„Glasbena Matica“ v Ljubljani.
III. redni koncert
dne 19. marca 1899.
Besedilo zborom.
1. Slovenske duhovne pesmi iz XVI. in XVII. stoletja:
a)	Ave, presvitla Marija!
Ta pesem je z napevom in 8 kiticami natisnena v molitveni knjigi, katero je izdal Matija Kastelic, korar in beneficijat bratovščine sv. rožnega venca v Novem mestu, 1. 1678. kot ,,prva pesem od sv. rožnega venca“, ter obseza vseh 15 skrivnosti na besedo ,,Ave Marija“ — 1. tu natisnena kitica obseza glavne misli „veselega dela“, 2. kitica „žalostni del“ in 3.'kitica „častitljivi del“. Bratovščine sv. rožnega venca, katere so bile v 17. stoletji že zelo razširjene med Slovenci, so pele te pesmi pri svojih duhovnih opravilih v cerkvah in tudi doma. Predstoječa pesem se je pela mnogo v Novem mestu in v Velesovskem samostanu na Gorenjskem. V drugič se je molitvena knjiga natisnila
1. 1682., iz česar se poleg poročil tudi da sklepati, da se je knjiga mnogo rabila.
1.	Ave, presvitla Marija! Tebe časti duša moja, Sama spoSela si Boga, Jezusa si Ti rodila 0 Marija!
Ah, bratje, sestre Marije, Polej Jezus za nas vmrje, Težkost '.-riža za nas nesil, M’, taisf^rr. * j križan bi’.!
0 Marija!
3. On je to večno smrt razdjal Ker je od smrti gori vstal. Angeljci s petjem pridejo, T'jbe, Marija, spremljajo ’
0 Marija!
b)	Prva kitica Trubarjeve „Razlage deset zapoved“ iz 1. 1550.
Poslušaj, človek, razumej,
Kaj oča ti nebeški sam zapovej,
Da bodeš vejdel inu tudi storil Proti Bogu inu ludem,
Da boš prijeten vsem!
(Sledi še 12 kitic, katere obsezajo razlago 10 zapoved božjih in sklepno molitev.)
c)	Primož Trubarjev „Oče naš“ iz 1. 1550.
Je natisnen prvikrat v katekizmu Primoža Trubarja 1. 1550. z 9 kiticami pod naslovom: ,,Orationis Dominicae longior et perspicua interpretatio. Tiga Ozha nafha obilna saftopna islaga, fkusi Truberja.“ Natisnen je pozneje v vseh izdajah slovenskih pesmaric XVI. stoletja, in sicer 1. 1563. kot št. 4.; 1. 1574. pod št. 8. ; v J. Dalmatinovi pesmarici iz 1. 1584. pod št. 10. in v Felicijana Trubarja pesmarici 1. 1595. Besede in napev so original Trubarjev.
Oče naš, kir v nebesih sediš, Povsod, kaj se stori, vidiš, Jezus ta nas je s tabo zmiril, Nam vsem nebeški raj dobil, Ino je nas tudi vučil,
Da bomo prav molili V veri te prosili. —
Ti si le sam,
Ki moreš nam Pomagati varovati Dušo, telo, kar imamo,
Na to mi vsi,
Revni vbozi,
Molimo po tem Jezusi!
2.	resp, 5. Naš kruh vsakdanji daj nam danes, Ti vsaj le sam skrbiš za nas;
Daj nam, kar mi potrebujemo, Dokler v životu bodemo,
Da naš vžitek dobodemo Našim bližnjim brez škode,
Da nam žegnan bode. —
Pred dragino,
Zlo družino,
Boleznimi, pred vojskami,
Ljubi Oče, obvari nas,
Daj nam verno
Gospoščino
Ino dobro soseščino!
d) Adam Bohoričeva „Jutranja pesem'
natisnena prvič 1. 1584. v Dalmatinovi pesmarici kot 68. pesem pod naslovom: ,,Ena druga Otrozhia Peifam, kadar fe s’jutra gori vftane, ali s’vezher fpat gre, k’ naprej petju fvoim otrokom, fkusi Adam Bohorizha sloshena“ — obscza 27 kitic in 2 kitici spremenjeni za večerno pesem; v drugič natisnena je 1. 1595. v pesmarici Felicijan’a Trubarja.
Besede in napev so original Bohoričev. V koncertu se pojo kitice: i, 3, J in 2j.
1. Minila je vže strašna nöö,
Iz teme je postala luč,
Veseli dan zdaj gori gre, Solnce svojo luč razprostre..
3. Vzdigujmo, Bog, k tebi naš glas, Ti Bog, resnično vslišiš nas,
Si ukazal nam prav moliti, Obljubil si nas vslišati.
25. Tebi, o Bog, peročimo Dušo, telo, kar imamo,
Sebe, oča, mater ljubo,
Bratce, sestrice, vso družbo.
5. 0 Jezu Krist, Bog no človek, Pri Oču naš zvest besednik, Vseli grešnikov si odvetnik, Vsega sveta odrešenik.
e) Juri Dalmatinova „Srčna in tolažljiva molitev za pravo krščansko smrt“.
Kadar pride poslednji čas, Da jaz bom moral vmreti,
0 Jezu Krist, kir si za nas Tudi moral trpeti,
Stoj meni zvesto na strani, Pred hudobo mene brani,
V svoje roke me vzami!
(Natisnena 1. 1584. in 1595.)
2. Zakaj jaz poročim tebi Mojo vbogo dušico,
Daj revnemu meni v nebi Gledat’ sveto trojico, Tolaži me z besedo svojo, Pripelji me v sveto nebo,' Kjer ti sedaj prebivaš
10 Zato te prosim jaz, o Bog, Vsliši ti prošnjo mojo,
Reši me tudi iz nadlog, Skazi mi milost svojo,
Vse grehe odpusti meni Pripelji me tudi k sebi V večno življenje, Amen!
f) „Kaj žaluješ, srce moje?“
V Dalmatinovi pesmarici 1. 1584. natisnena pesem brez imena zlagatelja pod naslovom:
1. Kaj žaluješ, srce moje,
Kaj zdihuješ in medliš,
Kaj le željam svojim strežeš, Kaj se brigaš in skrbiš Za posvetno blago,
Za srebro in zlato ? [Zaupaj ti svojmu Bogu,
Kir je stvaril zemljo, nebo!]
2. On je tvoj predobri oče,
Ki otrok ne zapusti,
On pozna potrebe tvoje Bolj kot sam poznaš jih ti, Zaupanje le-to Poplcfdanö ti bo.'
[On je tvoj oče in tvoj Bog, Ki ti pomore iz nadlog.]
„Ena lepa duhovna“.
Vse bogastvo, vsi zakladi, Čast posvetna, lep obraz, Kar tu našo srce mami, Traja le en kratek čas —
A skrb za svetni s’jaj Zapravi iveti raj.
[Da tega duša ne zgreši,
Ji, večni Bog, pomagaj ti!]
g) Jan. Schweigerjeva „Lepa duhovna pesem“ (srečna smrt).
1. Hvala Bogu, moj čas je tu, ■ Da se imam ločiti S tega sveta gori v nebo, Tam vseh nadlog prost biti. Zato jaz hočem pred smrtjo Storit’ duhovno oporoko V božjem imenu, Amen.
2. Jaz verjem ter z ustmi spoznam Le en jedin stan božji,
Kakor se je razodel sam V sveti besedi svoji.
Ta gospod Cebaot je svet, Jehova, večni Bog brez let,
On je vse reči stvaril.
3. Poleg pa tudi verujem V božjem jedinem stanu Sveto trojico, vam povem, Kakor stoji pisano,
Kir je Oče, Sin, sveti Duh, Te tri osebe en sam Bog, Vseh čast, moč je enaka.
26. Oči moje vkup gredo že, Nebo se je odprlo,
V odprto moja duša gre, Telo bo tukaj vmrlo. — Jezu, vzami v roko tvojo To vbogo dušico mojo, Katero si odrešil!
27. O gospod Bog, ti stvarnik naš, Kir si nas vse odrešil,
Ti sam vse naše nuje znaš,
Ino si nas posvetil:
Kadar pride poslednji čas, Vzami ti tjekaj v nebo nas,
V večno življenje! Amen.
h) „Češčena si, Marija!“
Napev in besede natisnene so v prej omenjeni Kasteličevi molitveni knjigi 1. 1678. in 1682. (z 9 kiticami).
Češčena si, Marija ti!	Pohlevno k tebi kličemo,
Blagruje te in vse časti.	V dolini solz zdihujemo,
Nebeški angeljci slave,	Pomagaj ti nam v sveti raj,
Slavč na zemlji te ljudje!	Živeti tam na vekomaj!
Marija, ti, češčena si!	Marija,	ti,	češčena	si!
* vA
3. Slovenske narodne pesmi za mešan zbor.
a)	„Rasti, rasti, rožmarin!“
Rasti, rasti, rožmarin,
Ti deviSki drag spomin! Rožmarin ima svoj duh, Naj bo zelen al’ pa nuh.
Kadar jaz umrla bom, Venec lep imela bom:
’z rožmarina nemškega, Nageljna rudečega.
b)	„Sem slovenska deklica.“
Sem slovenska deklica, Minka m’je ime,.
Sem obraza bistrega, Hrabro 'mam srce.
Ljubi moj je čvrst junak, Lep slovensk je korenjak! Ljubi moj je Slave sin, Krepki sin planin!
Kadar se možila bom S, tabo, moj junak,
Mora strašnih topov grom Tresti zemlje tlak.
In na grada razvalin,
Te objamem, sin planin! Dam ti roko, ljub junak, Slavni korenjak!
Sem mislil snoč’
V vas iti,
Je b’la meglica
V jezeri.
c) Meglica.
Prosila ljub’ca Je Boga,
Da b’ šla meglica Z jezera.
Je ljub’ca b’la Uslišana, Meglica šla je Z jezera.
Čuk sedi na veji, tralala Sova pa na leji, hopsasa!
Sova čuku miga,
Češ pa se vzemiva!
Čuk pa sovo vpraša,
„Kolk’ pa dota znaša ?“
„Eno bučo vina,
En’ga petelina.
Vince bova ’zpila,
Bučo pa ubila.“
Pošljejo Po tega
d)	Čukova ženitev.
r '
Čuk se je oženil,
Sova ga je vzela.
Komar bil starešina Muha je bla strinja.
S’nica b’la družica,
K’ ima rdeča lica.
S krempeljčki je kruh mesila,
Z repkom ga j’pa vsadila.
Psi so bili godci,
S svojmi velk’mi gobci.
Zaj’c je vince točil,
Na mizo ga je nosil.
Mačka je b’la dekla,
Jedi je z mize vlekla.
Orel starešina Za mizo z glavo kima.
Komar je z muho plesal, Da se je svet potresal.
Muha spodtaknila,
Nogo si je zlomila.
j’ po padarja, Jurja Žabarja.
Preden ta priteče, Muhi kri odteče.
5. Domovini.
0 vdova tdžna, zapuščena,
Ti mati toliko sirot,
S krvjo, solzami napojena,
Ki bol poznaš le, nič dobrot,
Oj mati vdanega ti sina Oj, zlata mati domovina!
Ti krasna- si, krasnejše ni,
Kar jih obseva zarja dneva; Krepostna si, vsa vredna ti,
Da krona venča te kraljeva,
A trnjev le tvoj venec je,
In rod, tvoj rod — mučenec je.
Sovražni svet te le prezira, Prezira te in te zatira.
Kdaj to gorje pač mine ti? Kdaj se oko, ti. vjasni kalno ? Kdaj slečeš to obleko žalno? Kdaj sölnce zlato sine ti?
O, da z močjo in srečo, slavo, Ne s krono trnjevo, nebo Ovilo bi ti sveto glavo, — Kako bi jaz ti pel glasno! Kako bi ljubil te srčno!
A ker ni kdo ne šteje te,
Ker ves te svet tepta z nogami, Jaz ljubim tem srčneje te,
Jaz ljubim tem zvesteje te,
A ljubim te s solzami!
Oj mati moja, domovina, Ljubezen moja si edina,
Ti moja skrb. in bolečina,
Bog čuvaj dobrotljivi te,
Bog živi te, Bog živi te!
Simon Gregorčič.
7. Slovenske narodne pesmi za mešan zbor.
Kadar boš na rajžo šel, Pridi mi povedat,
Da ti bom pomagala, Punkeljček zavezat’.
a) „Kadar boš
Punkeljček zavezala bom,
Milo se jokala bom,
Ker te ne bodo vidle več Moje oči.
na rajžo šel . .
Kadar boš nazaj prišel, Pridi mi povedat,
Da ti bom pomagala Punkeljček razvezat’.
Punkeljček razvezala bom, Sladko se smejala bom, Ker te bodo vidle spet Moje oči.
Bom šel na planince, Na v’soke gore,
Bom slišal od daleč Zagorske zvone.
Zagorski zvonovi Prav milo pojo, Nemara preljubo K pogrebu neso.
Zagorska.
Pa če jo nesejo, Le naj jo nesö,
Saj dolgo ne bode, B’do mene za njo.
Zvoniti bom pustil, Kropiti pa ne, Kropile jo bodo Le moje solze.
Bog je stvaril zemljo, zemljico, Zemljica rodila trtico.
c)	„Bog je stvaril zemljico.“
Trtica rodila grozdka dva,
Grozdek je napolnil sodčka dva.
Sodček je napolnil firklja dva, Firkelj je napolnil glažka dva.
d)	„Srečno, srečno, ljub’ca moja!“
Srečno, srečno, ljub’ca moja, Saj ti moja več ne boš; Slišim, da si se možila,
Mene zapustila boš!
e)
Ko b’ne bila obljubila S svojo desno mi roko,
B’ mi ne b’la srca ranila, Ki veselo več ne bo.
Potrkan ples.
Polka je vkazana,
Tla so namazana!
Oj hej, oj hej!
Kaj bo pa zdej?
Zahvaljen bod’, Jjubi moj zet,
Ki prišel si pikasto vzet;
Je pikasta, lisasta, šepasta, vegasta, Skrinjo pa polno j’ma suh’ ga zlata! Tralala
Igra je vkazana,
Tla so namazana!
Oj hej, oj hej!
Pod se ogrej!
Tolaži se, dobri moj sin,
Saj nisi edini trpin;
Moja je muhasta, sitna, jezikasta, Trde pesti in koščenih je rok.
Tralala!
Fantje, dekliči vi,
Bas že hudo renči!
Oj hej, oj hej!
Kri se razgrej!
Ljubica, vdari v roko,
Skočiva le hitro v kolö!
Roka naj roke se trdno drži, Lice veselja pa naj se žari!
Tralala!
Nožiča naj drobni,
Krilice se vrti;
V levo, v desno Bliska oko!
Ljubica, daj mi roko,
Da ljubiš me vedno zvesto! Bela ko sneg in rudeča ko kri,
V srci si mojem zapisana ti.
Tralala!
Narodna Tiskarna.