVIUNfi »611*, VODOINŠTAIRCUSKA, KUUČAVNIČAftSKA IN MIZARSKA DCU1 PR016TARSKIH BRIGAD 14 - 663101ZOIR - T€l.( 066/62-144 | POKLIČITE VSAK DAN OD 16. URE DALJE ] PIŠKOTI ZA ČISTILCE! Akcija Očistimo naše okolje se je prevesila v drugo polovico in splošna ocena je, da je ena najuspešnejših doslej. Tovornjaki Komunale komaj zmorejo sproti odvažati polne kontejnerje, ki so jih v sredo napolnili tudi učenci vseh izolskih osnovnih šol, ki so očistili okolico svojih šol, sprehodili pa so se tudi po mestu in počistili, kar so zmoqli. Da bi jim bilo delo lažje in bolj čisto jim je Komunala podarila PVC rokavice in 2.000 PVC vrečic za smeti, sprejel pa jih je tudi župan dr. Gasparini, ki so mu potožili, da v mestu manjka predvsem košev za smeti in da je vse več divjih odlagališč, posebej ob južni obvoznici. Kot zanimivost povejmo, da jim je domačinka iz Livad, ko so čistili okolico njenega bloka, prinesla zvrhano košaro domačih piškotov. Po pričevanju nekaterih jih niso odvrgli v smeti, čeprav jih je akcija tako prevzela. Akcija je povezana _ tudi z odvažanjem starih avtomobilov. Če občinski inšpektorji tega avtomobila še niso opazili sta za to možna dva odgovora: ali še niso šli po stari cesti proti novi šoli Livade ali pa vedo, da ne bodo nič zaslužili, saj zagotovo nihče ne bo prišel po to razbitino na odpad. od 17.4. do 23.4. KS JAGODJE 1. KS JAGOD JE-park. Hampy 2. CESTA V J.-S.ALLENDEJA 3. PROLETARSKIH BRIGAD-igrišče 4. STRMA POT-POD VINOGRADI 17.4. - 19.4. 4. NA TERASAH 20.4. - 23.4. 5. CESTA V J.-HUDOURNBKA 17.4. - 19.4. 5. VRTNA ULICA 20.4. - 23.4. 6, MLADINSKA-začetek 17.4. - 19.4. 6. ILIRSKA-SENČNA 20.4. - 23.4. 7. OUČNA-NA GRIČU 17.4. - 19.4. 7. OB PROGI-začetek 20.4. - 23.4. ŽELEZO 17.4. - 19.4. 1. KS JAGODJE-Hampy 2. Parking nasproti marketa 3. OB PROGI-začetek 20.4. - 23.4. 1. PROL. BRIGAD-igrišče 2. MLADINSKA-začetek 3. STRMA POT-POD VINOGRADI PAPIR 17.4. - 19.4. 1. KS JAGODJE-Hampy 2. Parking nasproti marketa 3. PROL. BRIGAD-igrišče 20.4. - 23.4. 1. POD VINOGRADI-vodovod 2. CESTA V J. - HUDOURNIŠKA 3. OB PROGI-začetek od 24.4. do 30.4. KS KORTE 1. ŠARED 2. MALIJA 3. KORTE-zadružni dom 4. KORTE-pod vasjo 5. BAREDI 6.NOŽED 24.4. - 26.4. 6. CETORE 27.4. - 30.4. 7. MEDOŠI 24.4. - 26.4. 7. MALA SEVA 27.4. - 30.4. ŽELEZO 24.4. - 26.4. 1. ŠARED-avt. postaja 2. MALIJA-avt. postaja 3. BAREDI-zgornji 27.4.- 30.4. 1. KORTE-zadružni dom 2. MEDOŠI 3.NOŽED PAPIR 24.4. - 26.4. 1. ŠARED-v naselju 2. MALIJA-avt.postaja 27.4. - 30.4. 1. KORTE-zadružni dom 2. MEDOŠI Akcija bo lètos potekal tudi po nekaterih majhnih zaselkih v občini in sicer bodo kontejnerji v začetku maja (od 3.5. - 7.5.) postavljeni v naslednjih zaselkih: KOŠTRLAG, RONKE-pri koritu in DOBRAVA PO SLEDEH DEZINFORMACIJE NI BIL TRUNKL! Pred štirinajstimi dnevi smo na športni strani zapisali, da je med nogometno tekmo Izola.Koper bil opravljen rubež vstopnine v korist diplomiranega psihologa, mag. Roberta Trunkla iz Kopra. Takšno informacijo smo na prizorišču dobili tudi od samih ljudi iz sedanje uprave kluba. Takoj po objavi nas je poklical ta znani obalni psiholog in povedal, da rubež ni z njim v nobeni zvezi, čeprav je res, da mu klub dolguje določeno vsoto denarja še za usluge pred tekmo z Benfico. Poiskali smo ga na osnovni šoli Livade, kjer opravlja svetovalna dela za šoloobvezne otroke in iz pogovora z njim povzemamo naslednje ugotovitve: 1. Ni res, da bi Robert Trunki imel kakršnokoli povezavo z rubežem inkasa izolskega nogometnega kluba. 2. Res je, da je klub dolžan gospodu trunklu 60 tisočakov, (v tolarjih ) 3. Res je, da jih je pošteno in z strokovnim delom zaslužil, (na njegovo delo ali strokovnost ni bilo s strani kluba nikoli nobene negativne pripombe) »mm. 4. Resnična in lepa je misel gospoda Trunkla, da bi naj klub enkrat javno prikazal svoje upnike, da bi si bili enkrat za vselej na čistem o tem, kdo je komu kaj... 5. Res je, da čaka zgoraj omenjeni gospod na svoj zaslužek "pravljična11 3 leta ). 6. Res je, da mu je po sklepu sodišča o omenjenem dolgu, gospod Mikulin s podpisom jamčil, da bo upniku priti do njegovega upa. 7. Še nekaj stvari nam je povedal mag. Trunki a vsega nismo zapisali, ker nam je bilo kar malo hudo, da se vse to dogaja v Izoli - mestu prvoligašev. Bilo nam je tudi hudo, ker bi mu lahko nehote povzročili kaj slabega in zlega. Nenavsezadnje, bi ga morda, kateri preveč vnet navijač še lahko linčal in bi se tako klub lahko znebil enega upnika. Kaj pa ostali..., ki še pridejo? Tako torej, zdaj so stvari na mestu. Nobenega linča, nobenih groženj! Gospod Trunki nima z vso to izolsko mineštro nič skupnega, razen svojega upa, ki pa PONAVLJAMO : NI POVZROČIL RUBEŽA. Le upamo lahko, da se bo morda nekega dne zgodilo, da bomo začeli iskati vzroke, ne pa, da ugotavljamo posledice. Ivan Vrtnik Blaško vm,. ''"//'M NOGOMET NENADEJANA ZMAGA Izola : Železničar 1:0 Izola: Karahoda 7,5; Gregorič 6,5; Čotar 6,5; Čačič 6,5; Okčič 7; Božič 6,5; Bičakčič 5,5; Makivič 5,5; Velkovski 7; Omanovič 6,5; Smej 6 Strelec Velovski v 16. minuti. V sicer slabi tekmi smo videli prvo izolsko zmago v spomladanskem delu. Zmaga je seveda dobodošla, vendar je le obliž na vse rane izolskega kluba. Če se vrnemo k tekmi lahko povemo, da prave igre skoraj ni bilo. Izolani so povbedli že v šestnajsti minuti, ko se je zares izvrstno znašel Velkovski in premagal ljubljanskega vrataja z natacnim strelom z roba kazenskega prostora. V nadaljevanju prvega polčasa so Izolani samo še enkrat streljali na ljubljanski gol. Tudi v drugem polčasu se slika na igrišču ni spremenila. Železničar je bledo napadal, Izolani pa so se branili. Tokrat jim je uspelo. ROKOMET (ženske) Rokometna prvenstva v ženskih rokometnih ligah se bližajo zaključnim bojem. MARINA IZOLA : KOČEVJE 24:26 ŠKOPEL|A, LAKOŠEL|AC B. 1, HODŽIČ 1, VESELIČ B, MATAHLIjA 2, RADO|KOVIČ 1, LAKOŠELJAC P. 8, ŠMITRAN 7, STUBEL)t NADAREVIČ 1, ZALOVIC, BUBOLA V prvi državni ligi je ekipa Marine Izola v soboto odigrala predzanje kolo z ekipo iz Kočevja. Po slabem začetku ko so Kočevke povedle že za 7 -, golov so Izolanke v nadaljevanju zaigrale bolje in na koncu izgubile za dva gola. Mlado ekipo Izole tako čaka še tekma z Mlinotestom v zadnjem kolu nato pa se prične play aut kjer se bodo Izolanke med zadnjimi štirimi ekipami v prvenstvu borile za dve prosti mesti, ki še zagotavljajo obstanek v prvi ligi. Mlajše deklice A (letnik 82) Marine Izola bodo v soboto 22.4.95 nastopale na finalnem turnirju za naslov državnih prvakinj v Žalcu. Poleg Izole nastopajo še ekipe Olimpije iz Ljubljane in domačin Žalec. PRAVO JADRANJI JADRANJE IZREDNO LEPE IN KVALITETNE REGATE Ugoden veter, kakršnega si jadralci samo želijo je konec prejšnjega tedna pomagal jadralnemu klubu Burja pri organizaciji tradicionalne mednarodne regate Spring Cup, ki ne skriva ambicij, da bi postala ena najmočnejših velikonočnih regat v Srednji Evropi. Na tokratni izvedbi tekmovanja za razrede Evropa, Laser, Laser Radiai in 470 so nastopili tekmovalci iz Avstrije, Italije, Češke, Slovaške, Rusije, Ukrajine, Hrvaške in Slovenije, najlepše regate pa so vozili tekmovalci v razredu 470, saj je prav v tem razredu konkurenca kandidatov za nastop v državni reprezentanci najmočnejša. Na koncu so v spopadu naših posadk zmagali Ukrajinci, Čopi - Margon (j.C. Portorož-Olimpic) sta bila tretja, Brcin-Pegan (Olimpic-J.C.Pirat) šesta, od desetega do trinajstega mesta pa so se zvrstile druge izolske posadke: Smerdu-Bertok (Olimpie), Dekleva-Dekleva in Jurak Galeb (vsi Burja). V razredu Evropa je Vesna Dekleva (Olimpie) suvereno premagala celotno moško konkurenco in potrdila, da se vrača v dobro formo, kar je zelo pomembno pred močnimi regatami, ki jo čakajo v naslednjih mesecih. Ob njej so se med deseterico uvrščali tudi drugi izolski tekmovalci v tem razredu (Belingar, P. Mislej, A.Mislej, Prelovšek), v konkurenci Deklet pa je presenetila Tanja Rener (Burja). V razredu Laser je zelo dobro jadral Samo Potokar (Burja), vse bolj pa lahko računa na pomoč dveh novih laseristov, Žbogarja (Burja) in Ravnikarja (Olimpie). OPTIMISTI V PIRANU Konec tedna ie bil tudi piranski zaliv prekrit z jadri. V močni burji so vozili na kriterijski regati tudi jadralci v razredu optimist. Od Izolanov je bila Tržačanka Ana Žerjal druga, kandidaturo za širši sestav državne reprezentance pa so pri fantih napovedali še: Košir, Štanta, Pilepič (Burja) in Kramarič, Štrukelj, Macarol (Olimpie), pri dekletih pa je (z izjemo Žerjalove) vse še povsem odprto. Prav tako so se mlajše deklice letnik 83 uvrtile v finale, ki bo 5.5.95 v Izoli in na katerem bodo sodelovale še ekipe Krim Electe in Žalca, Marina Izola: Mlinotest 23:20 KOFALT, RATOŠA, ŠKRBEC, KOVL|ENIČ, LAZAR, ZE|NIČ, BOŽIČ T„ BOŽIČ P., BOŠNJAK, STUBELJ, MUŽENIČ Starejše deklice so v zaostali tekmi prvenstva za starejše deklice v Izoli zasluženo premagale ekipo Mlinotesta iz Ajdovščine in sedaj prav pred njimi vodijo na lestvici že za štiri točke Rokometna ekipa os. šole Livade se je uvrstila v polfinale državnega prvenstva ŠŠD in se je v sredo v Ribnici borila za vstop v finale Play off v drugi rokometni ligi: Grosuplje : Delmar 15:18 Izolani so sicer imeli v Grosuplju nekaj težav, vendar so na koncu zasluženo slavili in se tako uvrstili v polfinale play off-a. No. 32 A. 20 IV 1995 agMgiiBiw^ 'poy£č& detta, comunità Mattana, di, 'J&ota, Cittadinanza amara Morte civile. È la drammatica situazione nella quale sono costretti a vivere alcuni nostri connazionali. Quelli più anziani che non hanno presentato la richiesta di cittadinanza slovena nei termini prescritti dalla legge. Poco importa ai funzionari di Lubiana se ormai risiedono nella regione costiera da trenta e più anni. Dovevano inoltrare domanda ai tempi de! referendum sull’ indipendenza, ovvero entro dicembre ’90. Poco importa ora i motivi per i quali non l'hanno fatto. Ma perché umiliare questa gente? Nei luoghi di residenza non figurano più, anche volendo fare ad es. la cittadinanza croata ciò non è possibile perché data l’età e i tanti decenni di lontananza dal luogo natio non sono più compresi nei registri. Ecco che in mancanza di una risposta in termini accettabili da parte slovena si ritrovano ad essere apolidi. Senza passaporto o altro documento ad esempio per viaggiare da Isola, Capodistria o Pirano fino a Muggia o Trieste. E per fortuna che al momento dispongono della carta d'identità perché rilasciata a vita. Ma mettiamo il caso che occorra sostituirla - come de! resto annunciato - cosa succederà? Meglio non pensarci. Ma questo è soltanto un esempio. Ci sono altri connazionali più giovani che hanno il consorte sloveno e loro invece figurano quali stranieri. Anche in tali casi le domande di cittadinanza sono ferme da qualche parte con conseguenze immaginabili. Soprattutto nel campo lavorativo dove ci si arrangia - i più fortunati - con contratti a termine, ma di posto fisso non è il caso di parlarne. Insomma disagi a non finire. “Lei ò in lista - così più o meno la risposta che si sentono dare a Lubiana - ma bisogna attendere. ” E intanto mesi, gli anni passano. Claudio Moscarda Al Consiglio comunale Statuto da discutere Proprio mentre d stiamo preparando per andare in stampa con il servizio preparato dell'ultima riunione del Consiglio comunale di Isola è in caso un'altra seduta con all’adine del giorno la bozza di statuto del nostro Comune. Purtroppo, per mancanza di tempo, di quest'ultima non è possibile dare notizia, anche se siamo certi susciterebbe maggiore interesse presso i nostri concittadini e connazionali. Già martedì, in previsione della seduta del Consiglio comunale di mercoledì, si è riunito il Consiglio della nostra Comunità autogestita per discutere di questo importante documento e per dare nostro gruppo nazionale. Per il momento, comunque, è possibile dire soltanto che la bozza di statuto comprende un centinaio di articoli, che la posizione della nostra comunità nazionale è presente in alcuni di essi, che la nostra CAN ha già discusso abbondantemente sui contenuti che, a suo giudizio, dovranno essere necessariamente considerati. E, pur non potendo ancaa informare sull’andamento del dibattito, già fin d’aa è possibile dire che non tutte le nostre proposte sono state prese in considerazione. È prevedibile, quindi, che la discussione in Consiglio comunale sarà alquanto vivace. E non soltanto sui punti che riguardano la nostra comunità, ma anche su quelli che in ogni caso d vedono cdnvolti come cittadini. Su tutto questo, però, provvederemo ad informarvi sul prossimo numero, tra quindici giorni. Per quanto riguarda la seduta del 5 aprile, invece, poche le cose rilevanti affrontate dal Consiglio comunale. alcune indicazioni concrete ai consiglien del Senza grandi dibattiti è stata respinta anche la proposta di nominare il segretario del Comune fino a quando non verranno presentati l’intera struttura aganizzativa e l’aganigramma dell’apparato amministrativo. Ma anche in questo caso non è stato un voto negativo, visto che la maggioranza dei consiglieri ha preferito astenersi. È stata approvata, invece, la tesi di preparare quanto prima una proposta che riguardi la struttura aganizzativa dello stesso Consiglio comunale. Dibattito abbastanza lungo, invece, sulla proposta di modifica del regime di traffico previsto per il centro storico, considerata non esauriente. Anche questa è stata rimandata per ulteriori modifiche e aggiornamenti. Da parte nostra è stato chiesto che la nuova proposta contempli l’emendamento avanzato dalla Comunità per un adeguato regolamento del traffico nella via Zustovič, dove ha sede la scuola media con lingua d'insegnamento italiana. Silvano Sau Foto: C. Chicco Gremitissima la "San Mauro" di isola in occasione delle scorse festività pasquali. Alla Santa Messa del Lunedì dell’Angelo, celebrata dal parroco don Andrej Sedej, ha dato il suo valido apporto anche il Coro "HALIAETUM" della Comunità degli italiani "Pasquale Besenghi degli Ughi" di Isola, diretto dal maestro Claudio Strudthoff. Oltre al bel canto corale, abbiamo potuto apprezzare lo squisito "a solo" del soprano Eleonora Matijašič, corista dcIPHaliaetum", che, accompagnata all’organo dal maestro Strudthoff, ha eseguito il "Panis Angelicus" di C.A. Franck. Come eravamo tanti anni fa La TV ha 40 anni Al giorno d’oggi il televisore rappresenta quasi un normale pezzo di arredamento di qualsiasi locale. Compresa la Comunità degli Italiani. È indubbio, tuttavia, e molti soci anziani se lo ricordano ancora, la presenza di un televisore nella sede del C.I.C. è stata per parecchio tempo motivo di vanto e, anche, di un grande afflusso di connazionali e non. Soprattutto nelle serate quando la RAI trasmetteva quelle che oggi vengono considerate trasmissioni storiche. Ve le ricordate le puntate di “Lascia o raddoppia", tutti ti a fare H tifo per questo o per quello? Oppure “Il Musichiere" con Mario Riva? Oppure i primi festiv Dai verbali della nostra Comunità abbiamo scoperto che H problema del televisore era stato sollevato alla riunione del Comitato del Circolo Operaio di Cultura tenutasi il 16 settembre 1955. In quell’occasione, sotto le varie, un membro del comitato "chiede perché mai il Circolo non abbia ancora la televisione. Secondo tutti i presenti questo sarebbe un mezzo efficacissimo attirare i soci, i quali poi senza troppe diffico accetterebbero di prendere parte di qualche gruppo. Onde poter comperare la televisione si decide di fare un prestito di San Remo? in banca. Il comp... ( atteniamo sempre al principio di non fare nomi) si interesserà per la procedura d'importazione presso il vicepresidente del Consiglio ecc distrettuale." La decisione di acquistare un televisore, comunque, viene approvata dalla /X Assemblea del CIC del 4 ottobre 1955. Nel verbale leggiamo: "Nell'ambito del C.P.C. si è discusso per approvare 1 compera di un televisore quale dotazione del Circolo, e si è giunti alla conclusione che con un prestito ciò si può fare. Però per far questo si deve avere anche la garanzia dei soci, la garanzia della loro presenza, della lor aderenza, della loro attività per innalzare il nome della minoranza italiana nel Jugoslavia di Tito. Il comp... chiede, a questo proposito, se per le audizioni o meglio per le proiezioni televisi' verranno fatte delle dif ferenziazioni tra soci e non soci. Il comp... della presidenza dei lavori risponde che a tale proposito dovrà provvedere la nuova Direzione del Circolo." SS. "Spade, bastoni\ pochi danari e tante coppe" Una bella festa il terzo torneo di carte della Pasquale Besenghi degli Ughi di Isola, tenutosi lo scorso fine settimana. 24 i giocatori al nastro di partenza per raggiungere il prosciutto del Carso (primo premio), la mortadella emiliana (secondo premio) e il cartone di vini capodistriani (terzo premio). Inutile sottolineare quanto fossero agguerrite le 12 coppie in campo. Qualcuna anche un tantino di troppo, causa il grado alcolico della bevanda maggiormente consumata prima, durante e, soprattutto, dopo le ostilità. Tutto, però, è filato nel migliore dei modi. È mancato, chissà per quale motivo, il promesso intrattenitore Guido Merlot. Si sarà imbattuto nella Malvasia? Ne daremo notizia in un’altra occasione. Dopo 5 ore di estenuanti battaglie con le coppe (perpetuamente umide di quel balsamo "che fa morbin’’) e con gli altri colori, conditi da qualche "zoco”, "ligamanighe", "totano”... il prosciutto è andato a casa di Mario Frančeškin e di Bruno Sergaš; la mortadella è finita a imbandire le tavole di Roman Hrvatin (che giocava in trasferta) e di Boris Furlanič; il cartone di vino, invece, è rimasto tra l’inventario del "premiato bar sociale" di Palazzo Besenghi. Non poteva andare altrimenti, visto che la serata era quella del "venerdì magro". Guai peccare con prodotti suini! In compenso si è "peccato" con "el bacalà in bianco". E che crepi l’avarizia! Gianfranco Siljan ’Ste carte... Foto: C. Chicco Attività comunitaria Sahato 6 maggio alle ore 19.30. alla Casa di cultura di Isola, la Compagnia teatrale dialettale triestina “SIPARIO APERTO” presenta la commedia comico brillantissima di Silvio Petean “...SU MARE GREGA!” per la regia dello stesso Petean. Lunedì 8 maggio alle ore 18.00. nella Sala grande della Comunità, conferenza del prof Pietro Turchct sul tema “IL DIABETE: classificazione, prevenzione, nuovi orientamenti terapeutici”. Il “Festival intemazionale di canzoni per bambini CANTAPICCOLO” previsto per il periodo dal 21 al 24 aprile a Tolentino e al quale dovevano partecipare il nostro gruppo di minicantanti è stato rinviato per cause tecniche a settembre. Biblioteca Orario d’apertura: lunedì e giovedì dalle ore 17.00 alle 19.00. Sala di lettura Orario d’apertura: dal lunedì al venerdì dalle ore 16.30 alle 20.30. // Mandracchio, foglio della comunità italiana di Isola Redattore responsabile. Claudio Moscania La redazione. C. Chicco, M. MaureL C. Moscarda, C. Raspollò, S. Sau, G. Siljan, A. Sumenjak Indirizzo, via S. Gregorčič 76, 66310 Isola, Slovenia tel-fax. +386 66 / 65031 / 65853 IZ AMBULANTE Dr. med. Andrej Dernikovič Pomlad: peče in boli Tudi ljubezen do sebe gre skozi želodec. Prihod sezone pomladnih težav z želodcem in dvanajstnikom napoveduje v ambulanti več obiskov kroničnih bolnikov . Nimajo pa težav z želodcem samo "kronični" bolniki. Nemaren način prehranjevanja in življenja nasploh pripelje občasno pri marsikom do težav, o katerih bom pisal danes. Ob branju se vam bo zastavilo vprašanje ali naredite sami zase dovolj in preprečite občasne motnje v delovanju želodca in nastanek Kroničnih težav; tisti pa, ki ste že dolgoletni trpeči da bi preprečili ponovitev lanskoletnih pomladnih in jesenskih pekoč in bolečin v zgornjem delu trebuha? Veste dovolj o delovanju želodca in dvanajstnika, da bi si lahko učinkovito sami pomagali morebiti tudi brez zdravnika ? Podajam nekaj informacij iz knjižice, ki jo je izdala tovarna zdravil Bayer za boljšo osveščenost potrošnikov njenega zdravila Rupurut. V želodcu se nadaljuje v ustih začeta prebava hrane. Želodec hrano začasno zadržuje in jo v odmerkih pošilja naprej v dvanjastnik. Notranja stena želodca je prevlečena s sluznico, ki izloča želodčni sok. V želodčnem soku sta poleg drugih snovi encim pepsin, ki prebavlja beljakovine in solna kislina, ki zažene (aktivira) pepsin. Solna kislina poleg tega uničuje klice, ki prihajajo s hrano v želodec. Hrana ostaja v želodcu od ene do pet ur, odvisno od njene sestave. Hrana z veliko ogljikovih hidratov kot so sladkor, kruh in krompir, zapusti želodec prej kot kot hrana, ki vsebuje veliko beljakovin, npr. meso in ribe. Najdlje obleži v želodcu mastna hrana. Zaradi delovanja mišic se hrana, ki je v želodcu, dobro premeša z želodčnim sokom in se pomika proti izhodu iz želodca. Nato prevzame tanko črevo glavni delež prebavljanja, želodec preobremenjen ali, če je zaradi napačnega prehranjevanja ^nenehno dražen, se pojavijo motnje v njegovem delovanju. Želodec se temu upre in pojavijo se težave, ki jih lastnik želodca občuti kot: - pekoči obutek v želodcu, - kislo spahovanje, - občutek napihnjenosti, - bolečina, - težek želodec. Prihodnjič: Kako želodec zboli, Kaj lajša "klili želodec"? timu** 3To ctftrkibvro SHJcOTOtl cO^K-TT NI j k! IC.oU. taCOlW MANDRAČ je tednik KS občine Izola Naslov: Veliki trg 1, 66310 Izola, tel / fax.:066 / 61 -139 Predsednik časopisnega sveta: Glavni in odg. urednik: Drago Mislej Uredništvo: D. Mislej, V. Ostrouška, N.Zajc, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), E. Šahbaz, 1. Vrtnik-BIaško, Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena SO Sit. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola, 61-139 ŽR: 51430 603 - 32431 Tisk: Birografika BORI, Izola MENJALNICA IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI dipl. oec. Ivan Konstantinovič Sončno nabrežje 14 66310 IZOLA tel./fax. 066/63-211 STANOVANjA - HISE - PARCELE POSLOVNI OBjEKTI - PROSTORI PRODAjA - NAKUP - ZAMENjAVA 21.4. - 8.15 KULTURNI POLIGON 10.30 O LOKOSTRELSTVU 20.30 YESTERDAY 22.4. - 8.45 STANJE NA MEJNIH PREHODIH 16.30 CAPRIS ROCK 20.05 ALBUM TEDNA 23.4. - 9.00 OTROŠKA ODDAJA 16.00 IZPRED JURČKA O ŠPORT, GLASBI... 20.00 MA KI 3 ponovitev 24.4. - ŠPORTNO POPOLDNE 21.00 NEW WAVE 25.4. - TURISTIČNO POPOLDNE 17.00 DVOJEZIČNO POPOLDNE 20.05 MA KI 3 26.4. - BORZA ZNANJA 11.00 MANDRAČ 18.00 PARADAJZ BREZPLAČNI MALI OGLASI Avtomobil G S, registriran, vozen, letnik 85 prodam za 800 DEM tel.: 62 -814 Zastavo Mediteran Karambolirano prodam za rezervne dele, za 200 DEM tel.: 62 814 Mlada družina išče eno ali dvosobno stanovanje v Izoli, tel.: 61-956 BY NIGHT ROCKLINE PETEK 21. april: "TORNADO" Franco Ghietti band SOBOTA 22.april: BEST OF ROCK DJ. Lovro BY NIGHT ANKARAN «■UBHS *%>r> eruwó&n iuu\ (TOTHA 7m VAiy AIUU MAZIJI OD TOuipwnutC \ hRAlIKoijoMIVM,' m^cwìfn: S7A11 KO OfitMllj.Utl'.' 61AVMO QCtÙU&JniVlAU VUS^H ^Rs^'sassflffiaw «mniowiiu wwv.k j»»l