 
 
 
 
Kakovost zraka v Sloveniji              
v letu 2022 
 
 
 
 
 
 
 
Kakovost zraka v Sloveniji 
ISSN  1855-0827 
Ljubljana, 2023 
 
Izdajatelj: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za  okolje, Ljubljana, 
Vojkova 1b 
 
Odgovarja:  
mag. Joško Knez, generalni direktor 
 
Avtorji: Damijan Bec, Don Ciglenečki, Petra Dolšak Lavrič, Mateja Gjerek, Tanja Koleša, dr. 
Martina Logar, Luka Matavž, Marijana Murovec, Marko Rus, dr. Rahela Žabkar 
 
Podatke so posredovali:  
Kemijsko analitski laboratorij ARSO 
Elektroinštitut Milan Vidmar: EIS TEŠ, EIS TEB, MO Ljubljana, TE-TO Ljubljana, MO Celje, 
Občina Medvode 
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Maribor: MO Maribor, Občina Miklavž na 
Dravskem polju, MO Ptuj, Občina Ruše 
Salonit Anhovo 
 
 
 
 
Deskriptorji: Slovenija, kakovost zraka, kakovost padavin, onesnaževala, izpusti, delci, 
ozon, žveplov dioksid, dušikovi oksidi, ogljikov monoksid, benzen, Hg, črni ogljik 
Descriptors: Slovenia, air quality, precipitations quality, pollutants, emissions, particulate 
matter, ozone, nitrogen dioxide, sulphur dioxide, carbon monoxide, benzene, Hg, black 
carbon 
 
 
 
 
©2023, Agencija Republike Slovenije za okolje 
Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z 
navedbo vira. 
 
Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2022
AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE
Ljubljana, 2023
Seznam kratic
ALADIN meteorološki model za omejeno območje, katerega razvoj usmerja Francija
(Aire Limitée, Adaptation Dynamique, Développement International)
ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje
CLRTAP Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja
(Convention on Long-range Transboundary Air Pollution)
CAMx celovit model kakovosti zraka z razširitvami
(Comprehensive Air Quality Model with Extensions)
DMKP državna merilna mreža za spremljanje kakovosti padavin
DMKZ državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zunanjega zraka
ECMWF Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi
(European Centre for Medium-Range Weather Forecasts)
EEA Evropska okoljska agencija (European Environment Agency)
EIS ekološki informacijski sistem
EIMV Elektroinštitut Milan Vidmar
EMEP Program sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka
na velike razdalje v Evropi
(Cooperative programme for the monitoring and evaluation
of the longrange transmission of air pollutants in Europe)
EU Evropska unija
GKK Gauss Krueger koordinata
LIFE-IP PREPAIR Projekt »Učinki ukrepov Dežel Padske nižine na kakovost zraka«
NEC nacionalne zgornje meje emisij (National Emission Ceilings)
OMS-MOL okoljski merilni sistem mestne občine Ljubljana
TEB Termoelektrarna Brestanica
TEŠ Termoelektrarna Šoštanj
TET Termoelektrarna Trbovlje
TE-TOL Termoelektrarna Toplarna Ljubljana
US EPA Agencija za okolje Združenih držav Amerike
(United States Environmental Protection Agency)
WHO Svetovna zdravstvena organizacija (World health Organization)
WMO-GAW Program Svetovne meteorološke organizacije za globalno spremljanje ozračja
(World Meteorological Organization (WMO)
Global Atmosphere Watch (GAW) Programme)
Poročilo kakovost zraka 2022 II
AV alarmna vrednost
CV ciljna vrednost
MV mejna vrednost
OV opozorilna vrednost
BaP benzo(a)piren
EC/OC elementarni in organski ogljik (Elementary carbon / Organic carbon)
KPI kazalnik povprečne izpostavljenosti
NMVOC nemetanske hlapne organske snovi (Non-methane volatile organic compounds)
PAH policiklični aromatski ogljikovodiki (Polycyclic aromatic hydrocarbons)
PM delci v zraku (Particulate matter)
PM10 delci z aerodinamičnim premerom manjšim od 10µm
PM2,5 fini delci z aerodinamičnim premerom manjšim od 2,5µm
CE Celje
LJ Ljubljana
MB Maribor
MO Mestna občina
MS Murska Sobota
NG Nova Gorica
Poročilo kakovost zraka 2022 III
Povzetek
Onesnaženost zraka z delci PM10 tudi v letu 2022 ostaja na podobni ravni kot zadnja leta.
Ravni delcev PM10 so v letu 2022 na enem merilnem mestu presegle predpisane vrednosti, in
sicer na prometnem merilnem mestu Murska Sobota Cankarjeva, kjer je vsota prekoračitev mejne
dnevne vrednosti za delce PM10 (50 µg/m3) presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto.
Zabeleženih je bilo 39 preseganj. Kljub temu, da so bile ravni delcev PM10 na večini merilnih mest
nižje od predpisanih, pa občasno, predvsem ob neugodnih vremenskih razmerah, še vedno povsod
izmerimo ravni delcev, ki so zdravju škodljive. Do večine vseh zabeleženih preseganj v letu 2022 je
prišlo v januarju in februarju, ko so bili pogosti temperaturni obrati, ki onemogočajo razredčevanje
izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki sta največja vira delcev PM10. Letna mejna vrednost
za delce PM10, ki znaša 40 µg/m3 v letu 2022 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu.
Najvišja povprečna letna vrednost, 28 µg/m3, je bila zabeležena na prometnem merilnem mestu
Murska Sobota Cankarjeva. Julija je na Krasu divjal obsežen požar, ki je predvsem na Goriškem
več dni čezmerno onesnažil zrak z delci. Dim se je razširil tudi do Obale in v notranjost Slovenije.
V letu 2022 so potekale enoletne izredne meritve delcev PM10 in PM2,5 z mini postajo v
Solkanu, kjer so bile izmerjene podobne ravni delcev kot na merilnih mestih v Novi Gorici.
Letna mejna vrednost 20 µg/m3 za delce PM2,5 v letu 2022 ni bila presežena na nobenem
od petih merilnih mest, kjer izvajamo meritve z referenčnim merilnikom: Maribor Vrbanski plato,
Ljubljana Bežigrad, Nova Gorica Grčna, Celje bolnica in Iskrba. Kazalnik povprečne izpostavljenosti
KPI za PM2,5 za Slovenijo je leta 2022 znašal 14 µg/m3. Obveznost glede stopnje izpostavljenosti
za leto 2022 znaša 20 µg/m3.
V letu 2022 so ravni benzo(a)pirena na vseh merilnih mestih podobne kot v prejšnjih letih in
povprečne letne vrednosti se na urbanih merilnih mestih gibljejo okoli ciljne vrednosti 1 ng/m3.
Letni poteki ravni benzo(a)pirena kažejo, da so najvišje ravni izmerjene v kurilni sezoni. Nižje od
predpisane mejne oziroma ciljne vrednosti so bile v letu 2022 povprečne letne ravni arzena, niklja,
kadmija in svinca v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Celju, Žerjavu in na Iskrbi.
Leto 2022 je bilo že dvanajsto leto zapored, ki je bilo toplejše od normale glede na obdobje
1981-2010. Letne ravni ozona so bile v letu 2022 na večini merilnih mest nekoliko višje kot prejšnje
leto. Opozorilna urna vrednost 180 µg/m3 je bila v letu 2022 presežena na merilnih mestih na
Primorskem, v Kopru 11 krat, Novi Gorici Grčni 3 krat ter na Otlici 7 krat in enkrat na merilnem
mestu Sv.Mohor. Večina preseganj je bila zabeležena julija, ob vročinskem valu, ki je zajel večji del
Evrope. Preseganje opozorilne vrednosti je bilo zabeleženo še avgusta, in sicer v NG Grčni in na
Otlici. V letu 2022 je bil že v zadnji tretjini junija zabeležen prvi vročinski val. Pogoji za nastanek
Poročilo kakovost zraka 2022 IV
ozona so bili odlični, kljub takim pogojem nismo zabeležili nobenega preseganja. Razlog je bil v
prisotnosti delcev v ozračju, ki so jih k nam prinesli zračni tokovi iznad alžirskega dela Sahare, ki
negativno vplivajo na tvorbo ozona. Alarmna vrednost za ozon v letu 2022 ni bila presežena. Je pa
bila presežena dolgoročna ciljna vrednost na vseh merilnih mestih. Ciljna vrednost za varovanje
zdravja, ki je določena kot povprečje treh let in je lahko presežena manj kot 25 krat, je bila v merilni
mreži DMKZ presežena v Kopru, NG Grčni, na Otlici ter na Krvavcu. Še vedno je na vseh merilnih
mestih v mestih v neizpostavljenem podelželskem okolju presežena dolgoročna ciljna vrednost za
varovanje rastlin (AOT40). Ciljna vrednost za vegetacijo AOT40, v povprečju petih let, je bila na
merilnih mestih DMKZ, ki so primerna za ocenjevane skaldnosti, nižja od predpisane vrednosti na
Iskrbi in v Murski Soboti Rakičan.
Mejne in kritične vrednosti za NO2 oziroma NOx v letu 2022 niso bile presežne na nobenem
merilnem mestu. Že dolgo pa ni v Sloveniji preseganj alarmna vrednost. Najvišja letna raven NO2
je bila zabeležena na prometno zelo obremenjenem merilnem mestu LJ Center (38 µg/m3) in je
le malenkost pod mejno letno vrednostjo 40 µg/m3. Najvišje urne ravni so bile na vseh merilnih
mestih pod mejno urno vrednostjo 200 µg/m3, so pa najvišje vrednosti izmerjene na prometno bolj
obremenjenih lokacijah. Dnevni hodi kažejo, da je na vseh merilnih mestih zaznano povišanje ravni
dušikovih oksidov ob jutranji in večerni prometni konici.
Urne, dnevne in letne ravni žveplovega dioksida so na vseh merilnih mestih v Sloveniji že več
let pod mejnimi vrednostmi za varovanje zdravja in kritičnimi vrednostmi za varovanje rastlin. Višje
ravni SO2 občasno izmerimo le okrog TEŠ. Zaradi tako nizkih ravni SO2 meritve niso potrebne in
lahko za ocenjevanje skladnosti uporabimo rezultate modelske ocene.
V sredini leta 2022 smo ponovno uvedli meritve CO na merilnem mestu LJ Bežigrad. Ravni
ogljikovega monoksida so sicer že več let na vseh merilnih mestih pod mejno vrednostjo za
varovanje zdravja in tudi pod spodnjim ocenjevalnim pragom. Zakonodaja določa, da lahko ravni
v takem primeru ocenimo z indikativnimi meritvami, subjektivno oceno ali z modelskimi rezultati.
Rezultati modelskega izračuna najvišjih 8-urnih vrednosti CO za leto 2022 kažejo, da so ravni CO
povsod v Sloveniji precej nižje od predpisane mejne vrednosti.
V letu 2022 so bile izmerjene povprečne letne ravni benzena na vseh merilnih mestih približno
enake in tako kot že vsa leta poprej pod mejno vrednostjo.
Povprečna letna koncentracija Hg v zraku izmerjena v Sloveniji v letu 2022 je znašala 1,2
ng/m3, kar je za 0,3 ng/m3 manj kot v letu 2021. To nas je glede na lestvico EMEP uvršča med s
Hg v zraku manj onesnažena področja v Evropi. Ker meritve izvajamo po približno 14 dni v vsakem
kvartalu leta z izposojenim inštrumentom, vrednosti podajamo zgolj kot informativne.
Povprečna letna pH vrednost padavin se je na merilnih mestih v Sloveniji gibala med 5,44 in
5,68. Daleč najvišjo povprečno letno vrednost pH (kar pomeni najmanjšo kislost) smo zabeležili na
merilnem mestu Rateče in je že drugo leto zapored presegla mejo kislosti, ki znaša 5,6. Nekoliko
nižjo 5,55 povprečno letno pH vrednost smo zabeležili na merilnem mestu MS Rakičan, še nižjo
5,44 na merilnem mestu Iskrba, in najnižjo 5,42 na merilnem mestu LJ Bežigrad. Glede na lestvico
EMEP, so bile padavine v Sloveniji med naj manj kislimi v Evropi. Podobno kot v preteklih letih nas
povprečne letne koncentracije amonijevih, sulfatnih in nitratnih ionov v padavinah v letu 2022 na
vseh merilnih mestih v Sloveniji skladno z EMEP lestvicami uvrščajo med področja z nižjimi do
Poročilo kakovost zraka 2022 V
srednje visokimi koncentracijami posameznega iona.
Na edinem merilnem mestu, kjer izvajamo meritve težkih kovin, PAH in Hg v padavinah Iskrba,
so bile v letu 2022 povprečne letne koncentracije za težke kovine arzen, krom, nikelj, svinec, kadmij,
baker in cink srednje do nizke glede na EMEP lestvico.
Povprečna letna koncentracija živega srebra v padavinah je v letu 2021 znašala 3,08 ng/l in
je torej bila tudi v letu 2022 v spodnji polovici EMEP lestvice, kar Iskrbo uvršča med področja z
nižjimi koncentracijami Hg v Evropi. Depozicije živega srebra, pa so bile kljub večji količini padavin
nekoliko nižje kot v preteklem letu.
V obdobju od 2008 do 2022 opažamo trend upadanja usedlin PAH, kar je verjetno posledica
spremenjenih kurilnih navad na območju okrog merilnega mesta Iskrba in širše.
Poročilo kakovost zraka 2022 VI
Summary
Even in 2022, air pollution with PM10 remains at a similar level as in recent years. In 2022,
the levels of PM10 exceeded the prescribed values at one monitoring site, namely at the traffic
monitoring site Murska Sobota Cankarjeva, where the sum of exceeding the daily limit value
for PM10 particles (50 microg/m3) exceeded the number of 35 allowed for the whole year. 39
exceedances were recorded. Despite the fact that the levels of PM10 were lower than prescribed
at most monitoring sites, occasionally, especially during unfavorable weather conditions, levels of
particles that are harmful to health are still measured everywhere. The majority of all recorded
exceedances in 2022 occurred in January and February, when temperature inversions were
frequent, preventing dilution of emissions from small combustion plants and traffic, the largest
sources of PM10. The annual limit value for PM10, which amounts to 40 µg/m3, was not exceeded
at any monitoring site. The highest average annual value, 28 µg/m3, was recorded at the traffic
monitoring site Murska Sobota Cankarjeva. In July, an extensive fire raged in Kras region, which
excessively polluted the air with particles for several days, especially in Goriška region. The smoke
also spread to the coast and into the interior of Slovenia.
In 2022, one-year exceptional measurements of PM10 and PM2.5 were carried out with the
mini-station in Solkan, where similar levels of particles were measured as at the monitoring site
in Nova Gorica .
The annual limit value of 20 µg/m3 for PM2,5 in 2022 was not exceeded at any of the five
monitoring sites where we perform measurements with a reference meter: Maribor Vrbanski
plateau, Ljubljana Bežigrad, Nova Gorica Grčna, Celje hospital and Iskrba. The KPI average
exposure indicator for PM2,5 for Slovenia in 2022 was 14 µg/m3. The exposure level commitment
for 2022 is 20 µg/m3.
In 2022, the levels of benzo(a)pyrene at all monitoring sites were similar to previous years and
the average annual values at urban monitoring sites are around the target value of 1 ng/m3. Annual
courses of benzo(a)pyrene levels show that the highest levels are measured during the heating
season. In 2022, the average annual levels of arsenic, nickel, cadmium and lead in Ljubljana,
Maribor, Nova Gorica, Celje, Žerjav and Iskrba were lower than the prescribed limit or target value.
2022 was the twelfth year in a row that was warmer than normal for the 1981-2010 period.
Annual ozone levels in 2022 were slightly higher at most monitoring sites than the previous year.
The information threshold value of 180 µg/m3 was exceeded in 2022 at the monitoring sites in
Primorska, in Koper 11 times, in Nova Gorica Grčni 3 times and in Otlica 7 times and once at the
monitoring site Sv.Mohor. Most of the exceedances were recorded in July, during a heat wave in
Poročilo kakovost zraka 2022 VII
most parts of Europe. Exceeding the information threshold value was recorded in August, namely
in NG Grčna and Otlica. In 2022, the first heat wave was already recorded in the last third of
June. The conditions for the formation of ozone were excellent, despite such conditions we did not
record any exceedances. The reason was the presence of particles in the atmosphere, brought
to us by air currents over the Algerian part of the Sahara, which have a negative effect on the
formation of ozone. The alarm value for ozone was not exceeded in 2022. However, the long-term
target value was exceeded at all monitoring sites. The target value for health protection, which is
determined as an average of three years and can be exceeded less than 25 times, was exceeded in
the DMKZ measuring network in Koper, NG Grčna, Otlica and Krvavec. The long-term target value
for plant protection (AOT40) is still exceeded at all measurement sites in cities in an unexposed
rural environment. The target value for vegetation AOT40, in an average of five years, was lower
than the prescribed value at Iskrba and Murska Sobota Rakičan at the DMKZ monitoring sites,
which are suitable for the estimated skaldenities.
Limit and critical values for NO2 and NOx in 2022 were not exceeded at any monitoring site.
The alarm value has not been exceeded in Slovenia for a long time. The highest annual level of
NO2 was recorded at the highly traffic-heavy monitoring site LJ Center (38 µg/m3) and is only
slightly below the limit annual value of 40 µg/m3. The highest hourly levels were below the limit
hourly value of 200 µg/m3at all monitoring sites, but the highest values were measured at locations
with more traffic. Daily courses shows that at all monitoring sites, an increase in the level of nitrogen
oxides is detected during the morning and evening traffic rush.
Hourly, daily and annual levels of sulfur dioxide have been below the limit values for health
protection and critical values for plant protection for many years at all monitoring sites in Slovenia.
Higher levels of SO2 are occasionally measured only around TEŠ. Due to such low SO2 levels,
measurements are not necessary and we can use model evaluation results to assess compliance.
In the middle of 2022, we reintroduced CO measurements at the LJ Bežigrad monitoring site.
Carbon monoxide levels have been below the limit value for health protection and also below the
lower evaluation threshold at all monitoring sites for several years. Legislation stipulates that the
levels can be assessed in such a case with indicative measurements, subjective assessment or
with model results. The results of the model calculation of the highest 8-hour CO values for the
year 2022 show that the CO levels everywhere in Slovenia are much lower than the prescribed limit
value.
In 2022, the measured average annual levels of benzene at all monitoring sites were approxi-
mately the same and, as in all previous years, below the limit value.
The average annual concentration of Hg in the air measured in Slovenia in 2022 was 1.2
ng/m3, which is 0.3 ng/m3 less than in 2021. This is us according to the EMEP scale, it ranks
among the areas less polluted by Hg in the air in Europe. Since the measurements are carried
out approximately 14 days in each quarter of the year with a borrowed instrument, the values are
provided for informational purposes only.
The average annual pH value of precipitation varied between 5.44 and 5.68 at monitoring
sites in Slovenia. By far the highest average annual pH value (which means the lowest acidity) was
recorded at the Rateče monitoring site, and it exceeded the acidity limit of 5.6 for the second year in
Poročilo kakovost zraka 2022 VIII
a row. A somewhat lower average annual pH value of 5.55 was recorded at the monitoring site MS
Rakičan, an even lower 5.44 at the monitoring site Iskrba, and the lowest 5.42 at the monitoring site
LJ Bežigrad. According to the EMEP scale, the precipitation in Slovenia was among the least acidic
in Europe. Similar to previous years, the average annual concentrations of ammonium, sulfate and
nitrate ions in precipitation in 2022 at all monitoring sites in Slovenia, according to the EMEP scales,
place us among areas with lower to medium-high concentrations of individual ions.
At the only monitoring site where we carry out measurements of heavy metals, PAH and Hg
in precipitation, Iskrba, in 2022 the average annual concentrations for the heavy metals arsenic,
chromium, nickel, lead, cadmium, copper and zinc were medium to low according to the EMEP
scale.
The average annual concentration of mercury in precipitation in 2021 was 3.08 ng/L and was
therefore also in the lower half of the EMEP scale in 2022, which ranks Iskrba among the areas with
lower Hg concentrations in Europe. Despite the higher amount of precipitation, mercury depositions
were slightly lower than in the previous year.
In the period from 2008 to 2022, we observe a trend of decreasing PAH deposits, which is
probably the result of changed burning habits in the area around the monitoring site Iskrba and
beyond.
Poročilo kakovost zraka 2022 IX
Tabela A: Tabela prikazuje povprečne letne ravni onesnaževal zraka (Cp), število preseganj mejnih (>MV)
oziroma ciljnih (>CV) in opozorilnih vrednosti (>OV) v letu 2022. Prikazana je maksimalna povprečna 8-urna
vrednost (Cmax) za ogljikov monoksid.
Rdeča barva predstavlja presežene mejne ali ciljne vrednosti. Ravni PM10, PM2,5, ozona, NO2, NOx, SO2 in
benzena so podane v enotah µg/m3, CO v mg/m3, ravni benzo(a)pirena, arzena, kadmija, niklja in svinca
pa v ng/m3.
PM10 PM2,5 ozon NO2 SO2 CO benzen B(a)P As Cd Ni Pb
leto 24 ur leto 1 ura 8 ur leto 1 ura leto zima 1 ura 24 ur 8 ur leto leto leto leto leto leto
Cp >MV Cp Cp >OV >CV Cp >MV Cp Cp >MV >MV Cmax Cp Cp Cp Cp Cp Cp
DMKZ
CE bolnica 24 13 16 43 0 23 21 0 3 4 0 0 1,5 0,44 0,52 1,3 6,6
CE Ljubljanska 23 13
Hrastnik 19 1 13
Iskrba 11 0 9* 51 0 25 1 0 1,3 1,1 0 0 0,13 0,22 0,06 0,77 1,7
Koper 18 12 13 71 11 66 15 0
Kranj 20 5 18
Krvavec 94 0 71
LJ Bežigrad 21 11 14 38* 0* 14* 21 0 1* 1,0 0,98 0,32 0,21 1,5 5,3
LJ Celovška 22 11 17 29 0
LJ Vič 21 11 16
MB Titova 23 3 13 25 0 1,1 0,72 0,44 0,14 1,5 5,7
MB Vrbanski 16 0 12 50 0 21 8 0
MS Cankarjeva 28 39 21
MS Rakičan 21 10 18 47 0 24 9 0
NG Grčna 19 9 13 54 3 67 24 0 1,1 0,30 0,12 0,86 4,6
NG Vojkova 24* 10*
Novo mesto 19 0 18 46 0 16 11 0
Otlica 89 7 75
Ptuj 22 9 16
Trbovlje 19 8 16
Velenje 16 0
Zagorje 21 11 17 44 0 12 18 0 2 3 0 0
Žerjav 21 2 1,7 1,6 0,94 297
Dopolnilna merilna mreža
TEŠ
Mobilna TEŠ 15 0 10 46 0 17 12 0 5 5 0 0
Pesje 16 0 8 5 5 0 0
Škale 15 0 11 6 0 4 5 0 0
Šoštanj 14 0 9 10 0 3 3 0 0
Zavodnje 77 0 35 5 0 4 5 0 0
Velenje 47 0 22 4 5 0 0
Topolšica 3 2 0 0
Veliki vrh 3 4 0 0
Graška gora 4 5 0 0
OMS MO Ljubljana
LJ Center 26 27 38 0 2 2 0 0 1,1
TE TOL
Zadobrova 23 1 42 0 14 17 0 3 3 0 0
Občina Medvode
Medvode 22 5 0,9
CE Gaji 17 0 2 2 0 0
EIS TEB
Sv. Mohor 69 1 37 5 0 2 3 0 0
MO Maribor
MB Tezno 21 4 55 0 59 21* 0*
Pohorje 75 0 24
EIS Anhovo
Morsko 15 0
Gorenje Polje 17 2
Občina Miklavž na Dravskem polju
Miklavž 22 8
MO Ptuj
Spuhlja 25 17
Občina Ruše
Ruše 17 0
Občina Grosuplje
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Kazalo
1 Uvod 1
2 Povzetek o meritvah kakovosti zraka v Solkanu 4
3 Ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka 6
3.1 Meritve na stalnih merilnih mestih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
3.2 Ocena kakovosti zraka z modeliranjem in s tehniko združevanja podatkov . . . . . . 14
4 Nove globalne smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o kakovosti zraka,
ter nova in stara Direktiva o kakovosti zraka 15
5 Modeliranje kakovosti zunanjega zraka v visoki ločljivosti z uporabo modelov GRAMM
in GRAL 17
5.1 Primer 1: modeliranje vetrovnih polj in ravni delcev PM10 na območju doline Soče . . 19
5.2 Primer 2: modeliranje vetrovnih polj in ravni delcev PM10 na območju Ljubljane . . . 23
5.3 Rezultati modela GRAL s točkovnimi podatki o izpustih . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
6 Delci PM10 in PM2,5 29
6.1 Izpusti delcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30
6.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33
6.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34
6.4 Epizode čezmerne onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47
6.5 Modelska ocena števila preseganj mejne vrednosti v letu 2022 za onesnaževalo PM10 51
6.6 Kemijska in elementna sestava delcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52
7 Onesnaževala v delcih - benzo(a)piren in težke kovine 53
7.1 Benzo(a)piren . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53
7.2 Težke kovine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56
8 Ozon 72
8.1 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72
8.2 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73
9 Dušikovi oksidi 85
Poročilo kakovost zraka 2022 XI
9.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85
9.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87
9.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87
10 Žveplov dioksid 96
10.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96
10.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98
10.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98
11 Ogljikov monoksid 109
11.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109
11.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111
11.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111
12 Benzen 113
12.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113
12.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115
12.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115
13 Živo srebro v zraku 119
13.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120
13.2 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121
13.3 Primerjava ravni onesnaženosti v Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122
14 Kakovost padavin 124
14.1 Raven vrednosti pH, električne prevodnosti in onesnaženosti padavin z nekaterimi
anorganskimi ioni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125
14.2 Onesnaženost padavin s težkimi kovinami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137
14.3 Raven onesnaženosti padavin z živim srebrom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143
14.4 Raven onesnaženosti padavin s policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki . . . . . . . 145
15 Črni ogljik 148
15.1 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149
15.2 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149
16 Literatura 154
Poročilo kakovost zraka 2022 XII
1. Uvod
Onesnaženost zraka v Evropi je tako lokalni kot tudi regionalni problem. Onesnaževala,
izpuščena v eni državi, se lahko namreč prenašajo v ozračje in prispevajo k slabi kakovosti zraka
tudi v okoliških državah. [1]
Trdni delci , dušikov dioksid in prizemni ozon, so trenutno splošno priznani kot tri onesnaževala,
ki najbolj vplivajo na zdravje ljudi. Dolgotrajna visoka izpostavljenost tem onesnaževalom se
razlikuje po resnosti vpliva, od okvare dihalnega sistema do prezgodnje smrti. Približno 90 %
mestnih prebivalcev v Evropi je izpostavljenih ravnem onesnaženja, ki so višje od ravni kakovosti
zraka, ki se šteje kot zdravju škodljivo. Ocenjeno je, da drobni delci (PM2,5) v zraku skrajšajo
pričakovano življenjsko dobo v EU za več kot osem mesecev. [1]
Onesnaženost zraka škodi tudi našemu okolju:
• Zakisljevanje se je med letoma 1990 in 2010 znatno zmanjšalo na območjih občutljivih
evropskih ekosistemov, ki so bila izpostavljena kislemu usedanju presežka žveplovih in
dušikovih spojin.
• Evtrofikacija, okoljski problem, ki ga povzroča prekomerni vnos hranil v ekosisteme, je
doživela manjši napredek. Območje občutljivih ekosistemov, ki jih prizadene čezmerna
količina atmosferskega dušika, se je med letoma 1990 in 2010 le malo zmanjšalo.
• Škoda na pridelku je posledica izpostavljenosti visokim koncentracijam ozona. Večina kme-
tijskih pridelkov je izpostavljena ravnem ozona, ki presegajo dolgoročni cilj EU za zaščito
vegetacije. To vključuje predvsem znaten delež kmetijskih površin, zlasti v južni, srednji in
vzhodni Evropi.
Za kakovost zraka pa ni nujno, da se le-ta izboljšuje v skladu s splošnim zmanjšanjem antro-
pogenih izpustov onesnaževal zraka. Razlogi za to so med drugim tudi v tem, da razmerje med
zmanjšanjem izpustov in zmanjšanjem ravni onesnaževal zraka ni vedno linearno, kar je v večini
primerov posledica prispevka prenosa onesnaževal zraka na dolge razdalje iz drugih držav. [1]
Obstajajo različni viri onesnaževanja zraka, tako antropogenega kot naravnega izvora:
• kurjenje fosilnih goriv v proizvodnji električne energije, prometu, industriji in gospodinjstvih;
• industrijski procesi in uporaba topil, na primer v kemični in mineralni industriji;
• kmetijstvo;
Poročilo kakovost zraka 2022 1
• obdelava odpadkov;
• vulkanski izbruhi, puščavski prah, pršenje morske soli in izpusti hlapnih organskih spojin iz
rastlin so primeri naravnih virov emisij.
Dolgoročni cilj EU je doseči ravni kakovosti zraka, ki ne povzročajo nesprejemljivih vplivov
in tveganj za zdravje ljudi in okolje. EU deluje na več ravneh za zmanjšanje izpostavljenosti
onesnaženosti zraka: z zakonodajo; sodelovanje s sektorji, odgovornimi za onesnaževanje zraka,
ter mednarodnimi, nacionalnimi in regionalnimi organi ter nevladnimi organizacijami. Cilj politik EU
je zmanjšati izpostavljenost onesnaženemu zraku z zmanjšanjem izpustov ter določitvijo mejnih in
ciljnih vrednosti za kakovost zraka. [1]
Na Agenciji RS za okolje (ARSO) spremljamo kakovost zraka v Sloveniji že več desetletij.
Skladno s Pravilnikom o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka [2] zagotavljamo v okviru državne
merilne mreže na stalnih merilnih mestih zanesljive in kakovostne meritve delcev PM10 in PM2,5,
ozona (O3), žveplovega dioksida (SO2), ogljikovega monoksida (CO), dušikovega dioksida (NO2),
dušikovih oksidov (NOx), svinca (Pb), benzena (C6H6), arzena (As), kadmija (Cd), niklja (Ni) in
benzo(a)pirena (B(a)P). Pričenjamo tudi z izvajanjem meritev črnega ogljika (ČO) in številčne
gostote delcev. Občasno izvajamo merilne kampanje oziroma indikativne meritve. Z namenom
sodelovanja pri ugotavljanju regionalnega in kontinentalnega prenosa onesnaženja smo z meritvami
udeleženi tudi v programu EMEP, ki deluje v okviru Konvencije o onesnaževanju zraka na velike
razdalje preko meja [3], in programu Svetovne meteorološke organizacije o Opazovanju atmosfere
zemlje (WMO-GAW).
Kot dopolnitev meritvam pri ocenjevanju kakovosti zraka, analizah vzrokov čezmerne one-
snaženosti in za potrebe napovedovanja ravni onesnaževal na ARSO uporabljamo numerične
modele. V regionalni skali imamo vzpostavljen disperzijsko-fotokemijski model CAMx, sklopljen z
meteorološkim modelom ALADIN, katerega napovedi ozona in delcev PM10 so dnevno dostopne
tudi javnosti na naših spletnih straneh. Prostorsko podrobne ocene onesnaženosti zraka (karte
onesnaženja) pripravljamo s pomočjo postopkov združevanja modelskih rezultatov in meritev posa-
meznih onesnaževalih (angl. data-fusion). Za modeliranje disperzije onesnaževal v lokalni skali
uporabljamo modelski orodji CALMET/CAMPUFF in GRAMM/GRAL.
Ocene kakovosti zraka skupaj z opisom načina ocenjevanja letno poročamo Evropski okoljski
agenciji (EEA). Poročani podatki so osnova za ugotavljanje skladnosti z mejnimi in ciljnimi vre-
dnostmi ravni onesnaževal v zraku in predstavljajo podlago za določanje ukrepov, njihovih učinkih in
politikah zmanjševanja čezmerne onesnaženosti. Na podlagi poročanih podatkov EEA na spletnih
straneh prikazuje različne statistike in podatke o onesnaženosti zraka za evropske države, tudi
za Slovenijo (https://www.eea.europa.eu/themes/air). Meritve regionalnega ozadja onesnaženosti
zraka in padavin dodatno poročamo v okviru sodelovanja v programih EMEP in WMO-GAW.
Javnosti posredujemo informacije o kakovosti zraka s sprotno objavo podatkov avtomatskih
merilnih postaj na spletnih straneh ARSO in na teletekstu nacionalne televizije. Mesečno pregle-
dane podatke meritev objavimo v mesečnem biltenu Naše okolje. Rezultati meritev, objavljeni v
letnem poročilu so dodatno preverjeni na več stopnjah kontrole in imajo status dokončnih podat-
kov. Na spletnih straneh ARSO objavljamo tudi druga poročila o dodatnih meritvah, študijah in
modeliranju kakovosti zraka. V primeru prekomerne onesnaženosti zraka z delci PM10 ali ozona z
Poročilo kakovost zraka 2022 2
Slika 1.1: Primer javnosti dostopne nove modelske napovedi dnevnega povprečja delcev PM10 (levo) in
primer stare napovedi pričakovanega razreda onesnaženosti za posamezna mesta (desno).
izdajo obvestil oziroma opozoril prebivalcem omogočimo, da lahko zmanjšajo svojo izpostavljenost
onesnaženemu zraku. Ob epizodah povišane onesnaženosti z delci PM10 želimo prebivalce tudi
nagovoriti, da s svojim ravnanjem pripomorejo k nižjim izpustom onesnaževal. V ta namen dnevno
izdajamo napoved kakovosti zraka: napoved ravni delcev PM10 in napoved ravni ozona. Obenem
prikazujemo trenutno stopnjo onesnaženosti zraka z indeksom kakovosti zunanjega zraka, ki hkrati
upošteva ravni več onesnaževal, in sicer delcev PM10, PM2,5, NO2, SO2 in O3.
V tem poročilu prikazujemo rezultate meritev kakovosti zraka v letu 2022. V posebnem poglavju
so prikazani rezultati spremljanja kakovosti padavin, s katerimi se onesnaževala izpirajo iz zraka in
vnašajo v vode in tla. Na več mestih smo za pomoč pri razlagi epizod onesnaženja dodali rezultate
modelskih izračunov. Pri posameznih onesnaževalih navajamo podatke o izpustih iz državnih
evidenc, ki se vodijo na ARSO [4]. V poročilu je letos dodano tudi poglavje o meritve črnega
ogljika. V posebnem poglavju so predstavljene tudi nove globalne smernice Svetovne zdravstvene
organizacije (WHO) o kakovosti zraka, ter informacije o predlogu nove Direktive o kakovosti zraka.
Dodano je tudi poglavje o modeliranju disperzije onesnaževal v lokalni skali z modelskim orodjem
GRAMM/GRAL. Podajamo pa tudi povzetek o dodatnih meritvah kakovosti zraka v Solkan.
Poročilo kakovost zraka 2022 3
2. Povzetek o meritvah kakovosti zraka v Sol-
kanu
V letu 2022 je Agencija RS za okolje na pobudo Mestne občine Nova Gorica izvedla meritve
delcev PM2,5 in PM10 v Solkanu z mini postajo (slika 2.1) . Merilno mesto je bilo locirano nasproti
Livarne Gorica. Letni izpusti delcev PM10 (v nadaljevanju izpusti) v Solkanu, kot tudi Novi Gorici ne
izstopajo od slovenskega povprečja, če jih merimo na nivoju naselja. Glede na vir onesnaženja
izpusti v Solkanu izvirajo: iz industrije 54 % (4,3 t), iz prometa 26 % (2,1 t) ter iz ogrevanja 20 %
(1,6 t). Kmetijstvo je zanemarljivi vir onesnaženja z delci PM10. Tako visok delež izpustov industrije
pri Solkanu je posledica Livarne Gorica, ki izpusti v ozračje na leto za 3,3 tone PM10. To je tudi 22.
največji individualni izpust delcev (PM10) v Sloveniji.
Slika 2.1: Mini postaja na merilnem mestu Solkan nasproti Livarne Gorica.
Poročilo kakovost zraka 2022 4
Rezultate meritev v Solkanu smo primerjali z meritvami izvedenimi na stalnih merilnih mestih
Nova Gorica Grčna in Nova Gorica Vojkova. V tabeli 2.1 so prikazane povprečne letne vrednosti
PM2,5 in PM10 ter število preseganj mejne dnevne vrednosti PM10 v letu 2022 iz vseh treh merilnih
mest. Na sliki 2.2 je poleg dnevnih podatkov delcev PM10 prikazana še dnevna količina padavin.
Tabela 2.1: Povprečne letne ravni (Cp) PM2,5 in PM10 ter število preseganj mejne dnevne vrednosti (MV) za
delce PM10 na vseh treh merilnih mestih v letu 2022. Ravni delcev so podane v µg/m3.
Merilno mesto Cp PM2,5 Cp PM10 MV
Solkan 13 19 5
NG Grčna 13 19 9
NG Vojkova / 24 10
Mejna vrednost 20 40 35*
* Dovoljeno število dni preseganj v koledarskem letu.
Slika 2.2: Prikaz dnevnih ravni delcev PM10 na merilnih mestih Solkan, Nova Gorica Grčna in Nova Gorica
Vojkova. Ravni delcev so podane v µg/m3. Prikaz količine dnevnih padavin v Novi Gorici v mm. Rdeča črta
označuje dnevno mejno vrednost 50 µg/m3, ki je lahko prekoračena 35-krat v letu.
Povprečne letne ravni PM2,5 in PM10 izmerjene v Solkanu so bile v letu 2022 nižje od predpisanih
mejnih vrednosti. Primerjava rezultatov meritev iz Solkana in stalnega merilnega mesta v Novi
Gorici Grčna pokaže, da so maksimalne izmerjene ravni obeh onesnaževal višje na stalnem
merilnem mestu v Novi Gorici Grčna. Letne ravni delcev PM2,5 in PM10 pa se ne razlikujejo med
obema merilnima mestoma. Podrobnejša analiza rezultatov je prestavljena v poročilu: Poročilo o
meritvah kakovosti zraka v Solkanu v letu 2022, ki je objavljeno na spletni strani Agencije [5].
Poročilo kakovost zraka 2022 5
3. Ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka
V skladu z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka [6] in Pravilnikom o ocenjevanju kakovosti
zunanjega zraka [2] lahko ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka opravljamo s pomočjo rezultatov
meritev na stalnih merilnih mestih, z indikativnimi meritvami, modeliranjem kakovosti zraka ter z
objektivnimi ocenami. Za meritve na stalnih merilnih mestih zakonodaja predpisuje strožje zahteve
za kakovost in razpoložljivost rezultatov meritev kot za indikativne meritve, ki jih je mogoče opravljati
s preprostejšimi metodami in/ali z manjšo časovno pokritostjo.
Slovenija je po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka
razdeljena na dve aglomeraciji, Ljubljano in Maribor, in dve območji, ki sta različni za težke kovine
in za druga onesnaževala (tabeli 3.1 in 3.2). Za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka glede na
ravni SO2, NO2, CO, O3, C6H6, PM10, PM2,5 in BaP je Slovenija razdeljena na celinski (SIC) ter
primorski (SIP) del. Za težke kovine je zaradi svoje specifike iz območja celotne Slovenije (SITK)
izvzeta Zgornja Mežiška dolina (SITK-ZMD).
Način ocenjevanja kakovosti zraka je odvisen od onesnaženosti posameznega območja oziroma
aglomeracij. Če je onesnaženost višja, so meritve nujne in morajo biti kakovostnejše. Pravilnik
o kakovosti zunanjega zraka določa za posamezno onesnaževalo spodnji in zgornji ocenjevalni
prag. Število stalnih merilnih mest je natančno določeno za območja, kjer je presežen spodnji
ocenjevalni prag posameznega onesnaževala. Kadar so ravni posameznega onesnaževala pod
spodnjim ocenjevalnim pragom, zadostujeta za ocenjevanje kakovosti zraka objektivna ocena
ali modeliranje. V primeru, ko so ravni nad spodnjim ocenjevalnim pragom, so v posameznem
območju ali aglomeraciji obvezne meritve na stalnih merilnih mestih, lahko pa se dopolnijo s
tehnikami modeliranja in/ali z indikativnimi meritvami. V nadaljevanju so predstavljene meritve na
stalnih merilnih mestih, uporabljene za potrebe ocenjevanja kakovosti zunanjega zraka v letu 2022.
Poročilo kakovost zraka 2022 6
Tabela 3.1: Območja in aglomeracije v Republiki Sloveniji glede na žveplov dioksid, dušikov dioksid, dušikove
okside, delce PM10 in PM2,5, benzen, ogljikov monoksid ter benzo(a)piren.
Oznaka območja Ime območja Karta območij in aglomeracij
SIC celinsko območje
SIP primorsko območje
Oznaka aglomeracije Ime aglomeracije
SIL Ljubljana
SIM Maribor
Tabela 3.2: Območja in aglomeracije v Republiki Sloveniji glede na svinec, arzen, kadmij in nikelj.
Oznaka območja Ime območja Karta območij in aglomeracij
SITK
območje težke
kovine
SITK-ZMD
območje Zgornje
Mežiške doline
Oznaka aglomeracije Ime aglomeracije
SIL Ljubljana
SIM Maribor
Poročilo kakovost zraka 2022 7
3.1 Meritve na stalnih merilnih mestih
S sistematičnimi meritvami ravni onesnaževal na stalnih merilnih mestih smo v Sloveniji začeli v
sredini sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Avtomatske merilnike onesnaženosti zraka smo pričeli
uvajati v okviru državne mreže ANAS (analitično-nadzorni alarmni sistem) v začetku osemdesetih
let, okrog leta 2000 smo merilno mrežo prenovili v okviru projekta Phare. V letu 2021 smo zaključili
projekt Sinica, kjer smo državno merilno mrežo za spremljanje kakovosti zunanjega zraka (DMKZ)
popolnoma prenovili in posodobili. V prvem obdobju delovanja DMKZ je bil poudarek na meritvah
ravni žveplovega dioksida. Kasneje smo merilno mrežo postopoma širili in nadgradili še z meritvami
drugih onesnaževal. DMKZ je v letu 2022 sestavljalo 22 merilnih mest.
Z meritvami v DMKZ zagotavljamo osnovne podatke o kakovosti zraka v Sloveniji. Poleg meritev
v DMKZ se v okviru drugih merilnih mrež izvajajo meritve kakovosti zraka tudi v okolici nekaterih
večjih energetskih in industrijskih objektov z namenom spremljanja vplivov le teh na kakovost
zraka. Dodatne meritve zagotavljajo tudi nekatere lokalne skupnosti. V tem poročilu so tako poleg
rezultatov meritev DMKZ navedeni tudi rezultati meritev merilnih mrež termoelektrarn (TEŠ, TEB
in TE-TOL), cementarne Salonit Anhovo, mestnih občin Ljubljana, Maribor, Ptuj in Celje ter občin
Miklavž na Dravskem polju, Ruše in Medvode. Na ARSO se je od pomladi 2016 do pomladi 2021
izvajal kohezijski projekt Sinica, v okviru katerega smo med drugim posodobili DMKZ. Merilna
mreža je bila tako v letu 2022 že vsa posodobljena in je delovala v celotnem obsegu. Smo pa v
letu 2022 na merilnem mestu LJ Bežigrad dodatno uvedli še meritve CO, da lahko v Sloveniji ravni
tega onensaževala ocenimo z tudi z meritvami, čeprav so vrednosti zelo nizke in bi za ocenjevanje
zadostovali modelski rezultati ali objektivna ocena.
Merilna mesta so klasificirana glede na mikrolokacijo (tabela 3.3), ki je določena v Pravilniku o
ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka [2] . Merilna mesta mestnega ozadja so reprezentativna
za gosteje naseljene predele mest, v katerih živi večina prebivalstva. Z meritvami na prome-
tnih merilnih mestih pridobimo podatke o kakovosti zraka ob prometnih cestah. Merilna mesta
predmestnega ozadja podajajo razmere glede kakovosti zraka na obrobju mest ali večjih naselij,
za katere je značilna manjša gostota prometa in poselitve. Merilno mesto Iskrba je vključeno v
program EMEP, ki se v okviru Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja
osredotoča predvsem na daljinski transport onesnaženosti ter na regionalne probleme zakisljevanja,
evtrofikacije, fotokemijskega smoga ter na onesnažen zrak s težkimi kovinami, delci in obstojnimi
organskimi onesnaževali. Merilno mesto Krvavec je del programov EMEP in WMO GAW in je
pomembno predvsem za spremljanje transporta toplogrednih plinov in fotooksidantov. Na obeh
merilnih mestih v neobremenjenem okolju se spremlja ozadje onesnaženega zraka. Podrobnejši
opis merilnih mest, ki delujejo v okviru DMKZ, je na voljo na spletni strani ARSO v Atlasu okolja.
Meritve kakovosti zraka na stalnem merilnem mestu morajo biti točne, natančne in zanesljive ter
morajo hkrati izpolnjevati zahteve glede razpoložljivosti rezultatov meritev. Zahteva se uporaba
standardiziranih referenčnih metod, ki jih navaja Direktiva o kakovosti zraka in jih povzema Pravilnik
o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka. Druge metode se lahko uporabljajo le, če je bila s
preizkusi dokazana njihova ekvivalentnost referenčni metodi.
Merilniki na osnovi referenčnih metod za O3, NOx, SO2, CO in benzen zagotavljajo rezultate
meritev v realnem času s časovno ločljivostjo ene ure ali manj. Referenčna, tako imenovana
Poročilo kakovost zraka 2022 8
gravimetrična metoda za delce PM10 in PM2,5 temelji na laboratorijskem tehtanju filtrov, skozi katere
se je 24 ur prečrpaval zrak. Podatki referenčnih meritev delcev zagotavljajo dnevno povprečje
in so na razpolago z večtedenskim zamikom. Enako velja tudi za določanje ravni težkih kovin in
benzo(a)pirena, kjer se v laboratoriju analizira njihova vsebnost v delcih PM10 zbranih na filtrih.
Poleg referenčnih meritev delcev PM10 na vseh merilnih mestih DMKZ, razen v Velenju, Žerjavu
in v Novi Gorici ob Vojkovi cesti izvajamo meritve delcev tudi z avtomatskimi merilniki. Avtomatska
metoda je sicer manj točna, vendar so podatki na voljo v realnem času. Podatke z avtomatskih
merilnikov delcev v DMKZ uporabljamo predvsem za obveščanje javnosti in analizo obdobij s
prekomerno onesnaženostjo, ne pa za določanje skladnosti z mejnimi vrednostmi.
Vsi podatki, izmerjeni z avtomatskimi merilniki, so vsako uro objavljeni na spletni strani Agencije.
Z zamikom so na spletni strani objavljeni tudi rezultati vseh drugih meritev.
V tabeli 3.3 so navedeni geografski podatki in klasifikacija posameznih merilnih mest, kjer so leta
2022 potekale meritve kakovosti zunanjega zraka. Nabor merjenih onesnaževal in meteoroloških
parametrov po merilnih mestih je prikazan v tabeli 3.4. V nadaljevanju poročila so poleg rezultatov
meritev iz leta 2022 predstavljeni tudi podatki za merilna mesta, kjer meritve več ne potekajo.
Podatki o teh merilnih mestih so zabeleženi v starejših letnih poročilih o Kakovosti zraka v Sloveniji.
Meritve kakovosti padavin v okviru državne merilne mreže kakovosti padavin (DMKP), ki jih
izvaja ARSO, potekajo na petih po Sloveniji enakomerno razporejenih, merilnih mestih. V tabeli 3.5
so podana merilna mesta za meritve kakovosti padavin v letu 2022, ki delujejo v okviru DMKP.
Nabor meritev za ugotavljanje kakovosti padavin na merilnih mestih DMKP je podan v tabeli 3.6.
Štiri merilna mesta so v podeželskem okolju (Iskrba, Murska Sobota Rakičan, Rateče, Škocjan), v
urbanem območju je le merilno mesto Ljubljana Bežigrad. Mreža kakovosti padavin se glede na
prejšnja leta ni spremenila.
Poročilo kakovost zraka 2022 9
Tabela 3.3: Nadmorska višina (NV), koordinati (GKKy, GKKx), tip merilnega mesta, tip območja in značilnosti
območja za stalna merilna mesta kakovosti zunanjega zraka.
Merilno mesto NV GKKy GKKx
Tip merilnega
mesta
Tip območja Značilnost območja
DMKZ
CE bolnica 240 520614 121189 B U R
CE Ljubljanska 240 519361 121312 T U R
Hrastnik 290 506805 111089 B U IR
Iskrba 540 489292 46323 B R(REG) N
Koper 56 399911 45107 B U R
Kranj 388 451188 122160 B U R
Krvavec 1740 464447 128293 B R(REG) N
LJ Bežigrad 299 462673 102490 B U RC
LJ Celovška 305 460697 103230 T U R
LJ Vič 293 460839 99383 B U R
MB Titova 270 550305 157414 T U RC
MB Vrbanski 280 548366 158452 B U R
MS Cankarjeva 189 589087 168854 T U RC
MS Rakičan 188 591552 168260 B R(NC) A
NG Grčna 113 395909 91034 B U RC
NG Vojkova 104 395923 90794 T U R
Novo mesto 214 514163 73066 B U R
Otlica 918 415980 88740 B R(REG) N
Ptuj 230 567737 142758 B U R
Trbovlje 250 504537 112598 B U RC
Zagorje 241 500070 109663 T U RCI
Žerjav 543 490348 149042 I R RA
Dopolnilna merilna mreža
EIS TEŠ
Pesje 391 506513 135806 B S IR
Škale 423 507764 138457 B S IR
Šoštanj 362 504504 137017 I S I
Mobilna TEŠ 359 504056 136719 I S IR
Zavodnje 765 500244 142689 I R(REG) A
Velenje 389 508928 135147 B U RCI
Topolšica 399 501977 140003 B S IR
Veliki Vrh 555 503542 134126 I R(REG) A
Graška gora 774 509905 141184 I R(REG) A
OMS MO Ljubljana
LJ Center 300 461919 101581 T U RC
EIS TE-TOL
Zadobrava 280 468151 103114 B S RA
MO Celje
CE Gaji 240 522888 122129 B U IC
EIS TEB
Sv. Mohor 390 537299 93935 B R A
MO Maribor
MB Tezno 268 552539 154068 B U R
Pohorje 725 544682 148933 B R A
EIS ANHOVO
Morsko 130 394577 103945 B R AI
Gorenje Polje 120 393826 102975 B R AI
Občina Miklavž na Dravskem polju
Miklavž 260 554400 151105 T R R
MO Ptuj
Spuhlja 219 570182 141322 T S R
Občina Ruše
Ruše 302 539870 155217 B R RC
Občina Medvode
Medvode 346 454441 111411 B S RC
Tip merilnega mesta: B=ozadje (background), T=prometni (traffic), I=industrijski (industrial)
Tip območja: U=mestni (urban), S=predmestni (suburban), R=podeželjski (rural), NC=primestni (near city)
REG=regionalno (regional)
Začilnosti območja: R=stanovanjsko (residential), C=poslovno (commercial), I=industrijsko (industrial),
A=kmetijsko (agricultural), N=naravno (natural)
Poročilo kakovost zraka 2022 10
Tabela 3.4: Meritve onesnaževal in meteoroloških parametrov na stalnih merilnih mestih v letu 2022.
Merilno mesto SO2 O3
NO2,
NOx
PM10 PM2,5 CO Benzen
Težke kovine
v PM10
PAH v PM10
EC/OC in
ioni v PM2,5
Hg Meteorološkiparametri
DMKZ
CE bolnica + + + + + + +
CE Ljubljanska + +
Deskle + + + + + + + + + +
Hrastnik + +
Iskrba + + + + + + + + + +
Koper + + + +
Kranj + +
Krvavec + + +
LJ Bežigrad + + + + + + + + + +
LJ Celovška + + +
LJ Vič + +
MB Titova + + + + + + +
MB Vrbanski + + + +
MS Rakičan + + + +
MS Cankarjeva + +
NG Grčna + + + + + +
NG Vojkova +
Novo mesto + + + +
Otlica + +
Ptuj + +
Trbovlje + +
Velenje* +
Zagorje + + + + +
Žerjav + +
Dopolnilna merilna mreža
EIS TEŠ
Pesje + +
Škale + + + +
Šoštanj + + + +
Mobilna TEŠ + + + + +
Zavodnje + + + +
Velenje + + +
Topolšica + +
Veliki Vrh + +
Graška gora + +
OMS MO LJUBLJANA
LJ Center + + + + +
EIS TE-TOL
Zadobrava + + + + + +
MO Celje
CE Gaji + + +
EIS TEB
Sv. Mohor + + + +
MO MARIBOR
MB Tezno + + + +
Pohorje +
EIS ANHOVO
Morsko +
Gorenje Polje +
Občina Miklavž na Dravskem polju
Miklavž +
MO Ptuj
Spuhlja +
Občina Ruše
Ruše +
PM10: delci z aerodinamičnim premerom do 10 µm
PM2,5: delci z aerodinamičnim premerom do 2,5 µm
PAH: policiklični aromatski ogljikovodiki v delcih PM10
Težke kovine: arzen, kadmij, nikelj in svinec v delcih PM10 in PM2,5
EC/OC: Elementni in organski ogljik
Meteorološki parametri: temperatura zraka v okolici, hitrost vetra, smer vetra, relativna vlažnost zraka, globalno sončno sevanje,
zračni tlak (se ne meri na Iskrbi)
* Z merilnim mestom ne upravlja ARSO.
Poročilo kakovost zraka 2022 11
Tabela 3.5: Nadmorska višina in koordinate merilnih mest za meritve kakovosti padavin v DMKP.
NV GKKy GKKx
Iskrba 540 489292 46323
LJ Bežigrad 299 462673 102490
MS Rakičan 188 591591 168196
Rateče 864 401574 151142
Škocjan 420 421891 58228
Tabela 3.6: Nabor meritev za ugotavljanje kakovosti padavin na merilnih mestih DMKP.
Količina
padavin
pH
Električna
prevodnost
Osnovni kationi in
anioni
Težke
kovine
PAH
Iskrba + + + + + +
LJ Bežigrad + + + +
MS Rakičan + + + +
Rateče + + + +
Škocjan + + + +
Osnovni kationi in anioni: Ca2+, Mg2+, NH+4 , Na
+, K+, Cl−, NO−3 , SO
2−
4
Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH): benzo(a)piren, benzo(a)antracen, benzo(b,j,k)fluoranten,
indeno(1,2,3-cd)piren, dibenzo(a,h)antracen
Težke kovine: As, Cd, Co, Cu, Hg, Pb in Zn
Poročilo kakovost zraka 2022 12
S
lik
a
3.
1:
M
er
iln
a
m
re
ža
ka
ko
vo
st
iz
un
an
je
ga
zr
ak
a
v
le
tu
20
22
.
Poročilo kakovost zraka 2022 13
3.2 Ocena kakovosti zraka z modeliranjem in s tehniko združevanja
podatkov
Na ARSO imamo za namen ocenjevanja kakovosti zraka na območju Slovenije, analize vzrokov
čezmerne onesnaženosti zraka in za podporo pripravi napovedi onesnaženosti zraka z delci PM10
in O3, vzpostavljen regionalni disperzijsko-fotokemijski model CAMx (Comprehensive Air quality
Model with extensions), sklopljen z operativnim meteorološkim modelom ALADIN/SI. Podrobnejši
podatki o modelskem sistemu so opisani v letnem poročilu kakovosti zraka za leto 2019 [7].
3.2.1 Postopek združevanja meritev in modelskih izračunov
Rezultati modelskih izračunov zaradi vpliva prostorske ločljivosti modela, numeričnih opisov
dinamičnih, fizikalnih in kemičnih procesov v atmosferi, ter pogosto pomanjkljivih vhodnih podatkov,
niso povsem zanesljivi. Po drugi strani nam meritve zagotavljajo bistveno bolj natančne vrednosti
ravni onesnaževal, vendar le na lokacijah merilnih mest. S tehniko združevanja modelskih rezultatov
in meritev (angl. data fusion) uporabimo informacijo obeh virov za pripravo optimalne ocene
prostorske porazdelitve ravni onesnaževal.
Obstajajo različni statistični in geostatistični pristopi združevanja podatkov. Na ARSO smo se
pri izboru metodologije odločili za geostatistični pristop kriging z zunanjim vplivom (angl. kriging
with external drift), pri katerem poleg meritev in modelskih izračunov pri pripravi kart onesnaženja
upoštevamo tudi nadmorsko višino.
Postopek kriginga z zunanjim vplivom izvedemo v dveh korakih. V prvem koraku interpoliramo
modelske rezultate ravni onesnaževal z ločljivostjo 4,4 km na modelsko mrežo z ločljivostjo 1 km,
pri čemer kot zunanje spremenljivke upoštevamo polje nadmorske višine ter polje geografskih
koordinat (geografska širina in dolžina) v ločljivosti 1 km. V drugem koraku interpoliramo vrednosti
meritev na modelsko mrežo z ločljivostjo 1 km, pri čemer kot zunanje spremenljivke upoštevamo
interpolirano polje modelskih vrednosti iz prvega koraka ter geografsko širino in dolžino v ločljivosti
1 km. Geografsko širino in dolžino vključimo le v primeru, če se odvisnost od tega polja izkaže kot
statistično značilna.
Ocenjevanje kakovosti zraka s tehniko združevanja podatkov je del projekta LIFE-IP PREPAIR
[8]. V postopek so tako vključene vse meritve iz območja projekta, tako meritve iz merilnih
mest v Sloveniji kot v Padski nižini. S tehniko združevanja meritev in modelskih izračunov na
ARSO pripravljamo letne karte povprečnih vrednosti onesnaževal PM10, PM2,5 in NO2, ter letna
povprečja dnevnih maksimumov 8-urnih drsečih povprečij za O3. Rezultati za leto 2021 so v
poročilu predstavljeni na koncu vsakega posameznega poglavja, kjer so opisana prej omenjena
onesnaževala (PM10, PM2,5, NO2 in O3).
Poročilo kakovost zraka 2022 14
4. Nove globalne smernice Svetovne zdravstvene
organizacije (WHO) o kakovosti zraka, ter
nova in stara Direktiva o kakovosti zraka
Onesnažen zrak je poleg podnebnih sprememb najbolj pomemben dejavnik tveganja za zdravje
in okolje. Čist zrak je osnovna človekova pravica in je poglaviten za zdravo in produktivno družbo.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je septembra 2021 izdala nove smernice o kakovosti
zraka. Od leta 2005, ko so bile objavljene zadnje smernice WHO o kakovosti zraka, so bile
narejene številne raziskave, ki podajajo dokaze kako onesnažen zrak deluje na zdravje ljudi.
Smernice so nastale, kot posledica vse večje ogroženosti zdravja prebivalcev zaradi onesnaženega
zraka. Raziskave ugotavljajo visoko stopnjo povezanosti kakovosti zraka z boleznimi srca in
ožilja, dihalnimi obolenji, nevrološkimi obolenji, sladkorno boleznijo in težavami v reproduktivnem
sistemu. Vsako leto izpostavljenost onesnaževalom v zraku povzroči 7 milijonov prezgodnjih smrti
in še več milijonov izgubljenih zdravih let življenja. Prav na podlagi teh znanstvenih ugotovitev
so se znanstveniki odločili za strožje smernice in znižali nivoje priporočenih ravni za naslednja
onesnaževala: PM2,5, PM10, NO2, CO, O3, SO2.
V smernicah so še posebej izpostavljene najbolj ranljive skupine prebivalcev, to so starejši,
kronični bolniki, nosečnice, otroci in delavci, ki so na delavnem mestu bolj izpostavljeni vplivom
slabše kakovosti zraka. Poglavitni cilj je, da bi vse države dosegle nove priporočene vrednosti.
Avtorji se zavedajo, da je to zelo težka naloga za veliko držav in/ali regij, kjer je onesnažen zrak
najbolj pereč problem. WHO je predlagala vmesne cilje za postopno izboljšanje kakovosti zraka.
V dokumentu so opisana priporočila kako si države pomagajo k postopnem izboljšanju kakovosti
zraka.
Za Slovenijo, velja, da je največji problem z onesnaženostjo zraka predvsem pozimi v kotlinah,
ko pride do temperaturnega obrata in se onesnažen zrak dlje časa zadržuje ujet na ožjem področju.
Zrak v Sloveniji največ onesnažujejo promet, individualna kurišča in industrija. Ozon je onesnaže-
valo, ki pa je problematično predvsem poleti. Ima bolj regionalne razsežnosti, kot onesnaženost z
delci. Najvišje vrednosti so zabeležene na Primorskem in v višje ležečih krajih.
Poročilo kakovost zraka 2022 15
Ta
be
la
4.
1:
P
rip
or
oč
en
e
W
H
O
sm
er
ni
ce
ka
ko
vo
st
iz
ra
ka
za
le
to
20
21
,s
ta
re
sm
er
ni
ce
iz
le
ta
20
05
[9
],
st
ar
a
za
ko
no
da
ja
o
ka
ko
vo
st
iz
ra
ka
,t
er
no
va
za
ko
no
da
ja
o
ka
ov
os
ti
zr
ak
a.
O
ne
sn
až
ev
al
o
In
te
rv
al
po
vp
re
če
nj
a
A
Q
di
re
kt
iv
a
(tr
en
ut
no
ve
lja
vn
is
ta
nd
ar
di
ka
ko
vo
st
i)
P
re
dl
og
no
ve
A
Q
di
re
kt
iv
e
(s
ta
nd
ar
di
ka
ko
vo
st
ip
o
1.
1.
20
30
)
W
H
O
sm
er
ni
ce
20
05
W
H
O
sm
er
ni
ce
20
21
P
M
2,
5
(µ
g/
m
3 )
K
ol
ed
ar
sk
o
le
to
20
10
10
5
24
ur
-
25
(1
8
do
vo
lje
ni
h
pr
es
eg
an
j)
25
(*
)
15
(*
)
P
M
10
(µ
g/
m
3 )
K
ol
ed
ar
sk
o
le
to
40
20
20
15
24
ur
50
(3
5
do
vo
lje
ni
h
pr
es
eg
an
j)
45
(1
8
do
vo
lje
ni
h
pr
es
eg
an
j)
50
(*
)
45
(*
)
O
3
(µ
g/
m
3 )
V
rh
un
ec
se
zo
ne
(*
*)
-
-
-
60
m
ak
si
m
al
na
dn
ev
na
8-
ur
na
po
vp
re
čn
a
vr
ed
no
st
10
0
(d
ol
go
ro
čn
o)
-
-
-
m
ak
si
m
al
na
dn
ev
na
8-
ur
na
po
vp
re
čn
a
vr
ed
no
st
12
0
( 25
dn
id
ov
ol
je
ni
h
pr
es
eg
an
j,
po
vp
re
če
no
v
3
le
tih
)
12
0
( 18
dn
id
ov
ol
je
ni
h
pr
es
eg
an
j,
po
vp
re
če
no
v
3
le
tih
)
10
0
(*
)
10
0
(*
)
N
O
2
(µ
g/
m
3 )
K
ol
ed
ar
sk
o
le
to
40
20
40
10
24
ur
-
50
(1
8
do
vo
lje
ni
h
pr
es
eg
an
j)
-
25
(*
)
1
ur
a
20
0
(1
8
do
vo
lje
ni
h
pr
es
eg
an
j)
20
0
(1
do
vo
lje
no
pr
es
eg
an
je
)
20
0
(*
)
20
0
(*
)
S
O
2
(µ
g/
m
3 )
24
ur
12
5
(3
do
vo
lje
na
pr
es
eg
an
ja
)
50
(1
8
do
vo
lje
ni
h
pr
es
eg
an
j)
20
(*
)
40
(*
)
10
m
in
ut
-
-
50
0
50
0
1
ur
a
35
0
(2
4
do
vo
lje
ni
h
pr
es
eg
an
j)
35
0
(1
do
vo
lje
no
pr
es
eg
an
je
)
-
-
C
O
(m
g/
m
3 )
m
ak
si
m
al
na
dn
ev
na
8-
ur
na
po
vp
re
čn
a
vr
ed
no
st
10
10
10
10
24
ur
-
4
-
4
1
ur
a
-
-
35
35
15
m
in
ut
-
-
10
0
10
0
B
en
ze
n
(µ
g/
m
3 )
K
ol
ed
ar
sk
o
le
to
5
3,
4
-
1,
7
S
vi
ne
c
(P
b)
(µ
g/
m
3 )
K
ol
ed
ar
sk
o
le
to
0,
5
0,
5
-
0,
5
A
rz
en
(A
s)
(n
g/
m
3 )
K
ol
ed
ar
sk
o
le
to
6
6
-
6,
6
K
ad
m
ij
(C
d)
(n
g/
m
3 )
K
ol
ed
ar
sk
o
le
to
5
5
-
5
N
ik
el
j(
N
i)
(n
g/
m
3 )
K
ol
ed
ar
sk
o
le
to
20
20
-
25
B
en
zo
(a
)p
ire
n
(n
g/
m
3 )
K
ol
ed
ar
sk
o
le
to
1
1,
0
-
0,
12
*
99
.
pe
rc
en
til
(d
ov
ol
je
no
je
3-
4
pr
es
eg
an
jm
ej
ne
vr
ed
no
st
in
a
le
to
).
**
N
aj
vi
šj
e
6
m
es
eč
no
dr
se
če
po
vp
re
čj
e
po
vp
re
čn
e
m
ak
si
m
al
ne
dn
ev
ne
8-
ur
ne
po
vp
re
čn
e
vr
ed
no
st
iv
6
za
po
re
dn
ih
m
es
ec
ih
.
Poročilo kakovost zraka 2022 16
5. Modeliranje kakovosti zunanjega zraka v vi-
soki ločljivosti z uporabo modelov GRAMM
in GRAL
Stanje kakovosti zraka je rezultat součinkovanja več dejavnikov, predvsem vremenskih pogojev,
reliefa in geografske umestitve izpustov. Za Slovenijo je značilen razgiban teren. Naselja in
industrijski objekti se velikokrat nahajajo v ozkih dolinah in kotlinah. Vetrovno polje je na takšnem
terenu praviloma zelo kompleksno. Pogosto prevladujejo s terenom pogojeni šibki pobočni vetrovi in
kanaliziranje vetra v dolinah, še posebej ob močnejših splošnih vetrovih pa prihaja tudi do obračanja
oziroma vrtinčenja vetra zaradi geografskih ovir. Posledično se lahko na razdaljah le nekaj deset
metrov hitrost in smer vetra občutno razlikuje. Poleg tega so v razgibanem terenu ob šibkih vetrovih
pogoste dalj časa trajajoče temperaturne inverzije, ob katerih se izpusti onesnaževal v dolinah in
kotlinah akumulirajo, kar lahko privede do zelo slabe kakovosti zraka.
Merilne postaje nam omogočajo spremljanje ravni onesnaževal v zraku v neposredni okolici
postaj, za ocenjevanje kakovosti zraka drugje v prostoru pa je potrebno rezultate meritev dopolniti
z uporabo modelskih izračunov. Ravni onesnaženja v ozkih dolinah in med stavbami v mestih
je mogoče ustrezno predstaviti šele pri uporabi visoke prostorske ločljivostih nekaj deset metrov.
Na Agenciji imamo za ocenjevanje kakovosti zraka na območju Slovenije in za podporo pripravi
napovedi onesnaženosti zraka z delci PM10 in O3 poleg območij merilnih postaj že nekaj časa
vzpostavljen regionalni disperzijsko-fotokemijski model CAMx, sklopljen z operativnim meteorolo-
škim modelom ALADIN. CAMx je vzpostavljen v prostorski ločljivosti 4,4 km, v bodoče načrtujemo
izboljšanje ločljivosti CAMx modela na 1,3 km.
Za potrebe urbanega modeliranja in za modeliranje v še večji prostorski ločljivosti smo se
odločili za implementacijo modela GRAL, ki je bil razvit na Tehniški univerzi v Gradcu (TU Graz).
Ime modela je okrajšava za GRAz Lagrange, t.j. graški Lagrangeov model. GRAL z uporabo
Lagrangeovih metod simulira fizikalne procese, predvsem gibanje tokov, ne upošteva pa kemijskih
pretvorb med onesnaževali. Uporaben je torej za modeliranje širjenja kemijsko nereaktivnih
onesnaževal.
Za kakovostno modeliranje širjenja onesnaževal v zraku je bistveno, da zagotovimo ustrezne
meteorološke podatke, predvsem hitrost in smer vetra. Zasnova modela GRAL predvideva uporabo
vetrovnih polj pridobljenih z modelom GRAMM (Graz Mesoscale Model, t.j. graški model za srednje
ločljivosti), ki je bil prav tako razvit na TU Graz. Model GRAMM podatke meritev iz meteoroloških
Poročilo kakovost zraka 2022 17
merilnih postaj kombinira s podatki o reliefu in rabi tal, ter pripravi vetrovna polja v ločljivosti
med 50m in 1km za uporabo v GRAL modelu. V okviru projekta SINICA so na TU Graz razvili
prilagojeno različico modela GRAMM, ki poleg podatkov iz meteoroloških merilnih postaj uporabi
tudi meteorološke podatke modela ALADIN. To omogoča uporabo bistveno večje količine vhodnih
podatkov o vetru ter informacijo o stanju v višjih plasteh ozračja, ki je samo s prizemnimi meritvami
ni mogoče zagotoviti.
Postopek priprave modelskih izračunov v visoki ločljivosti z modelom GRAL lahko grobo povza-
memo v treh korakih:
1. Z modelom ALADIN pripravimo 3D polja s podatki o hitrosti in smeri vetra, potencialni
temperaturi, specifični vlažnosti in tlaku na 68 vertikalnih nivojih v horizontalni ločljivosti 4,4
km. Poleg rezultatov modela ALADIN je potrebno zagotoviti rezultate meritev meteoroloških
postaj in sicer hitrost in smer vetra, temperaturo pri tleh in relativno vlažnost. Pripraviti
je potrebno podatke o reliefu na obravnavanem območju ter podatke o rabi tal. Slednje
pridobimo iz kataloga CORINE land cover, ki ga Evropska okoljska agencija zagotavlja v
okviru projekta COPERNICUS.
2. S podatki iz prve točke zaženemo model GRAMM. Ta predvsem na podlagi ohranitvenih
zakonov (zakoni o ohranitvi gibalne količine, mase in potencialne temperature) simulira
gibanje zračnih tokov od začetnega stanja (na podlagi podatkov iz ALADINa in merilnih
postaj), dokler se tokovi v simulaciji ne stabilizirajo in se vzpostavi kvazistacionarno stanje
(kvazistacionarno stanje je definirano kot situacija, ki se spreminja dovolj počasi, da jo
lahko obravnavamo kot konstantno) . Simulacija poteka v časovnih korakih nekaj sekund.
Ustrezno kvazistacionarno stanje se vzpostavi pri simuliranju časovnih intervalov dolgih
od 10 minut do ene ure. Praviloma z GRAMMom izračunamo po eno vetrovno polje za
vsako uro v obravnavanem časovnem obdobju (na primer 365x24 polj za obdobje 1 leta).
Običajno uporabimo horizontalno ločljivost med 200m in 300m in najmanj 15 vertikalnih
nivojev. Horizontalno ločljivost je možno povečati do 50m, a se v tem primeru poveča
verjetnost numerične nestabilnosti modela. Kot bomo videli na primerih v nadaljevanju,
GRAMM omogoča tudi pripravo različnih statistik na podlagi izračunanih vetrovnih polj.
3. Izračunana vetrovna polja uporabimo za zagon modela GRAL s horizontalno ločljivostjo
od 2 m do 20 m. Pri zagonu upoštevamo podatke o izpustih v obliki točkovnih virov (npr.
posamezni dimniki), linearnih virov (npr. ceste) in ploskovnih virov; pri slednjih lahko na
zemljevidu začrtamo poljubne večkotnike in vnesemo podatke o seštevkih vseh izpustov v
vsakem izmed večkotnikov. GRAL vsebuje lastne vetrovne module, ki vhodna vetrovna polja
iz modela GRAMM prilagodijo na modelsko mrežo modela GRAL. GRAL simulira gibanje
onesnaževal tako, da generira množico fiktivnih delcev. Ti se nato gibljejo v skladu s principi
Lagrangeovih modelov po enačbi
x(i,nova) = x(i,0) + (ui + u
′
i)∆t,
pri čemer x(i,0) označuje prvotno pozicijo delca v koordinatnem sistemu, x(i,nova) novo pozicijo,
ui povprečeno komponento hitrosti, u
′
i randomizirano verjetnostno komponento hitrosti, ki
Poročilo kakovost zraka 2022 18
je predvsem posledica turbulenc, in ∆t časovni inkrement. Pri tem i=1,2,3 označuje tri
prostorske smeri.
Slika 5.1: Shematski prikaz priprave modelskega izračuna z modeli ALADIN, GRAMM in GRAL.
V nadaljevanju sta prikazani modelski oceni prašnih delcev PM10 za območje doline Soče
(Primer 1), ki je bila izbrana zaradi prikaza disperzije izpustov na kompleksnem reliefu s specifično
meteorologijo ter primer Ljubljane, kjer je modelsko območje izbrano na ravnem območju. Za
območje Ljubljane, sta bila izbrana 2 modelska območja z namenom prikaza disperzije izpustov iz
malih kurišč in cest, ter modelsko območje, kjer prevladujejo industrijski viri izpustov. Na območju
doline Soče je bila narejena podrobnejša meteorološka analiza, za prikaz disperzije snovi pa so
bile uporabljeni podatki o izpustih iz osebnih vozil.
5.1 Primer 1: modeliranje vetrovnih polj in ravni delcev PM10 na
območju doline Soče
Kot primer uporabe modelov GRAMM in GRAL smo pripravili modelsko oceno ravni delcev PM10,
ki izvirajo iz izpustov osebnih vozil v dolini Soče med Prilesjem pri Plavah in Desklami. Kompleksna
vetrovna situacija z nasprotnimi smermi vetra na kratkih razdaljah je zanimiv primer predvsem za
prikaz delovanja modela GRAMM. V razgibanem terenu sta moč in smer vetra pogojena z okoliško
topografijo. Okolišnji grebeni segajo okvirno do nekje 700 m n.m.v., teren se iz n.m.v. 100 m v dolini
dvigne za približno 600 m na razdalji 2 do največ 3 km. Pogosti so pobočni vetrovi (ponoči šibka
drsenja zraka po pobočju navzdol in podnevi šibka dviganja zaradi segrevanja prisojnih pobočij),
poleg tega se v dolini veter kanalizira, ob orografskih ovirah pa obrača in ustavlja preko vrtincev
različnih dimenzij. Prevladujoča smer vetra se lahko že na majhnih razdaljah močno spremeni,
kot je razvidno tudi iz meritev v dolini. Na sliki 5.2 sta prikazani vetrovni roži na lokacijah Deskle
in Gorenje polje. Čeprav se merilni mesti nahajata v dolini na oddaljenosti približno 1 kilometer,
sta vetrovni roži na obeh lokacijah zelo različni. Na lokaciji Gorenje polje prevladuje SSV veter,
ki je posledica kanaliziranja zraka vzdolž doline na tem merilnem mestu. V Desklah je situacija
Poročilo kakovost zraka 2022 19
drugačna. Prevladuje JJV, najverjetneje zaradi vpliva stranske doline in pobočnih vetrov, pa tudi
zaradi obračanja oziroma vrtinčenja vetra v dolini kot to določa relief.
Slika 5.2: Vetrovni roži prikazujeta porazdelitev jakosti vetra po različnih smereh v letu 2021 na merilnih
mestih Deskle, Ljubljana Bežigrad, Bilje ter na lokaciji Gorenje Polje.
5.1.1 Osnovni podatki o modelskem zagonu
Zagon je bil izveden za celotno leto 2018 s paramteri predstavljeni na sliki 5.3:
Slika 5.3: S črno bravo je označena območje modela GRAMM, z rdečo pa območje modeliranja z modelom
GRAL. Rdeče točke označujejo meteorološke postaje, uporabljene pri izračunih z modelom GRAMM.
Meteorološki podatki: Izračuni modela ALADIN, meritve, ki jih je izvedel SALONIT Anhovo na
lokaciji Gorenje Polje (13.62° , 46.06°), meritve, ki jih je izvedel ARSO na lokaciji Deskle (13,61°,
Poročilo kakovost zraka 2022 20
46,05°) ter meritve iz meteorološke postaje Bilje (13,62°, 45,9°).
Podatki o izpustih: Uporabljeni so bili podatki o izpustih za osebna vozila za leto 2018. Podatki
smo vnesli v linearni obliki; za vsako izmed daljic na sliki 5.4 je podana ocena podatki o izpustih v
kg/h/km.
Slika 5.4: Podatki o izpustih v kg/h/km. Uporabljeni so bili samo podatki znotraj GRAL območja modeliranja
(črni okvir).
5.1.2 Rezultati modela GRAMM
Rezultati izračunov modela GRAMM kažejo, da na obravnavanem območju prihaja do obračanja
vetra in nastajanja lokalnih vetrovnih vrtincev. Simulirani vrtinci so zelo občutljivi na manjše
spremembe in na manjkajoče podrobnosti o reliefu. Manjša odstopanja v vhodnih podatkih lahko
tako privedejo do velikih odstopanj vrednosti simuliranih koncentracij v posameznih točkah. Vetrovni
vrtinci so ponazorjeni na spodnjih vetrovnih presekih vzdolž preseka označenega z rdečo črto na
zemljevidih na levi strani.
Poročilo kakovost zraka 2022 21
Slika 5.5: Primeri situacij kanaliziranja vetra vzdolž doline, ustavljanja in vrtinčenja zraka v dolini. Rdeča
črta na levi prikazuje smer preseka od leve proti desni. Primeri situacij se nanašajo na termin 1.1.2021 ob
00:00. Črni okvir predstavlja območje modeliranja z modelom GRAL.
Slika 5.6: Simulirana vetrovna situacija 1.1.2021 ob 00:00, prikazano je vetrovno polje na višini 10m. Hitrost
vetra je podana v m/s.
Poročilo kakovost zraka 2022 22
5.1.3 Rezultati modela GRAL
Delci PM10 iz izpustov osebnih vozil večinoma ostajajo v neposredni bližini cest. Nekoliko
izstopajo rahlo povečane koncentracije južno od naselja Plave. Te lahko pripišemo zožitvi doline na
tem območju.
Slika 5.7: Letno povprečje delcev PM10 iz na podlagi podatkov o izpustih osebnih vozil za leto 2018. Podatki
so v µg/m3. Okvir označuje območje modeliranja z modelom GRAL.
5.2 Primer 2: modeliranje vetrovnih polj in ravni delcev PM10 na
območju Ljubljane
5.2.1 Osnovni podatki o zagonu modela GRAMM
Za območje Ljubljane smo pripravili GRAMM vetrovna polja in na podlagi teh primere zagonov
modela GRAL s tremi različnimi tipi podatkov o izpustih; linearnimi (osebna vozila), ploskovnimi
(mala kurišča) in točkovnimi (industrijski objekti).
Poročilo kakovost zraka 2022 23
Slika 5.8: S črno bravo je označena območje modela GRAMM, z modro območje modeliranja GRAL z
linearnimi in ploskovnimi podatki o izpustih, z rumeno pa območje modeliranja z modelom GRAL s točkovnimi
podatki o izpustih. Rdeče točke označujejo meteorološke postaje, uporabljene pri izračunih z modelom
GRAMM.
Meteorološki podatki: Izračuni modela ALADIN ter meritve iz meteorološke postaje Ljubljana
Bežigrad in Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.
5.2.2 Zagon modela GRAL z linearnimi podatki o izpustih
Na sliki 5.9 so predstavljeni podatki o izpustih osebnih vozil za izbrano območje modeliranja.
Ponovno so v linearni obliki.
Slika 5.9: Podatki o izpustih v kg/h/km za osebna vozila. Črni okvir ponazarja območje modeliranja z
modelom GRAL.
Poročilo kakovost zraka 2022 24
Z GRALom smo izračunali raven PM10 za vsako uro v letu. Delci, ki ne izvirajo iz izpustov oseb-
nih vozil znotraj območja modeliranja pri tem niso vključeni; izračunane vrednosti torej predstavljajo
samo manjši delež v celotni ravni delcev PM10. Slika 5.10 prikazuje letno povprečje izračunano iz
urnih vrednosti.
Slika 5.10: Letno povprečje delcev PM10 iz izpustov osebnih vozil. Podatki so v µg/m3.
Zanimivejši kot letno povprečje je podatek o maksimumu dnevnih povprečij. Tega dobimo tako,
da v vsaki celici posebej izberemo najvišjo vrednost dnevnega povprečja v obravnavanem letu.
Vrednost torej ustreza najslabši situaciji, ki jo prebivalci lahko pričakujejo tekom leta.
Slika 5.11: Maksimum dnevnih povprečij delcev PM10 iz izpustov osebnih vozil. Podatki so v µg/m3.
Poročilo kakovost zraka 2022 25
5.2.3 Zagon modela GRAL s ploskovnimi podatki o izpustih
Podatki o izpustih individualnih kuriščih so zbrani v mreži kvadratnih polj. Vrednosti so višje na
lokacijah z večjim številom enodružinskih hiš in manjše v ožjem središču mesta.
Slika 5.12: Podatki o izpustih malih kurišč v g/leto.. Črni okvir ponazarja območje modeliranja z modelom
GRAL.
Tudi v tem primeru smo najprej izračunali vrednosti za vsako uro v letu 2018, iz njih pa vrednost
letnega povprečja ter maksimum dnevnih povprečij.
Slika 5.13: Letno povprečie ravni PM10 na podlagi izpustov malih kurišč za leto 2018. Podatki so v µg/m3.
Poročilo kakovost zraka 2022 26
Ker so kurišča aktivna predvsem v zimskem času je razlika med letnim povprečjem in maksimu-
mom dnevnih povprečij toliko bolj izrazita.
Slika 5.14: Maksimum letnih povprečij za leto 2018. Podatki so v µg/m3.
5.3 Rezultati modela GRAL s točkovnimi podatki o izpustih
Podatki o izpustih industrijskih objektov so podani v točkah. Za ta primer smo območje
modeliranja izbrali nekoliko bolj severno, da bi zajeli večje število industrijskih objektov.
Poleg masnega pretoka delcev PM10 se pri modeliranju s točkovnimi viri za vsako lokacijo
izpustov upošteva tudi višina in premer dimnika, temperatura izpustov ter hitrost plinov ob izpustu.
Poročilo kakovost zraka 2022 27
Slika 5.15: Letno povprečie ravni PM10 iz industrije za leto 2018. Vrednosti ravni delcev so v µg/m3 (levi
stolpec v legendi). Točke označujejo lokacije upoštevanih izpustov. Masni pretok je podan v kg/h (desni
stolpec v legendi)
Slika 5.16: Maksimum dnevnih povprečij ravni PM10 na podlagi malih kurišč za leto 2018. Vrednosti ravni
delcev so v µg/m3 (levi stolpec v legendi). Točke označujejo lokacije upoštevanih izpustov. Masni pretok je
podan v kg/h (desni stolpec v legendi)
Poročilo kakovost zraka 2022 28
6. Delci PM10 in PM2,5
Izraz delci (angl. Particulate Matter – PM) uporabljamo kot splošen pojem, ki označuje suspen-
dirane delce (tekoče in trdne) v plinu. S PM2,5 označujemo drobne delce (angl. fine particles),
ki imajo aerodinamični premer manjši od 2,5µm, s PM10 pa delce z aerodinamičnim premerom
pod 10µm. Delci PM10 torej poleg drobnih delcev PM2,5 vključujejo tudi grobe delce (angl. coarse
particles) z aerodinamičnim premerom med 2,5 in 10µm.
Glede na izvor lahko delce razdelimo na primarne in sekundarne. Primarne delce lahko
sproščajo v ozračje viri neposredno, sekundarni delci pa nastajajo v ozračju z oksidacijo in pretvorbo
primarnih plinastih onesnaževal. Najpomembnejši plini, ki prispevajo k tvorbi delcev, so SO2, NOx,
NH3 in hlapne organske spojine. Imenujemo jih predhodniki delcev. Pri reakcijah z SO2, NOx in NH3
pride do nastanka spojin, ki vsebujejo sulfat, nitrat in amonij. S kondenzacijo le-teh se tvorijo delci,
ki jih imenujemo sekundarni anorganski aerosoli. Pri oksidaciji nekaterih hlapnih organskih spojin
nastajajo manj hlapne spojine, ki tvorijo sekundarne organske aerosole. Nastanek sekundarnih
delcev je odvisen od številnih kemijskih in fizikalnih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so ravni
predhodnikov, reaktivnost ozračja, ki je odvisna predvsem od ravni visoko reaktivnih spojin (ozon in
hidroksilni radikali) in meteorološki pogoji (sončno sevanje, relativna vlaga, oblačnost). Sekundarni
anorganski in organski aerosoli, elementarni ogljik, dviganje usedlin s tal (resuspenzija) in morski
aerosoli predstavljajo približno 70 % mase PM10 in PM2,5.
Delci so lahko naravnega ali antropogenega izvora. Naravni viri so predvsem posledica
vnosa morske soli, naravne resuspenzije tal, puščavskega prahu in cvetnega prahu. Antropogeni
viri obsegajo izpuste povezane z izgorevanjem goriv v termoenergetskih objektih in industriji, z
ogrevanjem stanovanjskih in drugih stavb ter s prometom. V naseljih predstavljajo pomemben vir
delcev predvsem izpusti iz individualnih kurišč in prometa ter resuspenzija s cestišč. Značilnost
teh virov so nizke višine izpustov, ki so navadno pod 20 m, zato ti viri občutno prispevajo k ravnem
onesnaženosti zunanjega zraka pri tleh.
Epidemiološke študije kažejo, da imajo z vidika onesnaženosti zraka najbolj negativen vpliv
na zdravje prav delci. Celo ravni pod sedanjimi zakonodajnimi mejnimi vrednostmi predstavljajo
zdravstveno tveganje. Poročila Svetovne zdravstvene organizacije kažejo na to, da ne obstaja meja,
pod katero ni pričakovati vpliva na zdravje. Do vpliva na zdravje prihaja zaradi vdihavanja delcev in
posledičnega vdora v pljuča in krvni sistem, kar povzroča okvare respiratornega, kardiovaskular-
nega, imunskega in živčnega sistema. Manjši kot so delci, bolj globoko lahko prodrejo v pljuča. Do
vnetij ali poškodb tkiva prihaja tako zaradi kemijskih in tudi fizikalnih interakcij med delci in tkivom.
Poleg negativnega vpliva na zdravje ima onesnaženost z delci vpliv tudi na podnebje in ekosisteme.
Poročilo kakovost zraka 2022 29
Delci v ozračju zmanjšujejo vidljivost, povzročajo škodo na objektih, vplivajo na padavinski režim in
spreminjajo odbojnost zemeljske površine za svetlobo.
Povišane ravni delcev PM10 se pri nas tipično pojavljajo v zimskih mesecih, ko se v primeru
anticiklonalnih razmer s šibkimi vetrovi v prizemnih plasteh pogosto pojavi temperaturni obrat. V
teh plasteh imamo šibko vertikalno mešanje zraka, kar povzroči, da se onesnaževala dlje časa
zadržujejo v bližini tal. Obenem so v zimskih mesecih najbolj aktivna mala kurišča, ki imajo največji
prispevek k izpustom delcev PM10.
6.1 Izpusti delcev
Letni izpusti delcev PM10 so v Sloveniji leta 2021 znašali 14 tisoč ton (slika 6.1), letni izpusti
primarnih delcev manjših od 2,5µm (PM2,5) pa 10 tisoč ton (slika 6.3). V obdobju 2000-2021 so se
izpusti delcev PM10 zmanjšali za 21 %, delcev PM2,5 pa za 29 %. Zmanjšanje izpustov je posledica
izboljšanja energetske učinkovitosti in procesov zgorevanja, posodobitve tehnoloških procesov,
zamenjave trdih fosilnih goriv z zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije, uvajanja strožjih
emisijskih standardov za motorna vozila. Glavni antropogeni vir primarnih delcev je zgorevanje
goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, predvsem zaradi uporabe lesa v zastarelih kurilnih
napravah.
Mala kurišča so k skupnim izpustom PM10 na nivoju države v letu 2021 prispevala 53 %
(slika 6.2), k skupnim izpustom PM2,5 pa kar 73 % (slika 6.4). Iz slike 6.5 je razvidna prevladujoča
vloga kurilnih naprav na les v skupnih izpustih malih kurilnih naprav.
K izpustom delcev znatno prispeva tudi cestni promet. Izpusti PM10 iz cestnega prometa so leta
2021 predstavljali 7 % skupnih državnih izpustov, delež k izpustom PM2,5 je znašal 6 %. Delci v
cestnem prometu nastajajo tudi pri obrabi cest, gum in zavor.
Podrobne informacije o izpustih delcev PM10 in PM2,5, ter metodologiji izračuna izpustov so na
voljo v [10].
Poročilo kakovost zraka 2022 30
Slika 6.1: Letni izpusti delcev PM10 po sektorjih v Sloveniji.
Slika 6.2: Izpusti delcev PM10 po sektorjih v Sloveniji v letu 2021.
Poročilo kakovost zraka 2022 31
Slika 6.3: Letni izpusti delcev PM2,5 po sektorjih v Sloveniji.
Slika 6.4: Izpusti delcev PM2,5 po sektorjih v Sloveniji v letu 2021.
Poročilo kakovost zraka 2022 32
Slika 6.5: Izpusti delcev PM10 in PM2,5 iz malih kurilnih naprav glede na vrsto uporabljenega goriva v letu
2021.
6.2 Zahteve za kakovost zraka
Mejne vrednosti za delce so predpisane v Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [6]. Prikazane
so v tabeli 6.1. Za delce PM10 sta predpisani dnevna in letna mejna vrednost. Dnevna mejna
vrednost, ki znaša 50µg/m3, ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu. Letna
mejna vrednost za delce PM10 je 40µg/m3, za delce PM2,5 pa 20µg/m3(tabela 6.2).
Tabela 6.1: Mejne in ciljne vrednosti za PM10 in PM2,5
Čas merjenja Vrednost Komentar
PM10, mejna vrednost 1 dan 50µg/m3 Največ 35 preseganj v koledarskem letu.
PM10, mejna vrednost Koledarsko leto 40µg/m3
Datum, do katerega je bilo treba
doseči mejno vrednost, je 1.1.2005.
PM2,5, sedaj veljavna
mejna vrednost
Koledarsko leto 20µg/m3 Datum, do katerega je bilo treba
doseči mejno vrednost, je 1.1.2020.
PM2,5, obveznost glede
stopnje izpostavljenosti
Triletno povprečje 20µg/m3 Datum, do katerega je bilo treba
doseči mejno vrednost, je 1.1.2015.
Tabela 6.2: Mejna vrednost za delce PM2,5 (µg/m3) po letih.
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022
30 29 29 28 27 26 26 25 25 25 25 25 20 20 20
Kazalnik povprečne izpostavljenosti KPI za PM2,5, izražen v µg/m3, temelji na meritvah na
mestih v neizpostavljenem mestnem okolju, ki pokrivajo območja mestnih občin z več kot 100.000
prebivalci. Mesta v neizpostavljenem mestnem okolju so merilna mesta na lokacijah, na katerih so
Poročilo kakovost zraka 2022 33
ravni reprezentativne za izpostavljenost mestnega prebivalstva in nanje praviloma ne vpliva samo
en vir onesnaženja. KPI je potrebno oceniti kot drseče povprečje srednjih vrednosti letnih ravni v
treh zaporednih koledarskih letih na relevantnih vzorčevalnih mestih. KPI za leto 2022 je triletno
drseče povprečje vrednosti ravni skupaj na vseh teh vzorčevalnih mestih za leta 2020, 2021 in
2022. Predpisana stopnja izpostavljenosti znaša od leta 2015 dalje 20µg/m3 (tabela 6.1). KPI
uporabljamo za preverjanje doseganja ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti na nacionalni ravni.
6.3 Ravni onesnaženosti
Onesnaženost zraka z delci PM10 tudi v letu 2022 ostaja na podobni ravni kot zadnja leta. Ravni
delcev PM10 so v letu 2022 na enem merilnem mestu presegle predpisane vrednosti, in sicer na
prometnem merilnem mestu Murska Sobota Cankarjeva, kjer je vsota prekoračitev mejne dnevne
vrednosti za delce PM10 (50µg/m3) presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto. Zabeleženih
je bilo 39 preseganj. Kljub temu, da so bile ravni delcev PM10 na večini merilnih mest nižje
od predpisanih, pa občasno, predvsem ob neugodnih vremenskih razmerah, še vedno povsod
izmerimo ravni delcev, ki so zdravju škodljive. Do večine vseh zabeleženih preseganj v letu 2022 je
prišlo v januarju in februarju (tabela 6.5), ko so bili pogosti temperaturni obrati, ki onemogočajo
razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki sta največja vira delcev PM10. Julija
je na Krasu divjal obsežen požar, ki je predvsem na Goriškem več dni čezmerno onesnažil zrak z
delci. Dim se je razširil tudi do Obale in v notranjost Slovenije. V podpoglavju Epizode čezmerne
onesnaženosti so podrobno opisana obdobja, ko so bile ravni delcev PM10 v letu 2022 povišane.
Letna mejna vrednost za delce PM10, ki znaša 40µg/m3 v letu 2022 ni bila presežena na
nobenem merilnem mestu. Najvišja povprečna letna vrednost, 28µg/m3, je bila zabeležena na
prometnem merilnem mestu Murska Sobota Cankarjeva. Pregled izmerjenih ravni delcev PM10
v letu 2022 je prikazan v tabelah 6.3, 6.4 in 6.5 ter na slikah 6.6 in 6.8. V letu 2022 so potekale
enoletne izredne meritve delcev PM10 z mini postajo v Solkanu, kjer so bile podobne ravni delcev
kot na merilnih mestih v Novi Gorici. Rezultati teh meritev so predstavljeni v posebnem poglavju
letnega poročila.
Podatki so na vseh merilnih mestih DMKZ razen na Ptuju in v Murski Soboti Cankarjeva podani
iz referenčnega merilnika. Poleg referenčnih meritev delcev PM10 na vseh merilnih mestih DMKZ
razen v Velenju, Žerjavu in v Novi Gorici ob Vojkovi cesti delce meri tudi avtomatski merilnik. Sprotni
urni podatki so na voljo vsako uro na spletni strani Agencije.
Povprečni dnevni hodi ravni PM10 v kurilni sezoni za merilna mesta Ljubljana Bežigrad, Zagorje,
Maribor Titova in Koper so prikazani na sliki 6.7. Na vseh lokacijah sta opazna jutranji in večerni
maksimum. Bolj izrazit je večerni maksimum, ko se prometni konici pridružijo še izpusti zaradi
ogrevanja, hkrati pa je v večernem času pogosto prisoten tudi temperaturni obrat, ki zmanjšuje
sposobnost redčenja onesnaženega zraka.
V tabelah 6.6 in 6.7 ter na slikah 6.9 in 6.10 so prikazani trendi onesnaženosti v obdobju med
2002 in 2022. Medletna nihanja ravni PM10 so predvsem posledica različnih meteoroloških razmer
v posameznem letu. Kljub temu je v obdobju od leta 2005 naprej, predvsem na urbanih lokacijah,
opazen trend zmanjševanja ravni delcev. Na kmetijsko podeželskih merilnih mestih ni opaznega
Poročilo kakovost zraka 2022 34
Tabela 6.3: Razpoložljivost podatkov (% pod), povprečne letne (Cp) in maksimalne dnevne (max) ravni
(µg/m3) ter število preseganj mejne vrednosti (>MV) za delce PM10 na stalnih merilnih mestih v Sloveniji v
letu 2022.
Leto Dan
Merilno mesto %pod Cp max >MV
DMKZ
CE bolnica 100 24 71 13
CE Ljubljanska 100 23 68 13
Hrastnik 99 19 52 1
Iskrba 93 11 41 0
Koper 100 18 97 12
Kranj 100 20 61 5
LJ Bežigrad 100 21 79 11
LJ Celovška 96 22 77 11
LJ Vič 99 21 88 11
MB Titova 100 23 63 3
MB Vrbanski 99 16 46 0
MS Cankarjeva 100 28 93 39
MS Rakičan 94 21 65 10
NG Grčna 99 19 69 9
NG Vojkova* 84 24 74 10
Novo mesto 99 19 48 0
Ptuj 100 22 71 9
Trbovlje 100 19 69 8
Velenje 96 16 41 0
Zagorje 100 21 70 11
Zerjav 100 21 56 2
Dopolnilna merilna mreža
EIS Šoštanj
Pesje 100 16 45 0
Škale 100 15 47 0
Šoštanj 99 14 39 0
Mobilna TEŠ 100 15 40 0
OMS-MOL
LJ Center 96 26 78 27
TE-TOL
Zadobrava 98 23 54 1
Občina Medvode
Medvode 100 22 55 5
MO Maribor
MB Tezno 100 21 70 4
Občina Miklavž na Dravskem polju
Miklavž 99 22 66 8
MO Ptuj
Spuhlja 94 25 81 17
Občina Ruše
Ruše 100 17 50 0
Salonit Anhovo
Morsko 99 15 43 0
Gorenje polje 94 17 62 2
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Poročilo kakovost zraka 2022 35
večjega trenda zmanjševanja. V Žerjavu smo zabeležili veliko znižanje ravni delcev in preseganj
mejne dnevne vrednosti v letu 2014. Razlog je v prestavitvi vzorčevalnika sredi leta 2013 izven
neposrednega vpliva izpusta iz dimnika bližnje hiše.
Tabela 6.4: Povprečna mesečna raven PM10 (µg/m3) v letu 2022.
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
CE bolnica 39 28 38 16 20 20 17 16 12 26 23 27
CE Ljubljanska 39 30 38 17 18 17 15 13 11 23 23 27
Hrastnik 30 20 29 14 16 17 14 14 11 26 18 17
Iskrba 6 5 14 8 14 18 15 12 8 18 7 5
Koper 24 20 24 13 18 20 18 12 10 25 13 24
Kranj 36 21 31 14 16 17 14 12 10 24 22 21
LJ Bežigrad 41 22 30 13 17 21 18 15 11 26 20 19
LJ Celovška 42 25 32 15 18 17 17 14 12 27 21 21
LJ Vič 41 23 33 14 17 18 17 14 11 26 21 21
MB Titova 30 23 31 17 25 22 19 17 14 28 22 24
MB Vrbanski 21 15 25 13 15 14 13 12 10 22 16 18
MS Cankarjeva 50 30 42 18 19 18 15 16 13 30 35 43
MS Rakičan 36 21 31 14 16 14 15 14 12 24 23 30
NG Grčna 31 25 27 13 14 16 18 12 10 21 19 26
NG Vojkova 32 29 31 17 19 18 /* 16 15 27 21 30
Novo mesto 31 20 28 13 15 16 14 13 9 22 21 25
Ptuj 35 19 35 15 18 18 17 16 12 27 25 28
Trbovlje 38 21 27 13 15 15 12 12 10 24 19 19
Velenje 19 17 27 12 15 15 10 12 9 22 13 14
Zagorje 42 25 32 15 17 18 14 14 11 27 20 19
Žerjav 29 23 30 14 22 20 16 16 15 28 21 21
Pesje 18 15 31 13 15 14 13 12 8 20 13 15
Škale 20 17 30 12 13 13 10 10 8 17 12 14
Šoštanj 22 15 28 11 13 13 13 7 7 17 13 15
Mobilna TEŠ 21 16 29 11 13 13 11 10 8 19 14 16
LJ Center 44 27 42 18 21 22 19 18 14 34 24 23
Zadobrava 34 21 32 18 21 24 25 21 15 26 19 21
Medvode 34 25 38 17 19 18 15 14 10 25 22 23
MB Tezno 36 22 32 15 17 16 15 15 12 26 21 26
Miklavž 38 21 35 15 17 16 15 14 12 27 23 28
Spuhlja 44 28 41 19 19 18 15 15 14 26 27 33
Ruše 22 18 25 13 16 15 13 14 11 23 18 19
Morsko 18 16 20 12 13 16 15 10 8 21 12 16
Gorenje polje 20 24 22 14 15 18 17 13 9 22 15 17
* Ni meritev.
Poročilo kakovost zraka 2022 36
Tabela 6.5: Število preseganj dnevne mejne vrednosti PM10 po mesecih v letu 2022.
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
CE bolnica 9 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2
CE Ljubljanska 9 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1
Hrastnik 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Iskrba 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Koper 2 1 1 0 0 0 1 0 0 2 1 4
Kranj 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
LJ Bežigrad 9 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1
LJ Celovška 10 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0
LJ Vič 8 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 1
MB Titova 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1
MB Vrbanski 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
MS Cankarjeva 16 3 7 0 0 0 0 0 0 3 4 6
MS Rakičan 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2
NG Grčna 3 1 1 0 0 0 3 0 0 0 0 1
NG Vojkova 3 2 1 0 0 0 /* 0 0 0 0 4
Novo mesto 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Ptuj 5 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 3
Trbovlje 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Velenje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Zagorje 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Žerjav 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0
Pesje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Škale 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Šoštanj 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Mobilna TEŠ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
LJ Center 11 1 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Zadobrava 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Medvode 2 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0
MB Tezno 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1
Miklavž 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2
Spuhlja 10 1 4 0 0 0 0 0 0 0 0 2
Ruše 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Morsko 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Gorenje polje 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0
* Ni meritev.
Poročilo kakovost zraka 2022 37
Isk
rb
a
Ve
len
je
MB
 V
rb
an
sk
i
Ko
pe
r
Trb
ov
lje
NG
 G
r
na
No
vo
 m
es
to
Hr
as
tn
ik
Kr
an
j
MS
 R
ak
i a
n
LJ 
Vi
Za
go
rje
LJ 
Be
ig
ra
d
LJ 
Ce
lov
ka
CE
 Lj
ub
lja
ns
ka
er
jav
CE
 b
oln
ica
MB
 Ti
to
va
NG
 V
ojk
ov
a
0
25
50
75
100
125
150
175
200
Dn
ev
na
 ra
ve
n 
PM
10
 (
g/
m
3 )
Slika 6.6: Dnevne vrednosti PM10 izmerjene z referenčnimi merilniki na merilnih mestih DMKZ v letu 2022.
Prikazani so najvišja in najnižja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in
dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). S + označujemo povprečno letno
raven. Rdeča črta prikazuje dnevno mejno vrednost.
0:00 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:0
0
11:0
0
12:0
0
13:0
0
14:0
0
15:0
0
16:0
0
17:0
0
18:0
0
19:0
0
20:0
0
21:0
0
22:0
0
23:0
0
20
25
30
35
40
45
50
Po
vp
re
na
 u
rn
a 
ra
ve
n 
PM
10
 (
g/
m
3 )
 v
 d
ne
vu
LJ Be igrad MB Titova Zagorje Koper
Slika 6.7: Dnevni potek povprečne urne ravni PM10 na izbranih merilnih mestih v kurilni sezoni leta 2022
(januar do marec in oktober do december).
Poročilo kakovost zraka 2022 38
0
20
40
60
80
Urbano okolje
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
0
20
40
60
80
Ruralno okolje
Ra
ve
n 
PM
10
 (
g 
/ m
3 )
 p
o 
m
es
ec
ih
Slika 6.8: Povprečna mesečna raven PM10 na urbanih in ruralnih merilnih mestih v letu 2022. Prikazano je
najnižje in najvišje mesečno povprečje na merilnih mestih (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila
(vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku).
0
20
40
60
Urbano okolje
200
2
200
3
200
4
200
5
200
6
200
7
200
8
200
9
201
0
201
1
201
2
201
3
201
4
201
5
201
6
201
7
201
8
201
9
202
0
202
1
202
2
10
20
30
40
Ruralno okolje
Le
tn
a 
ra
ve
n 
PM
10
 (
g 
/ m
3 )
Slika 6.9: Povprečna letna raven PM10 na merilnih mestih urbanega in ruralnega okolja. Prikazano je najnižje
in najvišje letno povprečje na skupini merilnih mest (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in
dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Rdeča črta prikazuje letno mejno
vrednost.
Poročilo kakovost zraka 2022 39
Ta
be
la
6.
6:
Po
vp
re
čn
e
le
tn
e
ra
vn
iP
M
10
(µ
g/
m
3 )
.
V
re
dn
os
ti,
ki
pr
es
eg
aj
o
le
tn
o
m
ej
no
vr
ed
no
st
,s
o
na
pi
sa
ne
s
kr
ep
ko
pi
sa
vo
.
M
er
iln
o
m
es
to
20
02
20
03
20
04
20
05
20
06
20
07
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
20
20
20
21
20
22
C
E
bo
ln
ic
a
46
53
41
43
35
32
30
31
32
35
31
29
28
32
32
30
28
26
21
24
24
C
E
Lj
ub
lja
ns
ka
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
21
*
23
G
or
en
je
Po
lje
/
/
/
/
/
24
26
23
20
23
21
18
17
20
17
19
17
17
18
16
17
H
ra
st
ni
k
/
/
/
/
/
/
/
/
27
30
24
23
21
24
22
23
22
20
18
19
19
Is
kr
ba
/
/
/
16
16
15
16
16
14
17
15
13
11
13
11
12
14
11
9*
9
11
K
op
er
/
/
/
/
31
29
25
23
25
27
24
20
19
23
19
20
18
17
19
16
12
K
ra
nj
/
/
/
/
/
/
/
/
32
30
26
25
22
26
23
26
22
19
19
20
20
LJ
B
ež
ig
ra
d
42
46
41
37
33
32
30
29
30
32
26
24
23
28
24
25
27
21
22
21
21
LJ
C
el
ov
šk
a
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
19
*
22
22
LJ
C
en
te
r
/
/
/
/
/
/
44
48
42
44
45
41
38
40
40
33
35
34
30
29
26
LJ
V
ič
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
21
*
21
M
B
Te
zn
o
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
20
21
21
M
B
Ti
to
va
50
58
48
43
43
40
34
30
33
34
30
30
27
28
27
28
28
23
22
22
23
M
B
V
rb
an
sk
i
/
/
/
/
/
/
/
/
/
26
24
20
19
21
20
20
21
18
16
16
16
M
ed
vo
de
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
20
15
17
19
22
M
ik
la
vž
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
27
29
28
25
22
23
22
M
or
sk
o
/
/
/
/
/
23
22
20
19
21
20
16
15
18
16
18
15
15
15
14
15
M
S
C
an
ka
rje
va
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
30
26
24
25
28
M
S
R
ak
ič
an
40
43
32
37
34
30
30
29
30
33
29
28
25
29
26
29
26
21
21
21
21
N
G
G
rč
na
39
37
35
34
32
33
31
28
29
27
24
22
21
24
21
23
20
20
20
17
19
N
G
Vo
jk
ov
a
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
25
24
23
22
21
24
N
ov
o
m
es
to
/
/
/
/
/
/
/
/
31
32
28
27
23
28
26
27
26
21
19
19
19
Pe
sj
e
/
31
25
27
28
21
20
22
22
22
20
23
23
24
23
24
19
16
15
16
16
P
tu
j
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
26
25
22
20
21
22
R
uš
e
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
21
22
22
18
16
17
S
pu
hl
ja
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
25
25
25
Š
ka
le
/
27
23
23
26
24
22
24
23
23
22
17
17
17
16
17
17
15
16
17
15
Š
oš
ta
nj
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
12
13
16
19
20
21
18
18
16
14
Tr
bo
vl
je
pa
rk
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
18
*
19
Ve
le
nj
e
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
22
21
20
22
19
21
19
17
16
15
16
Za
go
rje
47
51
44
52
46
41
44
36
36
37
32
29
28
32
29
29
32
25
23
22
21
Že
rja
v
/
/
/
/
/
/
/
/
26
34
29
26
21
25
23
21
23
20
22
21
21
C
E
G
aj
i
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
26
29
35
27
25
29
24
22
21
*
/
C
E
M
ar
ib
or
sk
a
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
33
31
29
26
34
*
/
D
ob
ov
ec
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
12
11
11
12
*
/
/
/
/
/
/
/
G
ro
su
pl
je
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
28
26
/
K
ov
k
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
15
14
12
13
*
/
/
/
/
/
/
/
LJ
B
io
te
hn
iš
ka
/
/
/
/
/
/
/
26
27
30
27
26
22
27
27
25
21
19
19
24
*
/
LJ
G
os
po
da
rs
ko
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
29
24
24
56
*
/
/
M
B
Ta
bo
r
40
42
38
43
47
40
35
30
31
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
P
ra
pr
et
no
/
/
30
28
34
33
29
31
29
34
28
22
19
21
18
/
/
/
/
/
/
Tr
bo
vl
je
N
as
ip
i
47
52
40
55
40
37
38
33
34
35
32
30
27
29
26
29
27
22
21
22
*
/
V
na
jn
ar
je
/
/
/
/
26
22
/
23
20
26
23
24
18
16
17
21
/
/
/
/
/
*
Po
da
tk
is
o
za
ra
di
pr
ev
el
ik
eg
a
iz
pa
da
m
er
ite
v
in
fo
rm
at
iv
ne
ga
zn
ač
aj
a.
Poročilo kakovost zraka 2022 40
Ta
be
la
6.
7:
Le
tn
o
št
ev
ilo
pr
es
eg
an
jd
ne
vn
e
m
ej
ne
vr
ed
no
st
iP
M
10
po
le
tih
.
Š
te
vi
lo
pr
es
eg
an
j,
ki
je
ve
čj
e
od
do
pu
st
ne
ga
,j
e
na
pi
sa
no
s
kr
ep
ko
pi
sa
vo
.
M
er
iln
o
m
es
to
20
02
20
03
20
04
20
05
20
06
20
07
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
20
20
20
21
20
22
C
E
bo
ln
ic
a
58
10
0
62
97
59
48
37
42
58
73
55
51
41
70
53
49
35
23
23
18
13
C
E
Lj
ub
lja
ns
ka
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
9*
13
G
or
en
je
Po
lje
/
/
/
/
/
16
24
16
13
18
11
5
11
10
3
7
3
7
9
7
2
H
ra
st
ni
k
/
/
/
/
/
/
/
/
30
51
17
15
10
22
25
19
11
9
7
8
1
Is
kr
ba
/
/
/
5
5
0
0
5
5
3
1
0
0
0
0
3
2
2
0
1
0
K
op
er
/
/
/
/
40
19
11
2
15
21
23
10
16
28
11
18
4
8
17
8
12
K
ra
nj
/
/
/
/
/
/
/
/
37
55
27
28
12
17
27
28
13
8
8
6
5
LJ
B
ež
ig
ra
d
36
64
71
70
47
46
36
30
43
63
27
22
19
43
36
30
28
16
18
12
11
LJ
C
el
ov
šk
a
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
3*
15
11
LJ
C
en
te
r
/
/
/
/
/
/
10
1
11
2
74
94
10
7
74
55
85
66
51
51
37
37
30
27
LJ
V
ič
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
8*
11
M
B
Te
zn
o
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
9
11
4
M
B
Ti
to
va
66
12
9
10
2
10
1
10
8
91
54
35
47
64
34
36
25
34
43
35
30
13
15
13
3
M
B
V
rb
an
sk
i
/
/
/
/
/
/
/
/
/
25
8
7
10
3
21
21
12
0
3
4
0
M
ed
vo
de
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
7
2
2
9
5
M
ik
la
vž
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
45
39
35
31
24
18
8
M
or
sk
o
/
/
/
/
/
18
16
14
5
13
10
3
8
7
6
6
3
5
7
4
0
M
S
C
an
ka
rje
va
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
46
28
19
29
39
M
S
R
ak
ič
an
33
58
19
65
54
37
42
30
52
71
44
38
33
47
42
44
34
14
11
14
10
N
G
G
rč
na
24
18
33
37
47
40
33
24
25
28
19
12
19
24
15
24
6
10
14
6
9
N
G
Vo
jk
ov
a
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
21
5
10
16
12
10
N
ov
o
m
es
to
/
/
/
/
/
/
/
/
60
69
45
49
22
40
41
33
31
10
10
3
0
Pe
sj
e
/
17
11
23
24
14
9
12
10
16
2
6
12
9
8
20
3
1
2
4
0
P
tu
j
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
38
25
15
14
13
9
R
uš
e
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
17
15
11
12
3
0
S
pu
hl
ja
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
25
20
17
Š
ka
le
/
4
8
15
19
11
12
13
12
20
9
0
5
0
1
9
3
1
2
4
0
Š
oš
ta
nj
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
0
0
0
3
14
4
1
2
2
0
Tr
bo
vl
je
pa
rk
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
5*
8
Ve
le
nj
e
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
11
8
15
9
10
19
2
2
0
5
0
Za
go
rje
48
79
82
14
3
10
6
99
10
9
56
68
75
62
48
38
70
51
46
55
28
24
14
11
Že
rja
v
/
/
/
/
/
/
/
/
29
79
44
37
3
6
19
9
5
1
5
6
2
C
E
G
aj
i
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
35
41
76
45
39
43
25
17
6*
/
C
E
M
ar
ib
or
sk
a
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
57
45
43
34
16
*
/
D
ob
ov
ec
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
1
0
0
/
/
/
/
/
/
/
G
ro
su
pl
je
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
32
22
/
LJ
B
io
te
hn
iš
ka
/
/
/
/
/
/
/
25
32
51
21
24
12
35
40
32
16
8
12
4*
/
LJ
G
os
po
da
rs
ko
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
39
20
21
16
*
/
/
K
ov
k
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
1
0
0
/
/
/
/
/
/
/
M
B
Ta
bo
r
38
42
51
11
1
13
2
94
52
24
38
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
P
ra
pr
et
no
/
/
19
15
33
36
25
20
29
49
25
3
2
0
1
/
/
/
/
/
/
Tr
bo
vl
je
N
as
ip
i
52
88
48
15
7
86
81
72
48
64
68
65
50
33
50
38
39
37
16
18
5*
/
V
na
jn
ar
je
/
/
/
/
20
10
/
7
2
12
8
3
0
1
2
8
/
/
/
/
/
*
Po
da
tk
is
o
za
ra
di
pr
ev
el
ik
eg
a
iz
pa
da
m
er
ite
v
in
fo
rm
at
iv
ne
ga
zn
ač
aj
a.
Poročilo kakovost zraka 2022 41
0
50
100
150
Urbano okolje
200
2
200
3
200
4
200
5
200
6
200
7
200
8
200
9
201
0
201
1
201
2
201
3
201
4
201
5
201
6
201
7
201
8
201
9
202
0
202
1
202
2
0
20
40
60
80
Ruralno okolje
te
vi
lo
 p
re
se
ga
nj
 P
M
10
Slika 6.10: Število preseganj PM10 po letih. Prikazano je najnižje in najvišje število preseganj na skupini
merilnih mest (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča
vodoravna črtica v pravokotniku). Rdeča črta prikazuje dovoljeno letno število preseganj dnevne mejne
vrednosti.
Letna mejna vrednost 20µg/m3 za PM2,5 v letu 2022 ni bila presežena na nobenem od petih
merilnih mest, kjer izvajamo meritve z referenčnim merilnikom: Maribor Vrbanski plato, Ljubljana
Bežigrad, Nova Gorica Grčna, Celje bolnica in Iskrba. Pregled izmerjenih vrednosti z referenčnim
merilnikom za delce PM2,5 v letu 2022 je prikazan v tabeli 6.8 ter na slikah 6.11 in 6.12. Letni trendi
ravni delcev PM2,5, ki so prikazani v tabeli 6.10 in na sliki 6.13, kažejo, da nivo onesnaženosti
ostaja približno enak.
V preteklih nekaj letih smo avtomatske merilnike delce zamenjali z novimi, ki poleg ravni PM10
merijo tudi PM2,5. V tabeli 6.9 so prikazani podatki ravni PM2,5 iz avtomatskih merilnikov za leto
2022. Povprečne letne ravni PM2,5 izmerjene z avtomatskim merilnikom so na vseh merilnih mestih
razen enem nižje od predpisane mejne vrednosti 20µg/m3. Povprečna letna vrednost PM2,5 je v
letu 2022 na prometnem merilnem mestu v Murski Soboti ob Cankarjevi cesti znašala 21µg/m3.
Kazalnik povprečne izpostavljenosti KPI za PM2,5 je leta 2022 znašal 14µg/m3. Obveznost
glede stopnje izpostavljenosti za leto 2021 znašal 20µg/m3 in za Slovenijo ni bila presežena. V
tabeli 6.11 je prikazan KPI po letih. KPI je izračunan kot triletno povprečje letnega povprečja PM2,5
iz vseh ustreznih merilnih mest. Za izračun KPI se upoštevajo letna povprečja PM2,5 z merilnih mest
tipa mestno ozadje, ki pokrivajo območja mestnih občin z več kot 100.000 prebivalci. V Sloveniji sta
takšni občini le dve: Ljubljano in Maribor. Za izračun smo za Ljubljano do vključno leta 2017 vzeli
podatke z merilnega mesta Biotehniška, od leta 2018 pa z merilnega mesta Bežigrad. V Mariboru
pa smo za izračun za vsa leta vzeli podatke z merilnega mesta Vrbanski plato. Za leto 2010 je KPI
izračunan le iz dveh let 2009 in 2010, ker pred letom 2009 nismo izvajali meritev PM2,5.
Poročilo kakovost zraka 2022 42
Tabela 6.8: Razpoložljivost podatkov (% pod), povprečne letne ravni (Cp) ter najvišje dnevne ravni (Cmax)
PM2,5 (µg/m3), izmerjene z referenčnimi merilniki na merilnih mestih v letu 2022.
% pod Cp Cmax
CE bolnica 100 16 63
Iskrba* 88 9 29
LJ Bežigrad 99 14 63
MB Vrbanski 96 12 46
NG Grčna 98 13 58
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Tabela 6.9: Razpoložljivost podatkov (% pod) in povprečne letne ravni (Cp)PM2,5 (µg/m3) na merilnih mestih
v letu 2022 izmerjeni z avtomatskimi merilniki.
Leto Dan
Merilno mesto %pod Cp
DMKZ
CE Ljubljanska 100 17
Hrastnik 100 13
Koper 99 13
Kranj 100 18
LJ Celovška 100 17
LJ Vič 100 16
MB Titova 100 13
MS Cankarjeva 100 21
MS Rakičan 98 18
Novo mesto 97 18
Ptuj 100 16
Trbovlje 100 16
Zagorje 100 17
Dopolnilna merilna mreža
EIS Šoštanj
Pesje 100 8
Škale 100 11
Šoštanj 99 9
Mobilna TEŠ 100 10
OMS-MOL
LJ Center 94 18
Poročilo kakovost zraka 2022 43
Tabela 6.10: Povprečna letna raven delcev PM2,5 (µg/m3) na izbranih merilnih mestih po letih.
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022
CE bolnica / / / / / / / / / / / / / 17 16 16
Iskrba 10 11 12 12 14 13 11 9 10 9 10 11 8 7* 7 9
LJ Bežigrad / / / / / / / / / / / 19 16 16 15 14
LJ Biotehniška / / 18 22 25 21 20 18 23 23 20 / / / / /
MB Titova / / 22 24 26 21 22 19 21 21 20 / / / / /
MB Vrbanski / / 20 22 23 18 20 17 19 19 18 17 13 12 12 12
NG Grčna / / / / / / / / / / / 14 13 14 12 13
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Tabela 6.11: Kazalnik povprečne izpostavljenosti PM2,5 (µg/m3) za Slovenijo.
2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022
Slovenija 21 22 22 21 19 20 20 20 19 17 16 14 14
Isk
rb
a
MB
 V
rb
an
sk
i
NG
 G
r
na
LJ 
Be
ig
ra
d
CE
 b
oln
ica
0
20
40
60
80
100
120
140
160
Dn
ev
na
 ra
ve
n 
PM
2.
5 (
g/
m
3 )
Slika 6.11: Dnevne vrednosti PM2,5 na merilnih mestih v letu 2022. Prikazane so najnižja in najvišja
izmerjena vrednost (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana
(rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). S križcem je označena povprečna letna raven, ki jo lahko primerjamo
z letno mejno vrednostjo, ki je prikazana z rdečo črto.
Poročilo kakovost zraka 2022 44
0
20
40
60
LJ Be igrad
0
10
20
30
Iskrba
20
40
MB Vrbanski
0
20
40
NG Gr na
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec0
20
40
60
CE bolnica
Dn
ev
na
 ra
ve
n 
PM
2.
5 (
g 
/ m
3 )
Slika 6.12: Dnevne vrednosti PM2,5 na izbranih merilnih mestih po mesecih v letu 2022. Prikazane so
najnižja in najvišja izmerjena vrednost (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno
pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku).
Poročilo kakovost zraka 2022 45
0
50
100
MB Titova
0
50
100
MB Vrbanski
0
50
Iskrba
0
50
100
LJ Biotehni ka
0
50
LJ Be igrad
0
50
NG Gr na
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 20220
50
CE bolnica
Dn
ev
na
 ra
ve
n 
 P
M
2.
5 (
g 
/ m
3 )
 p
o 
le
tih
Slika 6.13: Dnevne vrednosti PM2,5 na izbranih merilnih mestih po letih. Prikazane so najnižja in najvišja
izmerjena vrednost (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana
(rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Rdeča črta prikazuje aktualno letno mejno vrednost. Letna mejna
vrednost za PM2,5 se je z leti spreminjala (tabela 6.2.)
Poročilo kakovost zraka 2022 46
6.4 Epizode čezmerne onesnaženosti
Večletne meritve onesnaženosti zraka z delci PM10 kažejo, da ima januar v primerjavi z ostalimi
zimskimi meseci daleč največ preseganj mejne vrednosti delcev PM10 (50µg/m3). To ne preseneča,
saj so povprečne temperature zraka v tem mesecu najnižje, pogoji za nastanek temperaturnih
inverzij pa so najugodnejši. K visokim dnevnim ravnem dodatno pripomore manj sončnega ob-
sevanja, kar onemogoča razkroj temperaturnih inverzij čez dan in s tem mešanje zračne mase
po vertikali. Urne ravni delcev v jasnih dnevih tako pogosto ostajajo visoke tudi čez dan, kar ob
značilnih jutranjih in večernih maksimumih bistveno pripomore k povišanju dnevnih ravni PM10.
V mesecu januarju 2022 so bile vse situacije s povišanimi ravnmi delcev PM10 v celinski
Sloveniji povezane z dotokom toplejšega zraka v višinah. Na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad
je bila dne 1.1.2022 izmerjena povprečna dnevna raven PM10 54µg/m3, ko je bil prisoten močan
temperaturni obrat, dne 5. januarja, ko je bilo ozračje premešano, pa le 6µg/m3. Radiosondažni
meritvi temperature za ta dva dneva sta prikazana na sliki 6.13. V celem mesecu januarju smo
imeli zgolj tri kratka obdobja, ko so se ravni delcev znižale. Za prvi dve obdobji (od 4. do 7. januarja
ter od 20. do 24. januarja) je bil značilen prehod hladne fronte nad Slovenijo, pri čemer je prišla
nad naše kraje sveža zračna masa. Zadnje obdobje (29. in 30. januar) z nizko onesnaženostjo
zraka je bilo povezano z vetrom po celotni višini, ki je dodobra premešal ozračje. Primorska je
bila najbolj onesnažena 27. in 28. januarja, ko je z jugozahodnim vetrom (posledica pomikanja
ciklonskega območja severno od Alp) prineslo onesnažen zrak iznad Padske nižine.
Slika 6.13: Radiosondaža.
Daljši dnevi in krajše noči v mesecu februarju pripomorejo k nižji onesnaženosti zraka z delci.
Zaradi večje količine sončnega sevanja in posledično višjih temperatur pride tudi čez dan pogosto
do vertikalnega mešanja ozračja, kar privede do razredčevanja onesnaženega zraka v spodnjih
plasteh. Značilni jutranji in večerni porasti onesnaženosti so v primerjavi z januarjem manj izraziti,
saj so zaradi višjih temperatur potrebe po ogrevanju manjše. V februarju sta bili tako le dve kratki
obdobji s preseženo mejno dnevno vrednostjo PM10. V prvem obdobju, ki je trajalo zgolj dva dni,
5. in 6. februarja, je bila prvi dan presežena mejna vrednost le v Murski Soboti. Tam so bile v
primerjavi z drugimi kraji v Sloveniji dnevne temperature nižje, zato je bilo vertikalno mešanje ob
nekoliko toplejšem zraku v višinah precej oslabljeno. Zaradi manjših hitrosti vetra se je zvečer lažje
Poročilo kakovost zraka 2022 47
vzpostavil temperaturni obrat, ki ga je spremljal izrazit porast ravni delcev. Naslednji dan (6. februar)
se je veter obračal na zahodno smer, kar je povzročilo dotok onesnažene zračne mase iznad
Padske nižine. Visoke ravni delcev so bile izmerjene na merilnih postajah Nova Gorica in Koper.
Drugo obdobje povišane onesnaženosti z delci PM10 je bilo 9. in 10. februarja. V višinah je že 8.
februarja začel dotekati topel in suh zrak, kar je ustvarilo ugodne pogoje za razvoj temperaturnih
obratov v naslednjih dneh. Razlike med najnižjimi in najvišjimi temperaturami na merilnih lokacijah
so zaradi suhega zraka znašale vsaj 15◦C. Jutranji in večerni temperaturni obrat je spremljal porast
ravni delcev, ki se čez dan kljub visokim temperaturam pri tleh niso dovolj znižale. Topel zrak v
višinah je namreč onemogočal dovolj izrazito vertikalno mešanje zraka. Kljub temu so bile v obeh
dneh mejne dnevne vrednosti presežene le na postajah Celje in Murska Sobota. Jugozahodni
veter, ki je 10. februarja že segel do nižin, je bil preveč oslabljen, da bi učinkovito prevetril kotline
in nižine, in dovolj močan, da je prinesel onesnaženje iznad Padske nižine. Tako so bile ta dan
dodatno presežene ravni delcev PM10 tudi v Novi Gorici, Kopru in Gorenjem Polju.
V marcu ni bilo izrazite epizode onesnaženja, so bile pa ravni delcev kljub višjim temperaturam
in manjše potrebe po ogrevanju, predvsem zaradi odsotnosti dežja, ki bi spralo ozračje, višje od
pričakovanih.
Zaradi prehoda puščavskega prahu čez Slovenijo, so se zadnje dni meseca junija na vseh
merilnih mestih povišale ravni delcev PM10. Do preseganj mejne dnevne vrednosti 50µg/m3 je
prišlo le na merilnem mestu Solkan (52µg/m3), kjer se je lokalnim izpustom pridružil še puščavski
prah. Na drugih merilnih mestih so bile povprečne dnevne vrednosti nižje od 50µg/m3.
Obsežen požar na Krasu je predvsem na Goriškem v juliju več dni čezmerno onesnažil zrak
z delci. Dim se je razširil tudi do Obale in v notranjost Slovenije. Zaradi visokih izpustov iz večih
požarišč smo trikrat (19., 20. in 21. julija) zabeležili preseganje mejne dnevne vrednosti delcev
PM10 na merilni postaji v Novi Gorici, ki je geografsko najbliže lokacijam, ki jih je zajel ogenj.
Širjenje dima je bilo neposredno odvisno od smeri vetra na širšem območju požara, ki je 19. in
20. julija imel pretežno vzhodno oz. jugovzhodno komponento, 21. julija pa se je veter čez dan
obrnil na zahodno in severozahodno smer. Na ta način je oblak dima preko morja dosegel tudi
merilno postajo Koper, kjer je bila presežena mejna vrednost delcev PM10 (74µg/m3). V naslednjih
dneh se požar ni polegel, saj so nastajala nova žarišča in s tem novi izpusti. Ob prevladujočem
jugozahodnem vetru se je tako dim širil tudi v notranjost Slovenije. Območje Ljubljane je dosegel
23. julija, ko smo na vseh treh merilnih postajah v glavnem mestu izmerili povišane ravni delcev
PM10 (na merilnem mestu Ljubljana Vič je bila dnevna raven PM10 44µg/m3). Visoke ravni delcev
PM10 so v Novi Gorici in v Kopru vztrajale še 22. in 23. julija, zaradi ugodne smeri in jakosti
jugozahodnega vetra pa mejne vrednosti niso bile presežene. Po prehodu vremenske fronte 24.
julija in hkrati zmanjšanem obsegu požara, so se urne ravni delcev na vseh merilnih postajah
postopno znižale na prvotno raven. Pri gorenju lesne mase je razlika med delci PM10 in PM2,5
dokaj majhna, zato so bile v času požara pričakovano povišane tudi ravni delcev PM2,5. Najvišja
dnevna raven PM2,5 (58µg/m3) in najvišja povprečna mesečna raven delcev PM2,5 (14µg/m3) sta
bili zabeleženi na merilnem mestu Nova Gorica Grčna.
V oktobru je edina epizoda s povišanimi ravnmi delcev trajala od 13. do 19. oktobra, ko so
bile vremenske razmere zaradi dotoka toplega zraka v višinah najbolj ugodne za akumulacijo
Poročilo kakovost zraka 2022 48
onesnaževal pri tleh. Kljub zelo toplemu zraku v nižinah (najvišje temperature so bile tudi v celinski
Sloveniji večinoma nad 20◦C) je bilo vertikalno mešanje zraka šibko, saj je bilo dovolj toplo tudi
v višinah. V splošnem je bil zrak najbolj onesnažen 15. oktobra, ko so bile dnevne ravni delcev
PM10 v celinski Sloveniji večinoma nad 40µg/m3. Na nekaj merilnih mestih je v teh dneh prišlo do
preseganja mejne dnevne vrednosti. V drugem delu tega obdobja so ravni delcev PM10 narasle
tudi v Kopru, ko je ob prevladujoči zahodni smeri vetra v višinah prinašalo onesnažen zrak iznad
Padske nižine. S prihodom hladnejšega zraka v višinah se je kakovost zraka v Sloveniji bistveno
izboljšala 20. oktobra.
Mejna dnevna vrednost za PM10 je bila v novembru presežena na dveh merilnih mestih: štirikrat
v Murski Soboti na Cankarjevi cesti in enkrat v Kopru. V Kopru je prišlo do preseganja 2. novembra,
ko je bila izmerjena dnevna raven 63µg/m3. Onesnažen zrak je prineslo iz severne Italije, v tistih
dneh so se dnevne ravni delcev PM10 v okolici Benetk gibale okoli 80µg/m3. Na sliki 6.14 je
prikazana napoved poti gibanja delcev zraka (trajektorije) za točko nad Koprom na različnih višinah
za 2. november, ki prikazuje pritok zračne mase v Koper iz Padske nižine. Tudi na Goriškem so
bile tega dne ravni delcev višje, ampak niso presegle predpisane mejne dnevne vrednosti.
Slika 6.14: Napoved poti gibanja delcev zraka (trajektorije) za točko nad Koprom za dan 2. november 2022.
Onesnaženost zunanjega zraka je bila v decembru zaradi pogostih padavin nižja kot bi pričako-
vali v hladnem obdobju leta, ko zrak dodatno onesnažujejo individualna kurišča. V celinski Sloveniji
je do preseganj prišlo zaradi izrazitega temperaturnega obrata, ki onemogoča razredčevanje izpu-
stov, na Primorskem pa zaradi prenosa onesnaženega zraka iz zelo obremenjene Padske nižine.
V mesecu decembru sta bili dve obdobji s čezmerno onesnaženostjo z delci PM10. Prvo obdobje
je trajalo med 12. in 16. decembrom, ko so bili zaradi nizkih temperatur in postopnega dotekanja
toplejšega zraka v višinah izraziti temperaturni obrati. Pomanjkanje sončnega vremena je dodatno
onemogočalo mešanje zraka v vertikalni smeri, kar je povzročilo postopno akumulacijo onesnaževal
v nižjih plasteh ozračja. Najvišje ravni delcev PM10 so bile v tem obdobju izmerjene 15. decembra,
ko je bila mejna vrednost delcev PM10 presežena hkrati v petih mestih - v Ljubljani, Celju, Mariboru,
Murski Soboti in na Ptuju. Kljub padavinam, ki so v prvem delu noči zajele vso Slovenijo, je inverzija
predvsem v vzhodni polovici Slovenije vztrajala tudi večino naslednjega dne (16. december).
Poročilo kakovost zraka 2022 49
Kakovost zraka se je v Celju, Mariboru, Murski Soboti in na Ptuju postopno izboljšala šele zvečer,
ob prehodu hladne fronte. V drugem obdobju (od 21. decembra do konca leta) je bila kakovost
zraka slaba predvsem na Primorskem, ki je bila tem času pod vplivom onesnaženega zraka nad
Padsko nižino in severnim Jadranom. S prevladujočimi zahodnimi in jugozahodnimi vetrovi v višinah
je pogosto zanašalo oblak onesnaženosti nad Novo Gorico in Koper. Na teh dveh merilnih postajah
so bile v tem obdobju večkrat presežne dnevne mejne vrednosti delcev PM10. Najbolj onesnažen je
bil zrak 27. decembra, ko nas je oplazila vremenska fronta, ki se je pomikala prek srednje Evrope.
Ta dan je bila izmerjena dnevna raven PM10 v Novi Gorici 70 µg/m3 v Kopru pa kar 97 µg/m3. Na
sliki 6.14 je prikazan prostorski potek onesnaženosti z delci PM10 nad Slovenijo in bližnjo okolico
kot ga vidi fotokemični model CAMx za dneve 26., 27. in 28.december.
3
Slika 6.14: Dnevne ravni delcev PM10 izračunane z modelskim sistemom ALADIN-SI/CAMx za izbrane dni v
µg/m3.
Poročilo kakovost zraka 2022 50
6.5 Modelska ocena števila preseganj mejne vrednosti v letu 2022 za
onesnaževalo PM10
V letu 2022 smo pri področju modeliranja dodali novo statistično analizo, in sicer modelsko
oceno števila preseganj mejne vrednosti z modelom CAMx. V nadaljevanju so prikazani rezultati
za onesnaževalo PM10 za leto 2022.
Slika 6.15: Prostorska porazdelitev modelske ocene števila preseganj mejne dnevne vrednosti delcev PM10
(50 µg/m3) v letu 2022.
Iz slike 6.15 vidimo, da model CAMx največ preseganj oceni na širšem območju Ljubljane, kar
je posledica večjih izpustov na tem območju, ter izrazita kotlinska lega, kjer se v hladnih mesecih
pogosto pojavljajo temperaturni obrati, ki onemogočajo redčenje ravni delcev PM10. Vzrok večjega
števila preseganj mejne vrednosti zaradi meteorološke in geografske značilnosti imata tudi Celjska
kotlina, ter Murska Sobota, kjer so pozimi pogosto prisotni temperaturni obrati. Med drugim lahko
opazimo tudi vpliv mest, kjer so izpusti večji kot drugod kar posledično pomeni tudi višje ravni.
Takšna mesta so Ptuj, Maribor, Kranj in Novo mesto. Na Primorskem (širše območje okoli Nove
Gorice in Kopra) pa je večje število preseganj posledica vpliva Padske nižine. Ob zahodnih vetrovih
se nad to območje prenaša onesnažen zrak iznad severnega dela Italije.
Poročilo kakovost zraka 2022 51
6.6 Kemijska in elementna sestava delcev
Sekundarni aerosoli so glavna sestavina delcev v zraku, tako pozimi kot tudi poleti. Pozimi
nastajajo kot posledica visokih izpustov primarnih antropogenih virov, predvsem prometa in malih
kurilnih naprav, v poletnem času pa zaradi povišanih izpustov iz biogenih virov. Sestava sekundarnih
aerosolov vključuje anorganske spojine (predvsem amonij, nitrat in sulfat) in organske spojine
(mešanica številnih različnih družin organskih spojin). Kemijska sestava sekundarnih aerosolov
kaže na prevladovanje različnih virov predhodnikov glede na letni čas in na različne fizikalne in
vremenske pogoje, ki spodbujajo reakcije njihovega nastanka v ozračju. V delcih PM2,5 smo na
merilnem mestu Iskrba spremljali vsebnost ionov (nitrata, sulfata in amonija) ter elementarnega in
organskega ogljika. Rezultati so prikazani ločeno za zimsko obdobje (od januarja do marca in od
oktobra do decembra) in poletno obdobje (od aprila do septembra) v tabeli 6.12.
Tabela 6.12: Sestava delcev PM2,5 na merilnem mestu Iskrba v letu 2022.
zimsko obdobje poletno obdobje
NH+4 +NO
−
3 +SO
2−
4 (µg/m3) 2,1 1,9
Iskrba Organski ogljik (µgC/m3) 2,5 2,4
Elementarni ogljik (µgC/m3) 0,24 0,10
Poročilo kakovost zraka 2022 52
7. Onesnaževala v delcih - benzo(a)piren in težke
kovine
7.1 Benzo(a)piren
Benzo(a)piren (BaP) je policiklična aromatska spojina s petimi obroči. Nastaja pri nepopolnem
zgorevanju goriv, tako fosilnega izvora kakor tudi biomase. Glavni vir predstavljajo izpusti iz
zastarelih malih kurilnih naprav gospodinjstev na trdna goriva, za katere so značilni slabši proces
zgorevanja, slab energetski izkoristek ter posledično visok izpust delcev in organskih spojin.
Pomemben vir benzo(a)pirena je tudi promet.
Benzo(a)piren je kancerogen. Prenatalna izpostavljenost je povezana z nizko porodno težo ter
vplivom na kognitivni razvoj otrok.
7.1.1 Zahteve za kakovost zraka
Ciljna vrednost za benzo(a)piren je predpisana v Uredbi o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju
in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku [11]. Prikazana je v tabeli 7.1.
Tabela 7.1: Ciljna vrednost za benzo(a)piren (ng/m3).
Cilj Čas merjenja Vrednost
Ciljna vrednost Zdravje Koledarsko leto 1
7.1.2 Ravni onesnaženosti
Pregled izmerjenih vrednosti benzo(a)pirena (BaP) v letu 2022 je prikazan v tabeli 7.2 ter na
slikah 7.1 in 7.2. V letu 2018 smo v Ljubljani meritve benzo(a)pirena prestavili z merilnega mesta
Biotehniška fakulteta na merilno mesto Bežigrad. Poleg tega smo meritve v letu 2022 izvajali še v
Mariboru, Novi Gorici, Celju in na Iskrbi. Najvišja povprečna letna raven benzo(a)pirena je bila v
letu 2022 izmerjena na merilnem mestu v Celju pri bolnici in je dosegla ciljno vrednost. Na Iskrbi je
bila povprečna letna vrednost po pričakovanjih najnižja. V letu 2022 so ravni benzo(a)pirena na
vseh merilnih mestih podobne kot v prejšnjih letih (tabela 7.3 in slika 7.3).
Letni poteki ravni benzo(a)pirena (slika 7.2) kažejo, da so najvišje ravni izmerjene v kurilni
sezoni. Takrat so izpusti zaradi ogrevanja večji, dodatno pa so za to obdobje značilni tudi neugodni
Poročilo kakovost zraka 2022 53
meteorološki pogoji (slaba prevetrenost in dlje časa trajajoči temperaturni obrati). Poleti so ravni na
vseh lokacijah znatno nižje.
Tabela 7.2: Letna razpoložljivost z dnevnimi podatki (% pod) in povprečna letna raven (Cp) benzo(a)pirena
v ng/m3 v letu 2022.
% pod. Cp
CE bolnica 33 1,5
Iskrba 33 0,13
LJ Bežigrad 33 0,98
MB Titova 33 0,72
NG Grčna 92 1,1
Isk
rb
a
NG
 G
r
na
MB
 Ti
to
va
LJ 
Be
ig
ra
d
CE
 b
oln
ica
0
2
4
6
8
10
12
14
Dn
ev
na
 ra
ve
n 
Ba
P 
(n
g/
m
3 )
Slika 7.1: Prikaz dnevnih ravni benzo(a)pirena na merilnih mestih v letu 2022. Prikazani so najnižja in
najvišja dnevna raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana
(rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Križci označujejo povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje letno
ciljno vrednost.
Tabela 7.3: Povprečna letna raven benzo(a)pirena (ng/m3) na merilnih mestih po letih.
2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022
CE bolnica / / / / / / / / / / / 1,4 / 1,5
Deskle / / / / / / / / / / / / 1,3 /
Iskrba 0,23 0,24 0,23 0,25 0,20 0,14 0,19 0,19 0,16 0,17 0,12 0,17* 0,16 0,13
LJ Bežigrad / / / / / / / / / 1,0 1,2 1,3 0,95 0,98
LJ Biotehniška 0,87 1,1 1,1 1,3 1,1 0,73 1,3 1,4 1,0 / / / / /
MB Titova 0,92 1,1 1,1 1,2 1,1 0,97 1,1 1,4 1,0 0,83 0,73 0,93 0,69 0,72
NG Grčna / / / / / / / / / 0,93 0,95 1,1 1,0 1,1
Ptuj / / / / / / / / / / / 1,1 / /
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Poročilo kakovost zraka 2022 54
0.0
2.5
5.0
7.5
LJ Be igrad
0
1
2
3
MB Titova
0.0
0.2
0.4
0.6
0.8
Iskrba
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
0.0
2.5
5.0
7.5
NG Gr na
Dn
ev
na
 ra
ve
n 
Ba
P 
(n
g 
/ m
3 )
Slika 7.2: Prikaz dnevnih ravni benzo(a)pirena na merilnih mestih po mesecih v letu 2022. Prikazani
so najnižja in najvišja izmerjena vrednost (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno
pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku).
Poročilo kakovost zraka 2022 55
Slika 7.3: Prikaz povprečnih letnih ravni benzo(a)pirena na različnih postajah po letih.
7.2 Težke kovine
Izpusti arzena (As), kadmija (Cd), svinca (Pb) in niklja (Ni) so posledica aktivnosti več industrij-
skih dejavnosti in zgorevanja premoga. Čeprav so v ozračju njihove ravni nizke, pride z odlaganjem
iz zraka na tla do njihovega kopičenja v zemlji, vodah in sedimentih kot tudi v organizmih. Težke
kovine v okolju ostajajo, nakopičene v živih organizmih pa lahko predstavljajo grožnjo za človekovo
zdravje (npr. prek prehranske verige, če so nakopičene v ribah).
Arzen v ozračju je posledica tako naravnih kot antropogenih virov. Antropogeni izpusti izvirajo iz
taljenja kovin, zgorevanja goriv, še posebno iz slabšega rjavega premoga in uporabe pesticidov.
Precej bolj toksičen je anorgansko vezan arzen. Povezujejo ga s povečanim tveganjem za razvoj
raka kože in pljuč.
Nikelj je težka kovina, ki je splošno razširjena in se v nizkih ravneh tudi sicer pojavlja v naravi.
Zgorevanje oljnih ostankov in kurilnih olj, rudarjenje in rafiniranje niklja ter sežig gospodinjskih
odpadkov so glavni antropogeni viri izpustov niklja v ozračje. Nikelj pri višjih vrednostih povzroča
povišano dovzetnost za nastanek raka pljuč, nosu in prostate. Poleg tega povzroča alergične
reakcije na koži, motnje hormonske regulacije ter negativno vpliva na respiratorni in imunski sistem.
Najbolj izražene so alergične reakcije, saj naj bi bilo približno 10–20 % populacije občutljive na
nikelj.
Kadmij je težka kovina, ki se v majhnih količinah nahaja v zraku, vodi, tleh in hrani. V preteklosti
so kadmij uporabljali v glavnem pri galvanizaciji kovin in v pigmentih ali stabilizatorjih plastike.
Danes kadmij v številnih pogledih predstavlja ključno komponento moderne tehnologije; prizvodnja
kadmij-nikljevih baterij na primer porabi 55 % vsega prozvedenega kadmija, pričakovano pa je,
da se bo ta poraba zaradi električnih vozil še povečala. V Evropski uniji in po svetu približno
85-90 % vseh izpustov kadmija v zrak izvira iz antropogenih virov, največ iz taljenja in rafinacije
barvnih kovin, zgorevanja fosilnih goriv in sežiganja gospodinjskih odpadkov. Nevaren je predvsem
Poročilo kakovost zraka 2022 56
kostem in ledvicam, poveča pa tudi tveganje za pljučnega raka. Kadmij ima izjemno dolgo naravno
razpolovno dobo, kar rezultira v praktično nepovratni akumulaciji kovine v telesu tekom življenja.
Antropogeni viri svinca na globalni ravni so rezultat zgorevanja fosilnih goriv v prometu, proi-
zvodnje cementa, sežiganja odpadkov in proizvodnje barvnih kovin, železa ter jekla. V Evropi so
se izpusti iz prometa zaradi obvezne uporabe katalizatorjev v novih avtomobilih in s tem omejitve
uporabe osvinčenega bencina po letu 2001 precej znižali. Svinec spada med kovine, ki imajo
toksičen vpliv na možgane. Poleg možganov in živčevja se kopiči tudi v ledvicah, jetrih in kosteh.
7.2.1 Izpusti
Letni izpusti arzena so v Sloveniji leta 2021 znašali 0,6 ton. V primerjavi z letom 1990 so
se zmanjšali za 33 % (slika 7.4). Najpomembnejši vir izpustov arzena je proizvodnja elektrike in
toplote. Oskrba z energijo je v letu 2021 prispevala k skupnim državnim izpustom arzena kar 85 %
(slika 7.5).
Letni izpusti niklja so v Sloveniji leta 2021 znašali 1,4 ton. V obdobju 1990-2021 so se izpusti
zmanjšali za 52 % (slika 7.6). Glavni viri izpustov niklja so bili v letu 2021 industrijski procesi in
raba topil (39 %), proizvodnja elektrike (27 %) in mala kurišča (20 %) (slika 7.7).
Letni izpusti kadmija so v Sloveniji leta 2021 znašali 0,6 ton. V primerjavi z letom 1990 so se
zmanjšali za 6 % (slika 7.8). Glavni razlog za nižje izpuste kadmija v zadnjih letih je posodobitev
tehnoloških procesov. Največji delež k skupnim izpustom kadmija je v letu 2020 prispevala raba
goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (43 %) (slika 7.9).
Letni izpusti svinca so v Sloveniji leta 2020 znašali 5,6 ton. V obdobju 1990-2021 so se
zmanjšali za 87 %, predvsem zaradi opustitve osvinčenih motornih bencinov (slika 7.10). Največji
delež k skupnim izpustom svinca so prispevali industrijski procesi (40 %) (slika 7.11).
Slovenija izpolnjuje zahteve iz Protokola o težkih kovinah h Konvenciji o onesnaževanju zraka na
velike razdalje preko meja [26]. Skupne državne vrednosti izpustov kadmija in svinca ne presegajo
vrednosti iz izhodiščnega leta 1990.
Podrobne informacije o izpustih težkih kovin in metodologiji izračuna izpustov so na voljo v [10].
7.2.2 Zahteve za kakovost zraka
Ciljne vrednosti za nikelj, arzen in kadmij so predpisane v Uredbi o arzenu, kadmiju, živem
srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku [11], mejna vrednost za
svinec je določena v Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [6]. Predpisane vrednosti so podane v
tabeli 7.4.
Tabela 7.4: Mejna vrednost za svinec ter ciljne vrednosti za arzen, kadmij in nikelj.
Cilj Čas povprečenja Vrednost (ng/m3)
Arzen zdravje koledarsko leto 6
Kadmij zdravje koledarsko leto 5
Nikelj zdravje koledarsko leto 20
Svinec zdravje koledarsko leto 500
Poročilo kakovost zraka 2022 57
Slika 7.4: Letni izpusti arzena po sektorjih v Sloveniji.
Slika 7.5: Izpusti arzena po sektorjih v Sloveniji v letu 2021.
Poročilo kakovost zraka 2022 58
Slika 7.6: Letni izpusti niklja po sektorjih v Sloveniji.
Slika 7.7: Izpusti niklja po sektorjih v Sloveniji v letu 2021.
Poročilo kakovost zraka 2022 59
Slika 7.8: Letni izpusti kadmija po sektorjih v Sloveniji.
Slika 7.9: Izpusti kadmija po sektorjih v Sloveniji v letu 2021.
Poročilo kakovost zraka 2022 60
Slika 7.10: Letni izpusti svinca po sektorjih v Sloveniji.
Slika 7.11: Izpusti svinca po sektorjih v Sloveniji v letu 2021.
Poročilo kakovost zraka 2022 61
7.2.3 Ravni onesnaženosti
Pregled letnih ravni težkih kovin v letu 2022 izračunanih iz povprečnih dnevnih vrednosti je
prikazan v tabeli 7.5 ter na slikah od 7.12 do 7.15. Meritve težkih kovin stalno izvajamo na petih
merilnih mestih: Ljubljana Bežigrad, Maribor Titova, Žerjav, Iskrba in Celje bolnica. V letu 2018
smo v Ljubljani meritve težkih kovin prestavili z merilnega mesta Biotehniška fakulteta na merilno
mesto Bežigrad.
Tabela 7.5: Letna pokritost s podatki (% pod) in letna raven težkih kovin (ng/m3) v letu 2021. Raven
onesnaženosti večja od predpisane letne mejne vrednosti je označena krepko.
% pod Arzen Nikelj Kadmij Svinec
CE bolnica 19 0,44 1,3 0,52 6,6
Iskrba 22 0,22 0,77 0,06 1,7
LJ Bežigrad 22 0,32 1,5 0,21 5,3
MB Titova 22 0,44 1,5 0,14 5,7
NG Grčna 92 0,30 0,86 0,12 4,6
Žerjav 49 1,7 0,94 1,6 297
V letu 2022 so bile letne ravni arzena, niklja, kadmija in svinca v Ljubljani, Mariboru, Novi
Gorici, Celju, Žerjavu in na Iskrbi nižje od predpisane mejne oziroma ciljne vrednosti. Mesečni
poteki ravni težkih kovin so prikazani na slikah od 7.16 do 7.19 in iz njih ni opaznega sezonskega
trenda. V juniju so bile zabeležene višje ravni težkih kovin skoraj na vseh merilnih mesecih, kar je
posledica puščavskega prahu. Primerjava ravni težkih kovin v obdobju od 2009 do 2022 kaže, da
obremenjenost ostaja približno na istem nivoju (tabele 7.6 do 7.9 in slike 7.20 do 7.23).
Tabela 7.6: Letna raven arzena (ng/m3).
2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022
CE bolnica / / / / / / / 0,53 0,55 0,48 0,42 0,38 0,37 0,44
Deskle / / / / / / / / / / / / 0,19 /
Iskrba 0,40 0,33 0,45 0,38 0,29 0,30 0,31 0,23 0,26 0,26 0,22 0,17* 0,18 0,22
LJ Bežigrad / / / / / / / / / 0,42 0,35 0,30 0,33 0,32
LJ Biotehniška 0,47 0,48 0,58 0,56 0,65 0,42 0,50 0,40 0,44 / / / / /
MB Titova 0,61 0,80 0,76 0,66 0,48 0,61 0,58 0,44 0,48 0,49 0,35 0,34 0,32 0,44
NG Grčna / / / / / / / / / / / / 0,24 0,30
Ptuj / / / / / / / / / / / 0,50 / /
Žerjav 2,7 2,2 1,9 2,0 1,7 1,9 2,1 1,9 1,3 1,7 2,1 1,4 2,3 1,7
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Poročilo kakovost zraka 2022 62
Tabela 7.7: Letna raven niklja (ng/m3).
2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022
CE bolnica / / / / / / / 1,6 1,6 1,5 1,2 1,2 1,4 1,3
Deskle / / / / / / / / / / / / 0,72 /
Iskrba 2,6 1,8 2,3 2,4 2,3 1,0 0,88 0,83 0,78 0,96 0,72 0,87* 0,68 0,77
LJ Bežigrad / / / / / / / / / 3,6 2,1 1,4 2,2 1,5
LJ Biotehniška 5,2 4,5 7,2 5,7 6,5 3,3 3,6 2,6 2,8 / / / / /
MB Titova 2,4 3,0 3,2 3,8 3,4 2,0 1,6 1,6 1,8 1,7 1,4 1,4 1,5 1,5
NG Grčna / / / / / / / / / / / / 0,90 0,86
Ptuj / / / / / / / / / / / 0,16 / /
Žerjav 1,7 1,8 2,4 2,4 2,8 1,9 2,7 1,2 1,1 1,3 0,96 0,92 1,7 0,94
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Tabela 7.8: Letna raven kadmija (ng/m3).
2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022
CE bolnica / / / / / / / 0,95 0,38 0,39 0,52 0,64 0,34 0,52
Deskle / / / / / / / / / / / / 0,09 /
Iskrba 0,10 0,11 0,26 0,11 0,08 0,09 0,08 0,07 0,07 0,08 0,06 0,08* 0,06 0,06
LJ Bežigrad / / / / / / / / / 0,25 0,18 0,25 0,20 0,21
LJ Biotehniška 0,22 0,26 0,47 0,25 0,28 0,22 0,23 0,22 0,19 / / / /
MB Titova 0,27 0,31 0,55 0,24 0,24 0,22 0,20 0,19 0,17 0,19 0,16 0,18 0,13 0,14
NG Grčna / / / / / / / / / / / / 0,12 0,12
Ptuj / / / / / / / / / / / 4,0 / /
Žerjav 2,6 4,4 2,5 1,5 2,5 2,7 4,9 5,7 1,9 1,9 1,3 2,8 2,7 1,6
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Tabela 7.9: Letna raven svinca (ng/m3).
2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022
CE bolnica / / / / / / / 7,5 7,6 7,4 6,9 7,0 5,7 6,6
Deskle / / / / / / / / / / / / 2,6 /
Iskrba 3,3 3,3 3,6 2,9 2,1 2,3 2,0 1,6 1,8 2,1 1,5 1,6* 1,2 1,7
LJ Bežigrad / / / / / / / / / 12,7 6,7 7,1 5,9 5,3
LJ Biotehniška 8,3 8,3 10,8 7,4 6,6 5,6 7,1 6,1 5,8 / / / / /
MB Titova 9,7 11,7 11,5 10,5 10,6 25,0 11,1 7,0 7,5 8,4 6,4 6,4 5,7 5,7
NG Grčna / / / / / / / / / / / / 4,2 4,6
Ptuj / / / / / / / / / / / 0,50 / /
Žerjav 293 254 300 252 384 329 338 351 320 400 357 437 694 297
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Poročilo kakovost zraka 2022 63
Isk
rb
a
NG
 G
r
na
LJ 
Be
ig
ra
d
MB
 Ti
to
va
CE
 b
oln
ica
er
jav
0
2
4
6
8
10
12
14
Dn
ev
na
 ra
ve
n 
As
 (n
g/
m
3 )
Slika 7.12: Dnevna raven arzena na šestih merilnih mestih v letu 2022. Prikazani so najnižja in najvišja
izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana
(rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Križec predstavlja povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje
letno ciljno vrednost.
er
jav
Isk
rb
a
LJ 
Be
ig
ra
d
NG
 G
r
na
CE
 b
oln
ica
MB
 Ti
to
va
0
5
10
15
20
Dn
ev
na
 ra
ve
n 
Ni
 (n
g/
m
3 )
Slika 7.13: Dnevna raven niklja na šestih merilnih mestih v letu 2022. Prikazani so najnižja in najvišja
izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana
(rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Križec predstavlja povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje
letno ciljno vrednost.
Poročilo kakovost zraka 2022 64
Isk
rb
a
NG
 G
r
na
MB
 Ti
to
va
LJ 
Be
ig
ra
d
CE
 b
oln
ica
er
jav
0
2
4
6
8
10
12
14
16
Dn
ev
na
 ra
ve
n 
Cd
 (n
g/
m
3 )
Slika 7.14: Dnevna raven kadmija na šestih merilnih mestih v letu 2022. Prikazani so najnižja in najvišja
izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana
(rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Križec predstavlja povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje
letno ciljno vrednost.
Isk
rb
a
LJ 
Be
ig
ra
d
NG
 G
r
na
CE
 b
oln
ica
MB
 Ti
to
va
er
jav
0
200
400
600
800
1000
1200
Dn
ev
na
 ra
ve
n 
Pb
 (n
g/
m
3 )
Slika 7.15: Dnevna raven svinca na šestih merilnih mestih v letu 2022. Prikazani so najnižja in najvišja
izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana
(rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Križec predstavlja povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje
letno ciljno vrednost.
Poročilo kakovost zraka 2022 65
0.5
1.0
LJ Be igrad
1
2 MB Titova
0
5
10
erjav
0.5
1.0
Iskrba
0.5
1.0
1.5
CE bolnica
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
0.5
1.0
NG Gr na
Dn
ev
na
 ra
ve
n 
As
 (n
g 
/ m
3 )
Slika 7.16: Dnevna raven arzena na šestih merilnih mestih po mesecih v letu 2022. Prikazani so najnižja
in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in
mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku) za posamezni mesec.
Poročilo kakovost zraka 2022 66
2.5
5.0
LJ Be igrad
2
4
MB Titova
1
2
3
erjav
1
2
Iskrba
2
4
CE bolnica
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
1
2
3
NG Gr na
Dn
ev
na
 ra
ve
n 
Ni
 (n
g 
/ m
3 )
Slika 7.17: Dnevna raven niklja na šestih merilnih mestih po mesecih v letu 2022. Prikazani so najnižja
in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in
mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku).
Poročilo kakovost zraka 2022 67
0.0
0.5
1.0
LJ Be igrad
0.2
0.4
MB Titova
0
5
10
erjav
0.1
0.2
Iskrba
0.0
0.5
1.0
CE bolnica
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
0.00
0.25
0.50
NG Gr na
Dn
ev
na
 ra
ve
n 
Cd
 (n
g 
/ m
3 )
Slika 7.18: Dnevna raven kadmija na šestih merilnih mestih po mesecih v letu 2022. Prikazani so najnižja
in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in
mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku).
Poročilo kakovost zraka 2022 68
0
10
LJ Be igrad
0
10
20 MB Titova
0
500
1000
erjav
0
5
Iskrba
0
10
20
CE bolnica
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
0
10
20
NG Gr na
Dn
ev
na
 ra
ve
n 
Pb
 (n
g 
/ m
3 )
Slika 7.19: Dnevna raven svinca na šestih merilnih mestih po mesecih v letu 2022. Prikazani so najnižja
in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in
mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku) .
Poročilo kakovost zraka 2022 69
Slika 7.20: Povprečna letna raven arzena po letih.
Slika 7.21: Povprečna letna raven niklja po letih.
Poročilo kakovost zraka 2022 70
Slika 7.22: Povprečna letna raven kadmija po letih.
Slika 7.23: Povprečna letna raven svinca po letih.
Poročilo kakovost zraka 2022 71
8. Ozon
Molekula ozona je sestavljena iz treh atomov kisika. Zaradi nestabilne strukture je ozon močno
reaktiven plin in zato v previsokih ravneh škodljiv. V ozračju sta dve plasti z večjo vsebnostjo ozona:
• stratosferski ozon, ki se nahaja na višini okoli 20 km nad tlemi. Ta plast absorbira večino
ultravijoličnih žarkov v sončnem sevanju in s tem ščiti življenje na Zemlji;
• troposferski ozon, ki se nahaja v plasti od tal do nekaj kilometrov nad zemeljskim površjem.
Previsoke ravni negativno vplivajo na zdravje ljudi, škodujejo pa tudi rastlinam in živalim.
Ozon je sekundarno onesnaževalo, saj v prizemni plasti zraka ni njegovih neposrednih izpustov.
Ker so kompleksne reakcije, ki vodijo do nastanka ozona intenzivnejše ob visoki temperaturi
in močnem sončnem obsevanju, je onesnaženost zraka z ozonom največja poleti. Snovem, iz
katerih nastaja ozon, pravimo predhodniki ozona in obsegajo dušikove okside, ogljikov monoksid,
atmosferski metan ter nemetanske hlapne organske spojine (npr. etan, propan, butan, pentan,
izopren, heksan, benzen, toluen, ksilen, trimetilbenzen, ...). Dušikovi oksidi v ozračju so predvsem
posledica izpustov iz prometa (motorji z notranjim izgorevanjem) in energetike. K hlapnim organskim
snovem prispevajo izpusti povezani s prometom, industrijo in obrtjo, distribucijo motornih goriv,
kurjenjem biomase in uporabo topil v gospodinjstvih. Na prometnih merilnih mestih so ravni ozona
nižje, ker ta hitro reagira z dušikovim monoksidom iz izpušnih plinov in razpade nazaj v običajni
dvoatomni kisik tako, da odda atom kisika molekuli dušikovega monoksida in ga oksidira v dušikov
dioksid. Kraji z višjo nadmorsko višino in odprtim reliefom (kot sta lokaciji merilne postaje na
Krvavcu in Otlici) imajo vse bolj značilnosti prostega ozračja, kjer je na eni strani manjši neposredni
vpliv izpustov predhodnikov ozona, na drugi strani pa je močnejše sevanje sonca. Povprečne
letne ravni ozona so zato v višjih predelih Slovenije praviloma višje kot v nižjih predelih. Vpliv
temperature in sončnega sevanja na ravni ozona se kaže tudi pri najvišjih dnevnih ravneh ozona, ki
so v celinskem delu Slovenije nižje kot na Primorskem.
8.1 Zahteve za kakovost zraka
V tabeli 8.1 so prikazane predpisane ciljne, opozorilna in alarmna vrednost za ozon iz Uredbe o
kakovosti zunanjega zraka [6]. Za varovanje zdravja je predpisana ciljna maksimalna dnevna 8-urna
povprečna vrednost ozona. Ta vrednost v Uredbi o kakovosti zunanjega zraka znaša 120µg/m3 in
je lahko presežena največ 25-krat v koledarskem letu, pri čemer se za izračun upošteva povprečje
Poročilo kakovost zraka 2022 72
zadnjih treh let. Dolgoročno naravnana ciljna vrednost za varovanje zdravja je enaka, le da ne
predvideva preseganj predpisane vrednosti. Smernice WHO (4.1) so strožje, saj je predlagana
ciljna vrednost nižja (100µg/m3), preseganja te vrednosti pa niso dovoljena. Ker na zdravje vpliva
tudi kratkotrajna izpostavljenost, sta predpisani 1-urna opozorilna (180µg/m3) in alarmna vrednost
(240µg/m3), zaradi negativnega vpliva ozona na vegetacijo pa tudi ciljna vrednost in dolgoročni cilj
za varstvo rastlin.
Tabela 8.1: Ciljne, opozorilna in alarmna vrednost za ozon
Cilj Čas merjenja Mejna ali ciljna vrednost Dovoljeno število preseganj
Ciljna vrednost Zdravje
maksimalna dnevna
8-urna povprečna vrednost
120µg/m3 25 dni v triletnem
povprečju
Dolgoročna ciljna vrednost Zdravje
maksimalna dnevna
8-urna povprečna vrednost
120µg/m3
Ciljna vrednost Vegetacija
AOT40* akumulirana
od maja do julija
18000µg/m3 · h
povprečje petih let
Dolgoročna ciljna vrednost Vegetacija
AOT40* akumulirana od
maja do julija
6000µg/m3 · h
Opozorilna vrednost Zdravje 1 ura 180µg/m3
Alarmna vrednost Zdravje 1 ura 240µg/m3
*AOT40 vrednost je izražena v (µg/m3) · ure in pomeni vsoto razlik med urnimi ravnmi večjimi od 80µg/m3 in ravnjo 80µg/m3 v danem času z
upoštevanjem enournih vrednosti, izmerjenih vsak dan med 8:00 in 20:00 po srednjeevropskem času.
8.2 Ravni onesnaženosti
Leto 2022 je bilo že dvanajsto leto zapored s pozitivnim temperaturnim odklonom od normale
glede na obdobje 1981-2010. Poletje 2022 je bilo drugo najtoplejše in tretje najbolj sušno od leta
1961 naprej. Sonce je sijalo več kot običajno, še najbolj sončen je bil mesec junij. To pa so ugodni
vremenski pogoji za nastanek ozona v poletnem času.
Letne ravni ozona so bile v letu 2022 na večini merilnih mest nekoliko višje kot v letu 2021.
Na ravni ozona vplivajo predvsem vremenske razmere v poletnem času, leto 2021 pa ni bilo med
najtoplejšimi. Najvišje povprečne letne vrednosti ozona so vedno zabeležene na višje ležečih
merilnih mestih. Tako je bilo tudi v letu 2022. V merilni mreži DMKZ sta višje ležeči merilni
mesti Krvavec (94µg/m3) in Otlica (89µg/m3), v dopolnilni merilni mreži pa Pohorje (75µg/m3)
in Zavodnje (77µg/m3). Sledita merilni mesti na Primorskem. Prvo je merilno mesto Koper
(71µg/m3), kjer so pogoji za tvorbo ozona podnevi najbolj ugodni in drugo NG Grčna (54µg/m3),
ki ima nižje letne ravni ozona, ker je merilno mesto bolj izpostavljeno prometu. Med višjimi je bilo
tudi letno povprečje na merilnem mestu SV Mohor (69µg/m3) in MB Tezno (55µg/m3). Na ostalih
merilnih mestih DMKZ se v letu 2022 letne ravni ozona gibljejo med 42µg/m3 in 51µg/m3. Na
merilnem mestu LJ Bežigrad smo imeli v letu 2022 težave z merilnikom, zato so podatki s tega
merilnega mesta zgolj informativni.
Pregled izmerjenih letnih ravni, število preseženih ciljnih, opozorilnih in alarmnih vrednosti
ozona v letu 2022 je podan v tabeli 8.2. V tabeli so tudi podatki za AOT40 za leto 2022 in petletno
povprečje AOT40, ki je pomembno za varstvo rastlin.
Urne ravni ozona na postajah DMKZ v letu 2022 so prikazane na sliki 8.1. V letu 2022 je bila
opozorilna vrednost ozona 180µg/m3 presežena na merilnih mestih na Primorskem, v Kopru, G
Poročilo kakovost zraka 2022 73
Tabela 8.2: Raven ozona v zunanjem zraku v letu 2022. Prikazana je razpoložljivost podatkov (% pod),
letna raven (Cp), maksimalna urna in maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost (max) v µg/m3, število
preseganj opozorilne (>OV) in alarmne vrednosti (>AV), število prekoračitev dolgoročne ciljne vrednosti
(>CV) in AOT40 za leto 2022 in za petletno obdobje.
varovanje zdravja varovanje rastlin
Leto 1 ura 8 ur maj–julij 5 let
Merilno mesto %pod Cp max >OV >AV max >CV AOT40 AOT40
Merilna mreža DMKZ
LJ Bežigrad* 71 38 161 0 0 145 14 25665 15168
MB Vrbanski 100 50 154 0 0 141 21 16721 16459
CE bolnica 100 43 159 0 0 154 23 17264 13884
MS Rakičan 100 47 152 0 0 143 24 18801 16666
NG Grčna 100 54 183 3 0 175 67 35168 24848
Zagorje 100 44 150 0 0 145 12 13439 8199
Novo mesto 100 46 146 0 0 138 16 16886 /
Koper 100 71 219 11 0 191 66 35626 27250
Otlica 99 89 188 7 0 175 75 37578 27456
Iskrba 100 51 149 0 0 141 25 20544 16501
Krvavec 100 94 169 0 0 166 71 28833 23463
Dopolnilna merilna mreža
TE Šostanj
Zavodnje 99 77 155 0 0 150 35 45521 /
Velenje 100 47 146 0 0 139 22 30396 /
Mobilna TEŠ 100 46 142 0 0 138 17 32130 /
TE-TOL
Zadobrova 97 42 165 0 0 149 14 26566 /
TE Brestanica
Sv. Mohor 96 69 186 1 0 159 37 47530 /
MO Maribor
MB Tezno 94 55 178 0 0 168 59 32093 /
Pohorje 99 75 152 0 0 142 24 16057 /
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Opomba: S poševnim tiskom so označena merilna mesta v mreži DMKZ,
ki jih ne uporabljamo za oceno skladnosti v neizpostavljenem okolju.
Grčni in na Otlici ter enkrat v Sv. Mohorju nad Brestanico. Večina preseganj je bilo zabeleženih
julija, nekaj pa še v začetku avgusta. So bile pa visoke ravni ozona zabeležene že junija, ob prvem
vročinskem valu v letu 2022, vendar opozorilna vrednost takrat ni bila presežena.
V zadnji tretjini meseca junija so prevladovali ugodni vremenski pogoji za nastanek ozona.
Najvišje dnevne temperature so bile tudi do 37 ◦C. Kljub ugodnim pogojem na nobenem merilnem
mestu ni prišlo do preseganja opozorilne urne vrednosti 180µg/m3. Najvišje ravni ozona so bile
izmerjene med 16. 6. in 18. 6. 2022 na merilnem mestu NG Grčna in na Otlici (tabela 8.4). Razlog,
da ravni niso presegle mejne vrednosti je v prisotnosti prašnih delcev v ozračju, ki so jih k nam
prinesli zračni tokovi iznad alžirskega dela Sahare. Prašni delci v ozračju namreč negativno vplivajo
na tvorbo ozona.
Sredi julija je izjemen vročinski val zajel Iberski polotok. Med 18. in 19. julijem se je razširil
nad večji del zahodne Evrope, 20. julija pa je dosegel tudi srednjo, vzhodno in del severne Evrope.
V večjem delu stare celine so izmerili nadpovprečne temperature. Na Iberskem polotoku so se
temperature krajevno povzpele nad 45 ◦C, drugod pa so večinoma izmerili med 35 ◦C in 40 ◦C.
Pri nas so bile najvišje temperature izmerjene med 19. in 22. julijem. Z julijsko vročino je najbolj
izstopal zahodni del Slovenije, v notranjosti Slovenije so bile temperature nekoliko nižje. Meritve
Poročilo kakovost zraka 2022 74
kažejo, da so se od 18. julija naprej urne ravni ozona postopoma povečevale. V obdobju od
21. julija do 23. julija je bila opozorilna vrednost za ozon presežena na treh merilnih mestih na
Primorskem: 11 - krat v Kopru, 6 - krat na Otlici in enkrat na merilnem mestu NG Grčna. 21. julija
je bila presežena v Kopru in na Otlici, naslednji dan pa tudi na merilnem mestu NG Grčna. V
Kopru je bila opozorilna vrednost 21. julija 2022 presežena v vseh terminih med 11. in 18. uro, z
najvišjo vrednostjo med 15. in 16. uro (219µg/m3). Ta dan je bila presežena opozorilna vrednost
tudi namerilnem mestu Sv. Mohor. Zadnji dan tega obdobja smo zabeležili preseganje opozorilne
vrednosti le v Kopru, čeprav so urne ravni na merilnem mestu NG Grčna in na Otlici ostajale visoke
in zelo blizu opozorilne vrednosti.
V dolgoletnem povprečju spada prva polovica avgusta še k visokemu poletju, nato pa se
običajno že pozna vpliv vse daljših noči in šibkejšega sončnega obsevanja. Prve dni meseca smo
tako imeli ponovno vročinski val in 5. avgusta smo zabeležili še zadnja preseganja opozorilne
vrednosti, in sicer na merilnem mestu NG Grčna in na Otlici (tabela 8.4).
LJ 
Be
ig
ra
d
CE
 b
oln
ica
Za
go
rje
No
vo
 m
es
to
MS
 R
ak
i a
n
MB
 V
rb
an
sk
i
Isk
rb
a
NG
 G
r
na
Ko
pe
r
Ot
lic
a
Kr
va
ve
c
0
50
100
150
200
250
300
Ur
na
 ra
ve
n 
O 3
 (
g/
m
3 )
Opozorilna urna vrednost
Alarmna urna vrednost
Slika 8.1: Urne ravni O3 na merilnih mestih DMKZ v letu 2022. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena
raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča
vodoravna črtica v pravokotniku). Znak + prikazuje letno povprečje.
Na sliki 8.2 je prikazan potek dnevnih ravni ozona po mesecih v letu 2022 na urbanih in ruralnih
merilnih mestih. Iz slike je razvidno, da so bile julija zabeležene v povprečju najvišje dnevne
vrednosti v tem letu tako na urbanem kot ruralnem področju. Presenetljivo visoke ravni ozona so
bile še posebej v ruralnem okolju že marca, ki je bil izjemno sončen. Zadnje dni marca so bile
zabeležene temperature nad 22 ◦C. Mesečne in maksimalne urne ravni ozona so bile marca na
večini merilnih mest celo primerljive z vrednostmi v avgustu (tabeli 8.3 in 8.4). So pa na ruralnem
področju, na večinoma višje ležečih merilnih mestih, ravni ozona precej podobne v vseh mesecih
od marca do avgusta. V ruralnem okolju je namreč manj možnosti za reakcije z drugimi snovmi
(npr. svežimi izpusti iz prometa), ki povzročajo razpad ozona.
Poročilo kakovost zraka 2022 75
0
25
50
75
100
125
Urbano okolje
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
0
25
50
75
100
125
Ruralno okolje
Ra
ve
n 
O 3
  (
g/
m
3 )
 p
o 
m
es
ec
ih
Slika 8.2: Dnevne ravni O3 po mesecih na urbanih in ruralnih merilnih mestih v letu 2022. Prikazane
so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno
pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku).
Dnevni potek povprečnih urni ravni ozona med aprilom in septembrom za nekaj merilnih mest
je prikazan na sliki 8.3. Prikazan je dnevni potek urnih ravni ozona za vsa merilna mesta na
Primorskem (Koper, NG Grčna in Otlica) ter za merilna mesta, ki niso v neposredni bližini prometnih
cest (MS Rakičan, MB Vrbanski in Iskrba). Razlika med posameznimi poteki ozona preko dneva je
odvisna od mikro lokacije merilnega mesta, od nadmorske višine in vpliva lokalnih izpustov na to
merilno mesto. Na višje ležečih odprtih legah, kjer ni vpliva lokalnih izpustov, kamor spada merilno
mesto Otlica, dnevni hod ozona tekom dneva ni tako izrazit kot na drugih merilnih mestih.
Na vseh merilnih mestih pa nastopi maksimum med 13. in 17. uro, ko je sončno obsevanje
močno in so temperature zraka najvišje. Najnižje ravni ozona so običajno zaznane v času jutranje
prometne konice, ko ozon reagira z dušikovim monoksidom iz prometa. V Kopru sta jutranji in
večerni padec ravni ozona manj izrazita, ker je merilno mesto locirano nekoliko stran od večjih
prometnic. Na merilnem mestu NG Grčna je vpliv prometa večji in temu primerno je zjutraj in zvečer
večji tudi padec ravni ozona. Maksimalne ravni ozona so na merilnih mestih na Otlici, v Kopru
in na merilnem mestu NG Grčna med seboj primerljive. Ozon ima zelo podoben dnevni potek
tudi na merilnih mestih MS Rakičan, MB Vrbanski in Iskrba, kar potrjuje, da ima onesnaženost
zraka z ozonom izrazit regionalni značaj. Na potek ravni ozona na Iskrbi, ki je daleč od vseh virov
onesnaženja, vplivajo lokalni biogeni izpusti dušikov in prizemne močne temperaturne inverzije ob
katerih pride do izrazitega padca ozona le v plasti zraka tik nad tlemi.
Pri določanju skladnosti s predpisanimi vrednostmi sta pri ozonu pomembni urna vrednost in
maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost za varovanje zdravja in AOT40 za varovanje rastlin.
Poročilo kakovost zraka 2022 76
0:00 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:0
0
11:0
0
12:0
0
13:0
0
14:0
0
15:0
0
16:0
0
17:0
0
18:0
0
19:0
0
20:0
0
21:0
0
22:0
0
23:0
0
20
40
60
80
100
Po
vp
re
na
 u
rn
a 
ra
ve
n 
O 3
 (
g/
m
3 )
 v
 d
ne
vu
NG Gr na
Koper
Otlica
Iskrba
MB Vrbanski MS Raki an
Slika 8.3: Dnevni potek povprečne urne ravni O3 na izbranih merilnih mestih med aprilom in septembrom
2022
Na maksimalno dnevno 8-urno povprečno vrednost sta vezani ciljna in dolgoročna ciljna vrednost za
varovanje zdravja. Razlika med njima je le v dovoljenem številu preseganj te vrednosti (tabela 8.1).
Dolgoročna ciljna vrednost za varovanje zdravja, 120µg/m3 je bila v letu 2022 presežena na vseh
merilnih mestih. Več kot 25 preseganj te vrednosti je bilo leta 2022 zabeleženih na merilnih mestih
NG Grčna (67) in Koper (66) ter na visokoležečih merilnih mestih Otlica (75) in Krvavec (71) v
merilni mreži DMKZ, ter na Zavodnjah (35), na merilnem mestu Sv. Mohor nad Brestanico (37)
in v MB Tezno (59). Na vseh ostalih merilnih mestih je bilo preseganj manj kot 25 (tabela 8.2 in
tabela 8.6). Število preseganj vrednosti 120µg/m3 je pomembno pri določanju ciljne vrednosti za
varovanje zdravja, ki se izračuna kot triletno povprečje preseganj te vrednosti. Število preseganj
8-urne ciljne vrednosti v drsečem povprečju treh let za obdobje od leta 2012 do 2022 je podano
v tabeli 8.9, število preseganj v posameznem letu za obdobje 2010 do 2022 pa v tabeli 8.8. Vsa
preseganja dolgoročne ciljne vrednosti za varovanje zdravja so bila v letu 2022 zabeležena v
obdobju od marca do septembra. Največ preseganj je bilo na vseh merilnih mestih julija. Je pa
v letu 2022 velika razlika v številu preseganj na Primorskem in na visokoležečih merilnih mestih
Krvavec in Otlica v primerjavi z drugimi merilnimi mesti, če gledamo samo podatke v merilni mreži
DMKZ. Število preseganj na teh merilnih mestih je bistveno višje od števila preseganj v nekaj
preteklih letih.
To v večji meri prikazujejo tudi modelski rezultati števila preseganj 8-urnih vrednosti v letu 2022,
ki so prikazani na sliki 8.4. Predvidevamo, da je zaradi povišanih izpustov dušikovih oksidov v
Trstu, Kopru in bližnji okolici število preseganj na območju okrog Kopra prenizko. Glede na rezultate
meritev bi morala biti celotna zahodna Slovenija obarvana rdeče.
Ciljno vrednost, kot triletno povprečje, smo izračunali iz podatkov za leta 2020, 2021 in 2022.
Kot smo že omenili na ravni ozona vplivajo predvsem vremenske razmere v poletnem času. Poletje
2020 je bilo nadpovprečno namočeno, poletje 2021 pa tudi ni bilo med najtoplejšimi. Na nižje
Poročilo kakovost zraka 2022 77
Slika 8.4: Število preseganj 8-urnih vrednosti v letu 2022 izračunanih z modelskim sistemom ALADIN-
SI/CAMx
vrednosti ozona v letih 2020 in 2021 so vplivali tudi ukrepi za obvladovanje pandemije COVID. Tako,
da je k višjemu triletnemu povprečju največ doprineslo prav leto 2022. Ciljna vrednost je bila tako v
povprečju treh let presežena na merilnih mestih NG Grčna, Koper, Otlica in Krvavec.
Za varovanje rastlin sta predpisani ciljna vrednost in dolgoročna ciljna vrednost AOT40. Ciljno
vrednost za varovanje rastlin ocenjujemo kot 5-letno povprečje AOT40 na merilnih mestih zunaj pozi-
danih območij (MS Rakičan, Iskrba, Krvavec, Otlica) in mora biti nižja od vrednosti 18.000µg/m3 · h
(tabela 8.2). V letu 2022 je bila ciljna vrednost nižja od predpisane vrednosti na merilnih mestih MS
Rakičan in Iskrba. K nižjemu povprečju sta prispevali predvsem leti 2020 in 2021. V celotni Evropi
je bil leta 2020 AOT40 najnižji v zadnjih 14 letih [12].
Poročilo kakovost zraka 2022 78
Tabela 8.3: Povprečna mesečna raven ozona (µg/m3) v letu 2022
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
LJ Bežigrad 14 38 47* / / 73* 77 70 43 21 17 14
MB Vrbanski 33 48 71 65 66 65 77 71 43 27 18 17
CE bolnica 15 34 47 60 57 67 75 68 41 23 15 14
MS Rakičan 25 46 61 70 65 67 68 61 41 23 17 14
NG Grčna 22 35 61 70 79 82 91 84 58 35 24 12
Zagorje 31 44 60 61 55 59 66 60 37 19 19 17
Novo mesto 24 39 64 65 61 62 74 62 43 26 15 12
Koper 40 50 81 84 88 95 108 94 77 57 46 27
Otlica 74 82 103 101 105 105 114 107 86 75 68 54
Iskrba 37 54 71 68 60 62 62 54 48 34 32 31
Krvavec 87 90 108 101 106 105 110 111 86 78 76 73
Zavodnje 63 76 96 89 90 92 101 96 69 58 48 44
Velenje 28 39 54 64 60 63 76 71 43 28 22 18
Mobilna TEŠ 29 43 57 63 60 67 70 63 38 25 21 18
Sv. Mohor 59 76 95 82 82 82 91 83 57 45 36 32
Zadobrova 12 35 62 53 43 72 68 59 42 24 15 13
MB Tezno 23 47 67 75 74 79 89 81 48 25 17 10
Pohorje 61 73 92 84 86 85 95 93 66 61 52 46
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Tabela 8.4: Maksimalna urna raven ozona (µg/m3) po mesecih v letu 2022
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
LJ Bežigrad 76 102 91* / / 138* 161 161 129 81 87 60
MB Vrbanski 86 100 143 128 131 128 154 146 115 94 71 64
CE bolnica 88 96 144 127 135 139 159 144 132 89 90 72
MS Rakičan 80 90 142 135 134 139 152 139 115 98 67 65
NG Grčna 80 102 147 151 166 177 183 182 164 124 89 75
Zagorje 78 86 150 126 137 135 142 131 116 78 83 57
Novo mesto 78 95 144 132 138 132 146 135 122 95 86 65
Koper 77 87 142 139 143 152 219 162 135 110 93 81
Otlica 95 114 161 147 165 172 188 186 152 112 105 90
Iskrba 84 105 144 135 134 129 149 136 124 99 87 69
Krvavec 103 108 151 139 146 152 169 163 140 103 96 100
Zavodnje 95 105 145 136 141 134 155 154 130 92 78 78
Velenje 88 94 142 128 133 126 146 142 129 89 81 66
Mobilna TEŠ 92 99 142 130 142 133 139 131 124 83 77 64
Sv. Mohor 101 109 147 140 144 142 186 138 124 98 85 70
Zadobrova 70 103 165 124 110 148 150 147 123 85 58 63
MB Tezno 96 105 160 147 146 157 178 166 130 105 76 52
Pohorje 91 100 144 131 130 127 152 133 108 90 82 81
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Podatki o povprečnih letnih ravneh ozona in številu preseganj ciljne 8-urne in dolgoročne
ciljne 8-urne vrednosti za posamezna merilna mesta za obdobje 2010 do 2022 so podani v
tabelah 8.7 do 8.9. V tabeli 8.10 je prikazano število preseganj opozorilne vrednosti za isto obdobje.
Na slikah 8.5 in 8.6 so prikazane letne ravni in število preseganj 8-urne vrednosti za daljše obdobje.
Povprečne letne ravni ozona ne kažejo opaznih tendenc v zadnjih letih. Manjša nihanja
so posledica vremenskih razmer, posebej tistih poleti, ko so pogoji za nastanek ozona zaradi
močnejšega sončnega obsevanja in višjih temperatur ugodnejši. Ta nihanja so bolj kot v letnem
povprečju izražena v številu prekoračitev opozorilne urne in ciljne 8-urne vrednosti. Nekoliko nižje
Poročilo kakovost zraka 2022 79
Tabela 8.5: Število prekoračitev urne opozorilne vrednosti (180µg/m3) ozona v letu 2022
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
LJ Bežigrad 0 0 0* / / 0* 0 0 0 0 0 0
MB Vrbanski 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
CE bolnica 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
MS Rakičan 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
NG Grčna 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0
Zagorje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Novo mesto 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Koper 0 0 0 0 0 0 11 0 0 0 0 0
Otlica 0 0 0 0 0 0 6 1 0 0 0 0
Iskrba 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Krvavec 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Zavodnje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Velenje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Mobilna TEŠ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Sv. Mohor 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0
Zadobrova 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
MB Tezno 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Pohorje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Tabela 8.6: Število prekoračitev 8-urne ciljne vrednosti (120µg/m3) ozona v letu 2022
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
LJ Bežigrad 0 0 0* / / 1* 9 4 0 0 0 0
MB Vrbanski 0 0 4 1 2 0 8 6 0 0 0 0
CE bolnica 0 0 3 0 2 2 8 7 1 0 0 0
MS Rakičan 0 0 4 2 2 2 8 6 0 0 0 0
NG Grčna 0 0 4 6 10 16 14 12 5 0 0 0
Zagorje 0 0 2 0 3 1 3 3 0 0 0 0
Novo mesto 0 0 4 1 2 1 6 2 0 0 0 0
Koper 0 0 3 3 11 15 22 11 1 0 0 0
Otlica 0 0 7 8 13 11 21 12 3 0 0 0
Iskrba 0 0 5 3 4 2 8 3 0 0 0 0
Krvavec 0 0 10 7 8 12 20 12 2 0 0 0
Zavodnje 0 0 6 4 4 2 11 8 0 0 0 0
Velenje 0 0 5 3 2 0 7 5 0 0 0 0
Mobilna TEŠ 0 0 5 1 2 1 5 3 0 0 0 0
Sv. Mohor 0 0 8 4 5 3 11 6 0 0 0 0
Zadobrova 0 0 4 0 0 4 5 1 0 0 0 0
MB Tezno 0 0 8 4 8 9 18 12 0 0 0 0
Pohorje 0 0 6 2 2 0 9 5 0 0 0 0
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Poročilo kakovost zraka 2022 80
vrednosti pa so bile zabeležene v letih 2020 in 2021, ko smo se z različnimi ukrepi borili proti
COVID-u.
200
0
200
1
200
2
200
3
200
4
200
5
200
6
200
7
200
8
200
9
201
0
201
1
201
2
201
3
201
4
201
5
201
6
201
7
201
8
201
9
202
0
202
1
202
2
0
20
40
60
80
100
Le
tn
a 
ra
ve
n 
O 3
  (
g 
/ m
3 )
Slika 8.5: Letne ravni O3 na vseh merilnih mestih za posamezna leta od leta 2000 - 2022. Prikazane
so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno
pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku).
200
2
200
3
200
4
200
5
200
6
200
7
200
8
200
9
201
0
201
1
201
2
201
3
201
4
201
5
201
6
201
7
201
8
201
9
202
0
202
1
202
2
0
20
40
60
80
100
120
140
te
vi
lo
 p
re
se
ga
nj
 8
-u
rn
e 
cil
jn
e 
vr
ed
no
st
i 
Slika 8.6: Preseganja 8-urne ciljne vrednosti za ozon na merilnih mestih DMKZ za posamezna leta v obdobju
2002 - 2022. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba
kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku).
Poročilo kakovost zraka 2022 81
Ta
be
la
8.
7:
Po
vp
re
čn
a
le
tn
a
ra
ve
n
oz
on
a
(µ
g/
m
3 )
za
ob
do
bj
e
20
10
-2
02
2
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
20
20
20
21
20
22
K
rv
av
ec
97
95
99
10
0
92
99
91
95
95
95
85
90
94
Is
kr
ba
55
51
*
56
52
52
51
50
59
51
55
67
*
48
51
O
tli
ca
83
80
87
88
*
78
83
78
84
83
85
76
83
89
LJ
B
ež
ig
ra
d
41
43
46
46
38
43
39
49
45
44
41
46
38
*
M
B
Ti
to
va
40
37
43
25
*
/
/
/
/
/
/
/
/
/
M
B
V
rb
an
sk
i
/
/
/
52
49
55
49
56
55
54
46
52
50
C
E
bo
ln
ic
a
42
45
49
46
42
42
39
46
44
44
42
42
43
Tr
bo
vl
je
42
41
46
43
39
42
36
44
42
41
38
42
*
/
H
ra
st
ni
k
48
47
51
48
45
47
41
52
47
53
*
/
/
/
Za
go
rje
36
41
43
*
42
36
39
36
41
37
39
37
39
44
N
ov
o
m
es
to
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
39
*
46
46
M
S
R
ak
ič
an
51
52
55
53
45
46
48
53
55
53
47
45
47
N
G
G
rč
na
46
53
57
53
46
52
46
50
50
52
50
50
54
K
op
er
68
72
74
73
69
74
67
73
69
70
67
68
71
Za
vo
dn
je
73
74
78
75
70
77
72
73
79
79
70
75
77
Ve
le
nj
e
51
48
52
51
46
46
43
49
44
49
43
48
47
K
ov
k
71
74
76
67
80
87
75
/
/
/
/
/
/
S
v.
M
oh
or
54
71
67
75
67
70
54
68
68
69
60
70
69
V
na
jn
ar
je
73
77
82
86
*
76
74
66
69
/
/
/
/
/
M
B
Po
ho
rje
71
80
80
76
72
81
72
74
77
76
72
74
75
M
B
Te
zn
o
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
37
46
55
*
Po
da
tk
is
o
za
ra
di
pr
ev
el
ik
eg
a
iz
pa
da
m
er
ite
v
in
fo
rm
at
iv
ne
ga
zn
ač
aj
a.
O
po
m
ba
:
Po
da
tk
iz
a
le
ta
od
19
92
-2
01
7
so
na
vo
ljo
v
Po
ro
či
lu
o
ka
ko
vo
st
iz
ra
ka
za
le
to
20
17
[1
3]
.
Po
da
tk
iz
a
le
ta
od
20
00
-2
02
1
so
na
vo
ljo
v
Po
ro
či
lu
o
ka
ko
vo
st
iz
ra
ka
za
le
to
20
21
[1
4]
.
Poročilo kakovost zraka 2022 82
Tabela 8.8: Število preseganj dolgoročne ciljne vrednosti (120 µg/m3) v posameznem letu za obdobje
2010 – 2022
2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022
LJ Bežigrad 20 44 47 29 7 42 13 51 22 19 11 31 14*
MB Titova 3 0* 5 0* / / / / / / / / /
MB Vrbanski / / / / 7 53 7 31 30 19 4 11 21
CE bolnica 22 39 39 21 10 29 7 29 14 17 10 5 23
MS Rakičan 22 44 47 26 9 31 7 34 30 20 4 5 24
NG Grčna 41 66 65 48 31 65 34 51 42 42 32 35 67
Trbovlje 21 23 23 11 10 22 5 28 10 13 9 / /
Zagorje 11 15 13 13 1 14 1 14 2 7 3 3 12
Hrastnik 31 36 36 24 15 33 5 33 13 18* / / /
Novo mesto / / / / / / / / / / 0* 7 16
Koper 56 81 62 64 42 79 51 61 54 44 24 40 66
Otlica 54 76 73 59* 31 55 31 61 55 55 21 4 75
Iskrba 36 35 54 33 24 37 14 42 17 24 22* 6 25
Krvavec 82 76 102 114 58 91 57 68 67 65 24 43 71
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Opomba: Podatki za leta od 1992-2017 so na voljo v Poročilu o kakovosti zraka za leto 2017 [13].
Podatki za leta od 2000-2021 so na voljo v Poročilu o kakovosti zraka za leto 2021 [14].
Tabela 8.9: Število preseganj 8-urne ciljne vrednosti (120 µg/m3) v drsečem povprečju treh let za obdobje
2012 – 2022. Prekoračitve predpisane vrednosti so označene odebeljeno.
2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022
LJ Bežigrad 37 40 28 26 21 35 29 31 17 20 21
MB Titova 3 / / / / / / / / / /
MB Vrbanski / / / 24 22 30 23 27 18 11 12
CE bolnica 33 33 23 20 15 22 17 20 14 11 13
MS Rakičan 38 39 27 22 16 24 24 28 18 10 11
NG Grčna 57 60 48 48 43 50 42 45 39 35 45
Trbovlje 22 19 15 14 12 18 14 17 11 11 9
Zagorje 13 14 9 9 5 10 6 8 4 4 6
Hrastnik 34 32 25 24 18 24 17 23 13 / /
Novo mesto / / / / / / / / / 7 12
Koper 66 69 56 62 57 64 55 53 41 36 43
Otlica 68 69* 54* 48* 39 49 49 57 44 39 46
Iskrba 42 41 37 31 25 31 24 28 21 15 16
Krvavec 87 97 91 88 69 72 64 67 52 44 46
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Opomba: Podatki za leta od 1992-2017 so na voljo v Poročilu o kakovosti zraka za leto 2017 [13].
Podatki za leta od 2000-2021 so na voljo v Poročilu o kakovosti zraka za leto 2021 [14].
Poročilo kakovost zraka 2022 83
Tabela 8.10: Število preseganj opozorilne vrednosti (180 µg/m3) za obdobje 2010 – 2022
2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022
LJ Bežigrad 0 0 3 1 0 0 0 6 0 0 0 0 0*
MB Titova 0 0 0 / / / / / 0 / / / /
MB Vrbanski / / / / 0 0 0 0 0 0 0 0 0
CE bolnica 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
MS Rakičan 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
NG Grčna 0 2 18 20 0 6 0 4 9 5 2 3 3
Trbovlje 0 0 1 0 0 0 0 4 0 0 0 0* /
Zagorje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Hrastnik 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0* / / /
Novo mesto / / / / / / / / / / 0* 0 0
Koper 2 4 13 22 0 9 0 5 1 4 0 2 11
Otlica 3 1 12 33* 0 0 0 15 3 25 0 0 7
Iskrba 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0
Krvavec 14 0 10 6 0 1 0 1 0 0 0 0 0
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Opomba: Podatki za leta od 1992-2017 so na voljo v Poročilu o kakovosti zraka za leto 2017 [13].
Podatki za leta od 2000-2021 so na voljo v Poročilu o kakovosti zraka za leto 2021 [14].
Poročilo kakovost zraka 2022 84
9. Dušikovi oksidi
Dušikovi oksidi (NOx) so spojine, sestavljene iz atomov kisika in dušika. Obstaja šest takšnih
spojin: NO, NO2, N2O, N2O3, N2O4 in N2O5. V ozračju je največ dušikovega monoksida (NO) in
dušikovega dioksida (NO2). Iz izpustov prihaja v zrak največ dušikovega monoksida, ki v ozračju
postopno oksidira v dušikov dioksid. Dušikovi oksidi spadajo med predhodnike ozona in vplivajo na
podnebne spremembe. Velik toplogredni učinek ima sicer nestrupeni N2O, saj je njegov učinek
na segrevanje ozračja kar 300-krat večji od učinka, ki ga ima CO2. So pa ravni N2O v ozračju
razmeroma majhne in je zato tudi njegov prispevek k skupnemu ogrevanju ozračja v primerjavi s
CO2 relativno majhen [15], [16]. Zdravju škodljiv je dušikov dioksid, NO2, ki vpliva predvsem na
dihala. Dušikov oksid in dušikov dioksid pripomoreta k nastanku kislega dežja, ki škoduje vegetaciji
in prsti in hkrati dvigujeta raven nitratov v prsti in tekočih vodah.
9.1 Izpusti
Več kot polovica izpustov NOx prihaja v ozračje iz prometa. Največji vir izpustov NOx je v
letu 2021 predstavljal cestni promet, saj je k skupnim državnim izpustom prispeval kar 40 %.
Precejšen delež prispeva ostali promet (14 %) in v enakem deležu poraba goriv v industriji (14 %)
ter proizvodnja elektrike in toplote (13 %). Letni izpusti NOx so v Sloveniji leta 2021 znašali 26
tisoč ton. V obdobju 1980 do 2021 so se izpusti zmanjšali za 64 %. Zmanjšanje izpustov je
posledica uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila v prometu, izvajanja ukrepov v
termoelektrarnah in toplarnah, zamenjave goriv in izboljšanja procesov izgorevanja v industriji. Viri
državnih izpustov NOx in izpusti v obdobju 1980 do 2021 so prikazani na slikah 9.1 in 9.2.
Slovenija izpolnjuje vse obveznosti iz Direktive (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih
izpustov za nekatera onesnaževala zraka (t.i. direktive NEC) ([17]) in iz Protokola o zmanjševanju
zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborškega protokola) ([18]) h Konvenciji o
onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) ([3]). Skupni državni izpusti NOx so
bili v letu 2021 za 43 % nižji od ciljne vrednosti 45 tisoč ton, ki ne sme biti presežena od leta 2010
dalje. Dosegamo tudi cilj, ki predpisuje zmanjšanje izpustov po letu 2020. Izpusti NOx morajo biti
po letu 2020 nižji za najmanj 39 % glede na leto 2005. Slovenija prav tako izpolnjuje zahteve iz
Protokola h konvenciji CLRTAP glede nadzora nad izpusti dušikovih oksidov in njihovih čezmejnih
tokov. Skupne državne vrednosti izpustov NOx ne presegajo vrednosti iz izhodiščnega leta 1987.
Izpusti dušikovih oksidov se podajajo kot vsota vseh dušikovih oksidov izraženih v ekvivalentu NO2.
Poročilo kakovost zraka 2022 85
Podrobne informacije o izpustih dušikovih oksidov (NOx) in metodologiji izračuna izpustov so
na voljo v zadnjem poročilu Informative Inventory Report, Slovenia 2023 [4].
Slika 9.1: Letni izpusti dušikovih oksidov po sektorjih v Sloveniji
Slika 9.2: Izpusti dušikovih oksidov po sektorjih v Sloveniji v letu 2021
Poročilo kakovost zraka 2022 86
9.2 Zahteve za kakovost zraka
V Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [6] so predpisane mejni in alarmna vrednost za zaščito
zdravja ter kritična vrednost za zaščito vegetacije. Prikazane so v tabeli 9.1.
Tabela 9.1: Mejni, alarmna in kritična vrednost za dušikove okside [6]
Cilj Čas merjenja Vrednost
Dovoljeno število
preseganj
Mejna vrednost Zdravje 1 ura 200 µg/m3 NO2 18 ur na leto
Mejna vrednost Zdravje Koledarsko leto 40 µg/m3 NO2
Alarmna vrednost Zdravje 1 ura (3 zaporedne) 400 µg/m3 NO2
Kritična vrednost Vegetacija Koledarsko leto 30 µg/m3 NOx
9.3 Ravni onesnaženosti
Meritve dušikovih oksidov v državni merilni mreži izvajamo na 11 merilnih mestih, ki so enako-
merno razporejena po celotni Sloveniji. Meritve NOx in NO2 se izvajajo tudi v dopolnilnih merilnih
mrežah, ki jih izvajajo drugi izvajalci in tudi ti podatki so objavljeni v tem poročilu. Na nobenem od
teh merilnih mest v letu 2022 ni prišlo do preseganja mejne ali kritične vrednosti.
Letna in urna mejna vrednost NO2, ki sta predpisani za zaščito zdravja, v letu 2022 nista
bili preseženi na nobenem merilnem mestu v merilni mreži DMKZ niti v dopolnilni merilni mreži.
Najvišja letna povprečna raven NO2 je bila izmerjena na merilnem mestu LJ Center (38 µg/m3) in
je le malo nižja od predpisane letne mejne vrednosti. Letna mejna vrednost za NO2 za varovanje
zdravja je 40 µg/m3. Na vseh ostalih merilnih mestih so letne ravni nižje, tudi na bolj prometnih
merilnih mestih kot so LJ Celovška, MB Titova in NG Grčna. NG Grčna zaradi same postavitve sicer
ni prava prometna postaja, ker je od krožišča oddaljena več kot 10 metrov (21 metrov), kot določa
zakonodaja, je pa vpliv prometa na meritve velik. Zagorje je klasificirano kot prometna postaja, je
pa gostota prometa mimo te lokacije bistveno nižja kot v Novi Gorici in so v Zagorju temu primerno
nižje tudi ravni dušikovih oksidov. So se pa v letu 2021 spremenile smernice svetovne zdravstvene
organizacije za letno vrednost NO2 iz 40 µg/m3 na 10 µg/m3 (4.1). Če pred spremembo v Sloveniji
WHO letna vrednost ni bila presežena na nobenem merilnem mestu, razen včasih na merilnem
mestu LJ Center, je sedaj preseganje zabeleženo na večini merilnih mest v mestih, kjer je merilno
mesto postavljeno v bližini večjih cest.
Najvišje urne ravni NO2 so bile izmerjene na s prometom najbolj obremenjenih merilnih mestih
MB Tezno (149 µg/m3), LJ Center (142 µg/m3) in NG Grčna (137 µg/m3). Predpisana urna mejna
vrednost je 200 µg/m3. Najvišje urne vrednosti so precej pod alarmno urno vrednostjo 400 µg/m3,
ki mora biti presežena 3 zaporedne ure, da se šteje za preseganje.
Najvišje letne ravni NOx so bile v letu 2022 izmerjene na merilnih mestih LJ Center in LJ
Celovška. Rezultati vseh meritev v letu 2022 so prikazani v tabeli 9.2.
Za zaščito vegetacije je predpisana kritična letna vrednost NOx 30 µg/m3, ki se uporablja za
neizpostavljena ruralna merilna mesta. V DMKZ med ruralna merilna mesta uvrščamo Mursko
Soboto Rakičan in Iskrbo, vendar na Iskrbi ne merimo ravni NOx temveč samo NO2. V dopolnilni
merilni mreži sta ruralni merilni mesti Zavodnje in Sveti Mohor. Na nobenem ruralnem merilnem
Poročilo kakovost zraka 2022 87
Tabela 9.2: Razpoložljivost podatkov (% pod), povprečna letna (Cp) in maksimalna urna raven (max) v letu,
izražene v µg/m3 ter število preseganj mejne (>MV) in alarmne (>AV) vrednosti za NO2. Razpoložljivost
podatkov (% pod) in letna raven za NOx (Cp), izražena v µg/m3 v letu 2022.
varovanje zdravja varovanje rastlin
NO2 NOx
Merilno mesto %pod Cp max >MV >AV %pod Cp
Merilna mreža DMKZ
LJ Bežigrad 100 21 119 0 0 100 37
LJ Celovška 100 29 119 0 0 100 65
MB Titova 100 25 127 0 0 99 54
MB Vrbanski plato 100 8 59 0 0 100 11
CE bolnica 99 21 110 0 0 99 39
MS Rakičan 100 9 78 0 0 100 15
NG Grčna 100 24 137 0 0 100 45
Zagorje 100 18 92 0 0 100 37
Koper 100 15 116 0 0 100 19
Novo mesto 100 11 72 0 0 100 15
Iskrba 96 1 21 0 0 / /
Dopolnilna merilna mreža
TE Šoštanj
Šoštanj 97 10 55 0 0 97 14
Zavodnje 98 5 51 0 0 98 6
Škale 99 6 41 0 0 99 8
Mobilna TEŠ 100 12 64 0 0 100 19
TE Brestanica
Sv. Mohor 96 5 39 0 0 96 6
TE-TOL
Zadobrova 93 17 79 0 0 93 30
OMS MOL
LJ Center 94 38 142 0 0 94 90
MO Celje
CE Gaji 97 17 82 0 0 97 29
MO Maribor
MB Tezno* 86 21 149 0 0 86 37
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Opomba: S poševnim tiskom so označena merilna mesta v mreži DMKZ,
ki jih ne uporabljamo za oceno skladnosti v neizpostavljenem okolju.
mestu kritična vrednost za NOx v letu 2022 ni bila presežena (tabela 9.2). Najvišja raven je bila
med ruralnimi mesti izmerjena na merilnem mestu MS Rakičan, in sicer 15 µg/m3. Na vseh ostalih
ruralnih merilnih mestih so bile ravni NOx še precej nižje.
Urne ravni NO2 na merilnih mestih DMKZ so prikazane na sliki 9.3. Najvišje izmerjene urne
vrednosti NO2 so bile na vseh merilnih mestih pod mejno urno vrednostjo 200 µg/m3, ki je lahko
po zakonodaji presežena 18-krat v enem letu. Na sliki 9.4 so prikazane urne ravni NOx. Najvišje
urne ravni NOx (glede na mediano) so zabeležene na prometnih merilnih mestih (LJ Celovška,
MB Titova in Zagorje) oziroma na merilnih mestih kjer je vpliv prometa še vedno velik (NG Grčna,
CE bolnica, LJ Bežigrad). Na merilnih mestih, ki niso v bližini prometnih cest (MB Vrbanski, MS
Rakičan, Koper in Novo mesto), so ravni NOx celo pod vrednostjo, ki je določena kot kritična
vrednost za varovanje rastlin oziroma vegetacije.
Ravni NO2 in NOx imajo značilen letni in dnevni hod. Na vseh merilnih mestih so najnižje ravni
izmerjene v poletnih mesecih, ko so vremenske razmere za razredčevanje izpustov ugodnejše.
V tem obdobju so manjši tudi izpusti dušikovih oksidov zaradi zmanjšanega prometa (dopusti,
Poročilo kakovost zraka 2022 88
Isk
rb
a
MB
 V
rb
an
sk
i
MS
 R
ak
i a
n
No
vo
 m
es
to
Ko
pe
r
Za
go
rje
LJ 
Be
ig
ra
d
CE
 b
oln
ica
NG
 G
r
na
MB
 Ti
to
va
LJ 
Ce
lov
ka
0
50
100
150
200
250
300
Ur
na
 ra
ve
n 
NO
2 (
g/
m
3 )
Slika 9.3: Urne ravni NO2 na merilnih mestih DMKZ v letu 2022. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena
raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (oranžna
vodoravna črtica v pravokotniku). Znak + označuje letno raven. Rdeča črta prikazuje urno mejno vrednost.
MB
 V
rb
an
sk
i
No
vo
 m
es
to
MS
 R
ak
i a
n
Ko
pe
r
LJ 
Be
ig
ra
d
CE
 b
oln
ica
NG
 G
r
na
Za
go
rje
MB
 Ti
to
va
LJ 
Ce
lov
ka
0
100
200
300
400
500
600
Ur
na
 ra
ve
n 
NO
X
 (
g/
m
3 )
Slika 9.4: Urne ravni NOx na merilnih mestih DMKZ v letu 2022. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena
raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (oranžna
vodoravna črtica v pravokotniku). Znak + označuje letno raven.
počitnice in večja uporaba koles). Ravni dušikovih oksidov so najvišje pozimi, ko je ozračje najbolj
stabilno in najslabše prevetreno, izpusti pa nekoliko višji kot poleti (tabele 9.3 - 9.5 ter sliki 9.5 in
9.6). So pa ravni NO2 in NOx bistveno višje v urbanem okolju kot v ruralnem, saj je eden največjih
virov dušikovih oksidov ravno promet.
Dnevni hod NO2 kaže, da se na vseh merilnih mestih ob jutranji prometni konici pojavi prvo
obdobje višjih ravni dušikovih oksidov zaradi povečanih izpustov iz prometa (slika 9.7). V popol-
Poročilo kakovost zraka 2022 89
Tabela 9.3: Mesečna raven NO2 (µg/m3) v letu 2022
Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
LJ Bežigrad 42 31 28 15 12 12 11 12 18 24 24 26
LJ Celovška 49 36 38 25 23 22 20 21 26 28 29 31
MB Titova 35 34 34 24 22 22 20 20 20 25 23 27
MB Vrbanski 16 12 10 7 5 4 4 4 5 8 10 14
CE bolnica 34 29 34 18 16 15 15 14 16 19 21 24
MS Rakičan 17 12 13 7 6 4 5 5 6 10 12 15
NG Grčna 37 33 35 20 17 17 17 17 19 22 25 28
Zagorje 28 24 27 16 14 12 12 13 14 16 18 21
Novo mesto 18 16 15 10 7 6 7 7 7 9 13 15
Koper 24 24 20 12 12 11 11 12 9 15 14 19
Iskrba 2 2 2 1 1 1 1 1 1 0 1 3
Šoštanj 15 12 13 7 7 6 9 6 7 8 10 15
Zavodnje 7 5 8 5 5 4 2 4 4 5 5 7
Škale 11 8 10 5 3 3 4 4 4 5 7 12
Mobilna TEŠ 19 16 21 11 9 7 8 8 8 9 10 15
Sv. Mohor 10 7 7 4 4 3 4 3 3 5 6 9
LJ Center 41 29 40 39 49 37 34 35 36 39 38 39
Zadobrova 34 24 20 13 9 9 10 12 12 17 20 24
CE Gaji 30 28 27 16 14 12 11 11 13 14 16 21
MB Tezno 49 28 31 17 13 11 12 13 / 13 13 26
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Tabela 9.4: Maksimalna urna raven NO2 (µg/m3) po mesecih v letu 2022
Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
LJ Bežigrad 119 95 118 74 49 52 69 50 64 79 72 62
LJ Celovška 113 108 119 94 73 59 61 60 67 77 90 63
MB Titova 92 96 127 82 75 89 68 70 62 73 68 64
MB Vrbanski 54 59 59 58 38 17 24 21 25 27 35 41
CE bolnica 86 101 110 77 81 50 79 70 60 53 65 61
MS Rakičan 70 49 78 39 30 30 32 30 28 42 38 47
NG Grčna 109 108 137 114 80 67 83 69 74 81 67 69
Zagorje 69 76 92 71 43 47 41 39 41 48 50 44
Novo mesto 57 68 72 51 38 37 38 33 47 45 49 49
Koper 69 78 76 116 76 56 63 74 55 73 52 56
Iskrba 11 9 6 10 5 7 4 4 9 5 8 21
Šoštanj 55 43 47 27 23 31 32 27 32 50 42 43
Zavodnje 43 20 21 12 14 14 10 41 14 17 14 33
Škale 41 31 29 19 33 12 12 15 29 34 21 38
Mobilna TEŠ 45 49 64 38 43 33 49 38 29 31 27 42
Sv. Mohor 39 25 19 19 16 18 20 10 18 21 33 25
LJ Center 124 104 142 115 118 88 121 98 93 100 91 83
Zadobrova 79 58 65 51 41 38 42 46 49 68 59 63
CE Gaji 73 82 77 60 49 38 34 36 49 54 50 57
MB Tezno 149 96 129 96 54 61 54 96 / 48 44 68
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
danskem oziroma večernem času pa se pojavi še drugo povišanje kot posledica umiritve ozračja v
plasti zraka pri tleh, ki je na različnih merilnih mestih bolj ali manj izrazito. Najbolj izrazito povišanje
ob prometnih konicah je na merilnem mestu NG Grčna. Na merilnem mestu LJ Celovška in MB
Titova, ki sta klasificirani kot prometni postaji, nihanje ravni dušikovega oksida tekom dneva ni
tako izrazito in je povišano preko celega dneva. V Novem mestu, so ravni dušikovih oksidov nižje,
saj merilno mesto ni neposredno pod vplivom prometa. Na sliki 9.7 lahko opazimo razliko med
Poročilo kakovost zraka 2022 90
Tabela 9.5: Mesečna raven NOx (µg/m3) v letu 2022
Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
LJ Bežigrad 102 49 40 22 18 16 12 13 22 51 47 50
LJ Celovška 155 83 70 46 41 37 30 32 49 72 78 90
MB Titova 82 68 60 45 42 42 36 34 40 60 63 74
MB Vrbanski 20 15 11 8 7 6 5 5 6 11 16 19
CE bolnica 82 61 49 25 23 20 18 18 25 40 49 57
MS Rakičan 31 18 17 9 9 6 6 6 9 18 23 26
NG Grčna 86 69 56 29 23 22 20 22 31 47 62 76
Zagorje 77 52 45 30 29 26 21 22 27 34 40 45
Koper 32 31 22 15 15 14 12 13 10 19 19 29
Novo mesto 30 23 18 11 8 7 7 7 9 15 23 25
Šoštanj 21 18 18 9 6 8 11 8 10 16 17 21
Zavodnje 8 6 10 6 7 6 4 3 3 4 7 10
Škale 13 10 11 6 4 4 5 5 5 7 9 15
Mobilna TEŠ 32 25 28 13 11 13 11 10 13 27 20 25
Sv. Mohor 11 8 7 4 5 3 3 3 4 7 8 11
LJ Center 169 94 91 64 79 67 54 59 72 109 105 119
Zadobrova 88 42 28 17 12 12 12 15 16 31 40 47
CE Gaji 59 48 38 20 17 16 17 18 21 29 34 41
MB Tezno 111 50 44 22 17 13 14 16 / 32 32 53
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
0
20
40
60
80
Urbano okolje
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
0
20
40
60
80
Ruralno okolje
Ra
ve
n 
NO
2 (
g 
/ m
3 )
 p
o 
m
es
ec
ih
Slika 9.5: Mesečne ravni NO2 na urbanih in ruralnih merilnih mestih v letu 2022. Prikazani so najnižja in
najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in
mediana (oranžna vodoravna črtica v pravokotniku).
delavniki ter vikendi. Ob delavnikih so večino dneva ravni višje zaradi intenzivnejšega prometa,
medtem ko so med vikendi najvišje vrednosti zabeležene v večernem času.
V obdobju od leta 2010 do 2022 je bilo zabeleženo preseganje letne mejne vrednosti za zaščito
zdravja le na merilnem mestu Ljubljana Center. V zadnjih treh letih tega obdobja tudi na tem
merilnem mestu mejna letna vrednost ni bila presežena (tabela 9.6 in slika 9.8). Na sliki 9.8
Poročilo kakovost zraka 2022 91
0
50
100
150
200
Urbano okolje
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
0
50
100
150
200
Ruralno okolje
Ra
ve
n 
NO
x (
g 
/ m
3 )
 p
o 
m
es
ec
ih
Slika 9.6: Mesečne ravni NOx na merilnih mestih v urbanem in ruralnem okolju v letu 2022. Prikazani
so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno
pravokotnika) in mediana (oranžna vodoravna črtica v pravokotniku).
so prikazane letne ravni NO2 od leta 2010 naprej za vsa merilna mesta Državne merilne mreže,
dodano je še merilno mesto Ljubljana Center, kjer so bila edino zabeležena preseganja letne mejne
vrednosti. Podatki s postaje LJ Center za leti 2018 in 2019 nista prikazani na sliki 9.8, ker so podatki
le informativni zaradi prevelikega izpada meritev. Nabor prikazanih postaj je preko let različen ker
se meritve niso ves čas izvajale na vseh merilnih mestih. Meritve na merilnih mestih LJ Celovška in
Novo mesto so prikazane šele od leta 2021 naprej, ko smo imeli na razpolago popoln niz letnih
podatkov.
Povprečne letne ravni dušikovega dioksida se nekoliko spreminjajo, lahko bi govorili o rahlem
trendu upadanja (slika 9.8). Z leti so se znižali izpusti dušikovih oksidov (slika 9.1). Medletna
variabilnost je seveda tudi posledica meteoroloških pogojev. Ob toplejših zimah z več vetra in
padavin ter ob manjšem številu temperaturnih obratov so ravni nižje, ob drugačnih pogojih pa višje.
V letih 2020 in 2021 so na ravni dušikovih oksidov vpivali tudi ukrepi za preprečevaje epidemije
COVID-a. Omejeno je bilo gibanje, večina zaposlenih je občasno delala od doma, šola je potekala
na daljavo, zmanjšal se je cestni in letalski promet.
Poročilo kakovost zraka 2022 92
0
10
20
30
40
50
60 LJ Celov ka
delovni dan
vikend
0
10
20
30
40
50
60 MB Titova
delovni dan
vikend
0
10
20
30
40
50
60 NG Gr na
delovni dan
vikend
1:0
0
2:0
0
3:0
0
4:0
0
5:0
0
6:0
0
7:0
0
8:0
0
9:0
0
10:
00
11:
00
12:
00
13:
00
14:
00
15:
00
16:
00
17:
00
18:
00
19:
00
20:
00
21:
00
22:
00
23:
00
24:
00
0
10
20
30
40
50
60 Novo mesto
delovni dan
vikend
Po
vp
re
na
 u
rn
a 
ra
ve
n 
NO
2 (
g/
m
3 )
 v
 d
ne
vu
Slika 9.7: Dnevni potek povprečne urne ravni NO2 na merilnih mestih v letu 2022
Poročilo kakovost zraka 2022 93
Ta
be
la
9.
6:
Le
tn
e
ra
vn
iN
O
2
(µ
g/
m
3 )
v
le
tih
20
10
-2
02
2.
R
av
ni
,k
ip
re
se
ga
jo
le
tn
o
m
ej
no
vr
ed
no
st
so
na
pi
sa
ne
v
kr
ep
ki
pi
sa
vi
.
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
20
20
20
21
20
22
LJ
B
ež
ig
ra
d
35
31
22
29
26
30
29
30
26
25
20
23
21
LJ
C
en
te
r
63
55
52
43
40
36
32
50
48
*
45
*
35
33
38
LJ
C
el
ov
šk
a
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
25
*
32
29
M
B
Ti
to
va
34
34
33
32
30
31
27
27
22
25
25
27
25
M
B
V
rb
an
sk
i
/
12
13
14
13
19
13
13
15
16
8*
8
8
M
B
Te
zn
o
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
21
21
21
C
E
bo
ln
ic
a
26
25
27
26
28
29
22
28
26
25
20
21
21
Tr
bo
vl
je
20
17
17
16
17
18
18
21
16
19
15
18
*
/
Za
go
rje
/
/
/
23
20
25
24
25
20
20
17
19
18
N
G
G
rč
na
29
28
26
25
19
22
24
30
25
26
21
23
24
K
op
er
21
22
18
21
17
17
15
18
18
15
16
15
15
M
S
R
ak
ič
an
/
16
19
16
12
13
12
21
12
13
11
10
9
Is
kr
ba
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
3*
1
1
Ze
le
na
tra
va
/
/
8
16
12
18
/
/
/
/
/
/
/
Š
oš
ta
nj
/
/
/
/
/
/
/
20
12
10
10
10
10
Za
vo
dn
je
5
9
10
8
7
7
5
6
5
5
5
4
5
Š
ka
le
8
8
8
9
7
8
9
8
7
6
7
7
6
K
ov
k
9
11
7
13
8
8
6
/
/
/
/
/
/
D
ob
ov
ec
11
6
6
15
13
3
1
/
/
/
/
/
/
S
v.
M
oh
or
3
8
5
7
7
7
7
7
7
5
5
5
5
V
na
jn
ar
je
4
7
8
8
7
9
9
17
/
/
/
/
/
C
E
G
aj
i
/
/
/
20
23
23
16
22
17
14
12
16
17
*
Po
da
tk
is
o
za
ra
di
pr
ev
el
ik
eg
a
iz
pa
da
m
er
ite
v
in
fo
rm
at
iv
ne
ga
zn
ač
aj
a.
O
po
m
ba
:
Po
da
tk
iz
a
le
ta
od
19
92
-2
01
7
so
na
vo
ljo
v
Po
ro
či
lu
o
ka
ko
vo
st
iz
ra
ka
za
le
to
20
17
[1
3]
.
Po
da
tk
iz
a
le
ta
od
20
00
-2
02
1
so
na
vo
ljo
v
Po
ro
či
lu
o
ka
ko
vo
st
iz
ra
ka
za
le
to
20
21
[1
4]
.
Poročilo kakovost zraka 2022 94
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
20
20
20
21
20
22
Leto
0
10
20
30
40
50
60
Le
tn
a 
ra
ve
n 
NO
2 (
g 
/ m
3 )
LJ Center
LJ Celov ka
MB Titova
Zagorje
LJ Be igrad
CE bolnica
NG Gr na
Trbovlje
Koper
MS Raki an
MB Vrbanski
Iskrba
Novo mesto
Slika 9.8: Letne ravni NO2 na vseh merilnih mestih DMKZ za posamezna leta. Rdeča črta prikazuje letno
mejno vrednost.
Poročilo kakovost zraka 2022 95
10. Žveplov dioksid
Žveplov dioksid (SO2) je onesnaževalo, ki je pred nekaj desetletji predstavljalo največji problem
onesnaženosti zraka v slovenskih mestih in v okolici termoelektrarn. Največji viri emisij so bili
takrat energetika, industrija in kurjenje premoga v individualnih kuriščih. Z opuščanjem premoga
v individualnih kuriščih, velikim zmanjšanjem deleža žvepla v tekočih gorivih, izgradnjo čistilnih
naprav pri termoenergetskih ter industrijskih objektih in s prenehanjem proizvodnje v delu industrije
so se izpusti toliko zmanjšali, da je raven onesnaženosti zunanjega zraka z žveplovim dioksidom na
merilnih mestih DMKZ že nekaj let celo pod spodnjim ocenjevalnim pragom za varovanje zdravja
ljudi. Onesnaženost zraka z SO2 vpliva na okolje (kisli dež), raztaplja nekatere vrste kamna
na fasadah in vpliva tudi na zdravje ljudi. Že zmerne koncentracije lahko pri astmatikih oslabijo
delovanje pljuč. Otroci v krajih z onesnaženim zrakom pogosteje zbolevajo za različnimi infekcijami
dihal. Onesnaženje z SO2 je najnevarnejše, ko so hkrati v zraku povišane tudi ravni delcev in drugih
onesnaževal.
10.1 Izpusti
Največji viri žveplovih oksidov (SOx) so proizvodnja električne in toplotne energije, industrijski
procesi ter raba goriv v industriji, v preteklosti tudi raba premoga za ogrevanje gospodinjstev. Letni
izpusti (SOx) so v Sloveniji leta 2021 znašali 4 tisoč ton. V primerjavi z letom 1980 so se zmanjšali
kar za 98 %. Zmanjšanje izpustov je predvsem posledica namestitve razžvepljevalnih naprav
v termoelektrarnah, uporabe premoga z nizko vsebnostjo žvepla, uvajanja tekočih goriv z nižjo
vsebnostjo žvepla ter nadomeščanja tekočih in trdnih goriv v industriji z zemeljskim plinom. Največji
delež k skupnim izpustom SOx so v letu 2021 prispevale termoelektrarne in toplarne (40 %), sledijo
industrijski procesi s 25 % ter raba goriv v industriji z 22 %. Izpusti SOx po posameznih virih so
prikazani na slikah 10.1 in 10.2.
Slovenija izpolnjuje obveznosti iz Direktive (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za
nekatera onesnaževala zraka (t.i. direktive NEC) ([17]) in iz Protokola o zmanjševanju zakisljevanja,
evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) ([18]) h Konvenciji o onesnaževanju zraka
na velike razdalje preko meja (CLRTAP) ([3]). Skupni izpusti žveplovih oksidov so bili v letu 2021 za
85 % nižji od ciljne vrednosti (27 tisoč ton), ki ne sme biti presežena od leta 2010 dalje. Dosegamo
tudi cilj, ki predpisuje zmanjšanje izpustov po letu 2020. Izpusti SOx morajo biti od leta 2020 nižji za
najmanj 63 % glede na leto 2005. Slovenija prav tako izpolnjuje zahteve iz Protokola o nadaljnjem
Poročilo kakovost zraka 2022 96
zmanjševanju emisij žvepla h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja ([3]).
Izpusti žveplovih oksidov se podajajo kot vsota vseh žveplovih oksidov, izraženih kot SO2.
Podrobne informacije o izpustih žveplovih oksidov in metodologiji izračuna izpustov so na voljo
v zadnjem poročilu Informative Inventory Report, Slovenia 2023 [4].
Slika 10.1: Izpusti SOx v Sloveniji po letih in virih
Poročilo kakovost zraka 2022 97
Slika 10.2: Izpusti SOx v Sloveniji po virih v letu 2021
10.2 Zahteve za kakovost zraka
V Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [6] sta predpisani mejni in alarmna vrednost za zaščito
zdravja ter kritični vrednosti za zaščito vegetacije. Vrednosti so prikazane v tabeli 10.1.
Tabela 10.1: Mejni, kritični in alarmna vrednost za žveplov dioksid [6]
Cilj Čas merjenja Vrednost
Dovoljeno število
preseganj
Mejna vrednost Zdravje 1 ura 350 µg/m3 24
Mejna vrednost Zdravje 1 dan 125 µg/m3 3
Alarmna vrednost Zdravje 1 ura (3 zaporedne) 500 µg/m3
Kritična vrednost Vegetacija
koledarsko
leto 20 µg/m3
Kritična vrednost Vegetacija
zima
(1.10-31.3) 20 µg/m3
10.3 Ravni onesnaženosti
Ravni SO2 so že več let na vseh merilnih mestih pod mejno oziroma kritično vrednostjo tako za
varovanje zdravja kot tudi za varovanje vegetacije. Za SO2 sta predpisani urna in dnevna mejna
Poročilo kakovost zraka 2022 98
vrednost in alarmna vrednost za varovanje zdravja ter kritična letna in zimska vrednost za varovanje
vegetacije. Urna mejna vrednost je 350 µg/m3 in je lahko presežena 24 krat v koledarskem letu.
Predpisana dnevna mejna vrednost 125 µg/m3 je lahko presežena 3 krat v koledarskem letu.
Alarma vrednost je 500 µg/m3 in mora biti presežena 3 ure zapored, da se šteje za preseganje.
Za zaščito vegetacije je določena letna kritična vrednost 20 µg/m3 in je enaka kritični vrednosti za
zimski čas, ki zajame meritve od 1. oktobra 2021 do 31. marca 2022 (tabela 10.1).
Tabela 10.2: Razpoložljivost podatkov (% pod), letna in zimska raven (Cp), najvišja dnevna (Cmax) in najvišja
urna (Cmax) raven, izražene v µg/m3. Število preseganj dnevnih (>MV) in urnih mejnih vrednosti (>MV) ter
alarmnih vrednosti (>AV) v letu 2022.
Leto Zima 1 ura 3 ure 1 dan
Merilno mesto %pod Cp Cp Cmax >MV >AV Cmax >MV
CE bolnica 99 3 4 40 0 0 9 0
Zagorje 100 2 3 14 0 0 7 0
Iskrba 96 1.3 1.1 30 0 0 7 0
Dopolnilna merilna mreža
OMS - MOL
LJ Center 97 2 2 12 0 0 7 0
MO Celje
CE Gaji 99 2 2 72 0 0 8 0
TE-TOL
Zadobrova 100 3 3 16 0 0 7 0
TE Šoštanj
Šoštanj 99 3 3 34 0 0 13 0
Topolšica 99 3 2 24 0 0 13 0
Zavodnje 99 4 5 60 0 0 17 0
Veliki vrh 99 3 4 35 0 0 11 0
Graška gora 100 4 5 155 0 0 13 0
Velenje 100 4 5 19 0 0 8 0
Pesje 99 5 5 24 0 0 11 0
Škale 99 4 5 156 0 0 14 0
Mobilna TEŠ 100 5 5 28 0 0 9 0
TE Brestanica
Sv. Mohor 96 2 3 18 0 0 8 0
Opomba: S poševnim tiskom so označena merilna mesta v mreži DMKZ,
ki jih ne uporabljamo za oceno skladnosti v neizpostavljenem okolju.
V letu 2022 smo meritve SO2 v DMKZ izvajali le na treh merilnih mestih, in sicer v Zagorju, na
merilnem mestu CE Bolnica in na Iskrbi. Na vseh merilnih mestih so bile izmerjene ravni nižje od
vseh predpisanih vrednosti.
V tabeli 10.2 je v stolpcu % pod prikazan letni izplen podatkov z odštetimi rednimi servisi in
preverjanji merilnika. Podatki za določeno postajo so veljavni, če je izplen večji od 90 %. Najvišja
povprečna letna in zimska raven SO2 je bila v letu 2022 5 µg/m3. Najvišja urna raven je bila
izmerjena okrog Termoelektrarne Šoštanj, in sicer na Graški Gori in v Škalah in je nižja od polovice
mejne vrednosti. Na vseh ostalih merilnih mestih so najvišje urne ravni SO2 še bistveno nižje
(tabela 10.2). Tudi najvišja dnevna raven SO2 je bila izmerjena okrog Termoelektrarne Šoštanj,
v Zavodnjah, in sicer 17 µg/m3. Torej tudi v letu 2022 v Sloveniji nismo blizu niti mejnih niti
kritičnih vrednosti glede onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom. Vrednosti so nižje tudi od
novih priporočil svetovne zdravstvene organizacije (4.1), ki za dnevno vrednost dovoljuje celo višjo
vrednost kot je bila določena pred spremembo.
Poročilo kakovost zraka 2022 99
V petletni oceni za obdobje 2015 -2019 in tudi v letu 2022 so bile vrednosti SO2 nižje od
spodnjega ocenjevalnega praga, ki je za varovanje zdravja določen za dnevne vrednosti (50 µg/m3,
dovoljena 3 preseganja). Za varovanje rastlin je spodnji ocenjevalni prag določen za zimsko kritično
vrednost, in sicer 8 µg/m3. To pomeni, da lahko meritve nadomestimo z modelskimi rezultati,
občasnimi meritvami ali z objektivno oceno. Raven onesnaženosti zraka z SO2 v Sloveniji smo
ocenili z modelskimi rezultati. Modelski rezultati so prikazani na slikah 10.3, 10.4, 10.5 in 10.6.
Prikazani so modelski rezultati za oceno skladnosti z urno in dnevno vrednostjo ter za letno in
zimsko vrednost. Na vseh slikah se vidi, da so ravni SO2 povsod zelo nizke, nekoliko so povišane
le v okolici Trsta, predvidevamo, da zaradi izpustov ladijskega prometa. Na slikah 10.3 in 10.4 so
prikazani modelski izračuni najvišjih urnih in dnevnih ravni SO2 za Slovenijo. Na sliki 10.3 se vidi,
da so ravni SO2 nizke in daleč pod urno mejno vrednostjo 350 µg/m3. Tudi najvišje dnevne ravni
SO2 (slika 10.4) so povsod v Sloveniji nižje od dnevne mejne vrednosti za varovanje zdravja (125
µg/m3), in so celo pod spodnjim ocenjevalnim pragom, ki znaša 50 µg/m3. To pomeni, da bi lahko
meritve SO2 povsod nadomestili z rezultati modelske ocene.
Slika 10.3: Modelski izračun najvišje urne vrednosti SO2 v letu 2022
Poročilo kakovost zraka 2022 100
Slika 10.4: Modelski izračun najvišje dnevne vrednosti SO2 v letu 2022
Slika 10.5: Modelski izračun povprečne letne vrednosti SO2 v letu 2022
Poročilo kakovost zraka 2022 101
Slika 10.6: Modelski izračun povprečne vrednosti SO2 za zimske mesece v letu 2022
Prikaz najvišjih urnih in najvišjih dnevnih ravni ter mesečnih vrednosti je prikazan v tabelah 10.3
do 10.5. Na sliki 10.7 je prikaz urnih ravni na merilnih mestih DMKZ. Kot je bilo že omenjeno, so
občasno še vedno izmerjene povišane urne ravni SO2 na merilnih mestih okrog Termoelektrarne
Šoštanj. Vendar tudi na tem območju, ob normalnem delovanju TEŠ, ne prihaja več do preseganj
mejne urne vrednosti. Urne ravni so ponavadi višje v zimskem času, občasno pa so lahko povišane
tudi v poletnem času, ko onesnažen zrak prinese od kakšnega bolj oddaljenega vira. Dnevne ravni
SO2 so precej nižje od mejne dnevne vrednosti za to onesnaževalo. Mesečne ravni žveplovega
dioksida so na vseh merilnih mestih nizke in nimajo značilnega letnega poteka, z višjimi vrednostmi
v zimskem času in nižjimi v poletnem. To je razvidno tudi iz tabele 10.5, kjer so na posameznih
merilnih mestih ravni celo najvišje v poletnem času, če pri tako nizkih ravneh sploh lahko govorimo
o pomembnih razlikah.
Raven onesnaženosti zunanjega zraka z SO2 se je od začetka meritev leta 1992 do leta 2022
močno znižala. Letne ravni SO2 od leta 1992 dalje so prikazane na sliki 10.8. Ravni na merilnih
mestih državne mreže so se do leta 2007 nižale, nato pa so se ustalile na zelo nizki ravni. Znatno
znižanje letnih ravni je posledica zmanjšanja izpustov (slika 10.1).
Letna raven, najvišja urna raven in najvišja dnevna raven za posamezna merilna mesta za
obdobje 2010-2022 so podane v tabelah 10.6, 10.7 in 10.8. Podatki od leta 2000-2021 so prikazani
v lanskem poročilu o Kakovosti zraka v Sloveniji. V poročilu o Kakovosti zraka v Sloveniji za leto
2017 so prikazani podatki od leta 1992 do 2017. Od leta 2010 na nobenem merilnem mestu nista
bili preseženi dnevna in letna mejna vrednost za SO2. Urne mejne vrednosti so bile na posameznih
merilnih mestih okrog obeh termoelektrarn v prvem delu obdobja 2010-2022 visoke in so ponekod
Poročilo kakovost zraka 2022 102
Isk
rb
a
Za
go
rje
CE
 b
oln
ica
0
100
200
300
400
Ur
na
 ra
ve
n 
SO
2 (
g/
m
3 )
Slika 10.7: Urne ravni SO2 na merilnih mestih DMKZ v letu 2022. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena
raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (oranžna
vodoravna črtica v pravokotniku). Rdeča črta prikazuje urno mejno vrednost. *Podatki so zaradi prevelikega
izpada meritev informativnega značaja.
Tabela 10.3: Najvišja urna raven SO2 (µg/m3) po mesecih v letu 2022
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
CE bolnica 25 18 22 40 17 17 20 11 15 32 39 30
Zagorje 6 6 11 4 4 7 6 3 2 10 14 14
Iskrba 3 5 10 22 11 15 30 5 8 16 11 6
Šoštanj 34 22 26 16 29 14 29 7 6 6 7 12
Topolšica 5 4 24 8 9 21 8 10 22 8 7 9
Zavodnje 48 15 60 7 9 23 12 11 7 13 9 28
Veliki vrh 34 25 35 10 11 18 8 4 5 12 10 19
Graška gora 22 10 155 15 17 23 10 10 7 15 7 9
Velenje 6 7 13 9 8 19 14 7 8 10 7 13
Pesje 8 7 20 9 12 24 12 15 11 13 10 13
Škale 11 11 156 7 6 23 7 6 7 10 8 12
Mobilna TEŠ 13 14 28 15 14 21 10 11 6 10 10 11
Sv. Mohor 8 12 18 14 3 17 14 6 4 11 17 15
LJ Center 8 4 12 9 8 7 6 1 2 4 4 4
Zadobrova 8 16 12 3 2 11 13 11 11 11 12 11
CE Gaji 72 37 28 22 12 15 28 15 18 48 21 30
Poročilo kakovost zraka 2022 103
Tabela 10.4: Najvišja dnevna raven SO2 (µg/m3) po mesecih v letu 2022
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
CE bolnica 7 6 6 7 4 4 4 4 4 8 9 7
Zagorje 3 4 4 3 2 4 2 2 1 3 6 7
Iskrba 2 2 3 7 3 4 6 2 2 5 5 3
Šoštanj 13 9 6 6 4 4 4 4 4 2 5 6
Topolšica 3 2 5 4 4 8 6 4 13 5 4 5
Zavodnje 17 9 11 3 4 8 5 4 6 7 7 11
Veliki vrh 11 7 7 5 8 9 2 3 4 6 5 7
Graška gora 8 5 13 7 8 8 5 5 6 8 4 4
Velenje 5 6 8 8 6 8 6 4 6 6 6 8
Pesje 5 5 8 8 9 11 8 8 9 8 8 6
Škale 6 6 14 6 4 8 6 3 4 5 5 6
Mobilna TEŠ 7 7 8 9 7 8 5 7 5 5 7 8
Sv. Mohor 3 6 6 4 2 7 8 3 3 4 4 4
LJ Center 6 2 5 6 7 7 2 1 1 4 2 3
Zadobrova 5 6 7 1 2 5 7 6 6 4 4 6
CE Gaji 8 5 5 3 3 5 4 4 5 5 5 6
Tabela 10.5: Mesečna raven SO2 (µg/m3) v letu 2022
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
CE bolnica 4 3 4 4 2 1 2 2 2 3 4 3
Zagorje 2 3 3 1 2 3 1 1 1 2 3 3
Iskrba 1 1 2 2 1 1 1 1 1 2 2 1
Šoštanj 4 4 2 3 1 1 2 1 2 1 4 4
Topolščica 2 2 3 3 3 5 3 4 5 3 3 3
Zavodnje 6 5 5 1 3 2 2 2 4 4 4 5
Veliki vrh 4 3 4 4 6 4 1 2 3 3 3 3
Graška gora 3 4 5 5 6 5 3 4 5 5 3 3
Velenje 3 5 6 4 4 5 3 4 5 5 5 6
Pesje 3 4 6 5 7 6 4 6 6 5 4 3
Škalę 5 6 5 3 3 5 2 2 3 3 4 4
Mobilna TEŠ 5 6 7 6 6 4 4 6 3 4 6 4
Sv. Mohor 3 3 2 1 1 2 3 2 2 2 2 3
Lj Center 2 0 2 5 7 5 1 0 0 2 1 1
Zadobrova 4 4 4 0 1 3 4 5 4 2 2 3
CE Gaji 2 3 2 1 1 1 2 2 2 3 3 4
presegle mejno urno vrednost. Na merilnih mestih okrog TEŠ se še vedno lahko pojavijo višje
ravni SO2 ob remontih oziroma težavah z razžvepljevalno napravo (Zavodnje, 2021, tabela 10.7).
Razlike med posameznimi leti so odvisne od intenzivnosti obratovanja termoelektrarne ter od
vremenskih razmer. So pa očitna znižanja ravni po vgradnji čistilnih naprav na posameznih blokih
termoelektrarn (slika 10.8). Konec leta 2014 je z obratovanjem prenehala Termoelektrarna Trbovlje,
maja 2017 so se zaključile meritve onesnaženosti zraka v vplivni okolici.
Poročilo kakovost zraka 2022 104
Ta
be
la
10
.6
:
Le
tn
e
ra
vn
iS
O
2
(µ
g/
m
3 )
za
ob
do
bj
e
20
10
-2
02
2.
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
20
20
20
21
20
22
LJ
B
ež
ig
ra
d
2
3
6
4
3
4
6
5
4
4
3
4*
/
LJ
C
en
te
r
5
4
4
2
2
2
2
2
1
5
4
2
2
M
B
Ti
to
va
/
3
4
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
C
E
bo
ln
ic
a
6
6
7
4
3
5
6
6
7
4
3
3
3
Tr
bo
vl
je
3
7
7
4
4
6
7
5
4
4
2
3*
/
H
ra
st
ni
k
4
5
5
6
3
4
6
5
4
2*
/
/
/
Za
go
rje
8
7
3
5
5
3
5
3
4
3
3
3
2
Is
kr
ba
1,
3
1
0,
9
0,
4
0,
5
0,
5
0,
3
0,
4
1,
0
0,
7
0,
8*
0,
8
1,
3
Š
oš
ta
nj
7
5
7
4
5
4
2
3
3
3
2
3
3
To
po
lš
či
ca
3
3
3
2
3
5
3
5
4
3
2
3
3
Ve
lik
iv
rh
6
6
7
4
4
4
3
4
7
3
2
4
3
Za
vo
dn
je
6
4
4
5
3
2
2
3
4
4
3
4
4
Ve
le
nj
e
2
3
4
1
3
3
3
4
4
3
3
4
4
G
ra
šk
a
go
ra
2
2
2
3
3
4
4
7
5
4
3
4
4
Pe
sj
e
6
5
4
4
5
6
6
7
6
4
3
4
5
Š
ka
le
6
7
8
7
6
5
5
8
5
5
2
4
4
M
ob
iln
a
TE
Š
/
/
/
/
/
2
2
3
3
4
3
4
5
K
ov
k
8
11
10
8
7
6
5
/
/
/
/
/
/
D
ob
ov
ec
6
8
7
7
6
6
8
/
/
/
/
/
/
K
um
8
4
6
5
4
4
5
/
/
/
/
/
/
R
av
en
sk
a
va
s
9
11
9
9
7
6
6
/
/
/
/
/
/
Ze
le
na
tra
va
/
/
5
7
4
5
/
/
/
/
/
/
/
V
na
jn
ar
je
3
3
3
3
6
4
3
6
/
/
/
/
/
C
E
G
aj
i
/
/
/
6
5
5
4
5
6
8
10
1
2
S
v
.M
oh
or
15
3
4
4
4
5
3
4
5
6
7
4
2
Za
do
br
ov
a
/
/
/
/
/
/
/
/
/
3
2
2
3
*
Po
da
tk
is
o
in
fo
rm
at
iv
ne
ga
zn
ač
aj
a
za
ra
di
pr
ev
el
ik
eg
a
iz
pa
da
m
er
ite
v.
O
po
m
ba
:
Po
da
tk
iz
a
le
ta
od
19
92
-2
01
7
so
na
vo
ljo
v
Po
ro
či
lu
o
ka
ko
vo
st
iz
ra
ka
za
le
to
20
17
[1
3]
.
Po
da
tk
iz
a
le
ta
od
20
00
-2
02
1
so
na
vo
ljo
v
Po
ro
či
lu
o
ka
ko
vo
st
iz
ra
ka
za
le
to
20
21
[1
4]
.
Poročilo kakovost zraka 2022 105
Ta
be
la
10
.7
:
N
aj
vi
šj
e
ur
ne
ra
vn
iS
O
2
(µ
g/
m
3 )
za
ob
do
bj
e
20
10
–2
02
2.
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
20
20
20
21
20
22
LJ
B
ež
ig
ra
d
29
77
48
41
45
26
29
34
25
23
37
7*
/
LJ
ce
nt
er
22
33
37
20
28
28
22
14
10
20
47
8
12
M
B
Ti
to
va
68
56
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
C
E
bo
ln
ic
a
64
21
0
89
43
41
36
36
40
62
26
38
43
40
Tr
bo
vl
je
52
90
87
40
44
22
23
26
21
15
15
8*
/
H
ra
st
ni
k
46
22
8
10
3
44
69
16
39
33
27
18
*
/
/
/
Za
go
rje
57
37
75
31
44
23
15
34
35
11
27
16
14
Is
kr
ba
/
/
/
/
/
/
/
/
28
17
11
*
25
30
Š
oš
ta
nj
13
57
12
4
48
5
21
6
33
3
39
6
75
47
61
39
21
6
71
34
To
po
lš
či
ca
52
13
0
92
92
90
52
35
44
16
6
28
20
0
37
24
Ve
lik
iv
rh
26
9
63
6
88
7
41
5
30
1
14
3
14
8
23
7
29
7
93
87
11
4
35
Za
vo
dn
je
98
43
3
15
0
38
8
96
27
4
86
10
3
21
9
34
7
16
6
11
51
60
Ve
le
nj
e
11
0
89
93
60
19
14
0
24
15
25
22
25
44
19
G
ra
šk
a
go
ra
10
6
14
8
10
7
53
76
57
12
7
60
18
8
23
8
11
0
12
1
15
5
Pe
sj
e
81
81
75
96
75
18
4
63
39
37
21
29
41
24
Š
ka
le
81
19
0
13
1
67
75
23
0
61
47
42
10
8
26
91
15
6
M
ob
iln
a
TE
Š
/
/
/
/
/
19
1
51
43
57
34
50
54
28
K
ov
k
15
9
20
1
56
4
68
1
28
6
28
65
/
/
/
/
/
/
D
ob
ov
ec
20
9
10
36
20
0
34
3
27
7
26
23
/
/
/
/
/
/
K
um
99
66
19
2
11
5
48
39
94
/
/
/
/
/
/
R
av
en
sk
a
va
s
56
0
52
8
25
4
15
7
75
27
21
/
/
/
/
/
/
Ze
le
na
tra
va
/
/
13
5
31
8
68
36
/
/
/
/
/
/
/
V
na
jn
ar
je
45
85
75
63
10
1
47
58
64
/
/
/
/
/
C
E
G
aj
i
/
/
/
55
47
4
37
13
6
49
38
34
43
97
72
S
v.
M
oh
or
66
*
59
37
46
52
35
58
42
31
27
19
30
18
Za
do
br
ov
a
/
/
/
/
/
/
/
/
/
17
12
10
16
*
Po
da
tk
is
o
in
fo
rm
at
iv
ne
ga
zn
ač
aj
a
za
ra
di
pr
ev
el
ik
eg
a
iz
pa
da
m
er
ite
v.
O
po
m
ba
:
Po
da
tk
iz
a
le
ta
od
19
92
-2
01
7
so
na
vo
ljo
v
Po
ro
či
lu
o
ka
ko
vo
st
iz
ra
ka
za
le
to
20
17
[1
3]
.
Po
da
tk
iz
a
le
ta
od
20
00
-2
02
1
so
na
vo
ljo
v
Po
ro
či
lu
o
ka
ko
vo
st
iz
ra
ka
za
le
to
20
21
[1
4]
.
Poročilo kakovost zraka 2022 106
Ta
be
la
10
.8
:
N
aj
vi
šj
e
dn
ev
ne
ra
vn
iS
O
2
(µ
g/
m
3 )
za
ob
do
bj
e
20
10
–2
02
2.
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
20
20
20
21
20
22
LJ
B
ež
ig
ra
d
14
19
25
13
19
14
21
17
15
10
10
4*
/
LJ
ce
nt
er
14
14
20
6
11
11
6
7
3
16
9
7
7
M
B
Ti
to
va
12
19
27
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
C
E
bo
ln
ic
a
26
22
34
15
23
12
15
15
20
11
9
8
9
Tr
bo
vl
je
18
29
35
*
15
16
16
19
14
12
10
8
4*
/
H
ra
st
ni
k
21
39
27
19
23
12
11
19
11
5*
/
/
/
Za
go
rje
29
37
26
13
21
9
12
21
12
5
8
5
7
Is
kr
ba
10
15
15
6
10
10
4
10
7
5
3*
5
7
Š
oš
ta
nj
85
28
44
41
25
33
16
16
19
10
14
9
13
To
po
lš
či
ca
10
13
12
12
15
17
9
10
13
9
17
10
13
Ve
lik
iv
rh
28
42
51
37
29
25
23
37
33
57
10
20
11
Za
vo
dn
je
22
32
18
51
14
22
15
22
43
57
29
80
17
Ve
le
nj
e
14
15
13
5
9
14
12
9
10
6
9
10
8
G
ra
šk
a
go
ra
17
19
15
14
13
15
16
19
23
33
16
12
13
Pe
sj
e
25
19
24
18
17
34
15
13
20
14
11
9
11
Š
ka
le
25
24
29
25
19
28
14
17
21
12
9
10
14
M
ob
iln
a
TE
Š
/
/
/
/
/
17
11
10
11
10
17
11
9
K
ov
k
29
56
52
65
23
15
15
/
/
/
/
/
/
D
ob
ov
ec
35
11
0
36
58
32
17
16
/
/
/
/
/
/
K
um
37
18
30
19
14
24
28
/
/
/
/
/
/
R
av
en
sk
a
va
s
38
72
38
30
25
19
17
/
/
/
/
/
/
Ze
le
na
tra
va
/
/
28
26
31
12
/
/
/
/
/
/
/
V
na
jn
ar
je
20
28
16
*
16
21
14
12
31
/
/
/
/
/
C
E
G
aj
i
/
/
/
20
30
11
12
14
14
20
20
5
8
S
v.
M
oh
or
41
*
31
28
14
29
15
17
22
14
12
14
12
8
Za
do
br
ov
a
/
/
/
/
/
/
/
/
/
3
2
5
7
*
Po
da
tk
is
o
in
fo
rm
at
iv
ne
ga
zn
ač
aj
a
za
ra
di
pr
ev
el
ik
eg
a
iz
pa
da
m
er
ite
v.
O
po
m
ba
:
Po
da
tk
iz
a
le
ta
od
19
92
-2
01
7
so
na
vo
ljo
v
Po
ro
či
lu
o
ka
ko
vo
st
iz
ra
ka
za
le
to
20
17
[1
3]
.
Po
da
tk
iz
a
le
ta
od
20
00
-2
02
1
so
na
vo
ljo
v
Po
ro
či
lu
o
ka
ko
vo
st
iz
ra
ka
za
le
to
20
21
[1
4]
.
Poročilo kakovost zraka 2022 107
0
25
50
DMKZ
0
50
TES
199
2
199
3
199
4
199
5
199
6
199
7
199
8
199
9
200
0
200
1
200
2
200
3
200
4
200
5
200
6
200
7
200
8
200
9
201
0
201
1
201
2
201
3
201
4
201
5
201
6
201
7
201
8
201
9
202
0
202
1
202
2
25
50
75
TET
Le
tn
a 
ra
ve
n 
SO
2 (
g 
/ m
3 )
Slika 10.8: Letne ravni SO2 na merilnih mestih DMKZ in merilnih mestih v okolici TEŠ in TET za posamezna
leta. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila
(vrh in dno pravokotnika) in mediana (oranžna vodoravna črtica v pravokotniku). Rdeča črta prikazuje letno
kritično vrednost za zaščito vegetacije.
Poročilo kakovost zraka 2022 108
11. Ogljikov monoksid
Ogljikov monoksid (CO) je plin brez barve, vonja in okusa. To pomeni, da ga s človeškimi čutili
ne moremo videti, okusiti ali vonjati. CO je toksičen, lahko povzroči glavobol, v velikih količinah in ob
daljši izpostavljenosti celo smrt. CO se namreč veže na hemoglobin v krvi in zmanjša sposobnost
krvi za prenos kisika. Nastaja zaradi nepopolnega zgorevanja v kuriščih in motorjih z notranjim
izgorevanjem ter pri tehnoloških procesih v industriji. Življenjska doba CO v zraku je približno 2
meseca, daljša je v višjih legah. CO posredno prispeva k podnebnim spremembam, ker prispeva k
tvorbi ozona. Raven onesnaženosti zunanjega zraka s CO je na merilnih mestih DMKZ že vrsto let
pod mejno vrednostjo za varovanje zdravja (tabela 11.1).
11.1 Izpusti
Letni izpusti ogljikovega monoksida (CO) so v Sloveniji leta 2021 znašali 87 tisoč ton. V
obdobju 1980-2021 so se zmanjšali za 71 % (slika 11.1). Največji, skoraj dvotretjinski delež k
skupnim izpustom CO, je v letu 2021 prispevala raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju
(slika 11.2). V preteklosti je večinski delež izpustov CO izhajal iz prometa. Emisije so se znižale
zaradi napredka tehnologije bencinskih motorjev in uvedbe katalizatorjev. Glavni delež danes
prispevajo mala kurišča, predvsem zaradi uporabe trdnih goriv v zastarelih kurilnih napravah.
Podrobne informacije o izpustih ogljikovega monoksida in metodologiji izračuna izpustov so na
voljo v zadnjem poročilu Informative Inventory Report, Slovenia 2023 [4].
Poročilo kakovost zraka 2022 109
Slika 11.1: Letni izpusti ogljikovega monoksida po sektorjih v Sloveniji
Slika 11.2: Izpusti ogljikovega monoksida po sektorjih v Sloveniji v letu 2021
Poročilo kakovost zraka 2022 110
11.2 Zahteve za kakovost zraka
V Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [6] je predpisana mejna vrednost za zaščito zdravja, in
sicer kot 8-urna mejna vrednost (tabela 11.1).
Tabela 11.1: Mejna vrednost za ogljikov monoksid [6]
Cilj Čas merjenja Vrednost
Mejna vrednost Zdravje maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost 10 mg/m3
11.3 Ravni onesnaženosti
Ravni ogljikovega monoksida so na območju Slovenije nizke. V zadnjih desetih letih so najvišje
dnevne 8-urne povprečne vrednosti pod spodnjim ocenjevalnim pragom (5 µg/m3). Zakonodaja
določa, da lahko v takem primeru ravni CO v prihodnje ocenimo z indikativnimi meritvami, subjek-
tivno oceno ali modelskimi rezultati. Glede na rezultate dolgotrajnih meritev v Sloveniji v okviru
projekta Sinica meritev CO v merilni mreži ARSO nismo načrtovali. Kljub temu smo se v letu 2022
odločili, da vzpostavimo eno merilno mesto, kjer bomo merili ravni ogljikovega monoksida. Tako
smo 5. julija 2022 začeli z meritvami CO na merilnem mestu LJ Bežigrad. V letu 2022 s tega
merilnega mesta še ni dovolj meritev za določitev skladnosti, vendar je tudi iz teh podatkov očitno,
da so ravni CO v Sloveniji nizke in pod mejno vrednostjo. Podatki za leto 2022 z merilnega mesta
LJ Bežigrad so podani v tabeli 11.2 in prikazani na sliki 11.4. Vrednosti so nižje tudi od novih
priporočil svetovne zdravstvene organizacije (4.1).
Na sliki 11.3 so prikazani rezultati modelskega izračuna najvišjih 8-urnih vrednosti CO v letu
2022. Ravni CO so nekoliko povišane v okolici večjih mest, vendar so precej nižje od predpisane
mejne vrednosti 10 mg/m3.
Tabela 11.2: Razpoložljivost podatkov (% pod), letna raven (Cp) in najvišja 8-urna raven (Cmax) v mg/m3,
število preseženih mejnih vrednosti (MV) v letu 2022.
Leto 8 ur
% pod Cp Cmax MV
LJ Bežigrad* 47 0.3 1.0 0
* Podatki so informativnega značaja zaradi prevelikega izpada meritev.
Poročilo kakovost zraka 2022 111
Slika 11.3: Modelski izračun najvišje 8-urne vrednosti CO v letu 2022
LJ 
Be
ig
ra
d*
0.4
0.2
0.0
0.2
0.4
0.6
0.8
1.0
1.2
Ur
na
 ra
ve
n 
CO
 (m
g/
m
3 )
Slika 11.4: Urna raven CO na merilnih mestih DMKZ v letu 2022. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena
raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (oranžna
vodoravna črtica v pravokotniku). Znak + označuje povprečno letno raven.
* Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja.
Poročilo kakovost zraka 2022 112
12. Benzen
Benzen je aromatska ogljiko-vodikova spojina s formulo C6H6, ki je vezana v obroč. Je bistra,
brezbarvna, lahko hlapna in zelo vnetljiva tekočina. Spada med nemetanske hlapne organske
spojine - NMVOC (Non Methane Volatile Organic Compounds), ki predstavljajo širok spekter snovi
in nekatere med njimi škodljivo vplivajo na zdravje ljudi. V telo prihajajo preko respiratornega
sistema. Benzen je kancerogena spojina, saj ob dolgotrajni izpostavljenosti vpliva na spremembo
genetskega materiala v celicah. Kronična izpostavljenost lahko poškoduje kostni mozeg, kar
povzroča zmanjšanje števila belih in rdečih krvnih celic in posledično vodi v razvoj levkemije [19].
Te snovi povečujejo tudi tvorbo prizemnega ozona in posredno vplivajo na učinek tople grede.
Benzen je dokaj stabilna spojina, ki lahko v ozračju ostane več dni in se zato lahko prenaša
na daljše razdalje. Iz ozračja se izloča s pomočjo fotokemičnih reakcij, ki vodijo do tvorbe ozona.
Glavni vir izpustov benzena je kurjenja biomase in gorenje fosilnih goriv, kot sta dizel in bencin, ki
najpogsteje nastajata v prometu. Poleg tega nastaja tudi pri industrijskih procesih, saj se uporablja
kot topilo, razredčilo in v drugih proizvodnih procesih. Prisoten je tudi v cigaretnem dimu. Naravni
viri teh spojin so požari, pretvorba organske usedline v fosilna goriva in vulkanski izbruhi [19], [20].
12.1 Izpusti
Benzen v državnih evidencah onesnaževal zraka ne nastopa kot samostojno onesnaževalo.
Izpusti benzena so zajeti med izpuste vseh nemetanskih hlapnih organskih spojin (NMVOC).
NMVOC so pomembni kot predhodniki ozona. Izpusti NMVOC so se od leta 1990 več kot prepolovili.
Najbolj, skoraj za faktor 10, so se zmanjšali izpusti NMVOC iz cestnega prometa, kot posledica
uvajanja katalizatorjev in ukrepov za zmanjševanje izhlapevanja bencina iz motornih vozil. Največji
delež k skupnim izpustom NMVOC so v letu 2021 prispevali industrijski procesi in raba topil (36 %).
Približno 20 % izpustov prihaja iz kmetijskega sektorja. Znaten del izpustov prispevajo male kurilne
naprave, katerih glavni vir je nepopolno zgorevanje lesa v zastarelih kurilnih napravah. Izpusti
NMVOC po posameznih virih so prikazani na slikah 12.1 in 12.2.
Podrobne informacije o izpustih benzena in metodologiji izračuna izpustov so na voljo v zadnjem
poročilu Informative Inventory Report, Slovenia 2023 [10].
Poročilo kakovost zraka 2022 113
Slika 12.1: Letni izpusti nemetanskih hlapnih organskih spojin po sektorjih v Sloveniji v letu 2021.
Slika 12.2: Izpusti nemetanskih hlapnih organskih spojin po sektorjih v Sloveniji v letu 2021.
Poročilo kakovost zraka 2022 114
12.2 Zahteve za kakovost zraka
Zakonodajna mejna vrednost za benzen je predpisana v Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [6]
in je prikazana v tabeli 12.1. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) podaja še nižjo informativno
mejno vrednost za benzen, ki na letnem nivoju znaša 1,7 µg/m3. [19].
Tabela 12.1: Mejna vrednost za benzen.
Cilj Čas merjenja Vrednost WHO
Mejna vrednost Zdravje Koledarsko leto 5 µg/m3 1,7 µg/m3
12.3 Ravni onesnaženosti
V okviru državne merilne mreže DMKZ stalno merimo ravni benzena na dveh merilnih mestih,
Ljubljana Bežigrad in Maribor Titova. Sredi leta 2022 so se meritve NMVOC testno začele izvajati
tudi na merilnem mestu Iskrba, ki predstavlja meritve ozadja oziroma meritve na neobremenjenem
področju. Letni niz meritev bo predstavljen v naslednjem letu, ko bo niz podatkov pokril letno
obdobje. Poleg meritev na stalnih merilnih mestih DMKZ so v poročilu prikazani podatki o ravneh
benzena iz dveh merilnih mest dopolnilne merilne mreže, Ljubljana Center in Medvode.
V letu 2022 so bile izmerjene povprečne letne ravni benzena na vseh merilnih mestih približno
enake in tako kot že vsa leta poprej pod mejno vrednostjo (tabela 12.2). Najvišja letna povprečna
vrednost je bila izmerjena na lokaciji Ljubljana Center, in sicer 1,1 µg/m3 (z najmanjšo razpoložlji-
vostjo podatkov 80 %) ter na lokaciji Maribor Titova, kjer je bila izmerjena povprečna vrednost prav
tako 1,1 µg/m3 .
Iz slike 12.3 je razvidno, da so višje ravni benzena izmerjene v hladnejši polovici leta, kar je
posledica večjih izpustov individualnih kurišč zaradi povečane potrebe po ogrevanju, ter slabših
vremenskih pogojev za prevetritev ozračja. V letu 2022 so bile najvišje vrednosti izmerjene v
mesecu januarju. V poletnem času so bile vrednosti precej nizke na vseh lokacijah, z oktobrom
pa so začele ponovno naraščati. Povprečni dnevni hod ravni benzena ni izrazit za merilno mesto
Ljubljana Bežigrad, opaziti je mogoče počasen padec vrednosti tekom dneva ter manjši vrh v
večernih urah. Na lokaciji Maribor Titova sta opazna manjši dopoldanski in večji večerni vrh. Dnevni
hod za obe postaji ni bistveno različen na delovne dni ali med vikendi (slika 12.4).
Tabela 15.1 in slika 12.5 prikazujeta primerjavo ravni benzena po letih. Najvišje vrednosti so
izmerjene ne lokaciji Ljubljana Center, z izjemo leta 2022, kjer so bile izmerjene vrednosti precej
podobne vrednostim na lokaciji Maribor. Trend meritev je v zadnjih desetih letih precej enakomeren.
Manjša medletna variabilnost je posledica spremenljivih meteoroloških pogojev in delno tudi vpliva
sprejetih ukrepov za zajezitev širjenja COVID-19 v letu 2020.
Poročilo kakovost zraka 2022 115
Tabela 12.2: Razpoložljivost urnih podatkov (% pod) in povprečne letne ravni (Cp) benzena v µg/m3.
% pod Cp
LJ Bežigrad 90 1,0
MB Titova 92 1,1
LJ Center 80 1,1
Medvode 96 0,9
Tabela 12.3: Povprečna letna raven benzena (µg/m3) za obdobje 2013 - 2022
2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022
LJ Bežigrad 1,6 1,0 1,3 1,9 / 1,5 1,1 1,2 1,1 1,0
MB Titova 1,8 1,5 1,6 1,4 0,7 0,7* 1,5 1,1 1,1 1,1
LJ Center / / / / 3,0 2,4 2,2 1,3 1,8* 1,1
Medvode / / / / / 1,4 1,2 1,2 0,9 0,9
* Podatki so informativnega značaja zaradi prevelikega izpada meritev.
0
2
4
6
8
10
LJ Be igrad
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
0
2
4
6
8
10
12
MB Titova
U
rn
a 
ra
ve
n 
be
nz
en
a 
(
g 
/ m
3 )
Slika 12.3: Porazdelitev urnih ravni benzena po mesecih v letu 2022. Prikazani so 5. in 95. percentil
(spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (oranžna vodoravna
črtica v pravokotniku).
Poročilo kakovost zraka 2022 116
0.0
0.5
1.0
1.5
2.0
2.5 LJ Be igrad
delovni dan
vikend
1:0
0
2:0
0
3:0
0
4:0
0
5:0
0
6:0
0
7:0
0
8:0
0
9:0
0
10:
00
11:
00
12:
00
13:
00
14:
00
15:
00
16:
00
17:
00
18:
00
19:
00
20:
00
21:
00
22:
00
23:
00
24:
00
0.0
0.5
1.0
1.5
2.0
2.5 MB Titova
delovni dan
vikend
Po
vp
re
na
 u
rn
a 
ra
ve
n 
be
nz
en
a 
v 
dn
ev
u
Slika 12.4: Urni potek ravni benzena v letu 2022 na postaji Ljubljana Bežigrad in Maribor Titova.
Poročilo kakovost zraka 2022 117
0
0.5
1
1.5
2
2.5
3
3.5
2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022
Po
vp
re
čn
a 
le
tn
a 
ra
ve
n
 b
en
ze
n
 (
µ
g
/m
3
)
LJ Bežigrad MB Titova LJ Center Medvode
Slika 12.5: Povprečne letne ravni benzena po letih na postajah LJ Bežigrad, MB Titova, LJ Center in
Medvode. Posamezne ravni na merilnih postajah so prikazane z različno obarvanimi stolpci.
Poročilo kakovost zraka 2022 118
13. Živo srebro v zraku
Živo srebro kroži v okolju kot rezultat naravnih in človekovih (antropogenih) aktivnosti. Globalno
je največji vir antropogenih emisij živega srebra obrtno in maloserijsko pridobivanje zlata. Sledijo
zgorevanje premoga, proizvodnja barvnih kovin in proizvodnja cementa.
Količina živega srebra, sproščenega v atmosfero, se je povečala s pričetkom industrijske dobe.
Največji delež živega srebra v atmosferi predstavljajo pare elementarnega živega srebra. Te v
ozračju krožijo do enega leta, zato se lahko na široko razpršijo in od virov emisij prepotujejo na
tisoče kilometrov. Večina živega srebra v vodi, tleh, usedlinah ter v rastlinah in živalih je v obliki
anorganskih živosrebrnih soli in organskih oblik živega srebra (npr. metilnega živega srebra). Kadar
je anorganska oblika živega srebra vezana na delce v zraku ali v plinasti obliki, se iz atmosfere
zlahka odstrani s padavinami, iz zraka pa se izloča tudi s suhim usedanjem. Glavni mehanizem
za transport živega srebra iz ozračja v površinske vode je mokro usedanje. Tudi po tem, ko se
odloži, se živo srebro ponavadi ponovno vrne v ozračje bodisi kot plin, bodisi pridruženo delcem,
in se ponovno odlaga drugje. Medtem ko kroži med atmosfero, zemljo in vodo, je živo srebro
podvrženo vrsti zapletenih kemijskih in fizikalnih procesov in mnogih od njih še vedno ne razumemo
popolnoma.
Živo srebro se intenzivno nabira v vodni prehranjevalni verigi. Deponirano živo srebro lahko
določeni mikroorganizmi pretvorijo v metilno živo srebro. Le-to je visoko neurotoksična oblika
živega srebra, ki se vgradi v tkiva rib, školjk in živali, ki jih ribe jedo. Plenilski organizmi na vrhu
prehranjevalne verige na splošno vsebujejo višje koncentracije živega srebra. Skoraj vse živo
srebro, ki se nabira v ribjem tkivu, je metilno živo srebro. Anorgansko živo srebro, ki se manj
učinkovito absorbira in se lažje izloči iz telesa kot metilno živo srebro, ni podvrženo bioakumulaciji
[21].
Izpostavljenost živemu srebru ogroža človekovo zdravje s številnimi, pogosto nepopravljivimi
strupenimi učinki. Najbolj ogroženi so otroci, ki so lahko izpostavljeni metilnemu živemu srebru že
v maternici, če se mati prehranjuje z onesnaženimi ribami in školjkami. Ta izpostavljenost lahko
negativno vpliva na rastoče možgane in živčni sistem nerojenih otrok ter kasneje vpliva na njihovo
kognitivno mišljenje, spomin, pozornost, jezik, fine motorične sposobnosti in vizualne prostorske
spretnosti.
Poročilo kakovost zraka 2022 119
13.1 Izpusti
Letni izpusti živega srebra (Hg) so v Sloveniji leta 2021 podobno kot v preteklih letih znašali
manj kot 0,2 tone. V primerjavi z letom 1990 so se zmanjšali za (48 %). Največji delež k skupnim
državnim izpustom živega srebra je v letu 2021 prispevala raba goriv v industriji (35 %), sledijo
industrijski procesi in raba topil (23 %) ter ravnanje z odpadki (17 %). Slovenija izpolnjuje zahteve
iz Protokola o težkih kovinah h Konvenciji CLRTAP, saj skupne državne količine izpustov živega
srebra ne presegajo vrednosti iz leta 1990. Izpusti živega srebra po glavnih sektorjih so prikazani
na slikah 13.1 in 13.2.
Slika 13.1: Letni izpusti živega srebra po sektorjih v Sloveniji do leta 2021
Poročilo kakovost zraka 2022 120
Slika 13.2: Izpusti živega srebra po sektorjih v Sloveniji v letu 2021
13.2 Ravni onesnaženosti
Meritve koncentracij celotnega živega srebra v zraku izvajamo le na merilnem mestu Iskrba. Z
meritvami smo skladno z Uredbo o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih
ogljikovodikih v zunanjem zraku [11] pričeli v letu 2008. Zaradi velikih težav z lastnim merilnikom,
od leta 2017 dalje za izvajanje teh meritev najemamo inštrument Inštituta Jožef Stefan z drugačno
merilno tehniko. Hkrati smo takrat prešli na tako imenovani indikativni režim meritev, s katerim
zagotavljamo najmanj 14-odstotno pokritost z meritvami na letnem nivoju.
V letu 2022 je povprečna letna koncentracija Hg v zraku znašala 1,2 ng/m3. Iz tabele 13.1 in
slike 13.3 je razvidno, da je bila povprečna letna koncentracija Hg nekoliko nižja kot v preteklem
letu.
Pojasnila v zvezi z diagramom 13.3: 1. Ker so bile vrednosti po letu 2017 izmerjene z drugo
merilno tehniko kot predhodne, jih na sliki podajamo v drugačni, modri barvi. 2. Na sekundarni
osi in v rdeči barvi podajamo odstotek izplena podatkov v celem letu. 3. V letu 2020 je potekala
prenova merilnega mesta, zato smo meritve koncentracije Hg v zraku lahko izvajali le v prvi polovici
leta. 4. Pokritost z veljavnimi meritvami Hg v zraku na letnem nivoju je bila v letih od 2009 do
2021, z izjemo leta 2012, manjša od 75 odstotkov, zato rezultate teh meritev podajamo zgolj kot
informativne vrednosti.
Tabela 13.1: Povprečne letne koncentracije živega srebra v zraku v ng/m3 na merilnem mestu Iskrba od
leta 2009 dalje.
2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022
1,6 1,3 1,2 0,8 0,8 0,8 0,5 0,5 1,0 1,4 1,2 1,4 1,5 1,2
Poročilo kakovost zraka 2022 121
Slika 13.3: Letne ravni živega srebra na Iskrbi od leta 2009 dalje
13.3 Primerjava ravni onesnaženosti v Evropi
Povprečna letna koncentracija Hg v zraku izmerjena v Sloveniji v letu 2022 je znašala 1,2 ng/m3
kar je za 0,3 ng/m3manj kot v letu 2021. To nas je glede na lestvico EMEP uvršča med s Hg v
zraku manj onesnažena področja v Evropi [22].
Pojasnilo v zvezi z diagramom 13.3: Ker do trenutka izdaje našega poročila še nismo prejeli
letnefa poročila EMEP za leto 2022, v našem poročilu lahko prikažemo le geografsko porazdelitev
živega srebra za leto 2021, za oceno stanja v primerjavi z ostalo Evropo pa uporabimo sklao na
pripadajočem diagramu.
Poročilo kakovost zraka 2022 122
Slika 13.4: Geografska porazdelitev živega srebra v zraku v Evropi v letu 2021 na neobremenjenih merilnih
mestih [22]
Poročilo kakovost zraka 2022 123
14. Kakovost padavin
Na kemijsko sestavo padavin vplivajo ravni onesnačenosti zraka s posameznimi onesnaževali,
zato je kemijska sestava padavin eno izmed meril onesnaženosti zraka. Padavine sperejo onesna-
ževala iz ozračja in povzročijo usedanje le-teh na površino zemlje. Raven usedanja posameznega
onesnaževala je odvisna tako od njegove koncentracije v zraku kot tudi od količine padavin, ki
onesnaževalo spere iz ozračja. Velik vpliv na ravni onesnaževal v zraku in posledično v padavinah
ima gibanje zračnih mas, pri čemer prihaja do razporejanja in prenosa le-teh na velike razdalje.
V mirnem ozračju pa na koncentracije onesnaževal, bolj vplivajo lokalne razmere. Koncentracije
natrijevih in kloridnih, pa tudi kalcijevih in sulfatnih ionov so v neposredni povezavi z gibanjem
zračnih mas in oddaljenostjo od morja (slika 14.8).
Z vidika vplivov na okolje, je eden pomembnejših parametrov kakovosti padavin njihova kislost.
Posledice kislih padavin se odražajo na življenju rastlin živali in ljudi, kislost padavin pa vpliva
tudi na erozijo naravnega okolja ter stavb in kovinskih konstrukcij. Bolj kot so padavine kisle, bolj
negativno vplivajo na naše okolje.
Na kislost padavin odločilno vplivajo predvsem produkti oksidacije najpogostejših onesnaževal
v zraku (SO2, NOx, CO, ogljikovodiki). Ti v obliki disociiranih kislin ( CO2−3 , Cl
−) povzročajo kislost
padavin. H kislosti padavin lahko v manjši meri prispevajo tudi specifična onesnaževala kot so
fluoridi (F−), fosfati (PO3−4 ) in organske kisline. Te spojine se pojavljajo v nižjih koncentracijah
kot žveplove in dušikove spojine. Kislost padavin je odvisna tudi od razmerja anionov disociiranih
kislin in kationov, ki izvirajo iz topnih soli. Anioni kislin povečujejo kislost padavin, medtem ko
kationi (Na+, K+, Mg2+, Ca2+, NH+4 ) padavine nevtralizirajo ali naredijo celo alkalne. V skladu z
mednarodnim dogovorom so kisle padavine tiste, katerih pH vrednost je manjša od 5,6 [23].
Zračne mase občasno prinesejo k nam tudi puščavski prah, ki vsebuje znatne količine kar-
bonatov, sulfatov in nekatere kovine, kot so aluminij, železo in stroncij. Višje ravni amonijevih
ionov povezujemo z višanjem temperature tal predvsem v poletnem času in posledično z z večjo
mikrobiološko aktivnostjo v njih, kot tudi s povečanimi kmetijskimi aktivnostmi, torej je njihova
koncentracija pogojena predvsem z lokalnim vplivom. Povečane kmetijske aktivnosti na lokalnem
nivoju vplivajo tudi na ravni dušika nitratnega izvora.
Pomemben vpliv na okolje ima tudi usedanje anorganskih hranil, predvsem nitratov (NO−3 ) in
fosfatov (PO3−4 ) v ekosisteme. Ta proces imenujemo evtrofikacija in tako v sladki kot v slani vodi
vodi do prekomernega razraščanja vodnih rastlin predvsem v mirujočih in počasi tekočih vodah. Pri
bakterijski razgradnji odmrlega rastlinja prihaja do velike porabe kisika, ki tako ni na voljo ribam in
žuželkam. Odmiranje teh organizmov pa problem evtrofikacije le še povečuje.
Poročilo kakovost zraka 2022 124
Velik vpliv na živa bitja imajo tudi težke kovine in policiklični aromatski ogljikovodiki. Težke kovine
so v okolju prisotne naravno, pomemben pa je tudi vnos kovin v okolje zaradi človeških aktivnosti kot
so tehnološki procesi, izgorevanje fosilnih goriv (kurišča, avtomobili in drugo), odlaganje odpadkov in
drugo. V žive oganizme se težke kovine vnašajo z bioakumulacijo in dosegajo najvišje koncentracije
v živih bitji na vrhu prehranjevalne verige, kamor sodi tudi človek. Izpostavljenost težkim kovinam
povzroča motnje v razvoju živih organizmov, poškodbe notranjih organov, razvoj rakastih obolenj in
celo smrt.
Policiklični aromatski ogljikovodiki so v maščobah topne organske spojine sestavljene iz dveh ali
več benzenskih obročev. V naravi se nahajajo v nafti, premogu in katranu, kot posledica človeških
dejavnosti in naravnih nesreč pa nastajajo tudi kot stranski produkt pri nepopolnem izgorevanju
biomase in fosilnih goriv.
Meritve kakovosti padavin v okviru DMKP izvajamo v skladu s poslovnikom programa EMEP
[24], ki je program sodelovanja za spremljanje in vrednotenje prenosa onesnaževal zraka na velike
razdalje v Evropi. Gre za znanstveno utemeljen in politično usmerjen program v okviru Konvencije o
onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja [25] (Convention on Long-range Transboundary
Air Pollution - CLRTAP), ki omogoča mednarodno sodelovanje pri reševanju problemov čezmejnega
onesnaževanja zraka. Spremljanje kakovosti padavin pa določa tudi Uredba o arzenu, kadmiju,
živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku [11]. Za meritve
parametrov v padavinah mejne in ciljne vrednosti niso določene. Meritve z merilnega mesta Iskrba
posredujemo v izmenjavo na EEA in EMEP [25], ostalih meritev v okviru DMKP pa ne pošiljamo.
14.1 Raven vrednosti pH, električne prevodnosti in onesnaženosti
padavin z nekaterimi anorganskimi ioni
Vzorčenje za določitve pH vrednosti, električne prevodnosti in koncentracij posameznih anorgan-
skih ionov izvajamo v skladu s Priročnikom GAW No. 160 [26] ter v skladu Priročnikom EMEP [24].
Za vzorčenje uporabljamo t.i. wet-only vzorčevalnike, katerih pokrov se odpre le v času padavin in
tako zajame le mokro usedlino. Vzorčenje poteka v okviru državne merilne mreže (DMKP) na petih
merilnih mestih v Sloveniji. Na merilnih mestih Iskrba in LJ Bežigrad izvajamo dnevno vzorčenje
padavin, na merilnih mestih Škocjan, Rateče in MS Rakičan pa vzorčenje izvajamo tedensko.
14.1.1 Podajanje rezultatov meritev
Za primere, ko smo za določen termin z vzorčevalniki uspeli zbrati manj kot 90 % padavin glede
na podatke meteoroloških meritev, rezultate ekoloških meritev padavin za posamezne parametre
podajamo zgolj informativno. V diagramih takšne vrednosti prikažemo šrafirano namesto polne
barve v stolpcih.
Najpogostejši razlog za izpad >10 % padavin pri vzorčenju dnevnih padavin za določitve
pH, električne prevodnosti in nekaterih ionov je dejstvo, da so avtomatski vzorčevalniki padavin
dimenzionirani za zajem največ 44 mm padavin, med tem ko vse pogosteje prihaja do hudih nalivov,
ko v 24 urah pade tudi več kot 120 mm padavin.
Poročilo kakovost zraka 2022 125
Tabela 14.1: Razlogi za izpad meritev oziroma za podajanje zgolj informativnih vrednosti do leta 2022
Leto Razlog
Iskrba
2003 Izpad >10 % padavin glede na meteorološke podatke.
2010 Izjemne padavine v septembru, zaradi pre majhne kapacitete vzorčevalnika izpad >10 %.
2017 Nepravilno delovanje vzorčevalnika izpad >10 % padavin.
2020 Prenova merilnega mesta od maja do decembra.
LJ Bežigrad
2003 Izpad >10 % padavin glede na meteorološke podatke.
2013 Zaradi gradnje prizidka je vzorčenje potekalo le do oktobra.
2014 Merilno mesto zaradi prenove ni obratovalo zato podatki o kakovosti padavin niso na voljo.
2015 Merilno mesto zaradi prenove ni obratovalo zato podatki o kakovosti padavin niso na voljo.
2017 Nepravilno delovanje vzorčevalnika, izpad 11 % padavin glede na meteorološki podatek.
2021 Izpad >10 % padavin zaradi odsotnosti opazovalcev januarja in močnih padavin septembra.
Škocjan
2003 Meritve na merilnem mestu še niso bile vzpostavljene.
2004 Začetek meritev 30.08.2004, zato meritev ne podajamo.
Rateče
2008 Izpad 14 % padavin glede na meteorološke podatke.
2009 Zaradi okvare vzorčevalnika izpad >10 % padavin.
2020 Izjemne padavine v 5 od 53 tednov zato izpad >10 % padavin.
MS Rakičan 2003 Izpad >10 % padavin glede na meteorološke podatke.
2008 Izpad 10,4 % padavin glede na meteorološke podatke.
2017 Nepravilno delovanje vzorčevalnika izpad >10 % padavin.
14.1.2 Količina padavin, zbranih z ekološkimi vzorčevačniki
Količino padavin za določitve pH, el. prevodnosti in nekaterih ionov zbranih s pomočjo ekoloških
vzorčevalnikov primerjamo s podatki meteoroloških meritev padavin. V kolikor se količina padavin
zbranih za posamezno postajo razlikuje več kot 10 odstotkov skladno s Priročnikom EMEP [24]
podatki za to postajo niso veljavni in jih zato podajamo kot informativne vrednosti.
Slika 14.1: Mesečna količina padavin zbranih za določitve pH, el. prevodnosti in nekaterih ionov z ekološkimi
vzorčevalniki v letu 2022
Iz slike (slika 14.1) je razvidno, da je bila podobno kot v preteklem, tudi v letu 2022 druga
polovica leta bolj bogata s padavinami kot prva. Na vseh postajah z izjemo Rakičana smo zabeležili
največjo mesečno količino padavin v mesecu septembru. Količina padavin je močno presegala
doslej izmerjene mesečne vrednosti. Največ padavin smo v septembru 2022 izmerili na merilnem
mestu Iskrba (513 mm), manj v Ljubljani in Škocjanu (390 mm), še manj v Ratečah (215 mm)
in najmanj na merilnem mestu Rakičan (112 mm). S padavinami bolj bogata pa sta bila poleg
Poročilo kakovost zraka 2022 126
septembra tudi meseca december in november 2022.
Slika 14.2: Letne količine padavin, zbranih za analizo od leta 2003 dalje.
Za razliko od preteklih let, ko smo skoraj brez izjeme vedno zbrali največ padavin na merilnem
mestu Rateče, smo v letu 2022 zabležili največjo letno količino padavin na merilnem mestu Iskrba
(slika 14.2), kjer smo v celem letu zbrali kar 1435 mm padavin. Nekoliko manj, 1168 mm padavin
smo zbrali na merilnem mestu LJ - Bežigrad, še manj (1095 mm) na merilnem mestu Škocjan, še
manj, 1109 mm na merilnem mestu Rateče in kot ponavadi daleč najmanj (669 mm) na merilnem
mestu Rakičan.
V letu 2022 smo glede na meteorološko izmerjene letne količine padavin zbrali med 3,4 in 6,2
odstotka manj padavin, kar pomeni, da so rezultati preiskav padavin z vseh merilnih mest veljavni.
14.1.3 Mesečna raven vrednosti pH, električne prevodnosti in onesnaženosti pada-
vin z nekaterimi anorganskimi ioni
Padavine so bile v letu 2022 po vsej državi pretežni del leta, z izjemo septembra na večini
merilnih mest manj kisle med marcem in septembrom. Praviloma so bile padavine v tem času
najmanj kisle na merilnih mestih Rateče in MS Rakičan, saj je bila njihova pH vrednost ves ta čas
nad mejo kislosti (vrednost 5,6) (Slika 14.3). Nekoliko bolj kisle so bile padavine na merilnem mestu
Škocjan, kjer so bile pH vrednosti padavin nad mejo kislosti v mesecih januar, februar, april ter
v novembru in decembru. Še bolj kisle so bile merilnih mestih Iskrba in LJ Bežigrad, kjer so bile
vrednosti pH pod mejo kislosti v januarju, februarju, maju, septembru, novembru in decembru. Višje
pH vrednosti med marcem do oktobrom povezujemo predvsem s koncentracijami amonijevih ionov,
ki so posledica kmetijskih aktivnosti in izparevanja iz tal zaradi višjih temperatur (slika 14.4). Sicer
pa k povišanju pH vrednosti padavin prispevajo tudi kalcijevi in magnezijevi ioni, ki se nahajajo v
prašnih delcih in jih padavine spirajo iz ozračja.
Porazdelitev mokrih usedlin ionov, preračunano na mg/m2dan, ki poglavitno vplivajo na zakislje-
vanje in evtrofikacjo, po posameznih mesecih je prikazana na slikah 14.4 do 14.6. Mokre usedline
Poročilo kakovost zraka 2022 127
Slika 14.3: Povprečne mesečne pH vrednosti padavin v letu 2022
amonijevih ionov so bile po pričakovanjih tudi v letu 2022 na večini merilnih mest višje v toplejšem
delu leta, ko je v zraku več amoniaka, le ta pa se s padavinami spere na tla.
Slika 14.4: Mesečna mokra usedlina dušika amoniakalnega izvora v padavinah v letu 2022
Mesečne mokre usedline nitratnih in sulfatnih ionov so bile tudi v letu 2022 povezane predvsem
z mesečno količino padavin, saj se z večjo količino padavin iz zraka praviloma spere tudi več teh
onesnaževal. Tako smo največje depozicije nitratnih in sulfatnih ionov tudi v letu 2022 zabeležili v
mesecih z večjo količino padavin.
Poročilo kakovost zraka 2022 128
Slika 14.5: Mesečna mokra usedlina dušika nitratnega izvora v padavinah v letu 2022
Slika 14.6: Mesečna mokra usedlina žvepla sulfatnega izvora v padavinah v letu 2022
Poročilo kakovost zraka 2022 129
14.1.4 Letna raven vrednosti pH, električne prevodnosti in onesnaženosti padavin
z nekaterimi anorganskimi ioni
Povprečne letne vrednosti pH, električne prevodnosti in povprečne letne koncentracije posame-
znih anorganskih ionov v padavinah ter njihove minimalne in maksimalne vrednosti za leto 2022 so
podane v tabeli 14.2. Grafično so povprečne letne koncentracije posameznih ionov prikazane na
sliki 14.8, kjer so podane tudi letne količine padavin, zbrane s pomočjo ekoloških vzorčevalnikov.
Tabela 14.2: Srednja vrednost (Cp), minimum (Cmin) in maksimum (Cmax) pH, električna prevodnost pri
25 řC (el. prev.) (µS/cm) in koncentracije ionov v padavinah (mg ion/L) na vzorčevalnih mestih DMKP v letu
2022
pH El. prev. NH+4 -N NO
−
3 -N SO
2−
4 -S Cl
− Ca2+ Mg2+ Na+ K+
Iskrba
Cp 5,44 7 0,219 0,173 0,170 0,351 0,227 0,046 0,215 0,036
Cmin 4,17 2 0,025 0,105 0,042 0,021 0,024 0,020 0,020 0,020
Cmax 6,90 41 3,38 8,40 6,08 6,04 3,67 0,465 3,95 4,16
LJ Bežigrad
Cp 5,42 7 0,318 0,199 0,168 0,245 0,254 0,040 0,148 0,032
Cmin 4,51 2 0,010 0,105 0,042 0,027 0,024 0,023 0,010 0,020
Cmax 6,92 49 3,82 11,5 7,05 3,29 8,23 0,403 2,60 0,956
Škocjan
Cp 5,48 9 0,293 0,270 0,194 0,435 0,407 0,061 0,284 0,064
Cmin 4,10 4 0,063 0,328 0,126 0,066 0,045 0,027 0,036 0,023
Cmax 7,12 79 4,26 19,5 4,01 5,08 3,24 0,516 4,92 0,945
Rateče
Cp 5,68 6 0,273 0,160 0,143 0,119 0,284 0,0740 0,072 0,046
Cmin 4,85 2 0,046 0,108 0,056 0,010 0,024 0,010 0,010 0,010
Cmax 6,61 17 1,36 2,61 1,81 0,385 1,61 0,159 0,255 0,435
MS Rakičan
Cp 5,55 9 0,455 0,248 0,212 0,136 0,275 0,039 0,081 0,094
Cmin 4,10 3 0,111 0,223 0,081 0,035 0,032 0,010 0,025 0,023
Cmax 6,71 79 3,88 18,6 3,46 5,15 3,06 0,190 3,00 0,794
Na sliki 14.7 so prikazane povprečne letne pH vrednosti padavin od leta 2003 dalje. Podobno
kot v preteklih letih so bile tudi v letu 2022 nekoliko bolj kisle padavine z merilnih mest Iskrba, LJ
Bežigrad in Škocjan. Manj kisle so bile padavine z merilnega mesta MS Rakičan. To povezujemo s
kmetijskimi aktivnostmi, ki potekajo v neposredni bližini tega merilnega mesta in vplivajo na višje
koncentracije amonijevih ionov, te pa nevtralizirajo kisle komponente. Manjšo kislost padavin iz
MS Rakičan povezujemo tudi z nizkimi vrednostmi kislih kloridnih ionov. Daleč najmanj kisle so
bile padavine z merilnega mesta Rateče, pri katerih je povprečna letna vrednost pH že drugič v
zgodovini izvajanja meritev presegla mejo kislosti. Nizko pH vrednost v Ratečah povezujemo s
pojavom abrazije okoliških kamnin pretežno apnenčastega izvora, ki so vir kalcijevih ionov, ti pa
nevtralizirajo kisle komponente v padavinah.
Na sliki 14.8 so prikazane povprečne letne koncentracije posameznih ionov v padavinah,
izraženo na element. Tudi v letu 2022 je bila povprečna letna koncentracija dušika amoniakalnega
izvora v mg NH+4 -N/L zaradi intenzivnega kmetijstva v neposredni bližini merilnega mesta, najvišja
na MS Rakičan (0,455 mg/L), nižja je bila na merilnem mestu LJ Bežigrad (0,318 mg/L), še nižja
na merilnih mestih Škocjan (0,293 mg/L) in Rateče (0,273 mg/L) ter najnižja na merilnem mestu
Iskrba (0,219 mg/L).
Povprečne letne koncentracije dušika nitratnega izvora NO−3 -N so se gibale med 0,160 mg/L
kolikor smo izmerili v padavinah iz Rateč, 0,173 mg/L v padavinah z Iskrbe, 0,199 mg/L v padavinah
iz LJ-Bežigrad, 0,248 mg/Lv padavinah z MS Rakičana in 0,270 mg/L, kolikor smo izmerili v
padavinah v padavinah z merilnega mesta Škocjan.
Poročilo kakovost zraka 2022 130
Slika 14.7: Povprečne letne pH vrednosti padavin od leta 2003 dalje.
Slika 14.8: Povprečna letna koncentracija posameznih ionov, izraženih kot element, v padavinah v letu 2022
Poročilo kakovost zraka 2022 131
Koncentracija žvepla sulfatnega izvora na vseh merilnih mestih, razen Rateč, kjer je znašala
0,039 mg SO2−4 -S/L, gibala med 0,184 in 0,234 mg SO
2−
4 -S/L.
Koncentracije natrijevih (Na+), kloridnih (Cl−) in magnezijevih ionov (Mg2+) so bile podobno kot
v preteklih letih odvisne od oddaljenosti posameznega merilnega mesta od morja in so bile zato
najvišje na merilnem mestu Škocjan, najnižje pa na merilnem mestu MS Rakičan. Ravni ostalih
ionov, ki so predvsem naravnega izvora, ostajajo na približno enakem nivoju kot v preteklih letih.
Celotna količina padavin, zbranih z ekološkimi vzorčevalniki in letnih vrednosti mokrih usedlin
posameznih ionov, preračunano v mg elementa na m2 na dan, so podane v tabeli 14.3, grafično pa
so prikazane na sliki 14.9.
Tabela 14.3: Letna količina zbranih padavin (mm) in letne mokre usedline ionov v mg/m2.dan v letu 2022
Količina padavin H+∗ NH+4 -N NO
−
3 -N SO
2−
4 -S Cl
− Ca2+ Mg2+ Na+ K+
Iskrba 1435 5,07 0,817 0,644 0,634 1,31 0,849 0,172 0,803 0,136
LJ Bežigrad 1168 4,32 1,02 0,636 0,535 0,782 0,812 0,128 0,472 0,102
Škocjan 1102 3,61 0,881 0,813 0,583 1,31 1,22 0,184 0,856 0,192
Rateče 1109 2,32 0,831 0,486 0,435 0,362 0,864 0,122 0,219 0,140
MS Rakičan 682 1,93 0,853 0,467 0,396 0,255 0,513 0,073 0,152 0,175
* Skupna usedlina H+ je izračunana le iz vzorcev z izmerjeno pH vrednostjo.
Na zakisljevanje okolja odločilno vplivajo usedline dušika nitratnega izvora in žvepla sulfatnega
izvora, ki povišujejo kislost in pa mokre usedline dušika amoniakalnega izvora, ki kisle komponente
nevtralizirajo.
Mokro usedanje dušika amoniakalnega izvora je bilo podobno kot v preteklih letih tudi v letu
2022 kot posledica človekove aktivnosti najvišje na merilnem mestu LJ-Bežigrad (1,02 mgN/m2.dan).
Nekoliko nižje je bilo na merilnem mestu Škocjan (0,881 mgN/m2.dan) še nižje na merilnih mestih
Rakičan (0,853 mgN/m2.dan) in Rateče (0,831 mgN/m2.dan) najnižje pa na merilnem mestu Iskrba
(0,817 mgN/m2.dan).
Mokro usedanje dušika nitratnega izvora je bilo v letu 2022 daleč najvišje na merilnem mestu
Škocjan (0,831 mgN/m2.dan). Nekoliko nižje je bilo na urbanem merilnem mestu Iskrba (0,644
mgN/m2.dan), še nižje na merilnem mestu LJ Bežigrad (0,64 mgN/m2.dan) najnižje pa na merilnih
mestih Rateče (0,486 mgN/m2.dan) in Rakičan (0,467 mgN/m2.dan). Iz slike 14.11 je razvidno, da
so njihove vrednosti na približno enakem nivoju kot v preteklem letu.
Podobno kot v preteklem letu smo najvišje mokro usedanje žvepla sulfatnega izvora zabeležili
na merilnem mestu Iskrba (0,644 mgS/m2.dan), nekoliko nižje na merilnih mestih Škocjan (0,583
mgS/m2.dan) in LJ Bežigrad (0,585 mgS/m2.dan), najnižje pa na merilnih mestih Rateče (0,424
mgS/m2.dan) in MS Rakičan (0,488 mgS/m2.dan). Tudi vrednosti mokrih depozicij žvepla sulfatnega
izvora ostajajo na enakem nivoju kot v preteklem letu.
Predvidevamo, da so višje koncentracije dušika nitratnega izvora in žvepla sulfatnega izvora v
padavinah in posledično njihovo mokro usedanje višje na merilnih mestih Škocjan, LJ Bežigrad in
Iskrba zaradi večje podvrženosti vplivom prenosa onesnaževal na velike razdalje preko meja.
Mokre usedline klorida in natrija so tako kot že vsa leta direktno povezane z oddaljenostjo
posameznega merilnega mesta od morja in so bile tudi v letu 2022 skladno s pričakovanji najvišje
na merilnem mestu Škocjan, najnižje pa na merilnem mestu MS Rakičan.
Poročilo kakovost zraka 2022 132
Slika 14.9: Mokra usedlina nekaterih ionov po merilnih mestih v letu 2022
Podobno kot v preteklem letu smo tudi v letu 2021 najvišje mokre usedline kalcijevih ionov
določili na merilnem mestu Škocjan, nekoliko nižje so bile na merilnih mestih Iskrba, LJ Bežigrad in
Rateče, daleč najnižje pa na merilnem mestu MS Rakičan.
Slika 14.10: Mokra usedlina dušika amoniakalnega izvora po letih. Podatki, ki jih podajamo informativno, so
v grafih prikazani z enako barvo vendar šrafirano (obrazložitev se nahaja v podpoglavju 14.1.1).
Poročilo kakovost zraka 2022 133
Slika 14.11: Mokra usedlina dušika nitratnega izvora v padavinah po letih. Podatki, ki jih podajamo
informativno, so v grafih prikazani z enako barvo vendar šrafirano (obrazložitev se nahaja v podpoglavju
14.1.1).
Slika 14.12: Mokra usedlina žvepla sulfatnega izvora po letih. Podatki, ki jih podajamo informativno, so v
grafih prikazani z enako barvo vendar šrafirano (obrazložitev se nahaja v podpoglavju 14.1.1).
Poročilo kakovost zraka 2022 134
14.1.5 Primerjava ravni onesnaženosti v Evropi
Povprečna letna vrednost pH se je na merilnih mestih v letu 2021 gibala med 5,42 in 5,68,
kar Slovenijo glede na EMEP lestvico kislosti uvršča med države s srednje kislimi padavinami
v Evropi. Povprečne letne koncentracije dušika amoniakalnega izvora izvora so se gibale med
0,214 in 0,455 mgN/L, kar nas na EMEP lestvici uvršča med področja z nižjimi do srednje visokimi
koncentracijami. Tudi povprečne letne koncentracije dušika nitratnega izvora (med 0,160 in 0,270
mg N/L) in žvepla sulfatnega izvora (med 0,437 in 0,212 mg S/L) uvrščajo merilno mesto Iskrba
med področja z nižjimi do srednje visokimi koncentracijami. Povprečne letne koncentracije kalcija
(Ca2+), ki nevtralizirajo kisle komponente padavin, pa so se na naših merilnih mestih gibale med
0,222 in 0,407 mg Ca/L, kar nas podobno kot pri koncentracijah ostalih ionov na EMEP lestvici
uvršča med področja z nižje do srednje visokimi koncentracijami tega iona.
Slika 14.13: Geografska porazdelitev vrednosti pH vrednosti padavin po Evropi v letu 2021 [27]
Poročilo kakovost zraka 2022 135
(a) Amonij (b) Sulfat
(c) Nitrat (d) Ca
Slika 14.14: Geografska porazdelitev koncentracij amonija, sulfata, nitrata in kalcija (mg/L) v padavinah po
Evropi v letu 2021 [27]
Poročilo kakovost zraka 2022 136
14.2 Onesnaženost padavin s težkimi kovinami
Prisotnost težkih kovin v padavinah je posledica izpiranja prašnih delcev, ki vsebujejo težke
kovine, iz ozračja. Vire onesnaženja padavin s težkimi kovinami delimo na naravne in človeške.
Naravni viri težkih kovin v zraku in posledično v padavinah so predvsem vulkanskega izvora, človeški
viri pa so povezani s proizvodnjo barvnih kovin, sežiganjem odpadkov, proizvodnjo elektrike, toplote
ter rabo goriv v storitvenem sektorju in gospodinjstvih.
Meritve težkih kovin v padavinah izvajamo le na merilnem mestu Iskrba. Vzorčenje poteka v
tedenskih intervalih s pomočjo t.i. bulk vzorčevalnika, ki je ves čas odprt in zajame tako mokri
kot tudi suhi del usedlin. Kemijsko analitski laboratorij Agencije RS za okolje določi koncentracije
posameznih kovin v padavinah in v suhi snovi. Iz teh podatkov potem izračunamo maso vnosa
posamezne težke kovine za obdobje vzorčenja na kvadratni meter in to vrednost delimo s številom
dni tega obdobja.
14.2.1 Mesečna raven koncentracij in depozicij posameznih težkih kovin
Na slikah 14.15 in 14.16 so prikazane povprečne mesečne koncentracije posameznih težkih
kovin v letu 2022 izražene v µg/L. Zaradi velike razlike v nivojih koncentracije posameznih težkih
kovin, njihove koncentracije podajamo v dveh različnih diagramih.
Iz obeh diagramov je razvidno, da so koncentracije posameznih težkih kovin skoraj praviloma
nižje v mesecih z manjšo količino padavin, saj padavina onesnaževalo v ob začetku padavin izpere
iz ozračja, v nadaljevanju pa pride do razredčevanja.
Slika 14.15: Povprečne mesečne koncentracije arzena, kadmija, kroma, bakra, niklja in svinca v µg/L v letu
2022
Mesečne vrednosti usedlin nekaterih težkih kovin za merilno mesto Iskrba so podane v tabeli
14.4 ter na slikah 14.17 in 14.18. Podobno kot v preteklem letu, smo tudi v letu 2022 nekoliko
višje usedline bakra, svinca, niklja in cinka, ki so glavna sestavina urbanega prahu, zabeležili med
aprilom in septembrom. Najvišje depozicije vseh težkih kovin smo zabeležili v mesecu septembru,
Poročilo kakovost zraka 2022 137
Slika 14.16: Povprečne mesečne koncentracije aluminija, barija, železa, stroncija in cinka v µg/L v letu 2022
ko smo med 05. in 12.09.2022 zaznali dokaj intenzivno epizodo puščavskega peska in hkrati
zabeležili tudi izjemno velike količine padavin.
Kljub majhni količini padavin v juniju in avgustu, smo zaradi intenzivnih epizod puščavskega
prahu med 20. in 27. junijem in med 15. in 22. avgustom 2022 zabeležili dokaj visoke usedline
nekaterih težkih kovin. Takrat smo poleg povečane usedline težkih kovin, ki so glavna sestavina
urbanega prahu, zabeležili tudi večje usedline aluminija, barija, železa, in stroncija. K temu prispe-
vajo večje količine aluminijevih in železovih oksidov ter drugih snovi, ki se nahajajo v puščavskem
prahu.
Tabela 14.4: Vrednosti celotnega usedanja posameznih težkih kovin v µg/m2dan in količina zbranih padavin
v mm na merilnem mestu Iskrba v letu 2022
Mesec Aluminij Arzen Barij Kadmij Krom Baker Železo Nikelj Svinec Stroncij Cink mm
Januar 18,4 0,080 1,27 0,017 0,239 0,374 17,1 0,239 0,920 0,877 2,68 29.1
Februar 44,1 0,182 2,62 0,046 0,547 2,82 35,9 0,547 1,51 2,02 6,15 86,4
Marec 72,1 0,176 7,14 0,041 0,503 0,968 44,5 0,503 0,961 3,30 4,20 74,5
April 125 0,167 7,14 0,032 0,347 1,88 59,6 0,389 1,42 7,78 5,57 65,4
Maj 132 0,200 6,23 0,041 0,596 2,81 82,2 0,613 3,24 5,16 10,6 97,5
Junij 130 0,170 5,44 0,034 0,501 1,14 90,5 0,554 2,73 5,37 4,42 58.5
Julij 76.4 0,162 5,45 0,043 0,438 0 2.30 70,4 0,484 5,33 2,50 10.6 86,5
Avgust 128 0,131 5,27 0,139 0,404 2,09 93.3 0,421 2,09 4,69 5,01 48,7
September 255 0,086 17,5 0.175 2,58 5,71 110 2,58 5.43 11,3 15,3 582,4
Oktober 118 0,099 3,80 0,034 0.296 1,35 81,4 0.296 1,15 2,98 6,76 39,6
November 23.2 0,100 1.35 0.034 0.301 1.43 14,5 0,301 0,438 0,781 3.99 44,7
December 35,4 0,371 2,17 0,084 1,11 6,28 23,9 1,11 1,56 1,73 6,92 243.8
14.2.2 Letna raven koncentracij in depozicij posameznih težkih kovin
Povprečne letne koncentracije nakaterih težkih kovin in zbrana letna količina padavin so podani
v tableli 14.6.
Letne vrednosti celotne usedline nekaterih težkih kovin izražene v µg/m2dan so prikazane
v tabeli 14.5. Ravni celotnih (suhih in mokrih) usedlin so za prikazane težke kovine na približno
Poročilo kakovost zraka 2022 138
Slika 14.17: Celotno usedanje arzena, kadmija, kroma, bakra, niiklja in svinca v µg/m2dan po mesecih za
leto 2022
Slika 14.18: Celotno usedanje aluminija, barija, železa, stroncija in zinka v µg/m2dan po mesecih za leto
2022
Poročilo kakovost zraka 2022 139
enakem nivoju kot v preteklem letu. Iz slike 14.17 in 14.18 je mogoče razbrati, da se raven celotnih
usedlin večine kovin od začetka meritev v letu 2008 do leta 2021 bistveno ni spreminjala. Največja
nihanja v usedlinah opažamo pri cinku in bakru. Nekoliko manjša so ta nihanja pri usedlinah svinca,
še manjša pri usedlinah niklja in kroma ter najmanjša pri usedlinah arzena. Ocenjujemo, da so
navedena nihanja delno posledica nezaznanih lokalnih vplivov, pretežno pa transporta prašnih
delcev na velike razdalje preko meja.
Tabela 14.5: Celotno usedanje nekaterih težkih kovin na Iskrbi v letu 2022 izražena v µg/m2dan
Leto Aluminij Arzen Barij Kadmij Krom Baker Nikelj Svinec Cink Železo Stroncij mm
2022 95,6 0,238 5,35 0,062 0,691 2,58 60,7 0,706 2,32 4,17 7,07 1457
Poročilo kakovost zraka 2022 140
14.2.3 Primerjava ravni onesnaženosti v Evropi
Primerjava ravni onesnaženosti z Evropo je povzeta iz poročila EMEP[22]. Iz tabele 14.6 in
pripadajočih slik za posamezno težko kovino. Iz slike 14.19 je razvidno, da so na merilnem mestu
Iskrba povprečne letne koncentracije arzena, kroma, niklja, in svinca med srednje visokimi, kadmija,
bakra, cinka pa med nižjimi v Evropi. Izmed 9 držav, ki so v letu 2019 poročale koncentracijo
aluminija, je bila najvišja povprečna letna koncentracija zabeležena na Islandiji in sicer 144 µg/L,
med tem ko je bila najnižja povprečna letna koncentracija na Finskem in je znašala 4,4 µg/L, kar
pomeni, da je povprečna letna koncentracija aluminija zabeležena na Iskrbi med srednjimi v Evropi.
Ostalih težkih kovin ni poročala nobena država.
Tabela 14.6: Povprečna letna koncentracija nekaterih težkih kovin na Iskrbi v letu 2022 izražena v µg/L
Leto Aluminij Arzen Barij Kadmij Krom Baker Nikelj Svinec Cink Železo Stroncij mm
2022 20,2 <0,1 1,04 <0,02 <0,3 0,423 <0,3 0,405 1,82 12,6 0,900 1456,9
Poročilo kakovost zraka 2022 141
(a) Arzen (b) Kadmij (c) Nikelj
(d) Baker (e) Krom (f) Cink
(g) Svinec
Slika 14.19: Geografska porazdelitev koncentracij arzena, kadmija, niklaja, bakra, kroma, cinka in svinca
(µg/L) v padavinah na merilnih mestih EMEP v letu 2019 [22]
Poročilo kakovost zraka 2022 142
14.3 Raven onesnaženosti padavin z živim srebrom
Živo srebro prihaja v padavine preko izpustov kot posledica industrijskih procesov, rabe topil,
proizvodnje elektrike in toplote ter rabe goriv v industriji. Nekaj pa ga pride tudi iz procesov, ki
potekajo v naravi.
Tako kot meritve težkih kovin in PAH, tudi meritve celotnega živega srebra (anorganske in
organske spojine Hg) v padavinah izvajamo le na merilnem mestu Iskrba. Za vzorčenje padavin za
določitve celotnega živega srebra v padavinah uporabljamo t.i. wet-only vzorčevalnik, ki zajema le
mokri del padavin. Vzorčenje za meritve tega parametra poteka v mesečnih intervalih. Kemijsko
analizo padavin na vsebnost Hg za ARSO izvaja laboratorij Odseka za znanost o okolju na Inštitutu
Jožef Stefan.
Koncentracije Hg v padavinah v ng/Lin mokro usedanje živega srebra v ng/m2dan po mesecih
za leto 2022 so prikazane v tabeli 14.7. Grafični prikaz mesečnih koncentracij Hg v padavinah je
podan na sliki 14.20, usedanje Hg po mesecih pa je podano na sliki 14.21.
Najvišjo koncentacijo Hg v padavinah smo izmerili v mesecu juliju 2022, ko je znašala 8,26
ng/L, najnižjo pa v mesecu novembru, ko je znašala 1,40 ng/L.
Kljub najvišji koncentraciji Hg v mesecu juliju, pa je bilo zaradi izjemno velike količine padavin
zabeleženo najvišje usedlina Hg v mesecu septembru 2022 in je znašalo 37,1 ng/m2dan. Najnižje
usedanje smo zabeležili v mesecu juniju, ko je znašalo 3,45 ng/m2dan, in smo hkrati zabeležili tudi
eno najnižjih mesečnih količin padavin 21,3 mm.
Tabela 14.7: Koncentracije (ng/L) in mokro usedanje Hg (ng/m2dan) ter zbrana količina padavin (mm) za
diločitve Hg na Iskrbi v letu 2022
Obdobje Koncentracija Depozicija Hg ng/m2dan mm zbranih padavin
Januar 5,88 5,16 27,2
Februar 4,89 16,2 92,2
Marec 3,05 1,23 13,5
April 3,13 12,9 123,6
Maj 5,11 22,4 136,2
Junij 4,89 3,45 21,3
Julij 8,26 25,6 96,1
Avgust 3,34 3,76 34,9
September 1,89 37,1 587,1
Oktober 4,30 4,93 35,6
November 1,40 6,7 143,1
December 2,31 17,3 231,4
Letna vrednost 3,08 13,0 1542,9
Povprečno letno usedanje živega srebra na merilnem mestu Iskrba je v letu 2022 znašalo 13,0
ng/m2dan. Bilo je nekoliko nižje kot v preteklem letu (slika 14.22).
14.3.1 Primerjava ravni onesnaženosti v Evropi
Slika 14.23 prikazuje geografsko porazdelitev ravni koncentracij živega srebra v padavinah po
Evropi. Koncentracije celotnega živega srebra v padavinah v Sloveniji so se v letu 2021 gibale med
2,45 in 10,1 ng/L. Povprečna letna vrednost, utežena glede na količino padavin v posameznem
mesecu ob upoštevanju vseh izvedenih meritev, je znašala 3,08 ng/L, kar merilno mesto Iskrba
Poročilo kakovost zraka 2022 143
Slika 14.20: Koncentracije celotnega Hg po mesecih za leto 2022.
Slika 14.21: Mokro usedanje celotnega Hg po mesecih za leto 2022.
Poročilo kakovost zraka 2022 144
Slika 14.22: Mokro usedanje celotnega Hg po letih v ng/m2dan.
glede na EMEP lestvico uvršča med področja z nižjo honcentracijo Hg v padavinah v Evropi.
Slika 14.23: Geografska porazdelitev koncentracij živega srebra v padavinah podana v ng/m2 na merilnih
mestih EMEP v letu 2020 [22]
14.4 Raven onesnaženosti padavin s policikličnimi aromatskimi oglji-
kovodiki
Tudi policiklični aromatski ogljikovodi (PAH) veljajo za možne ali verjetne rakotvorne snovi, zato
jih ameriška agencija za varstvo okolja (EPA) obravnava kot prednostna onesnaževala. Atmosferski
izvor PAH je zelo raznolik, je stranski proizvod pri nepopolnem zgorevanju fosilnih goriv in lesa,
Poročilo kakovost zraka 2022 145
ogrevanju stanovanj in proizvodnji koksa. Izpusti iz prometa so glavni vir onesnaževanja urbane
atmosfere. Pomemben naravni vir PAH je izgorevanje biomase v gozdnih požarih. Razumevanje
prispevkov različnih virov je pomembno za ustrezno upravljanje ravni PAH v okolju. Za razliko
od drugih onesnaževal, se PAH po vstopu v ozračje prerazporedijo med plinsko fazo in delce.
Razkrojeni so lahko z neposredno in / ali posredno fotolizo in se kot taki deponirajo prek vlažnih in
suhih mehanizmov. Deponirani PAH lahko ponovno hlapijo in se s pomočjo transporta na velike
razdalje ponovno odložijo na tla in na vodne površine daleč od virov izpustov [28].
Meritve PAH v padavinah podobno kot meritve težkih kovin v padavinah izvajamo le na merilnem
mestu Iskrba. Vzorčenje poteka v tedenskih intervalih s pomočjo t.i. bulk vzorčevalnika, ki je ves
čas odprt in zajame tako mokro kot tudi suho usedlino. Kemijsko analitski laboratorij Agencije RS
za okolje določi vsebnost posameznega PAH v padavinah in suhi snovi skupaj. Iz teh podatkov
izračunamo t.i. celotno usedlino posameznega PAH na kvadratni meter na dan.
Mesečna porazdelitev celotnega usedanja posameznih PAH za leto 2022 je prikazana na sliki
14.24. Višje celotno usedanje večine PAH smo v letu 2022 zabeležili v času od januarja do aprila
ter v novembru in decembru, torej kot običajno, pretežno v hladnejšem obdobju leta, ko so izpusti
PAH zaradi ogrevanja s trdimi gorivi višji in ostajajo zaradi pogostih inverzij v plasi zraka pri tleh.
Slika 14.24: Celotno usedanje nekaterih PAH po mesecih v letu 2022 µg/m2dan
Podobno kot v preteklih letih smo tudi v letu 2022 zabeležili največjo celotno usedlino vsote
benzo(b,j,k)fluorantenov, najnižja pa je bila kot navadno celotna usedlina dibenzo(a,h)antracena
(tabela 14.8 in slika 14.25). V primerjavi s preteklim letom so bile celotne usedline vseh PAH še
za spoznanje nižje kot v letu 2021. V obdobju od 2008 do 2022 se nadaljuje rahel trend upadanja
usedlin PAH, kar je verjetno posledica spremenjenih kurilnih navad na področju okrog merilnega
mesta Iskrba in širše.
V tabeli 14.8 je prikazana celotna usedlina nekaterih PAH v letu 2022 v µg/m2dan. Primerjava
usedlin PAH med posameznimi leti nakazuje, da le-te ostajajo na približno isti ravni kot v letu 2019
Poročilo kakovost zraka 2022 146
(slika 14.25).
Tabela 14.8: Celotno usedanje nekaterih PAH (v µg/m2dan) za leto 2022 na merilnem mestu Iskrba
Benzo(a)antracen Benzo(a)piren Benzo(b,j,k)fluoranteni Dibenzo(a,h)antracen Indeno(1,2,3-cd)piren
0,010 0,011 0,054 0,005 0,018
Slika 14.25: Celotno letno usedanje PAH od leta 2008 do leta 2022 µg/m2dan
14.4.1 Primerjava ravni onesnaženosti v Evropi
Ne poročilo EMEP ([22]) niti poročilo EEA ([29]) ne podajata meritev usedanja posameznih PAH,
katerih meritve izvajamo skladno z Uredbo o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih
aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku ([11]), zato te primerjave nimamo.
Poročilo kakovost zraka 2022 147
15. Črni ogljik
Črni ogljik (tudi saje) je primarni produkt nepopolnega zgorevanja, ki nastane pri zgorevanju
goriv, ki vsebujejo ogljik in je prisoten v aerosoliziranih prašnih delcih velikosti 10 in 2,5 µm. Za lažjo
predstavo velikosti delcev prikazuje slika 15.1 primerjave med velikostmi delcev različnih premerov.
Produkt nepopolnega gorenja je poleg ogljikovega dioksida (CO2) tudi ogljikov monoksid, hlapne
organske spojine, organski ogljik in delčki črnega ogljika vidni kot saje [30].
Slika 15.1: Prikaz primerjave velikosti delcev (slika povzeta po U.S. EPA [31]).
Črni ogljik je prepoznan kot kratkotrajno podnebno onesnaževalo z življenjsko dobo od nekaj
dni do nekaj tednov po izpustu v ozračje [30]. Zaradi svoje kratke življenjske dobe ima zmanjšanje
izpustov črnega ogljika lahko relativno hiter in regionalen vpliv na podnebne spremembe, posebno
v območju Arktike [32].
Črni ogljik neposredno in posredno vpliva na podnebje, kriosfero (območje snega in ledu),
kmetijstvo, ekosistem in zdravje ljudi [30]. Pomemben je predvsem zaradi dejstva, da ima od
460 do 1500-krat močnejši vpliv na segrevanje v primerjavi z izpusti CO2 glede na njun delež v
atmosferi [30]. Ocenjeno je, da je od predindustrijske dobe ter do leta 2005, črni ogljik prispeval k
zvišanju povprečne globalne temperature do 0,8◦C. Črni ogljik absorbira svetlobo pri vseh valovnih
dolžinah, medtem ko jo CO2 absorbira pri IR valovni dolžini. Črni ogljik povzroča segrevanje ozračja
z absorpcijo svetlobe, ki proizvaja toploto in posledično segreva ozračje, ko pade na sneg ali led pa
povzroča njegovo topitev. Zaradi svoje majhnosti lahko črni ogljik povzroča interakcijo z oblaki in
spreminja njihovo odbojno sposobnost in življenjsko dobo [33]. Vpliv črnega ogljika na podnebne
Poročilo kakovost zraka 2022 148
spremembe je regionalno zelo različen. Tako vpliva na značilnost in karakteristiko padavin, še
posebej pa je vpliv viden na višjih nadmorskih višinah, kjer povzroča taljenje ledenikov. Zaradi
svoje majhnosti lahko pri vdihu v respiratorni sistem povzroči vnetja tkiva. Študije so ga prepoznale
kot povzročitelja astme, srčnega napada, znižanja rodnosti ter pljučnega raka [34].
Na svetovnem nivoju je največji vir izpustov črnega ogljika (51%) kuhanje in ogrevanje v
gospodinjstvu. 88 % svetovnih izpustov črnega ogljika se zgodi na območjih držav v razvoju kot
so Azija, Afrika in Latinska Amerika, kjer na področju kakovosti zraka izpusti niso regulirani z
zakonodajo. Meritve so pokazale, da sta tudi v teh državah poglavita vira izpustov odprta kurišča in
izgorevanje trdnih goriv za potrebe kuhanja in ogrevanja v gospodinjstvu [30].
15.1 Zahteve za kakovost zraka
Trenutno zakonodaja ne predpisuje mejnih vrednosti za izmerjene vrednosti črnega ogljika v
zunanjem zraku.
15.2 Ravni onesnaženosti
V okviru državne merilne mreže ARSO merimo črni ogljik na lokacijah Ljubljana – Bežigrad,
Krvavec, Zagorje in Iskrba. Merilni mesti Ljubljana Bežigrad in Zagorje sta mestni in locirani na
stanovanjsko-poslovnem območju. Tip merilnega mesta Zagorje je prometni, saj je postaja v bližini
ceste. Merilni mesti Iskrba in Krvavec sta podeželski in locirani v naravnem okolju. Lokacija Krvavec
leži na precej visoki nadmorski višini (1740 metrov) v primerjavi z ostalimi postajami. Zaradi ne
delovanja merilnika je bil izpad meritev na lokaciji Ljubljana Bežigrad v obdobju med 17.2. in 24.2.
ter med 17.9 in 26.9, izplen podatkov je bil torej 89%. Prav tako je bil merilnik ne delujoč na lokaciji
Zagorje v obdobju med 1.1. in 11.1. in med 17.9 in 27.9, kar je privedlo do 92% razpoložljivosti
podatkov.
Meritve se izvajajo z merilnikom Aethalometer AE33. Aethalometer omogoča prepoznavanje
virov črnega ogljika, glede na različne atenuacije svetlobe. Črni ogljik iz fosilnih goriv je intenzivno
črn in ima slabo svetlobno absorpcijo v vseh valovnih dolžinah, medtem ko črni ogljik, ki je posledica
gorenja biomase vsebuje več aromatičnih in drugih organskih spojin, ki imajo večjo absorpcijsko
sposobnost v ultravijoličnem, modrem in vidnem spektru sevanja. Preko sevanja v različnem delu
spektra lahko določimo vir črnega ogljika. Odvisnost optične absorpcije glede na različne valovne
dolžine je določena z Ångströmovem eksponentom (α) (Ångström, 1929). Več o delovanju merilnika
je opisano v letnem poročilu Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2021 [14].
Za vse lokacije je bil pripravljen graf kvartilov v letu 2022, izračunana osnovna statistika in
preračunan delež virov izpustov črnega ogljika, kot posledica kurjenja biomase ali fosilnih goriv.
Pripravljena je bila tudi primerjava izmerjenih vrednosti in deležev med leti 2021 in 2022.
Primerjava izmerjenih vrednosti med leti 2021 in 2022 ni pokazala večjih razlik. Komaj zaznavno
večje vrednosti v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 so bile izmerjene na lokacijah Zagorje in
Krvavec. Prav tako je bil delež črnega goljika iz različnih virov identičen letu 2021, kar nakazuje na
konstantnost virov izpustov v okolici merilnika.
Poročilo kakovost zraka 2022 149
Slika 15.2: Prikaz izmerjenih srednjih vrednosti s podanim deležem črnega ogljika iz fosilnih goriv (siva
barva) in biomase (modra barva) v letu 2022 (intenzivnejša barva) in 2021 (bledejša barva) na merilnih
mestih.
Tabela 15.1: Povprečna letna raven črnega ogljika (µg/m3) za obdobje 2021 - 2022
2021 2022
Lj Bežigrad 0,9 0,9
Zagorje 1,2 1,3
Krvavec 0,1 0,2
Iskrba 0,4 0,4
Na lokacijah, ki so postavljene v mestnem oziroma podeželjskem območju so bile ravni pre-
cej podobne, mediana na lokaciji Zagorje je bila 1,3 µg/m3, na lokaciji Ljubljana 0,9 µg/m3Ṅa
podeželskem območju je bila mediana precej nižja in sicer na lokaciji Krvavec 0,2 µg/m3, kar je v
primerjavi z Zagorjem kar 85 % manj in na lokaciji Iskrba 0,3 µg/m3 oziroma 77 % manj v primerjavi
z Zagorjem. Največji razpon meritev med najnižjo in najvišjo izmerjeno vrednostjo je bil izmerjen na
lokaciji Zagorje, kjer je največja vrednost dosegla 15,00 µg/m3, dne 17.1..
Poročilo kakovost zraka 2022 150
Slika 15.3: Prikaz 10 minutnih meritev črnega ogljika. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena raven
(spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (oranžna vodoravna
črtica v pravokotniku).
Tabela 15.2: Pregled srednjih in maksimalnih vrednosti črnega ogljika (BC), črnega ogljika iz biomase (BB)
in fosilnih goriv (FF) v µg/m3 na lokaciji Ljubljana, Krvavec, Zagorje in Iskrba.
Krvavec Lj Bežigrad Zagorje Iskrba
BC BB FF BC BB FF BC BB FF BC BB FF
Srednja vrednost 0,2 0,0 0,1 0,9 0,3 0,6 1,3 0,3 0,9 0,4 0,1 0,2
Maksimalna vrednost 13,3 5,8 12,8 14,7 12,5 26,4 15,0 7,6 15,4 6,1 2,3 8,1
Analiza virov izpustov črnega ogljika je pokazala, da na vseh lokacijah prevladuje črni ogljik
iz fosilnih goriv. Odstotek črnega ogljika iz biomase je bil najmanjši na lokaciji Krvavec (28 %),
medtem ko je bil največji na lokaciji Iskrba (36 %). Na lokaciji Zagorje, ki je bolj prometna se je
izkazalo, da je srednja vrednost črnega ogljika iz fosilnih goriv 0,8 µg/m3 ter iz malih kurišč 0,3
µg/m3, medtem ko je v Ljubljani srednja vrednost črnega ogljika iz biomase 0,7 µg/m3 ter iz fosilnih
goriv 0,6 µg/m3. Na lokacijah, ki sta locirani na podeželskem območju sta vrednosti nižji in sicer na
lokaciji Krvavec je srednja vrednost iz biomase 0,04 µg/m3, ter iz fosilnih goriv 0,1 µg/m3, medtem
ko je na Iskrbi 0,1 µg/m3 iz biomase in 0,2 µg/m3 iz fosilnih goriv.
Mesečne srednje vrednosti izpustov črnega ogljika na merilnem mestu Ljubljana so bile najnižje
v poletnih mesecih, nato pa so se počasi vrednosti dvigale do meseca februarja, ko je bila
izmerjena najvišja vrednost. V toplejših mesecih (marec, april, maj, junij, julij, avgust in september)
so bile vrednosti za več kot polovico manjše v primerjavi s hladnejšimi meseci (oktober, november,
december, januar in februar). Najvišje vrednosti v Zagorju so se pojavile v januarju. V preostalih
mesecih so bile te vrednosti nižje. Na merilnem mestu Krvavec so bile izmerjene višje vrednosti v
toplejših mesecih. Na merilnem mestu Iskrba so bile vrednosti precej enakomerne tekom leta.
Poročilo kakovost zraka 2022 151
Slika 15.4: Prikaz izmerjenih vrednosti (levo) in srednjih mesečnih vrednosti (desno) na merilnem mestu
Ljubljana Bežigrad.
Slika 15.5: Prikaz izmerjenih vrednosti (levo) in srednjih mesečnih vrednosti (desno) na merilnem mestu
Zagorje.
Slika 15.6: Prikaz izmerjenih vrednosti (levo) in srednjih mesečnih vrednosti (desno) na merilnem mestu
Krvavec.
Poročilo kakovost zraka 2022 152
Slika 15.7: Prikaz izmerjenih vrednosti (levo) in srednjih mesečnih vrednosti (desno) na merilnem mestu
Iskrba.
Poročilo kakovost zraka 2022 153
16. Literatura
[1] Air pollution, ogled 23.11.2023, https://www.eea.europa.eu/themes/air/intro.
[2] Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS. 55/11,6/15, 5/17 in 44/22 –
ZVO-2.
[3] Zakon o ratifikaciji konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (Uradni list
SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 11/86), UNECE, 1979.
[4] Informative Inventory Report 2022 for Slovenia, Submission under the UNECE Convention
on Long-range Transboundary Air Pollution and Directive (EU) 2016/2284 on the reduction of
national emissions of certain atmospheric pollutants, ARSO, 2022.
[5] Poročilo o meritvah kakovosti zraka v Solkanu v letu 2022, ogled 23.11.2023, https:
//www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/
Porocilo_Solkan_2022.pdf.
[6] Uredba o kakovosti zunanjega zraka. (Uradni list RS. 9/11, 8/15, 66/18 in 44/22 – ZVO-2).
[7] Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2019, ARSO, 2020.
[8] Project PREPAIR – LIFE15 IPE IT013, view 10.09.2018, http://www.lifeprepair.eu/.
[9] WHO, “World health organization: Ambient (outdoor) air pollution.”
https://www.who.int/en/news-room/fact-sheets/detail/ambient-(outdoor)-air-quality-and-
health.
[10] Informative Inventory Report 2021 for Slovenia, Submission under the UNECE Convention
on Long-range Transboundary Air Pollution and Directive (EU) 2016/2284 on the reduction of
national emissions of certain atmospheric pollutants, ARSO, 2021.
[11] Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v
zunanjem zraku. Uradni list RS. 56/06 in 44/22 – ZVO-2.
[12] Interim Annual Assessment Report for 2022, European air quality in 2022, Norwegian Institute
for Air Research (NILU), 2023.
[13] Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2017, ARSO, 2018.
Poročilo kakovost zraka 2022 154
[14] Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2021, ARSO, 2021.
[15] Global Warming Potential Values, Greenhouse Gas Protocol, view 5.12.2020, https://www.
ghgprotocol.org/sites/default/files/ghgp/Global-Warming-Potential-Values%20%
28Feb%2016%202016%29_1.pdf.
[16] Slovenia’s National Inventory Report 2020, GHG emissions inventories 1986 -
2018, view 5.12.2020, https://www.ghgprotocol.org/sites/default/files/ghgp/
Global-Warming-Potential-Values%20%28Feb%2016%202016%29_1.pdf.
[17] Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o
zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, Uradni list Evropske unije,
2016.
[18] Zakon o ratifikaciji Protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona
h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (Uradni list RS
– Mednarodne pogodbe, št. 9/04), UNECE, 2004.
[19] WHO, “Exposure to benzene: a major public health concern,” pp. 3–6, 2019.
[20] Polycyclic Aromatic Hydrocarbons (PAHs) Factsheet (Center for Disease Control and
Prevention, National Biomonitoring Program), view 21.3.2022, https://www.cdc.gov/
biomonitoring/PAHs_FactSheet.html.
[21] M. Keating, K. Mahaffey, R. Schoeny, G. Rice, R. Bullock, R. J. Ambrose, J. Swartou, and
J. Nichols, “Mercury study report to congress; volume i: Executive summary,” EPA-452/R-97-
003, no. 1, 1997.
[22] W. Aas and P. B. Nizzetto, “Heavy metals and pop measurements 2018,” EMEP/CCC-Report
3/2020, no. 3, 2020.
[23] M. Pidwirny, “Acid Precipitation,” Fundamentals of Physical Geography, 2nd Edition, 2006.
[24] N. I. for Air Research, EMEP Manual for Sampling and Chmical Analysis: EMEP Co-operative
Programme for Monitoring and Evaluation of the Long-range Transmission of Air Pollutants in
Europe. EMEP/CCC-Report, Norwegian Institute for Air Research, 1995.
[25] Zakon o ratifikaciji protokola h konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko
meja iz leta 1979 o dolgoročnem financiranju programa sodelovanja za spremljanje in oceno
onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi (EMEP), UNECE, 1979.
[26] Manual for the GAW Precipitation Chemistry Programme. Guidelines, Data Quality Objectives
and Standard Operating Procedures, no. 160, WMO, 2004.
[27] A.-G. Hjellbrekke, “Data report 2018 particulate matter, carbonaceous and inorganic compo-
unds,” EMEP/CCC-Report 1/2020, no. 1, 2020.
[28] O. Delhomme, E. R. Rieb, and M. Millet, “Polycyclic aromatic hydrocarbons analyzed in
rainwater and erstein,” Polycyclic Aromatic Compounds, no. 1, 2008.
Poročilo kakovost zraka 2022 155
[29] Air quality in Europe-2020 report, European Environment Agency, 2020.
[30] Black carbon | Climate & Clean Air Coalition, view 28.4.2022, https://www,ccacoalition,
org/en/slcps/black-carbon.
[31] Particulate Matter (PM) Basics | US EPA, view 28.4.2022, https://www,epa,gov/
pm-pollution/particulate-matter-pm-basics.
[32] What is Black Carbon? | Center for Climate and Energy Solutions,, view 3.5.2022, https:
//www,c2es,org/document/what-is-black-carbon/.
[33] U. N. E. Programme, “Integrated assessment of black carbon and tropospheric ozone: sum-
mary for decision makers,” 2011.
[34] The EU Background on Black Carbon | Artic Monitoring & Assessment Programe, view
3.5.2022, https://eua-bca,amap,no/background.
Poročilo kakovost zraka 2022 156