Politicni ogied. Avstrijske dežele. V Gradcu se je 10. junija, od graškega škofa povabljen, mudil papežev poslanec pri našein cesarju, prevzvišeni nadškof Jakobini ter je v stolni cerkvi obhajal veliko slovesno sv. mešo. Kapitel, duhovščina in odborniki katoliških društev so se mu prišli poklanjat. — Volilna borba na Kranjskem je že burna; nemškutarji po 8tari navadi zopet grdo lažejo ia natolcujejo prejSnje narodne poslance. Kandidatov še nobena stranka ni postavila; vse čaka na izid volitve voliluih mož. — Državni zbor izredno počasno zboruje, čeravno bi imel mnogo in važnib opravil n. pr. posvetovanje o novih dačnih postavab, obnovljenje nagodbe z Ogersko. Magjarski poslauci so bolj marljivi in so sprejeli vse nasvete svojih ministrov ter žel6 do 1. 1888 nagodbo podaljšati tako, da bi ogerske dežele doplacevale 29% k skupuim stroškom, avstrijske z vojaško pokrajino vred pa ostalih 71 %• Č)b enem bi naj mi Ogrom pri vžitninskem davku 1 milijon vsako leto pustili, ali pa bi se naj zopet ogerska meja z colnino zapirala, kakor nekdaj. Naše dežele so letos prvi četrt leta vplačale 76 milijonov davka, blizu 3 milijone vee, kakor lani v istem casu. — Železnica iz Gradca v Koflach-Wies je v hudih denarnib zadregah. Dolžna je 20 milijonov, pa zmore komaj za 4 milijone obresti; jnd Zang (oče dunajske novine ,,Pre8se") jo hoče po dražbi prodati! — Mesto Trembovlja na Gališkem je skoro vse pogorelo. — Magjarski minister Tisza, po veri kalvinec, je katoliškim društvom prepovedal vsako politično delovanje. Nadškof v Koloezi, znani Hayaald, je za svoje velike zaaluge v cerkvenem ia narodno - magjarskera oziru dobil veliki zlati križec reda sv. Stefana. Vnanje države. Zadnji čas so jo mnogo govorilo, da bodo Rusi z Turkom sklenili mir, ker so ti neki voljni sedaj kristijaaom pravičniši biti. Ali sedaj je prepozno; evropske vlade se pečajo že z razkosovanjem Turcije ali vsaj z popolnim prognanstvom Turkov iz Evrope. Ruski car je sedaj z vsemi svojimi važnišimi rninistri v Bukureštu pri južni vojni; doma pa je ukazal novo novašenje, odbralo se bo 218.000 mož. To meri še na nekaj več, kakor samo na Turka. — Nemški cesar Viljelm se je prebladil in zbolel. Jegov Bismaik podpira na Francoskem frajmaurerje in privržence Napoleoncev ter bi rad sedanjega predsednika Mak-Mahona odstavil in starega Tbier-sa napravil za predsednika. Ta inu je neki obečal preganjanje francoskih katoličanov in razkoeanje sosedne Belgije in Holandije; nekaj bi Francoz vzel, drugo pa Hemec pograbil. — Pij IX. so zaslišali 600 poljskib romarjev in jih tolažili zarad preganjanja, katero trpijo od ruske vlade, ter jim naročili, naj molijo h Bogu za pomoč. Med romarji bilo je veliko knezov in grofov iz staroslavnih poljskih rodbiu. — Angleži nečejo Turkom več denarjev posoditi. — Sibski kuez Milan se je odpeljal v Bukurešt pozdravljat ruskega cara. Zgodilo se je, česar so se uaši in magjarski turkoljubi bali. Ruski-rumunski-črnogorski-turški boj. Glavni stan ali kvartir, t. j. stanovanje glavnega poveljnika in njegovega generalnega štaba, so Rusi ta teden preložili v Aleksandrijo, kakih 16 ur od Bukurešta in blizu Donave nasproti Sistovu, to kaže, da bo ondi prelaz ruske vojne črez nevarno reko. V Aziji so Rasi trdnjavo Kars popolnetn obkolili in se pripravljajo na naskok. Proti Muktarpaši stojijo od Delibabe črez Zevin, Bardes do Olti; vsaki čas je ondi pričakoTati odločilne bitke; 5e zmagajo Rusi, je Aimenija z Erzerumom za Turke zgubljena. Največ so pretečeni teden trpeli junaki Crnogorci. Trije turški geneiali jih od 3 strani napadajo; Saib-paša je prodrl do Maljata, kder pa je bil tepeu tako, kakor sruo zadnjič povedali^ in je primoran v Podgorici braniti se zoper Črnogorce. Med tem je knez Nikola vzel trdnjavico Ozrenico in 6eto junakov odposlal v Kolaiin, kder so Turkom vzeli 2500 ovac ter se srečno vrnoli nazaj pred Meheraet-pašo, ki iz Sjenice maršira proti Črnogori. Blizu v istem času je pa Sulejmanpaša z 25 ba- taljoni prejol Vukotiča, ki ni imel več nego 8 bataljonov, pri Krstacu iu gav potisnil nazaj, palo je 3000 Tuikov pa tudi 600 črnogorcev; ti so sicer zaplenili 2500 pušek in Sočica je 500 tovorov živeža, ki je bil zaNikšič namenjen, vjel, ali porueknoti 80 se morali dalej nazaj; nekaj jib jo šlo proti Pivi, drugi so zasedli Dužko sotesko do Preseke in se naslanjajo na Banjaue. Boj je bil strašen, trajal je z malim prenebanjem 55 ur. Turki so tako oslabljeni, da se do sedaj niso upali prodreti do Nikšiča. V Bosniji se prikazuje čedalje več vstašev; tudi v Tesaliji pri kloštru sv. Jurija se je zbralo 2000 grškib vstajnikov. Turki v Carigradu jeoiljejo že Bvineeue strebe raz mošej ali mobainedanskih cerkva, raz kopališč in državnib hiš, da svirjec porabijo za vojne potrebe. Grški kralj bo vojsko napovedal, brž ko Rusi prestopijo Donavo.