Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon v Ljubljani. ZBORI Mesečna revija za novo zborovsko glasbo z glasbeno književno prilogo. Urejuje Zorko Prelovec. Letnik III. Štev. 11 in 12. Izdaja in zala?a pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani. Tiska Delniška tiskarna, litografirata Čemažar in drug. Letna naročnina za Jugoslavijo 40 Din, za Italijo 30 lir, za Ameriko poldrugi dolar. Vsako pomnoževanje partitur in litografiranje posameznih glasov je po zakonu prepovedano; izvajanje v „Zborih" objavljenih skladb je dovoljeno le društvom, ki so naročila notni materijal dotične skladbe za ves zbor. ¡11 USTANOVLJENA 18 8 9 B ilU (GRADSKA ŠTEDIONICA) LJUBLJANA Prešernova ulica štev. 3 Stanje vloženega denarja nad 250 milijonov dinarjev. Stanje vloženega denarja nad 1000 milijonov kron. Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedo-letnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. III. LETNIK Številka II. in 12. LJUBLJANA 1. decembra 1927 GLASBENO-KNJIŽEVNA PRILOGA Izhaja vsak drugi mesec Urejuje Zorko Prelovec, upravlja Jožko Jamnik, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (zanjo odgovarja Miroslav Ambrožič) Naročnina na «Zbore» za drSavo SHS 40 Din, za Italijo jo lir, za Ameriko poldrugi dolar / Natis člankov dovoljen le z navedbo virn - ••• Za našo univerzo. Slovenski skladatelji in glasbeniki so na svojem zborovanju dne 28. novembra t. I. soglasno sprejeli sledečo resolucijo: Slovenski skladatelji in glasbeniki eno-dušno in najodločneje zahtevajo, da se zloglasni § 44. v predlogu finančnega zakona, Ivi omogoča okrnitev našega najvišjega znanstvenega zavoda, slovenske univerze* brezpogojno ukini. Ta za kulturo našega naroda prepotrebni zavod naj ne ostane samo v dosedanjem obsegu. ampak naj se še izpopolni ter naj se mu dodeli tudi muzikološka stoliča. Slovenski skladatelji in glasbeniki pozivamo Narodno skupščino, zlasti pa vse slovenske poslance, da pra\ gotovo odklonijo predlog ministrskega sveta o okrnitvi slovenske univerze.» Resolucijo so podpisali: .mil Adamič, Matija Bravničar, dr. Anion Dolinar, Ferdo Juvanec, dr. F. Kimovee, Marij Kogoj, Anton Lajovic, Slavko Osterc, Josip Pavčič, Zorko Prelovec, Stanko Premrl, Janko Ravnik, P. I f. Sattner in L. VI. šker janc. Pesmi. Danilo Gorinšek: Sestanek. V hladni senci pod kostanjem se bom obogatil, da veseli bom razkošnik to bogastvo tratil. Draga, le prisedi k meni, bogatejši bom kot kralj, do meja samo kraljuje, moja je brezkončna dalj. Okleni se me, na j te neseni z drznim rokama v svoje bajne, rožne dalje, kjer boš z mano sama! Resignacija. Povsod skrivnostni pokoj, sanje, tiho tone gozd v spomine; ui glasu v te samote brezdanje, krvaveče sonce za vrhove gine. Le utrip še dne in noč črnela nad vsemirjem bo kot grobna jama: le bodi ja j v srce in ti strmela tiho boš v večere trudne sama — Roksana: Daj mi roko svojo, dragi . . . Daj mi roko svojo, dragi, da zacvete roža sreče, da ob roki tvoji dragi najdem sončno pot v življenje! ■ Daj mi očke svoje zlate, da zaprem se v njih globino, da pove ti duša moja kako moje srce gine. Daj mi usta svoja rdeča, • da jih hrepenenje najde, da ljubezen v nje zapiše svoje znamenje žareče! Da j mi srce svoje toplo, da objame moje tvoje, in da tvoje srce v mojem najde svojo pesem sladko. Daj mi roko svojo, dragi, daj 111 i očke svoje zlate, daj mi usta svoja rdeča, daj mi srce svoje toplo: Jaz ti dam življenje svoje! Dr. Anton Sehvvab (Celje): Ipavci in jaz. (Vse pravice ponatisa si pridržuje avtor.) ---o, prosim, nič domišljavosti ne tiči v tem. Stvar je taka, da stoji pač poleg velikega malo. Slovenska skladatelja dr. Gustav in dr. Benjamin Ipavic sta hrasta, ki sta razprostrla veje po vsej Sloveniji in daleč preko njenih mej. V vejah so ptički, ki po jo: to so njih pesmi; jaz pa stojim poleg in poslušam. Poslušal sem vse življenje. «Kakšno pa je bilo to petje? Kako pa je vplivalo na Vas in kakšne spomine imate na brata Tpavca, iz katerih bi bilo razvideti njih glasbeno delo in pomen? Y to ste gotovo Vi, njihov znanec, najbolj kompe- tentni. Novejša generacija pa moxa tudi kaj izvedeti o teh za slovensko glasbo pre zaslužni h mož?» Tako, gospod urednik, ste mi pisali v Vašem cenjenem pismu z dne 8. avgusta 1927. Če ste se glede moje kompetentnosti zmotili, odgovarjate sami. Povedati pa -Vam moram le nekaj črtic, celotno zgodovinsko-kritično oceno prepuščam drugim. Povedati \Vam hočem najprej nekaj o Gustavu, pozneje o Benjaminu in dodatno še o dr. Josipu Ipavcu. I. Dr. Gustav Ipavic. •Ko sem bil dečetk, šele štiri leta star, sem že pel; seve kot vsi otroci v teh letih, slabo. Ljudje pa so bili zelo kulantni ter so moje petje hvalili na vse pretege. Rekli so mi, da sem «Opernsänger». Postavili so me na mizo in jaz sem moral zapeti ono «.Hitro, hitro, ljuba mati, piškam moram jesti dati» itd. ¡Pesem je bila Gustavova. Pri nas doma smo sploh mnogo peli. Tu so se dostikrat drli pijanci — kar mi inikakor ni bilo všeč. Zdelo se mi je, da bi se dalo isto peti čisto drugače, lepše. Lepo pa se mi je zdelo petje pri domačih večerih v naši «hiši». Na večer so tekli tu kar po trije kolovrati, hlapec je cepil treske in skrbel obenem, da so treske v stojalu lepo gorele (seve, saj smo hoteli, da je bilo nekaj svečave; lojene sveče nismo mogli tratiti kar za vsak dan, taka svečava bi bila preveč gosposka). Mama so merili platno, drugi pa so zbirali fižol. Vsi pa smo peli. Na mizi je ležala Razlagova pesmarica; iz te pa so mogli peti le poedinci, ki so znali citati (moje sestre). Vsi, tudi tisti, ki niso znali citati, pa smo zapeli «Kje so moje rožice, pisane in bele». — Pesem je bila Gustavova! Ko pa smo kožuhali, so dekleta najraje zapele: «Predieam»; bila je Gustavova. Ko sem vstopil v šolo, me je vprašal učitelj: «Ali imaš trdo glavo?» «Imam,» sem mu odgovoril, in res, ko sem dobil abecednik, ga nisem hotel le citati. Vsega sem prepel na svoj način in napravil sem si gosli sam: desko z nategnjenimi strunami iz žice. Ta instrument mi je silno ugajal, spremljal sem z njim vse i, e, u, o, a, dokler mi ga niso sežgali —, češ, da sem ves neumen vanj. Dobro so storili (saj s tem mi niso zamorili neutegljive sile, ki me je gonila k petju). Do danes obžalujem, da mi niso hoteli kupiti vijoline. Ko sem bil nekoč pri nadučiteljeviih pri božičnem drevesu, so bile pod drevesom krasne gosli. Kar vzel sem jih. misleč, da morejo biti le samo meni namenjene. In letel sem z njimi v silnem veselju proti domu. A so me dohiteli in mi vzeli gosle proč! Ker torej nisem imel nobenega instrumenta, sem gojil petje s tem večjo vnemo. Ne morete si misliti, s kako naslado sem pel v šoli šolske pesmi in bil sem tepen, ko sem nekatere, ki so «fovš» peli, nasuval. Petje je bilo od leta do leta lepše. V tretjem letniku nas je blagi nadnčitelj Vidic iznenadil že s troglasno pesmico «Na tratico sedem, počivam sladko». Ta pesmica je bila — in gospod učitelj nam je to povedal: Gustav Ipavčeva! Gustav Ipavic! Od sedaj naprej me ni več zapustilo to ime. «Od leta do leta sem bol j koprnel spoznati in videti tega moža. «Kako pa ste ga spoznali?» Povem takoj, samo napraviti moram skok čez nekaj let v kvarto gimnazijo. Takrat je bil dijaški shod v Sv. Juriju ob Južni železnici. Udeležili so se ga visoki gospodje oktovanci, ki so ga priredili, med drugimi tudi poznejši duhovnik in pesnik Medved. Sprejel je, ko smo bili vsi zbrani, župan. Kdo pa je bil ta župan, ki je tako lepo govoril? Rekel je «Vi ljubite slovensko zastavo», in res, nemška znamenja smo součencem trgali in v naših sobah je bilo vse polno slovenskih trobojnic. «Pošteno naj bo in čisto Vaše življenje kakor je bela barva; modro naj bo Vaše življenje kakor Vas na to spominja modra barva Vaše zastave in goreča naj bo Vaša ljubezen do domovine kakor je goreča rdeča barva Vašega narodnega znaka.» «Živio» je zaorila navdušena mladina. Razgretih lic in z rokami na prsih, s ¡pogledom kvišku na oder, kjer je stal naš, ne naš, moj ljubljenec župan dr. Gustav Ipavic! — «Slovenec sem» zaorila je pesem, ki je bila spisana s srčno krvjo tega moža. Navdušen od slovenske pesmi, je povzel besedo Medved, ter je rekel: «Nemci nas zaničujejo, a dostikrat sem že slišal: ,Schauen s', die Windischen können gut singen'». V starem veku, pripoveduje Ovid, je bil pesnik, ki je tako lepo pel, da sta celo kamenje in zverina hitela za njim, da sta poslušala petje. «Kako lepa more biti,» je rekel Medved, «šele slovenska pesem, ki je ukrotila tako zver kakor je nemčur!» Smeha ni bilo konca ne kraja in tudi Medveda sem si ohranil v srcu, ker je ljubil slovensko pesem in ljubil — kar je bilo najvažnejše — šentjurskega slavčka. Z isto ljubeznijo ga je nekoč na kolodvoru objel jurea iz Ptuja in takoj zapel «In še enkrat, gorenjska stran». Vsi navzoči, bilo je mnogo občinstva, so zapeli to Gustavovo pesem s spontano ovacijo, kojega priljubljenost pač nima para v slovenski glasbeni zgodovini. — To pa ni oviralo, da so mu nekateri vračali s kruto nehvaležnostjo. O tem pa pozneje. Povedati Vam moram, kako je bilo s pesmijo «O mraku». To pesem je Gustav izročil šentjurskemu dijaku Šukljetu, ki je bil pozneje zdravnik v Celju. Jaz sem bil takrat v kvinti, on pa v seksti. V Celju je bil takrat izboren dijaški pevski zbor. Pri tem nisem smel sodelovati. Kolegi so videli mojo veliko navdušenost za petje in iz na-gajivosti nisem smel peti poleg. Čital sem zato partiture sam doma. Od sestre sem podedoval citre, te sem popravil, z velikim trudom uglasil, postavil sem Gustavovo pesem «Tam za goro» za citre po vzorcu drugih za citre postavljenih not, vadil sem z desno roko spremijevanje, napev sem pa pel. Potem sem poiskal napev na prijemalni deščici in po dvamesečnem trudu sem to pesem s spremljevanjem že lepo igral. Iz načina, kako so bile strune na citrah razvrščene, pa sem našel «kvintni cirkel». Narisal sem si ga in spojil posamezne glasove, kakor n. pr. c e g — tako. da je nastal trikot. Vsi s tem kongruentni trikoti so podali dur trizvoke. Slično sem našel vse mol-načine in s tem. da sem spojil vsako četrto noto, sem dognal zmanjšani septimni akord in dognal, da so le trije mogoči. Zadevo sem dalje zasledoval tako dolgo, da sem našel temelje vsega general basa in da sem začel s četveroglasnim stavkom najpoprej v c-dur in končno v vseh tonovskih načinih. Tako sem začel skladati že v gimnaziji, kajti imel sem «trdo» glavo. Šuklje je torej prinesel «O mraku» v pevsko uro blagopokojnega pevskega učitelja Weissa. Kvartet Sigi, Rožman, Ožek, Šuklje jo je prvikrat zapel. Bilo je tako lepo, da šteje to med mojega življenja najlepše pevske spomine. Očarani smo poslali deputacijo k ravnatelju Končniku, naj pride poslušat. Prišel je in bil je vedno ves zavzet. Prosili smo. če se sme peti pesmica drugi dan v nedeljo v cerkvi. Takoj je dovolil, dasi ni imela pesem nič cerkvenega na sebii le besedilo je adaptiral,, naj se poje namesto «le vzbujaj mi na dom spomin» — «le vzbujaj mi na Bog' na Bog' spomin!» Ta je bila Končnikova — ta vb o g spomin. Pesem pa je v cerkvi očarala znova vse poslušalstvo. Vse je hitelo k Šukljetu, naj jim pesem izroči. On pa je ni hotel dati — pravi cerberus te divne pesmi de-vojke. Pa vse cerberstvo mu ni pomagalo nič! Za to sem poskrbel jaz. Ko so prejšnji dan v šoli pevci bog ve kolikokrat pesem zapeli, sem jim stal za hrbtom in tam pa tam sem vlovil in prepisal kak takt, nekaj pa sem si zapomnil iz glave tako. da sem doma skoro brezhibno sestavil partituro in zvečer ob 7. uri jo je moj kvartet že pel pri Zidarju v Faningerjevi hiši. Napravili smo izlete v bližnje sosednje kraj in peli smo «O mraku» in povsodi so si pesem prepisovali. V 14 dneh je postala. ne da bi bila natisnjena, sploh znana in last naroda. Na sličen način so se razširile skoro vse važnejše Gustavove pesmi, ne da bi bile poprej natisnjene. Vprašam: Kateri slovenski skladatelj se more ponašati s takim uspehom? V širši svet izven domovine pa je nosil slavo Gustavove pesmi ženski kvartet Tschampa, tako zvani «das berühmte österreichische Damenquartett», ki je v vseh evropskih državah prepeval «Pod nebom gre oblak, oblak ko ptič lehak». To pesem je Gustav spisal tudi moji nevesti Tončki Kavčičevi v spominsko knjigo; moji tašči gospe j Antoni ji Kavčič v Sv. Jurju pa je posvetil Orožen pesem «Tam za goro» z mnogimi kiticami (znani sta javnosti samo dve). Uglasbil je to pesem, ki je ponarodela, Gustav. Tako bi vedel še za marsikatero njegovo pesem svojo storijo, kako je n. pr. prepeval povsodi s sijajnim uspehom dr. Bela Stuhec «A zdaj mi v daljnem svetu» ali kako čarovito razpoloženje je ustvaril Hubad v Glasbeni Matici s «Savsko» ali kako je nekoč prepeval kvartet Glasbene Matice v Ljubljani pesmi za izdelovanje gramofonskih plošč, brez ozira na skladatelja, najlepše slovenske pesmi, in se je končno pokazalo, da je bilo od f"> pesmi ] 1 Gustavovih. Med boljše njegove pesmi spadajo še silno fino globoko občutena: «Oj talasi». «Zvečer», «Danici» s krasnim bariton-solom v molu, «Lahko noč. ljubo dekle», «Pericam», «Sredi vasi». Milada», «Mrzel veter» ali «Jutro» s za Gustava že zelo zamotano, rekel bi skoro «moderno» modulacijo in fino interpretacijo teksta. Pesem «Lipi» pa je moj tast rad prepeval, ker je spadala še v čas prvega probu-jenja Slovencev, pri katerem je on kot soustanovitelj lista «Slovenski Narod» iskreno sodeloval. O pesmi «Kje so moje rožice» je pripovedoval Gustav Janku Barletu: «Po večerji sem sedel h glaso-virju in naenkrat se je pesem sama pojav ila. Takoj sein jo zapisal: poklical sem ženo in igral enkrat. dvakrat in potem je ona zapela pi vo kitico. Začela je peti tudi drugo kitico, ali ni je dopela. oblile so jo solze in tudi mene.» Kako globoko je ta pesem ponarodela, naj povem, da je bil znameniti srbski skladatelj Milojevič s svojo soprogo v Celju. Ta je nastopila kot1 pevka iiv pela' «Kje so moje rožice». Vprašal sem, odkod imajo to pesem, pa- so mi odgovorili: «Slišali smo jo kot narodno pesem v Bosni!» Barle podaja tudi v svoji brošuri «Ipavci» zanimive črtice o pesmi «Slovenec sem». Dostavljam poročilu sledeče: Navdušenja, kakor smo doživljali s to pesmijo povsodi, ne opisujeim ReSi pa moram, da nas je ravno ta pesem najbolj dvigalu nad hlapčevsko sužnostjo, v kateri smo tuvali Slovenci kot za Avstrijo infei'ijorni narodič, ki niti kot tak ni bil pripoznan. Nekoč, kmalu po1 nsi-stanku «Celjskega Sokola», smo korakali .Sokoli iz Celja v Žalec skozi mestni park. Pri «WaldL hausu» nas je napadla nemška fakinaža. Napad so odbili Sokoli na za takratne Sokole primeren na>-čin. Prispevši v Žalec je grmelo navdušenih govorov. Starosta dr. Vrečko pa je prekosil s svojim govorom vse. Takrat je zaorila s krasnimi zvenečim tenorjem g. Pbrekarja iz Huma pesem' «Slovenec sem». Cele ure je zvenela, vedno in' vedno se ponavljajoč, in hipnotizirala vse navzoče v trajno navdušenje, ki ni več izginilo do končne narodne zmage nad tlačiteljeni; Te pesem; ako ni himna, nam je vsaj himno nadomestovala. Saj če je res, da je le ona pesem himna; ki nastane v boju, kakor je n. pr. nastala \farzel¡jeza v ognju — potem je «Slovenec sem» našia< specijalna himna Slovencev, dočim je «Naprej zastava Slave» del naše državne himne. Himna «Slovenec sem» se je rodila sicer v našem nekrvavem, a ne manj pomembnem boju z našimi zatiralci. «Ptujsko pevsko društvo», ki je vsako leto prirejalo koncerte v vseh važnejših krajih Slovenije, se je zahvaljevalo v veliki meri Tpavčevi pesmi za veliko privlačnost pevcev in poslušalcev; tako je dobilo glede narodne probu je pomen za veliko bodočnost našega naroda s pesmi jo Gustava. A Ipavčeva pesem se ni ustavila med mejami Slovenije: hitela je preko mej'med brate Hrvate, ki pa svoj čas še niso bili bogve kakšni brat ie. Le njih voditelji so že rekli: «Sočo bomo popili», a obstojala je mržnja med Hrvatom' in «prokletim Kranjcem». Tu je posegla Gustavova pesem vmes. Hrvati so jo vzeli za svojo, v vseli hrvatskih pesmaricah so bile Ipavčeve pesmi natisnjene in ako si hodil po Zagrebu v večernih urah, si slišal dostikrat popevati več slovenskih, oziroma Ipavčevih. zlasti Gustavovih pesmi nego hrvatskih. Tako so hile te pesmi magnet, ki je zbliževal oba naroda in orala se je ledina za prihajajoče velike momente v politiki in zgodovini. In ko je nastala res lepa, mlada Jugoslavija, ozaljšana z lovorjevimi venci dela vseh stanov, ki je pripravljalo vrednost našega naroda, da postane samostojen, se je bliščal na premnogih teli lističev napis Ipavčevih pesmi. Na tisoče in tisoče rok Srbov, Hrvatov in Slovencev je poseglo v prečnice državnega voza, potegnivši ga iz jarka sramotnega poniževanja — na svetovni plan. In brata Jpavca sta takrat kot heroja iz nebes posegla vmes. Slovenci smo bili rešeni in Gustav je zapel iz nebes s pesnikom: Jaz vem 7.a deželo, prelepo slovi. Vsak, kdor jo pozna, jo visoko časti. Slovenski deželi, slovenski deželi enake ne vem! Splošna ocena Gustava kot skladatelja. Niso vse pesmi Gustavove enako dobre. Kar jili je objavljenih v zadnjih letih njegovega-živijenja v «Novih Akordih», v publikacijah Glasbene Matice», kar se jih je našlo v zapuščini in kar jih je posvetil «Celjskemu pevskemu društvu», niso več na višku Gustavove muze. Nikakor pa to ne za-temni njegove slave, saj je za umetnika me-rodajno le najboljše kar ustvari. Gustav ni bil glasbeni učenjak, rla bi mu bila taka učenost stalni vir glasbenega ustvarjanja. Bil je rojen umetnik, ki je brez učenosti dosegel več kot marsikateri drugi z vso učenostjo. Rojen u metli ik pa ni vedno in neprestano iste dobrine umetnik, temveč dosega svojo višino le v gotovih hipih in zato so Gustavove skladbe maloštevilne in različne v kakovosti. So zgolj moški in mešani zbori in vse imajo najpreprostejšo glasbeno obliko (ein-fache Liedform). Večjih form Gustav ni ustvaril» Odlikuje pa se po veliki i n v e n e i t i i 11 izredni ljubkosti melodij tak o. d a g a v tem oziru ne prekosi nobeden slovenski skladatelj. Njegove pesmi so ponarodele, v tem tiči n j e g o v a velik a slava, 111 d i če bi njegove pes m i ne bile politično tako po m e m b 11 e, kot so r e s. Gustava slavimo torej ne le po glas-b enih z a s 1 u g a h za do 111 o v i n o. i e 111 v e č. i n to je najvišje, tudi zgolj kot u 111 e t -11 i k a. Kot tak je imel fin okus. in bridko se je pritoževal, če so 11111 njegove pesmi popravljali, recte kvarili. Dosiavek n jegove «Planinske rože» je imenoval «rep», obsojal je zmanjšani septimni-akord v pesmi «O mraku» in izpremembo šola pesmi «Slovenec sein» v Aljaževi pesmarici, najbolj pa barbarsko H-dur modulacijo v «Savski» v filistrski D-dur. Iz zgoraj povedanih črtic je razvidno, da je po-sezal globoko v otroško dušo. globoko v dušo neukega ljudstva in v muzikalno naobraženi svet. Budil in zbudil je v narodu veliko veselje do petja s svojimi lepimi pesmimi. Zbližal je z njimi Slovence in Hrvate in pripravil tako našo končno u jedi 11 jen je. Z a h v a 1 ¿1 G u stav u za vse to pa je bila dvomljiva. Pevci so se 11111 izkazovali pač vedno hvaležnim, četudi ne vsi v zadostni meri. Kolo», «Glasbena Matica» in pod mojim vodstvom« Celjsko pevsko društvo» so imenovali Ipavca častnim članom. Nepevci pa Gustava kot umetnika niso spoznali, spoznali so ga le za sicer zaslužnega moža. Ko je 8. avgusta 1908. umrl. je nastopila na njegovem grobu vrsta govornikov, ki so naštevali njegove vrline in zasluge. Nobeden pa ni zinil, da pokopavamo skladatelja. Kot zadnji govornik sem nastopil takrat jaz in nisem mogel drugače. nego, da sem poln gnjeva poudaril, da so siceršne zasluge Gustavove res velike, a da jih za presojo njegovega delovanja kar nič ne potrebujemo. Zadosti je in daleč vzvišeno nad vsem drugim. da je bil Gustav slovenski skladatelj po božji milosti, ki nam bo večno živel. Takrat mi je rekel g. učitelj Levstik v Celju: «Pogreb je bil res veličasten. — a če bi vas ne bi bilo. bi ga pokopali kot .navadnega' človeka». Nehvaležnosti pa še ni bila polna mera: trajala je še po smrti. Dočim se je Benjamina obče priznavalo, se za Gustava niso mnogo zmenili — menda, ker se njegove pesmi ne merijo na vatle.* V Celju imamo ulico Benjamina ipavca, dočim bi bilo edino pravično, da bi se imenovala «Ulica bratov fpavcev», in kar je najbolj značilno za gotove razmere med Slovenci: na spomeniku Gustavovem ne čitamo nikjer, da je bil pokojnik slovenski skladatelj, pač pa čitamo, da je bil «cesarski svetnik». — Zakaj? — Bog vedi. Morda je bilo to iz previdnosti?... A listi, ki je nosil božanstvo umetnika globoko v srcu, naš pesnik Aškerec. je Gustava spoznal in napisal 11111 je na grob globoko občutene vrstice. A menda je Aškerc vedel, kako malo cenijo umetnike v naši domovini —, in prepovedal je, da se zapiše njegovo ime pod pesnitev, in ni se smelo pisati v časnikih, da je on ustvaril te lepe spominske besede.** Napis pa slove dobesedno: t Cesarski svetnik D r. G u s t a v I p a v i c zdravnik, odlikovan z zlatim zaslužnim križem s krono in zlato kolajno ees. kr. kmetijske družbe, za Štajersko v Gradcu, častni župan občin Drainlje, Ponikva, Slivnica in Kalobje, častni član Glasbene Matice v Ljubljani, Celjskega pevskega društva in raznih drugih društev*** * 15. avgusta 1831 f 20. avgusta 1908. To nisi Ti, ki v temni tej gomili \ domače zemlje naše tiliein krili ležiš, molčeč! Smrt le telo je Tvoje strla, a pesem Tvoja sladka ni umrla: ž 11 jo j vred med nami danes še živiš! Dokler po svetu hodil bo Slovenec, 11a grobu Tvojem ne usahne venec: tu zelenel in dišal bo navek! Iz srca so privrele melodije, Ti nežne, polne poezije, v rojakov srcih našle so odjek! (Dalje prihodnjič.) Naši skladatelji. Anton Jobst je bil rojen dne 12. septembra 1894. na Brdu pri Šmohorju na Koroškem. Prve glasbene nauke sta 11111 dala njegov oče, organist ra v notam in stric Grafenauer. organist pri Svetem križu v Beljaku. Po prizadevanju takratnega poslanca Grafenauerja je leta 1910. vstopil v ljubljansko orglarsko šolo in jo je leta 1912. absolviral z odličnim uspehom. Nastopil je službo organista v Žireh. Med svetovno vojno je bil vojak in ujet v italijanskem ujetništvu. Po povratku od tam je zopet prevzel službo organista v Žireh, kjer je tudi posojilnični tajnik in posestnik menjalnice. Glasbene študije je zasebno nadaljeval in pridno zasledoval razvoj novejše glasbe. Velika opora v opozorilih in nasvetih 11111 je bil njegov nekdanji učitelj, profesor Stanko Premrl. — jobstove skladbe so izšle večinoma v Cerkvenem glasbeniku», sam pa je izdal Šest cerkvenih pesmi» (I92"5). štiri postne pesmi». Sv. trije kralji», «Devet Marijinih pesmi (1926). Maš ne pesmi» (1927). V rokopisu ima mnogo cerkvenih in svetnih pesmi za moški, ženski in mešan zbor. Morda tudi radi tega, ker mečejo mnogi Gustavove in Benjaminove pesmi vse v en koš. ** Dragocena Aškerčeva literarna zapuščina, ki še ni natisnjena. *** «Kolo» ni navedeno! Pevska društva. Ljubljanska župa Jugoslovenske Pevske Zveze. Ž u p 11 a kronika. V oktobru in novembru so se vršile tri od-borove seje. Vsem včlanjenim društvom so bile razposlane po en izvod skladb E. Adamiča «Oče naš» ter F. Juvanca «Budnica», ki sta določeni za izvajanje pri skupnem nastopu na župnem koncertu 15. aprila 1928. (na belo nedeljo). Poleg tega so društva prejela tudi po en izvod Pavčičevih «Trije moški zbori». Note je vrnilo Pevsko društvo \ Dolenji vasi pri Ribnici, ker ne deluje, ter Št. Jakobski pevski zbor v Ljubljani, ki je poslal obenem izjavo, da izstopa iz župe, ker ni samostojno društvo in nima premoženja. — Ljubljanska župa je bila 22. oktobra 1927. zastopana pri sprejemu hrvatskega pevskega zbora «Kolo» iz Zagreba po ravnatelju Hubadu, ki je «Kolaše» pozdravil ter jim zvečer pri koncertu v Unionu v imenu župe izročil venec. — Ljubljanska pevska društva so nastopila kakor običajno vsako leto o Vseli svetili na grobovih pri Sv. Križu, in sicer pred Krekovim spomenikom in na izrecno željo /veze slovenskih vojakov iz svetovne vojne tudi na vojaških grobovih, kjer so zapeli pod vodstvom župnega pevovodje Prelovca štiri žalostinke. Nastopa se je udeležilo 108 pevcev. — Nad 50 ljubljanskih pevcev se je udeležilo dne 4. novembra tudi pogreba gospe Milene Žerjavove ter ji je /apelo tri nagrobnice. — Ž u p 11 i arhiv (glej rubriko Nove skladbe in izdaje)! Ž u p n i koncert i 11 letni redni občni zbor v ljubljanski župi včlanjenih društev se bo vršil 15. aprila 1928. leta (na belo nedeljo). Društva naj čimprej pošljejo župnemu odboru izjavo, da bodo na koncertu sodelovala ter naj vsaj en mesec pred koncertom pošljejo program, s katerim žele sodelovati. Naroče naj tudi čimprej obe skladbi («Oče naš» iu «Budnico»), ki sta namenjeni /a skupni nastop. Posamezni izvod stane I Din. S to malo odškodnino, ki gotovo ne bo v pretežko breme posameznim zborom, vsaj deloma pokrijemo nabavne stroške, ki dosegajo domala 2000 dinarjev. Mesečnih poročil, prepisov letnih rednih občnih zborov in kratke zgodovine posameznih društev še vedno niso poslala vsa včlanjena društva. Izmed podeželskih /.borov moramo pohvalno omeniti pred vsem pevsko društvo «Zvon» iz Trbovelj, ki vzorno deluje v zmislu okrožnice štev. 30. Ako posamezna društva ne pošljejo vsaj prepisov svojih letnih občnih zborov, župa ne ve, ali društvo sploh še deluje in obstoja ali ne. Kratko zgodovino društev pa neobhodno potrebuje uredništvo Pevskega almanaha, katerega izda J. P. Z. v Beogradu. Društva naj sama sebi pripišejo, ako v almanahu ne bodo niti omenjena. Članarino je večina včlanjenih društev plačala, kar z radostjo ugotavljamo. So pa še društva, tudi v Ljubljani je še eno, ki imajo gluha ušesa za vse naše opomine. Znane so nam predobro denarne razmere društev, zato tudi ne postopamo rigorozno po pravilih in jih ne črtamo kot člane; pričakujemo pa vsaj, da se društva, ki ne morejo plačati, opravičijo, oziroma zaprosijo za popust ali popolno oprostitev plačevanja članarine. Nered in polovičarstvo naj bi končno izginila iz naših društev. 111. letni redni občni zbor J. P. Z. se vrši letos v Zagrebu. Prvotno je bilo določeno, da se zbor vrši 26. in 27. novembra, pozneje je bil preložen na 10. in 11. decembra letos. Društva bodo o tem pravočasno obveščena. Želeti je, da bi društva poslala svoje zastopnike na občni zbor, kolikor jim dopuščajo denarna sredstva, druga društva pa naj bi svoje želje izrazila pismenim potom preko župe, ki jih bo skušala po svojih delegatih na zboru uveljaviti. Slovensko pevsko društvo K rakovo-Trnovo v L j u b 1 j a n i si je izvolilo na svojem VIII. rednem letnem občnem zboru, ki se je vršil 9. oktobra t. 1., naslednji odbor: A.Lokar, predsednik; J. Perdan, podpredsednik; F. Vidma;, tajnik; F.Kardelj, blagajnik; I. Skuk. arhivar; odborniki: B. Pirkovič, I. Šavs, V. Breskvar in F. Trinkavs. Slike pevskih zborov priobčimo po možnosti v prihodnjih številkah «Zborov», zato prosimo včlanjena društva, da pošljejo župi po dva dobra, jasna primera, od katerih enega porabimo za reprodukcijo v «Zborih», drugega pa shranimo v župnem albumu. Tajnik. Združeni ljubljanski moški zbori so na praznik Vseh svetih zapeli na pokopališču pri Sv. Križu Mendelssohnovo «Beati mortui» in Ferjančičevo «Nagrobnico», na vojaških grobovih pa Pavčičevo «Spomladi vse se veseli» in Prelov-čevo «Oj, Doberdob!». Petje bi bilo prav lahko enotnejše, ubranejše, da so pevci omenjene skladbe vsak v svojem društvu temeljiteje naštudirali in se udeležili dopoldanske skupne vaje v Glasbeni Matici. Ljubljanska župa J. P. Z. naj zato že sedaj določi nagrobnice za prihodnje Vse svete in naj zahteva od društev, da jih tekom leta točno in zanesljivo naštudirajo. Pevci, ki pa nimajo zmisla za skupno petje in predpisanih nagrobnic ne znajo, naj se skupnih nastopov vseh ljubljanskih zborov ne udeležujejo! V tem oziru je treba enkrat napraviti red. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani priredi prihodnjo pomlad koucertno turnejo na Češkoslovaško, kjer nastopi v Čeških Budjejovicah, Plznu, Pragi. Olomucu, Brnu in Bratislavi. Na povratku priredi zbor koncert tudi na Dunaju. Povsod bo izvajal zgodovinski, moderni in najmodernejši program slovenskih in jugoslovanskih skladb, poleg najboljših slovenskih narodnih pesmi. Turneje se udeleži 100 pevk in pevcev pod vodstvom mojstra ravnatelja Mateja Hubada. Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» je nameravalo začetkom decembra prirediti koncert s sporedom ženskih in mešanih zborov iz naše nove zborovske literature. («Zbori», rokopisi.) Ker je pa itak preveč koncertnih prireditev in so po večini vse slabo obiskane, je koncert preložilo na začetek pomladi. Slovensko pevsko društvo v Ptuju nekaj časa ni delovalo. Sedaj je zopet oživelo. Nastopilo je pri prireditvi Ciril-Metodovih podružnic. Nadejamo se, da kmalu nastopi s samostojnim koncertom in da si zopet pridobi sloves svojih tradicij. Jamstvo za to ima v svojem delovnem pevovodji Krasu. Pevsko društvo «Lipa» v Litiji je priredilo dne 8. decembra t. 1. koncert. Po večini je izvajalo jerebove skladbe in Pavčičevo «Lenko». Sporeda nam 11 i poslalo. Hrvatsko pjevačko udruženje «Lisinski» je dne 5. novembra t. 1. praznovalo 40letnico, odkar je prvič javno nastopil priljubljeni zagrebški operni in koncertni pevec Frnest vitez C a 111 m a r o 11 a, zaslužni član «Lisinskega», z vzorno uspelim koncertom, na katerem je pod vodstvom K. Bara novica izvajal zbore Čerepnjina, Bartoka, Kre-neka, Kodalyja, Hindemitha, Axmana in Kričke. Izredno težak spored je zbor «Lisinskega» prednašal z največjo preciznostjo ter ga je kritika prištela po inteligenci, muzikal-nosti in duhu, ki v njem vlada, med najboljše zbore v Evropi. Jubilant je na koncertu zapel arijo Eleazarja iz opere «Židovka», in «Zorko moja» iz opere «Porin» s svežim iu toplim glasom, ki si ga je vkljub 69. letu starosti ohranil kot plod solidne, belkantistične šole. Cammarotto so počastili z venci in darili, publika ga je viharno aklamirala, kralj pa ga je odlikoval z redom Sv. Save III. razreda. Hrvatsko pjevačko društvo «Zora» iz Karlovca, ki se šteje danes med najboljša hrvatska pevska društva, je koncer-tiralo v avgustu v Frankfurtu. Izvajalo je hrvatske, srbske in slovenske zborovske skladbe z velikim uspehom. Zbor je nastopal v hrvatskih narodnih nošah pod vodstvom svojega agilnega pevovodje Davida M e i s 1 a. Poleg «Kola» je tudi «Zora» v inozemstvu pridobila jugoslovanski zborovski glasbi ugled in spoštovanje. Ob priliki proslave petdesetletnice obstoja Srbskega pevskega društva v Zagrebu se vrši v dneh 9. in 10. decembra letošnji kongres J. P. S. Na slavnostnem koncertu bo Srbsko pevsko društvo izvajalo v prvem delu cerkvene skladbe Mokranjca, Konjoviča in Manojloviča, v drugem delu pa posvetne zbore Adamiča, Štolcerja, Odaka, Mokranjca in Gotovca. Na kongres bo poslala Ljubljanska župa J. P. Z. svoje zastopnike, udeleže naj se ga pa tudi odposlanci posameznih v Zvezi včlanjenih pevskih društev in zborov! Vabila s podrobnim sporedom kongresa so pravočasno prejeli. Zgodovina pevskih društev.* Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» v Ljubljani je bilo ustanovljeno leta 1905. in je v začetku svojega življenja — kot vsa slovenska pevska društva — služilo predvsem narodni probudi s prirejanjem narodnih veselic in s sodelovanjem na narodnih slavljih. S prvim poskusom koncertnega udejstvovanja je začel med svetovno vojno umrli učitelj Vaš te, ki je zbor «Ljubljanskega Zvona» leta 1910., v dobi najhujše avstrijske reakcije nasproti kipečemu na-cijonalnemu pokretu Slovencev, vodil v prestolico kraljevine Srbije v Beograd. Društvo je bilo takrat gost kralja Petra in regenta Aleksandra, njegov izlet v Beograd je pomenil važno srčno zbližanje dveh plemen, hrepenečih vzpo-rediti svojo duševnost v skupni državi. Slovenska pesem je bila posredovalka. Zaradi izleta v Beograd je moralo društvo pretrpeti marsikatero šikano avstrijskih vladnih krogov in bati se je bilo njegovega razpusta. Po Vaštetovem odhodu v Trst je prevzel artistično vodstvo «Ljulbjanskega Zvona» tedanji zborovi namestnik Mateja Hubada v Glasbeni Matici, pevovodja Zorko Prelovec. Z njegovim nastopom je društvo jadrno preokrenilo v čisto umetniško smer. Idealnemu pevovodji se je bilo spočetka boriti ne le proti zastarelim nazorom počitalniške dobe, njemu je pripadla naloga, da je iz skromnih sredstev in kljub predsodkom proti koncertnemu petju v lastnem pevskem organizmu izklesal z brezprimerno požrtvovalnostjo in polnim osebnim žrtvovanjem pevski zbor in ga je tekom 17 let privedel do sedanje višine. Pod njegovim vodstvom jc zbor «Ljubljanskega Zvona» (moški, ženski in mešani) priredil do danes 51 koncertov v Ljubljani, po Sloveniji v Rogaški Slatini, Laškem, Rimskih Toplicah, Hrastniku, Zagorju, Trbovljah, Kranju, na Viču in v Kočevju, zunaj Slovenije v Beogradu in Zagrebu. Izvajal je novejše umetne skladbe slovenske, hrvatske in srbske zborovske literature, posebno pažnjo pa je posvečal tudi izvajanju jugoslovenskih narodnih pesmi. — Razširjene meje ožje domovine so zahtevale širše udejstvovanje «Ljubljanskega Zvona». Društvo je leta 1920. odpomoglo pomanjkanju dobrih zborovskih skladb s tem, da je začelo izdajati skladbe, od leta 1925. dalje pa izdaja glasbeno revijo «Zbori», ki jo ureja Zorko Prelovec, in prinaša moške, ženske in mešane zbore srbskih, hrvatskih in slovenskih skladateljev ter je ta revija razširjena po vsej državi SHS., po Primorju in celo v Ameriki. Že dve leti ima list tudi prepotrebno književno prilogo. — Zastavo pevskega društva «Ljubljanski Zvon» je kralj Aleksander odlikoval z redom Sv. Save IV. razreda. Pevsko društvo «Zvon» v Trbovljah je bilo ustanovljeno leta 1893. Prvemu odboru je predsedoval Pankracij Gregorc. prvi zbor je štel 11 pevcev. Po ustanovitvi je bila «Zvonova» naloga v Trbovljah, kjer so tujci z vsemi mogočimi sredstvi raznarodovali ljudstvo, predvsem vzbujati in ustvarjati narodno zavest. V tej propagandni in boriteljski dobi so iz ust Zvonašev mogočno donele pesmi «Mi smo, mi!», «Mi vstajamo!», «Mladini!», «Zvezna», «U boj!», «Jadransko morje», «Slovenec i Hrvat» itd. Leta 1894. je «Zvon» pristopil kot član k ljubljanski Glasbeni Matici, povečal je moški zbor, ustanovil ženski in mešani zbor ter imenoval za svoja častna člana Petra Erjavca in Ferda Roša. Leta 1896. se je društvo preosnovalo v «Pevsko in tamburaško društvo Zvon» z izpremenjenimi pravili. Društvo je šele leta 1910. proslavilo 151etnico svojega obstoja z jubilejnim koncertom, izpremenilo zopet pravila, opustilo tamburaški zbor in se * Pod to rubriko bomo odslej priobčevali kratko zgodovino naših pevskih društev, da jo otmemo pozabnosti, kajti stara generacija pevcev lega v grob in malo društev ima urejeno kroniko. Za danes priobčujemo zgodovini dveh «Zvonov», v bodoče pridejo na vrsto druga društva, če nam bodo seveda njihovi tajniki poslali podatke. Upanja imamo malo, ker so tajniki pevskih društev v uredništvu «Zborov», kar se tiče dopisovanja, po dosedanjih izkušnjah — z redkimi izjemami — prav slabo zapisani. Naj se poboljšajo! — Po možnosti bomo prinašali tudi slike zborov. O p. u r e d. nazvalo zopet «Pevsko društvo Zvon». Leta 1912. je pristopilo k Zvezi narodnih društev ža Štajersko in Koroško, leta 1914. je izvolilo P. Feštajna za svojega častnega člana. Po vojni je «Zvon» zopet oživel in začel pridno gojiti zborovsko petje v moškem in mešanem zboru, praznoval je leta 1920. društveno 251etnieo in 1925. društveno 30letnico z resnimi pevskimi koncerti. Povojna razvojna doba «Zvona» je umetniško-ustvarjajoča, petje se goji zaradi umetnosti same, zbor je discipliniran, izpopolnjen in si nalaga težke naloge. Njegov artistični vodja je že lepo vrsto let pevovodja Oskar Moli, pod čigar vodstvom prireja «Zvon» redne koncerte in je sodeloval na vseh velikih koncertih Zveze slovenskih pevskih zborov, oziroma Ljubljanske župe J. P. Z. v Ljubljani. — Posebno naklonjen je «Zvonu» skladatelj Emil Adamič, ki mu je poklonil več izvirnih skladb. Društvo šteje danes 40 izvršu jočih članov (22 pevk in 18 pevcev) ter 67 podpornih članov, v arhivu ima 76 mešanih in 90 moških zborov. Letošnji odbor: Inž. P. Verbič (predsednik). 1. Deželak (podpredsednik), F. Lavrini (tajnik), F. Perme (blagajnik), F. Cukjati (arhivar); odborniki: Grilčeva, Alfa-cius, Moli in Ravnikar. Društvena uprava funkcijonira brezhibno. Glasbeni listi. «Pevec.» Glasilo Pevske Zveze. Št. 9.—10. V. Vodopivec jo v uvodnem članku orisal življenjepis in skladateljsko delovanje Ivana Laharnarja, A. Dobronič razkriva v razpravi «Riječ o obradbi i harmonizaciji pučkih melodija svoje stališče o imenovanem problemu. Slede običajne rubrike: Vest-nik Pevske Zveze. Iz naših okrožij. Iz koncertnega življenja. Nove skladbe. Iz glasbenih listov. Razne vesti. List krasi slika godbe dravske divizije z višjim kapelnikom dr. J. Če-rinom. V glasbeni prilogi objavlja A. Dobronič tri priredbe hrvatskih narodnih pesmi. — «Pevec» pohvalno vrši svojo nalogo, je vzoren učitelj in vzgojitelj v «Pevski Zvezi» včlanjenih zborov in si je pod novim urednikom dr. A. Dolinav-jem v splošnoglasbenein oziru znatno razširil obzorje. Svojemu tovarišu želimo le še mnogo naročnikov iu podpornikov! «Cerkveni glasbenik.» Vsebina št. 9. in 10.: Dr. F. Kimovee, Slovensko cecilijanstvo; dr. Jos. Mantuani, Janez Pierluigi iz Palestrine; Fran Ferjančič, Monsignor Mihael Arko; Anton Jobst, Prijateljem «Cerkvenega glasbenika»; Roman Pahor, Zopet dvoje novih orgel; Ivan Mercina, Priporočljiva omejitev v uglaševanju cerkvenih zvonil; Franc Kramar. Katere stare cerkvene pesmi z napevi sem zapisal med slovenskim narodom? Vinko Vodopivec, Avtorsko pravo; Franc Klančnik, Organist ali cerkvenik; Orgle v mariborski škofiji; Koncertna poročila; Dopisi; Oglasnik za cerkveno in svetno glasbo; Naši glasbeni listi; Razne vesti; To in ono; Darovi za «Cerkveni glasbenik»; Glasbeno zrnje; Listnica uprave; Naše priloge; Glasbena priloga obsega osem strani in prinaša skladbe Klemenčiča. dr. Dolinarja in Antona Jobsta. «Sveta Cecilija.» Sv. 6. Vsebina: Dr. Ant. Goglia, Hrvatski glazbeni zavod u Zagrebu; Dr. Jos. Vajs, Novo izdanje staro-slavenskog misala; Dr. Jos. Mantuani, Frančišek Ksaver križman; Iv. Kokot, Čestitajmo i mi Donu Mocquereau-u!; L. Šafranek-Kavič, Ernest vitez Cammarota; Dr. J. Andrič, Drugo operno djelo Luje Šafraneka-Kavica; Iv. Jagodic', Crkveno pjevanje u Pagu; Kalper, Koncertna sezona u Splitu; L. Šafranek-Kavič, Početak jesenske sezone u Zagrebu; Janko Barle, Božične igre u Južno j Srbiji. Pod običajnimi rubrikami sledi nebroj vesti, dopisov, poročil itd. V glasbeni prilogi je objavljenih 5 cerkvenih skladb Rudolfa Taclika, Franje Pokaza in dr. Fr. Mlinarja-Cigaleta. «Sveto Cecilijo» ponovno priporočamo v naročbo vsem pevskim društvom in prijateljem glasbe. Nudila jim bo jasen razgled po širnem glasbenem svetu! «Gledališki list» je ob začetku sezone pod uredništvom Otona Župančiča in v izdaji uprave kr. narodnega gledališča zopet začel izhajati. Cena vsaki številki je 4 Din, abonenti dobivajo list zastonj. Za boljše razumevanje v drami in operi uprizorjenih in izvajanih del je bil gledališčni publiki prepotreben. Posetnikom opere so bili Balatkov članek, francoski in germanski «Faust», Štritofovo razmotrivanje o Pro-kofjevi operi «Zaljubljen v tri oranže» in M. Poličeva razlaga Konjovičeve opere «Miloševa ženidba» gotovo dobrodošli. «Glazbeni vjesnik.» Mjesečnik za promicanje glazbene kulture. Glasilo Hrvatskega Pjevačkega Saveza v Zagrebu, Mažuraničev trg 16/1. Urednik: dr. Pavao Markovac. Letna naročnina le 25 Din. Št. 10.: O našim pučkim popjevkama. 0 padanju intonacije kod zborova bez pratnje, uzroku ovoga 1 načinu da se spriječi. Kazalište. Koncerti. Iz uredništva. Vijesti Hrv. Pjev. Saveza. Naša društva. Sitne vijesti. List prinaša pogodeno sliko dr. Božidara Širole. — Naše pevovodje opozarjamo zlasti na članek dr. P. Markovea «O padanju zborova». «Glazbeni vjesnik» toplo priporočamo v na-ročbo našim zborom! «Jugoslavenski muzičar,» št. 10., II. skrbi v organizacijskem pregledu za reševanje vprašanj v organizaciji Saveza muzičara, v glasbenem pregledu poroča M. Bravničar o operi «Zaljubljen v tri oranže», F. X. Pauer o glasbenem življenju na Reki, L. M. Rogouvski oglaša zanimiv poziv «Drugovima, slavenskim muzičarima!», dr. B. Širola piše o Josipu štolceru-Slavenskem, A. P. Bersenjev «O bolgarski muziki». Redakcija lista je v Zagrebu, kino Music-Hall, letna naročnina znaša 48 Din. «Hrvatska narodna pjesma.» Mjesečnik za promicanje hrvatske narodne glasbe prinaša v zadnjih zvezkih rektorja F. Lhotke moški zbor «Banda udarala» po hrvatskih narodnih motivih, efektno, (lasi ritmično enolično skladbo, dalje J. Caničeve priredbe hrvatskih ter B. Berse dalmatinskih narodnih pesmi za moški zbor. «Kulisa.» Časopis za kazalište, kino, variete, društvo i šport. Izhaja v Zagrebu, Samostanska ulica 9. Celoletna naročnina 100 Din. Po vsebini in opremi priporočila vredna revija. «Razgled.» Slovenska družabna revija. Uprava v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 7/II. Celoletna naročnina 80 dinarjev. List posveča veliko pažnjo tudi gledališču, je bogato ilustriran in zasluži, da ga naroči vsaka družina. «Vžstnik pžvecky a hudebni,» glasilo Pevecke Obce Česko-slovenske, se poleg člankov o spominih na Karla Bendla, o dr. Vaclavu Matysu, t J- O. Černyju in br. Krande posveča predvsem pripravam za češki pevski festival o Veliki noči 1928. v Pragi. «Tempo.» Listy Hudebni Matice. Redaktorja Boleslav Vo-mačka in Stanislav Hanuš. Letnik 1927., št. 1. Dosedanji Listy Hudebni Matice so si izvolili naslov «Tempo». Poleg priobčene pesmi Ant. Sove poroča Vomačka o glasbenem festivalu v Frankfurtu, dr. Božidar Širola podaja informacije o svojem oratoriju sv. Cirila in Metoda, Mirko Očadlik kritično presoja pomen skladateljskega dela Karla Bendla. dr. Vlastimil Blažek opisuje pomen Bertramke za stvarjanje Mozarta. V ostalih rubrikah je zbranih nebroj glasbenih vesti, tikajočih se češke in inozemske glasbe. — Druga številka «Tempa» je posvečena jugoslovanski glasbi. Dr. M. Mi-loje Milojevič je prispeval s člankom «Současny stav hudebni kultury srbske», dr. B. Širola poroča o hrvatskem glasbenem življenju, A. Lajovic pa piše o krizi v slovenskem glasbenem življenju. Bogata številka je opremljena na naslovni strani z Meštrovičevo sliko «Glasba», v prilogi pa prinaša tudi slike dr. M. Milojeviča, P. Konjoviča, St. L. Hri-stiča, dr. B. Širole, J. Šolcerja-Slavenskega, M. Tajčeviča. A. Lajovica, E. Adamiča in L. M. Škerjanca. — Prvak čeških glasbenih listov naj prejme za propagandno številko jugoslovanske glasbe odkrito priznanje! «Hudebni vycliova» št. 7.. 8. in 9. imajo zanimivo vsebino. Poročajo o mednarodni glasbeni razstavi v Frankfurtu, o glasbi na bolgarskem konservatoriju v Sofiji, o glasbi v ruskih legijah, o Karlu Bendlu. o Bertranki kot bivališč'! Mozarta v Pragi, o indijanski godbi itd. List vestno zasleduje v drobnih poročilih razvoj glasbenega življenja na Češkoslovaškem in v inozemstvu. Nov glasbeni list. Prejeli smo naslednji oklic: Potpisani su odlučili, da u svojoj redakciji pokrenu jedan stručni muzički časopis pod imenom «Muzika», koji če izlaziti sva-kog prvog u mesecu v Beogradu, počev od l. januara 1928. godine. «Muzika» če biti stručni časopis, koji če se intereso-vati svima pitanjima muzičke umjetnosti i kulture. Stoga če donositi članke, eseje i naučne študije posvečene rau-zičkoj prošlosti i problemima tradicionalističkog shvatanja, isto kao što če se sa osobitim interesom baviti i pitanjima modernijih pravaca. «Muzika» če imati i zaseban deo posvečen muzičkom životu n celoj našoj otadžbini, kao i muzičkom životu u velikim svetskim muzičkim središtima, prvenstveno slovenskim. Kao stručno glasilo ono če vrlo rado otvoriti svoje stupce, pa eventualno i zasebne rubrike i ustanovama koje rade na podizanju i razvijanju muzičke umetnosti u nas. «Muzika» če s vremena na vreme i pojedine cele brojeve posvečivati kakvoni važnom pitanju, ili ču, toga radi izdavati zasebne sveske. «Muzika» če stručno ocenjivati sve muzičke publikacije dostavljene redakciji na prikaz. Zauzimače se da kompozicije domačih autora budu i izvedene (u zemlji ili na strani), pa eventualno i na intimnim muzičkim sastancima u redakciji. «Muzika» če u svakom broju imati i muzički dodatak — naiuie četiri strane notnog teksta, štampan najmodernijom tehnikom. «Muzika» če strogo voditi računa o stilu i načinu izlaganja u nat-pisima koje štampa. Isključuje svaku polemiku lične pri-rode, jer «Muzika» hoče da bilde objektivno stručno glasilo. «Muzika» če za sada izlaziti u 2000 primeraka oktavnog oblika, a priloži u njoj biče štampani prema želji pisca, čirilicom ili latinicom. «Muzika» če honorisati svoje sarad-nike s tim da če muzički dodatak ostajati svojimi autorova. Veličinu honorara za prvo vreme liemoguče je odrediti, jer če ona zavisiti od prihoda koje list bude imao. Docnije če se odrediti stalni honorar po strani (odnosno tabaku). Potpisani se nadaju, da godišnja pretplata za «Muziku» ne če iznositi više od 100 dinara (odnosno 50 i 25 dinara za pola i četvrt godine). Redakcija n Beogradu, Nemanjina ul.24. Podpisani: Dr. Miloje Milojevič, Kosta P. Manojlo-v i č, Rikard Schwarz. «Nova Muzika». Z novim letom začne izhajati v založbi ljubljanske Glasbene Matice dvomesečnik «Nova Muzika». Uredništvo lista je prevzel skladatelj Emil Adamič. Dvomesečnik bo posvečen v prvi vrsti novi vokalno-instruinen-talni in instrumentalni glasbi, ki je s prenehanjem «Novih akordov» ostala brez pobude in zaščite. Ves ta čas, t. j. skoro II let, kar pomeni v razvoju glasbe, zlasti v sedanji dobi, velikanski korak naprej. Slovenci pa tudi Hrvatje in Srbi. z malimi izjemami, nismo videli nikakih tiskanih klavirskih skladb, le dvoje ali troje zvezkov solospevov v izdaji Glasbene Matice, še manj pa skladb za razne druge instrumente. Po pravici tožijo naši pevci-solisti, naši pianisti in vijolinisti ter ljubitelji drugih instrumentov, da so v veliki zadregi pri sestavljanju programov za svoje produkcije in koncerte in morajo, hočeš-nočeš posegati po tujem blagu, ker novega domačega nikjer ni. Z enako pravico se pritožujejo naši skladatelji, videč, da njihovih skladb nihče ne objavlja. Preden pridejo v tisk, lahko mine leto in več. a v sedanji dobi rapidnega glasbenega napredka zastare skoro čez noč. In vendar hočemo tudi mi korakati /. novo muziko novim ciljem nasproti. Pri konservativno orijentirani naši publiki bo morda spočetka «Nova muzika» zadela ob upor, toda naš mladi, borbeno ubrani naraščaj hoče nova pota, hoče med svet, mora živeti z živimi. Tudi veliki glasbeniki preteklih dob so bili za svojo široko okolico revolucijonarji; danes pa so le etapa na neskončnem potu glasbe k novim, velikim ciljem. S spoštovanjem gremo mimo njih — naprej. — «Nova Muzika > hoče sedaj odpomoči produktivnim in re-produktivnini umetnikom ter glasbenim ljubiteljem. Dati hoče solistom vseh panog novo. dobro umetniško gradivo, za napredkom hrepenečhn skladateljem zatočišče in prostor za objavo njihovih novih umotvorov, široki publiki vpogled \ novo ustvarjanje in preorijentacijo v moderni smeri. — «Nova Muzika» bo izhajala spočetka vsaka dva meseca na 16 straneh v formatu «Novih Akordov» ter bo imela glas-beno-književno prilogo. V prvem zvezku, ki izide v začetku januarja prihodnjega leta, bo objavila solospeve s klavirjem skladateljev: L. M. škerjanca. Matije Bravničarja. Marija Kogoja. Slavka Osterca ter klavirski skladbi Miho-vila Logarja in Srečka Koporca, glasbeno-književna priloga pa članke o novih glasbenih smereh itd. — Predvidena naročnina za vse leto bo znašala 60 Din. Uredništvo in npravništvo sta v Glasbeni Matici v Ljubljani. Nove skladbe in izdaje. Božični dar naši klavirski mladini! V založbi! pevskega društva «Ljubljanski Zvon» izide šb pred prazniki I) e s o t povesti za našo klavirsko mladino, skladatelja Vasilija M i r k ai Zbirka lahkih rondojev na podlagi narodnih pesmic: O čuku in sovi, o črnem kosu, o samotnem potniku, obarčici na morju, o rožmarinu, o rožicah na polju, o veselem pastirčku, o škrjanoku) o meglici nad jezerom, o vojaškem bobnu. Zanimiva edicija bo naprodaj v vseh knjigarnah, naroča se pa lahko tudi pri založniku, pevskem društvu «Ljubljanski Zvon» v Ljubljani. V založbi Ljubljanske župe J. F. Z. so izšle sledeče skladbe: M oški zbori. E. Adamič: «Slov.o», nagrobnica (cena partituri 1 Din), Sti Premrl: «Blagor mu», nagrobnica (t Din), E. Adamič: «Čuj nas zemlja! (I Din). «Ti in jaz» (1 Din), «Kje si svojie lice uraila? (1 Din), «Zdravita» (L Din); F. Juvanec: «M o 1 i te v n e o d r e -še n i h» (1 Din), «Bud nie a» (1 Din); E. Adamič: «Oče naš» (1 Din). — Mešani zbori. E. Adamič: Šest na-r o d n i h pesmi (4 Din), «V so n o č p r i p o t o c i» (1 Din). Po navedenih cenah dobe skladbe le v Ljubljanski župi J. P. Z. včlanjeni zbori, za nevčlanjena društva jo cena dvoj n a; E. Adamičev «Oče naš» stane zanje 4 Din. Skladbe razpošilja Ljubljanska župa J. P. Z. «Sveta noč!» Uglasbil dr. Gustav I p a v i c, za dvoglasno petje s klavirjem priredil Josip Pavčič. Založba «Jug», Ljubljana. Iskrena pesmica■ za otroke, primerna za božični večer in božične prireditve. Dobi se v vseh knjigarnah in pri Jugoslovanski Matici v Ljubljani. Naj izrine iz naših družin nemške božične pesmi! Gena partituri 7 Din. «Slava delu!» Delavska hiniuaj na besedilo Engelberta Gangla uglasbil Zorko Prelovec. Založilo in izdalo pevsko društvo «Ljubljanski Zvon». Gena partituri 1 Din, Učinkovit in hvaležen moški zbor! Josip Pavčič: «Lenka», mešan zbor s klavirjem na Oton Župančičevo besedilo iz «Cicibana». Založilo pevsko društvo «Ljubljanski Zvon». Cena skupni partituri 12 Din, zborovski 1 Din. — Ponovno priporočamo društvom to dražestno skladbo v nakup in izvajanje! «Pastirci iz spanja.» 16 božičnih pesmi. Cvekovi, Gerbičevi, Vavkuovi in drugi liapevi. Za mešani zbor uredil Josip Sicherl, organist v pokoju. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena partituri 36 Din, glasovom po 6 Din. Zbirka skromnih in v silno skromno harmonično obleko odetih starih, nekdaj priljubljenih božičnih pesmi, ki bo pa našla pri vseh, naši novi, moderni cerkveni glasbi nedostopnih organistih lepo število oboževalcev. Za zelo šibke zbore — dobra hrana in nič več! «Kraljici miru.» Tri Marijine pesmi za soli in mešan zbor s spremi je vanjem orgel zložil P. H. Sattner. Založil ljubljanski frančiškanski samostan. Cena partituri 20 Din. — Tri lepe, po obsegu daljše, zelo blagoglasne, pevne pesmi, ki bodo dobrini cerkvenim zborom brez dvoma všeč. Mi jih radi priporočamo! V založbi pevskega društva «Ljubljanski Zvon» v Ljubljani so izšle in SO' naprodaj sledeče skladbe: 1. Anton Lajovic: P'e s m i samot e. solospevi s klavirjem. (Partitura 10 Din.) 2. T r i j e moški zbori (Adamič, Rožanc, Prelovec). (Partitura tO Din:) 3. Emil Adamič: Pet veselih pesmi za moški zbor. (Partitura' 12 Din, glasovi po 1 Din za dve strani.) 4. Emil Adkmič: Pet ženskih dvospevov (zborov) s klavirjem. (Partitura 25 Din, glasovi po 1 Din za dve strani.) 5. Stanko Premrl: štirje ženski zbori s klavirjem. (Partitura 23 Din, glasovi po 1 Din za dve strani.) 6. Emil Adamič: «Po jezeru bi i /,' Triglava», mešan zbor. (Partitura 1 Din.) 7. Emil Adamič: Osem lahkih moških zborov. (Partitura 20 Din, posamezne partiture po 1 Din za dve strani.) H. Zorko Prelovec: «Oj. Doberdob», «Kaj'mi nuea planin'ca?». Moška zbora. (Partitura 1 Din.) 9. Emil Vdtiinič: «Je pa davi s 1 a n'c a p a 1 a», moški zbor z bariton solom; Oskar Moli: «N'e o j j e p a'1 e p ve č'er», moški zbor. (Partitura 2 Din:) 10. Zorko Prelovec: «Hišca pri cest' stoji», inoški zbor. (Partitura 1 Din.) 11. Josip Pavčič: «Gozdič je že zelen», narodna nagrobnica za moški zbor. (Pi va kupljena'partitura 5 Din; za ves zbor po 1> Din 50 p.) 12. Zorko Prelovec: «Slava delu!» Delavska himna za inoški zbor. (Partitura 1 Dim) 13. Josip Pavčič: «Lenka», mešan /bor s-klavirjem. (Skupna partitura 12- Din, zborovska 1 Din:) Dovolj velika izbera'zborov za izvežbane, pn tudi*za manj izvežbane pevske zbore po izredno nizkih cenah! Operna in koncertna kronika.* Koncertno sezono'je otvoril priljubljeni operni tenorist Marij Šimenc iz Zagreba s samostojnim koncertom, na katerem je pel stare solospeve in operne arije. Spored, je bil malo zanimiv, pokazal je lo koncertantov zmagovit tenor. Zanimanje za Šimenčev koncert je bilo veliko, dvorana razprodana prav tako kakor na koncertu vijolinskega virtuoza Jana Kubelika, velikega mojstra tehnike, čigar prednašanju pa je vseeno manjkalo globine in izrazitosti. Na sporedu je imel skladbe starejšega izvora, Bacha. Beethovna in svoj koncert v B-duru ter par na efekt proračun jenih točk. Sodobnih skladb nismo čuli. Virtuoz je bil deležen navdušenega priznanja številne publike. — Koncem oktobra je Ljubljano posetilo zagrebško pevsko društvo «Kolo», ki je v veliki uilionski dvorani izvajalo dr. B. Širolin oratorij «Život i spomen slavnili učitelja, svete brače Cirila i Metodija, apostola slavenskih», s katerim se je proslavilo na mednarodnih glasbenih svečanostih v Frankfurtu. Okoli 100 pevcev in pevk broječi zbor «Kola» je svojo težko nalogo rešil zelo častno. Delo je izvrstno naštudiral in dirigiral prof. Srečko Kumar, v napornih solističnih partijah so sodelovali Križaj, Betetto, dr. Benkovie in Klasič. Koncert je bil zelo dobro obiskan, izvajalci nagrajeni z burnimi aplavzi. «Glasbena Matica» je «Kolu» poklonila venec, z vencem pa je počastila navzočega skladatelja dr. B. širolo Ljubljanska župa J. P. Z. «Kolo» smo v Ljubljani prisrčno sprejeli. Na kolodvoru so ga čakala vsa ljubljanska pevska društva in so ga z godbo nar. žel. glasbenega društva «Sloga» spremila v mesto. — Sredi novembra se je vršil samostojni koncert zagrebške primadone Zdenke Zikove. Tvoril je po sporedu precejšnjo razliko od koncerta njenega partnerja Šimenca. Umetnica je prednašala poleg klasičnih tudi solospeve moderne koncertne literature. Za Ljubljano so bile novost pesmi Riharda Straussa, Kričke, Duboisa, Debussvja. de Fallo ter arija iz Puccinijeve opere «Turandot». Na sporedu so bili zastopani tudi jugoslovanski skladatelji Lajovic, Gotovac, Josefovič, Gotovac in Škerjanc. Zikova je glasovno pokazala vse svoje vrline, odlikovala se je pa tudi kot vzorna interpretinja koncertnih skladb. Obisk njenega koncerta je bil žal pičel. — Med važne in umetniškega užitka polne večere spada gotovo koncert Z i k o v c e v, ki so nas seznanili z dvemi komornimi deli sodobne muzike s Schul-hoffovimi plesnimi komadi in Škerjančevo Sonatina da ca-mera v dveh stavkih ter s Sukovim kvartetom op. 11. Izvajanje teh del je bilo mojstrsko po tehnični plati, po stilnem razumevanju podanih del, po prozorni tematiki in diferencirani dinamiki. Temperamentna igra Zikovcev je publiko razvnela do neponehujočih aplavzov. — Na narodni praznik, dne 1. decembra se je vršil običajni novinarski koncert, na katerem je operni orkester pod taktirko kapelnika B a 1 a t -k e izvajal V. Novakovo «Slovaško suito», Sancinov komorni trio (S a li c in, M a t z, Maršičeva) L. v. Beethovna Trio op. 11. v B-duru, pela operna pevka Vera Majdičeva L. M. Škerjančevo «Večer soparen bo» in A. Lajovčevo «Za-cvela je roža». Nastopila sta tudi mešani zbor Glasbenega društva «Ljubljana» pod pevovodjo dr. A. Dolinar-j e m in mešani zbor «Ljubljanskega Zvona» pod /.. P r e 1 o v c e m. Na koncertu sta prejela krst mešana zbora Obširno poročilo o ljubljanski operi smo morali odložiti na prvi zvezek-prihodnjega leta. Op. ure d. dr. Dolinarjeva «Mavrica» in Adamičeva «Preizkušena zvestoba« (oba i-z «Zborov»), med vsemi točkami je najbolj ugajala J. Pavčičeva «Lenka». Funkcijo izvrstnega klavirskega spremljevalca je ves večer opravljal kons. prof. Janko Ravnik. Novinarski koncert se je veselil liuiogob lojnega obiska, prav tako koncert orkestra muzike kraljeve garde dne 3. decembra t. L, ki je po svoji kvantitativni in kvalitativni sestavi eden najmočnejših orkestrov sredn je Evrope. 120 godbenikov je pod vodstvom višjega kapelnika podpolkovnika D. F. P o k o r n y j a preduašalo Kalinikova sinfo-nijo v g-molu, Milojevičeve «Vaške scene», Dvorakovo «Opoldansko čarovnico», Gotovčevo «Sinfonijsko kolo» in Čajkovskega «Slavnostno uverturo 1812». Uspeli koncerta je bil velik. Uprava kr. narodnega gledališča v Ljubljani je s sodelovanjem pevskega zbora Glasbene Matice proslavila podpis prijateljske zveze med francosko republiko in našo kraljevino dne 21. novembra t. 1. s slavnostno prireditvijo v opernem gledališču. Govorila sta pesnik Oton Župančič in zastopnik francoskega poslaništva v Zagrebu, Marseljezo in našo državno himno je zapel moški zbor Glasbene Matice s spremljevanjem orkestra, operni orkester je prednašal Bizetovo uverturo «La Patrie», drama je igrala dejanje iz «Cyrano de Bergerac», opera pa je dala «Valpurgino noč» iz Gounodovega «Fausta». L. Šalranek-Kavieeva nova, narodnolegendai-na opera v treh dejanjih «Medvedgradska kraljica» je dosegla na pre-mijeri v zagrebški operi dne 29. septembra 1927. velik uspeh. Kritika ji obeta, da se bo stalno obdržala na repertoarju. Pod nekoliko ostrejšo kritično lupo je novo opero gledal dr. Pavao Markovac v «Glazbenem vjesniku». Beograjska opera ima na repertoarju Čajkovskega «Pi-kovo damo», Mnsorgskega «Borisa Godunova», Rossinijevega «Seviljskega brivca» in Delibesa balet «Coppelia». Razno, Jugoslovenski glasbeni festival v Pragi. Češka Filharmonija v Pragi in pa češki konservatorij v Pragi sta v dneh 4., 5. in 6. novembra 1927. iz lastne inicijative priredila jugoslovenski festival, obsegajoč tri večere. Bila je to prva prilika, da so južnoslovenski skladatelji strnjeno nastopili v zunanjem svetu, v Pragi, ki je v muzikalnih stvareh gotovo eden izmed najkompetentnejših svetovnih forumov. Sodobna jugoslovanska glasba, izvajana na tem festivalu, je pri tem svojem prvem koraku v svet dosegla zelo simpatičen sprejem in prav časten uspeli, katerega smo v znatni meri bili deležni tudi mi Slovenci. Z ozirom na znamenitost tega za nas prvovrstnega kulturnega dogodka, prinašamo spored festivala. Prvi večer festivala je Božidar širola, ki je s svojim oratorijem «Sv. Ciril in Metod» dosegel na internacionalnem festivalu v Frankfurtu tako močan uspeh, predaval o zgodovini južnoslovenske glasbe. Drugi večer, ki ga je priredil praški konservatorij, je bil posvečen naši komorni glasbi in je imel naslednji spored: 1.) L. M. Škerjanc: Sonatina da camera za godalni kvartet (l. stavek); 2.) Anton Dobronič: Moja pjesma za klavir, flavto, oboo, klarinet, fagot in lesni rog (I. stavek); 3.) Peter Konjovič: Hajdučka za čelo in klavir; 4.) Milivoj Crvčanin: Tri pesmi; 5.) Krsto Oda k: Godalni kvartet; 6.) Josip Š. Slavenski: Sa sela. Tretji večer je priredila v vrsti svojih orkestralnih abonentnili koncertov Češka Filharmonija pod vodstvom Nika Štritofa. Spored je bil naslednji: 1.) Božidar Širola: Otmica, suita; 2.) Josip Štolcer - Slavenski: Notturno; 3.) L. M. Škerjanc: Koncert za orkester v dveh stavkih; 4.) Emil Adamič: Iz suite «Ljubljanski akvareli» (stavek «Pri Sv. Križu») in iz suite «Moja mladost» (stavka «Mož z medvedom» in «Bajka»); 5.) Ante Dobronič: «Erotica » iz simfonične pesmi «Karneval»; 6.) Anton Lajovic: «Caprice» za veliki orkester. Kritike praških listov so o festivalu pisale takole: «Češke Slovo» omenja, da se jugoslovenska komorna glasba, ki je bila zastopana na koncertu skoraj po samih modernih skladateljih, razvija v pravo narodno umetniško produkcijo. Obstoje pa še precejšnje kvalitetne razlike med Srbi, Ilrvati in Slovenci. Severnejši Slovenci iu Hrvati so v primeri s Srbi naprednejši. Jugoslovansko .glasbeno ustvarjanje pa kaže očitno tendenco, du se prerije na višino drugih narodov in doseže sodoben svetovni format. Skladatelj P. Konjovič se giblje v smeri ljudske glasbe, dr. širola je blizu sintezi domače tradicije z modernizmom, Štolcer-Slavenski pa je samo snovno zvezan z domačini svetom, dočim pripada glasbeno k najskrajnejši moderni. Najdalje na levici je Slovenec L. M. Škerjanc, najmlajši med skladatelji, Jugosloven, ki je bil kulturno vsekdar najbližji ne le Dunaju, ampak tudi Pragi. Med impresijoniste šteje kritik skladatelje Odaka iu Adamiča. Dirigent ¡Niko Štritof je po sodbi poročevalca zvest tolmač svojih rojakov v vseh njihovih smereh in oblikah. Kritik «Narodnih Listov» opozarja v začetku na kvalitativne razlike med slovensko, hrvatsko in srbsko glasbo. O Hrvatih pravi, da so pod vplivom francoskih iu ruskih impresionističnih smeri, dočim slovenska glasba priča, da so ji bili učitelji Čehi in da so skladatelji goreče proučavali klasično in romantično godbo. O Slovencih piše: Slovenci so se nam predstavili z imeni, ki so za nas večinoma nova. "Višek škerjančevega dvostavkovega koncerta je Preludij. Drugi stavek, «Scherzo», je živ in originalen v ritmiki, temperamenten v izrazu in briljantno instrumen-tiran. Emil Adamič je bil zastopan z odlomki dveh suit. Obe skladbi sta izrazito subjektivni. Prva je pisana v ljubki melodiki in v ansamblskem zvoku godalnih instrumentov ter krasno izraža nastroj v kaki ljubljanski cerkvi, kjer je skladatelj ostal sam s svojimi mislimi in refleksijami. «Mož z medvedom» ima živo izraznost, hkratu pa tudi humor in esprit. Obe skladbi sta srečno in duhovito instrumeutiruni. Instrumentalno vzbuja pozornost tudi «Caprice» Antona Lajovica, ki slušatelja zgrabi s svojim strastnim vrtincem izraznosti, razvijajoči se v naglem tempu in z občudovanja vredno enotnostjo, pri čemer skladatelju nikdar ne zmanjka diha. Niko Štritof je z lahko roko obvladal orkester in je dovršeno zadel značaj vsake skludbe ter jo podal slušateljem v kolikor mogoče najboljši formi. Kritik še dostavlja, da bi bil koncert lahko boljše obiskan, saj je Praga rada «slovanska» in se smatra za nekak center kulturnega življenja vseh Slovanov. «Prager Tagblatt» imenuje Štritofa energičnega in smotrenega dirigenta, ki mu je glasba njegovih rojakov srčna zadeva. Najbolj hvali list skladatelja Škerjanca, o katerem pravi, da je najmodernejši med vsemi komponisti. Pohvalno omenja poročevalec tudi skladbi E. Adamiča in A. Lajovica «Capricio» za veliki orkester. t Dr. Levin Pole, predsjednik Hrv. pjevačkog udruženja «Lisinski» u Zagrebu. Več kao akademičar stupa u Hrv. pje-vačko društvo «Kolo» nu god. 1910. nezadovoljan sa tadanjim reakcionarnim vodstvom društvu, a potaknut odličnim pro-pagatorima slavenske zborne pjesme, slavnim zborom «Slav-janskoga» i udruženjem Moravskih učitelja istupa iz «Kola» sa 16 mladjih pjevača. Med ju ovima su l)r. Viktor Novak, Dr. Viktor Benkovie i operni pjevač Ernest vitez Canima-rota. Oni osnivaju Hrv. glazbeni klub «Lisinski», a Pole mu je prvim ,predsjednikom. On je u prvim redovimu u borbi za priznanje tog novog društva po tudjinskoj vlasti, koja ga smatra bespotrebnim, a opasnim ... Predsjedničku čast u «Lisinskomu» vrši do 1912. god., a kasnije bude potpredsjednikom, dok 1924. opet ne bude izabran predsjednikoin, kojn čast drži do svoje smrti 11. septembra 1927. Uvjek predan novim idealima, koje su si on i njegovi drugovi osnivači «Lisinskog» zadali, a za koje u ono doba nije još došlo vrijeme, ostao je on vjeran do svog posljed-njeg daha. Doživio je još največe priznanje za svoja nastojanja, a to jest, da su se i mnoga ostala društva u svim kulturnim centrima naše domovine ugledala u «Lisinski» i dala mjesta narod noj našoj muzici na konoertnom podiju, priznala rad naših modernih kompozitora, a zborno pjevanje znala učiniti samo sebi svrhom i odijeliti ga od nacionalnih i stranačkili manifestacija, te prekinuti sa onda uvriježenim običajem, da zborni koncerti smiju biti samo uvod u plesove i pučke svečanosti. Umro je mlad i suviše rano, jer je i na toin polju imao još mnogo da poradi. U jeseni 1921. vodi pokojni Pole «Lisinski» na t urne ju po Ju/noj Srbiji ubiruči triumlo i krčeči staže miroflnom knl-turnoni jedinstvu. Ko živ zagovornik uzajaninosli svili Juž-nili Slovena predsjeda on u oktobru 1925. kongresu Južno-slovenskih pjevačkili društava u Sarajevu. Več posvetna shrvan teškom bolešču, a gotovo slijep, ali duševno nadasve živ i budaii vodi on u junu 1927. «Lisinski» na proslavu «Tomislava» u Varaždin. U julu bje ponovno izabran predsjednikom, a još par dana pred smrt sastavlja ou program za rad svog društva u ovoj sezoni. «Lisinski.? gubi u njemu veoma mnogo. Svog neumornog vodju i vjernog druga, koji jc bio nada sve pun pouzdanja i vjere u moč i vrijednost naše nacionalne pjevačke-kulture. Blag mu spomin! ¡Nova muzika za Gundulicevu «Dubravku». Uprava Na-rodnog kazališta u Zagrebu slaviti če u ovoj sezoni (u fe-bruaru 1928. godine) 500-godišnjicu prve izvedbe Gunduli-čeve pastirske igre «Dubravke». Prva izvedba «Dubravke» bila je u Dubrovniku godine 1628. za živa Gunduliča. Za ovu prigodu povjerila je uprava Zagrebačkog kazališta poznatom riacijonalnom kompozitoru i dirigentu zagrebačke opere jakovu Gotovcu, da komponira novu muziku za «Dubravku». Gotovac je nedavno dovršio u Zagrebu koiuponi-ranje potrebite scenske muzike u duhu motiva dalmatinskog zagorskog melosa, da što vjernije uokviri ljepotu stihov a našega liajvečeg pjesnika. Zaključna Gunduličeva himna («O lijepa, o draga, o slatka slobodo»), komponirana je za mješoviti zbor, orkestar, orgulje i zvona. Uprava zagrebačkog kazališta namjerava u ljetu 1928. prirediti u Dubrovniku svečanu izvedbu «Dubravke» pod vedrini nebom. Muziku za «Dubravku» koinponirali su ranije Ivan pl. Zaje i Antun Dobronič. Gospa Ivanka Negro-Hrastova, hčerka upokojenega ravnatelja Mestne hranilnice ljubljanske g. Ivana Hrasta ter bivša učiteljica solopetja na Glasbeni Matici, je 25. novembra t. 1. koncertirala v Budimpešti. O njenem koncertnem nastopu piše list «Magyaiorszag» sledeče: Koncertna pevka Ivanka Negro-Hrastova je v veliki dvorani redute vpričo nmogobrojne in odlične publike uveljavila svoj prvi večer. Umetnica je pela Tauberta, Griega, Goldmarka, Wolfa, Čaj-kovskega, Kaiserja in arijo iz opere «Samson in Dalila». Njen enakomerno izglajen in gibek glas očituje velik obseg ter izrazito moč. Njeno inteligentno in skrbno pripravljeno prednašanje je podčrtavala še nje osebna ljubkost in očarujoč charme, kar je izzvalo viharne aplavze. Umetnico je na klavirju spremljal glasbeni vodja dunajske Volksopere dr. L. Kaiser, ki je svoj part absolviral z idealno linočo. «Pester Lloyd» pa piše: Med muzikalnimi vrlinami gospe Ivanke Negro-llrastove je zlasti pohvalno poudariti njen odlični nastavek in delikatne tone glave. Dunajski dirigent dr. Ludvik Kaiser je bil za svoje tri neobičajno nežno občutene, z opojno liriko navdahnjene pesmice, nagrajen z močnim priznanjem. Nadejamo se, da se bo naša domačinka na svojih prihodnjih koncertih v tujini spomnila tudi jugoslovanskih solo-spevov! Klavirske skladbe našega skladatelja L. M. škerjanca so našle založnika v A. J. Gutmannu (Universal Edition) na Dunaju. V izdaji so objavljene krajše Škerjančcve klavirske skladbe, ki jih je izvajal nekoč na svojem ljubljanskem koncertu pianist Anton Trost in ki jih ima na svojem repertoarju znani ruski pianist A. Borovski. Da so te skladbe izšle v inozemski založbi, je pač največji dokaz njihove umetniške vrednote. Sancinov trio. Na inicijativo ravnatelja Glasbene Matice v Celju, bivšega sekundista Zikovega kvarteta Karla San-eina se je ustanovil glasbeni trio s sedežem v Zagrebu. Prve gosli igra Sancin sani, klavir profesorica glasbene akademije v Zagrebu Elvira Maršičeva, čelo pa hrvatski skladatelj, dirigent in glavni tajnik II. P. S. Rudolf Matz. Trio je že uspešno koiicertiral v Celju in Beogradu, v decembru se predstavi zagrebški koncertni publiki, na praznik ujedinjenja • dne 1. decembra t. I. pa je sodeloval na novinarskem koncertu v Ljubljani. Julij Junek, profesor drž. konsorvatorija v Pragi in virtuoz ua violončelu je pretekli mesec umrl. Več lei (1897—1900) jo bil učitelj na šoli Glasbeno Matice iu jo priobčil v «Novih Akordih» par klavirskih skladb. Vojnoviceva «Smrt majke Jugoviča» — opera. V Jugoslaviji živeči ruski skladatelj V. A. Nelidov je napisal na besedilo Vojuovičeve tragedije opero v treh dejanjih. Velike pevske slavnosti se bodo vršile prihodnje leto meseca julija na Dunaju. Baje se jih udeleži stotisoč pevcev. Jugoslovenski koncert v Pragi. Naši, v Pragi živeči glasbeniki so priredili v dvorani «Mozarteuma» večer svojih kompozicij Na sporedu so bile skladbe Jirakovega učenca J. Mandiča, S. Osterca, P. Miloševiča, Št. Slavonskega in J. Bandure. Listnica uredništva in uprave. V zadnji dvojni številki «Zborov» priobčujemo bržčas še neobjavljen moški zbor f dr. Gustava I pavica «Slovo o.d doma», ki ga nam je v objavo prepustilo iz svojega arhiva Celjsko pevsko društvo. V književni prilogi pa je izšel prvi del ilr. Anton Seli vvabo vili spominov na skladatelje brate Ipavce. Ostali glasbeni del izpolnijo razmeroma lahke skladbe Zepiča, Adamiča, Preglja, Ocvirka, Šantla in J ob s ta, izurjenejšim zborom pa podarja Mirk blagoglasen mešan zbor «Divja rožica». V letošnjem letniku smo objavili na 70 straneh 32 skladb: 8 moških, 23 mešanih in 1 ženski zbor s klavirjem, zastopanih je 16 skladateljev, glasbeno književna priloga obsega 56 strani. — Prva številka prihodnja letnika izide začetkom februarja 1928. Naročnina na «Zbore» ostane tudi za leto 1928. ista kot dosedaj. Vse cenjene naročnike in prijatelje lista najvljudneje prosimo, da naročnino takoj ob novem letu obnove iu nam jo nakažejo po priloženi položnici, naročniki v inozemstvu pa po katerikoli banki. Konto imamo pri podružnicah Ljubljanske kreditne banke v Trstu in Gorici. G. 1. Matetič Ronjgov, Zagreb. Hvala za poslane tri narod ne pesmi iz Istre za moški zbor. G. J. Gotovac, Zagreb. Vaš mešan zbor «Barbari smo» objavimo v prvi številki prihodnjega letnika. G. Z. Grgoševič, Zagreb. Vaše «Tri obredne pjesme» za moški zbor nam ugajajo. Ob priliki pridejo na vrsto. G. V. H. v Trstu. Obe poslani skladbi nista godni za tisk. Toda ne izgubite poguma, študirajte! G. A. Jobst, Žiri. V:iše skladbice smo oddali na zaželjeno mesto. G. F. K. v K. Vseh podpor smo letos /a «Zbore» prejeli 100 Din, ki jih je tiskovnemu fondu naklonila «Sloga» iz Jesenic. Pevskim društvom in zborom! V zadnjič! Pomnoževanje v «Zborih» priobčenih skladb je prepovedano. Vemo za društva, ki so dobro situirana in vendar ne kupijo pri nas partitur za ves zbor, marveč jih puste litografirati v drugi litografiji, kar jih gotovo več stane kot nabava not pri nas, po 1 Din za dve strani partiture. Nekoliko čudno! Gg. skladateljem se vljudno priporočamo za n o v e z b o -r o v s k e skladbe ter za članke! G. A. I. v št. J. V današnjem zvezku imate cenik v založbi pevskega društva «Ljubljanski Zvon» izišlih skladb. V ljubljanski župi J. P. Z. včlanjenim zborom! O poteku zagrebškega kongresa J. P. Z. poročamo podrobno prihodnjič. Pevskim zborom! Ali ste za pomladni koncert Ljubljanske župe J. P. Z. že začeli študirati E. Adamičev «Oče na š» in F. Juvančevo «Budnico»? G. F. G. v J. Za Vaše namene ima skladatelj Peter Jereb v Litiji nove, lahke moške in mešane zbore. Pišite mu zanje! G. J. T. v L. Za izvajanje Pavčičeve «Lenke» morate iineti na razpolago ročno pianistko. Pri študiranju zborovskega parta pazite predvsem na ostro ritmiko, skladbo prednašajte šegavo! Podpirajte nas, pridobite nam novih naročnikov! Podpirajte naše glasbene liste «Cerkveni Glasbenik», «Pevca» in «Zbore»! Urednikov zaključek io. decembra 1917. Spoštovanim naročnikom in prijateljem „ZBOROV"! Z današnjo dvojno številko zaključujemo tretji letnik „Zborov" in drugi letnik njihove Književne priloge. Prepričani smo, da smo za malenkostno naročnino nudili več nego bi smeli od nas pričakovati. Vkljub temu, da so naše finančne razmere slabe, bomo list izdajali še drugo leto. Le eno si želimo: da bi naša pevska društva, naši pevski zbori, naši pevovodje in pevci ter naše pevke uvideli, da ves naš idealizem, ves naš trud, vsa naša požrtvovalnost za dobro stvar ne koristijo „Zborom", če imamo prazno blagajno. Podprite tedaj naš in svoj listi Poravnajte naročnino za leto 1928. takoj ob novem letu! Pridobivajte „Zborom" novih naročnikov! Spominjajte se tiskovnega sklada „Zborov"! Vsem, ki ne bodo pravočasno nakazali naročnine, bomo pošiljanje lista z drugo številko ustavili. — Zavedajte se svojih dolžnosti in ne delajte nam nepotrebnih poštnih stroškov. Naročnina za leto 1928. znaša za državo SHS 40 Din, za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 30 Kč in za Ameriko poldrag dolar. Srečno novo leto 1928! Uredništvo in uprava „Zborov". SLOVO OD DOMA. ( J. Cèznperzzzazirc,) zbor. ¿Tfíieffio. J9 ¡ÜÉteÉ J. JČojrZziat Z. Jse~¿?¿ 7?rčzusZezr ¿TpczVČt? (/<&>£>) fffi.ZFurifobjuz.zel. ) h à > JereJ. Juanes Čir. Zjizija. J ^ J» / ¿ iS"^ ßeafcar ZO-2'ct/j Jeo od- i tí vd.ad/'ryè ra- so^ncu ■ Al -t «—# É f F=P=? m a JJoj ve 2>bo _ yom- L- jora, g M r r ? ö Jkrezf. JJr Jžoj frir. Spbojozn ve fcz ce d a rio SOy h/KCj jpríZZj ¿o m¿ jorcOj j'ubô ± J> Jl ) í ^t r ¿joj -ve join- b¿ se vrČ* Č2Z. jczd en- u ¿¿at/, ¿tt2?oj ZÓojom. ) v¿r¿ iL f P P' r f S I o ras j ve. £oj £bo - jom, jo - jccó7 vrf^ jozd irv daj. vir. ör j« 4 s At J. s dano s^cii ?t/>oof jLhi èo /nI i ^ s*e feo. T Ä ni-»—r .. .i dap. v¿r. 1 p T f=t j&oc/r Zbo. veJ Jon i joidfrój bo jorco bo Je ¿>¿ Jee _ Je freb'joxd tjn■ dcj. -ver. „SSbori-" Í9&7. EN FANTIČ JEPRIŠU. ( jVcrz^ocZnct.) /ftbro, secjctvo. J/etrzn. JzttcZa ri/z (__ Jtj'tz óZfctTicz.J //os ki zbor. 3. Thje znam'cceyor i-sfcz ¿empaje AiPro r?>z*tz,.scr„Za< c¿o je Z'ttteaj' k h) . ~__- --- L i V/y rarse/^¿/etm. rcZe_ ÁZe ¿e _ oZtrj'e mM kJ) rí e _ 6¿ «>. Jere. or. leiezztote deAZe "Ze~ z.i? c¿o r, tftzz,} JPaje ft&rv jzo- fprasu^&feznoj kú . . ' L J. r Y 1 1 jf—" - ' n evi Oi'o^ JjPj OJ\ fyezzto/ecfeAZe Ve. z¿2 Ae_ c¿o je ¿Ukaj cíct fe me- tí**je zrteziqm&ie ziu— cZc'trl zte clí¿¿?XJ Pbcje2tcfz-2tcc.^0r'vs?aza,jza.se Jii&ro zZa_ ejet-Za,j ztccs znctČela je J>aj~e, "77 - . íéésMM >— 4 J ii i^i,— Sr-i r-i-¡ u t. prf. ___ Trtatneo tn is/ee z.bit- Zo _ =}=\ f P P-j cžtiz. pa r'e vit*, J1 M ■- rboZc ■4- zvz~- J P t* J * 2n.aczri r\ trf- co zbti H- rni - cZrit. --J- ^ * Pt p- "—F— i i "i r h p- 2- hiiJ'Ae zz7¿¿te Zo _ n iz nets J* zrzis&e ¿o_ r¿u. J J J Op. J/o refrct izzet se /z oje ztehoU'Mo oeZse^azto^ z*e/e>ctizzj>a to/letjezzo^ vencía t- r-če t tipie. ^Sžborl " 722?. JU. letnik, sZ 77. 72. < URA BIJE. (Ponczpevu iz JCofeosaijere zbirke.) A/oš M i zbor. Počasi,tehtno in resico. 2> , > g J?- hi-je^ vglIičocz* f J 'I D ** w , j (/—¿•a, ¿>i_je9 va.Ačarrpt-je po-scu-- sa_jčt f iS jsj/ziii _A cltzrzi Ze S C -Zsfzrb ?jana.) _J_ J J J J m Vjpi—jzo_ sliz^-l ¿ct_me vsi ¿?'t7<- fl J J IZ H A ]'r1 _. le ^•¿7 sa,m Sotj' K«? -j ¿M J r-grr^ P pp ppt 2. # To prvi poli Al arija, Aodi s svojim- sinom, ¡Jez asozn-. Po drugi poči ZJezzzs Aodi, Ti Iz če qres'zdHe A po7e.c>r. 3. Po Črežji po PZ Azzdtč zziači vsa A Perc/a, e/reszziAa, t ■v beli riji^ pri božji /nizi 6orno vicZ7H je z ¿¿s a-. Iz. Zn ses?rayj JfaojaeasZimo, da -o ne&esa. poj demo. Tam se žozrto veselili Zdaj ¿zz iia veAaznaej. # JJrujtZj feelja iti, čehmčcc Albica, zaZiP&vajo tnale nobzie dosčavA e AijiA ZaTzJeo ■\rsaA pere e setm-pridezie, JU. A . ¿y. bori" J&&7. Mietete Ji ff.f£i DIYJA ROŽICA. ( S. ) oprani-. Alfiî. rrt 'enon. jVocZenct Po ^ M mm yhjT* àoice — , H" ž v ž n j i? s EEÍ è *?—rf^ffffy £7°— -*•> /^i— sahnet je roza-> -L ^ É1 Pf 70_ sct.no, jre roz.cz iTJ f 6 r Vastltf J*/¿r>7e. z7afrli.net eye > — Ä35- — j J"jf J "i 3 M i, " -U poug rif'tf,"-- -un poco ŽIctJrfnct eye. Tcrr atempo tí ri j jj fHJ>¿ un potro rtí. ^ -r- -r - Pfiff. __Vnhzctnjrri W—T f ^Wrï ¿Zt l ]prt- sel rtet goro^ je viL egel •un poco rií. — Jfö^ ejctl _ rce _ rr Kl ^»E ¿25-. ^ f/rlstar zrtt m 'la, f sel zict ejorojje Vt~e¿e¿ un poco rik "A , ~ — zoj elf al. ï fy P JV S ~rrïf~-TT/r* net gorovje vtudeZ P¿u>¿ertlro. Pí> _ ¿o, al/a? Pct<_ WT crecesj pay pip I É T f JeoxriU', ¿¿a. > > f pas £ fW zze WT J'artfye Tze za. hcc-j'0^- a 5 f. f, fi jt ¿I ¿ pa fco_ »z^ eZopasZi f " C 5 Se'rrts Jrt7zifje>rte jpo crefaSj pee JionzLij jkouw fa, da— paspe 'eesTSe'm /'an &fe> ne sea .free-J^- SÉI 3 ES po erf fes, pa izarmej ¿soma five, ete>— paste paste'ref^Sem- fanty'e 2ie> zuz-fta- J^- t=>=fc rt foc¿ ra? se>— fia ± 321 f | Jj j J) J ü .. 4»-» ■ ...... M 7 fix-eat l oaefezn. Ze szve rr JO, el&Zelefas ~J° jro f eZe&Zefa- fod ize fia . fre&rZ boeZetrv fe szze. w—* e?eA£e*fa fiod ¿te s'é— .ja. 0_ frefi'Z Z>oeZe¿n fia é f VIVO ééü r sztetfas, ¿SL Jnr-zZeya- ¿z-.£o _paZ fZae "¿i; ZZa-j m w w m rice gz-ajsZiZ yj'f- Y>\iVüV~iVO —~- ES r-* ya t-e. mrsc Ze.grae ¿z&ojyaZ tice. 5 rzee e/raf— S&ZwZ fe Z>om sai _ piu/virp ife=E í ■Vr-P__ft? *p p3 gcL, snejaj CZ znrzZe2:č> 1-2 'cz,— Ž E -alee. z&i-rU - aHeinvo I s Jzi^'A, sadil, zof reel priči te seyos/7č>c(a^ ači-Trct U f,' O ^v p? a r r.i r g frempc w—I &om sccdllj za _ ¿i-vetl prid. noj> & jo/H* string. aUarc| I M rifreiv. gospoda/ Tempo T. _o £ i 5 T7*r i-p p f i «A nače naj se o __ z ¿.rajo, c riUnulo r «i_rct__jo!" ¿7z-Jso—plfs> K y y P t- ■ip r y > i -J*>3 zzccX fo shiny. g\ larg na/- ee o. I p p i f, y, M _ zt _rej of" riten .-n— . O o E P nafa naj se o - zl~rajo. —4- Zi — ra —jo f et - ¿>0- pije »WP ft "H1 i nHn.. o £ ? y i X7" -joj na le ziaf jre o rajo, net. r;ni N I;rnmmm ro_ ¿o vrtnarmlad, sepo __ ne— se jo na P* f^- M i «n, poeo riiirt. 1 O a frgmpi M J rad. yVcc c/rcjs/lo m i YYWl> -rktar s t > — «n poco ri?- 1 i^n jO_g fgrnpo t d < y P --——f- S ro. _ zo vrhtar Jtuad,,seiej po _ ne— se jo 2ta «n poro rit. jretd. jfd jrajs/eo C\ 3=5 jrad. un poco rit. ,«/n J ji f^AM j-T^-j- r\ a tern.p V 1 ¿ p i t : I P P yre— cfo jb vsaeftj zce~ ¿¿- VCZ^ * ! Zj - ^ p2~¿c¿no ¿n M m mm un poco rtï. A 9 ~_z_ tt\ j^ex so 7ne & S a lempo e i ä P p SS -T r-r^. do jo rscectij zez- ¿t- vct un poco rit. precepto t-rv sr° - O SOÏZICfj a tertvçp ^ j i y TP^—ŽT"^ je vsa&ij zce-¿e - vez- j^reefzeo en m motto rikenufto? do konca.D r......f-.....^fffllt "i r Vf? ZYV- o > ¿n grorsteiz ro- ¡t¿ J ^ f 2C.ceA o prtsvefre^ tjtgror¿ motto rite* ■aièÉ CC6-. -uto do konca- so7n.ee zcerJeopri'srettj cziyorsJàpc h . . motto rit« en e/orsJu z j~e>- "Z¿~ eco Sire— wäg dLo konccv e Í1 rr . pi v y y g So2nce xccr/eo pvisre&ij ¿n z¿— c ce, .Zc.ceZs ree. zre— ziCj > > zre—re v. > >- jrJ J^T^U-^ j-"" ^ I ^f-f- ~— jf » fíSbi*. ---- / _ ty » respJ^ y i & TwEr^f Y&.&C._ z.re\n¿j £rigeors/eceroxcect, S£ve\ rt¿._ ZVG-fll-j pp ezz zre _ ne rte. „3?6oi-i " ig s?. M. ¿efaiJeJ*!/. 12 d. Atfcereiale. t« J J v KRALJ MAT JAZ. f AZ.Krccg elf -) AioSjki Zboj\ . vari, (Sin/J m i Ao- so- ko ztam siz vcc fffe g> - ., si a a )/ s joesem zicrr za *n°j Ppife ¿iosposrefis&oni Afratytfafyaz se je prebitdtl A A s ' -jore^jledaZ na o-le o. ¿e e __ jzo /1 B m jßraty'p! J 1 y £ c^jr, .TZÄ dctn sc- cCcC, j j bl J). J) W) L I p" p -f^ i P pH J^rapor- zzas szaj P se do rieb, fM f f S 5 ? S £ rrri. - P°J && pesmC z t n-je y0 zneei nam- xet SE2 M J > «f^ ¿¿ctfyfacsz -f- ■ i £ 3t e j ? r j2---1 U Jt .f i I y 5 ( £ * Ji $ J) P r y P fr yVtZ^scc, pesem rzaj zcc. f, ö?«r jVctPfccz zuxs JJ, J „ J> Zope? ¿sz.prp_ l m T f I Öt jVii j £ Z27 i I/- 1 o_ IS PoZje jffo- so- vo zitzm ni vee ititt pe~ srzru xzio, ¡M TU ziaj Zoe poZpe ¿Zospo-SveZsJeo zzc veo ü -fi J> > > J> i> Hl s hM ji__ i a. jt.il f Ei Wz m O - JTl / su : TGrctlf/fextfad^ -U--U- ¿v-crTfJ/cxty'czz se JU I A l j) J) vyo _ J > > > H=t FTT1 ¿4 > > > m J&'aTfSfcttyaZj y^aT/Jfai/az y fTT ff 53f r > > r ¿1 E2 „ Ž£i>cjr-i' " /9$>?. M.lef-n^s? p/Z. POLZEK. (Franc*«? _ (jihenOj s&gravo. jvi/" v ' ki AnPon ¿Jobs? Jftfro oc: S k^Em w f=Tf ii! i i jFb7ze>Je ncZs M 1 t rr~ čiJiezn Txr v/i ¿S & & t=Zt 3 JL f. LP* j- m TUJ J s/znrct — ži-ake^ s? ¿f M m M % Vrazi* Ssr/trc. U p zelo A n r* -J&. I>o?zejg/zctA U E3 r.....yy FVtZ&Kl ¡¡k. S uli ČEjEgE FJ^f se Sire&z. i TJ A k g 1 i i f m? f K^p, r~ J A J»| J- S ¡¿'v o p „ Sžkori " ./ž?*??. /ZT.let-eieJe, Jč ¿T.72J: JZesasi zbor. I DA BI JAZ ZNALA KERI JE MOJ! ^ J\Tarocino besedilo tz, Cerovcci-.) 5 ooacsi, nežno. $ J? h a Tr J7čz bi jaz Z. j7a> bi jaz X i P w znat -Zna Za, Zet, 4 4-ji (če/je) fre. =T=*T= ni je ri je 3 r r r Je Jrl0jj I A_ J. J> £ SJy _ ¿/¿¿-—bi za- . i -ZZZ r 7*usefc je PnsZenz je i , ir«?__ v i je/ _ bje_ ni j jc< - ¿>je _ j i n zn Tf ¿•iro. i ^P5 J__A d.et bi jetz det bi j&Z T f ——pj? fT zna, znez _ let. Znct-la, znala Zina_Za, znali _tez} z neti a. . 7Q j -zSh _ni je 'i m i ■zria. Ztlci i S enoj l _ maj /. ¿T /e» moj, i fce-.nl je rt i ojj maj: rntj. / moj. Ó'R JBr.lmhuk, sñ //. I PRI ZIBELI. f Jir. Albreht. ) \ Andanbe, Sct&a San fel fjyttbl/anof.) opr. Ib. Tenor bZarib. -yip-r-TTTT 2?a- b>¿ bolj'e s/jolIoj moje malo ole>_ be, fe ne 6o po_ sla-boj 2?a 6b &obf'e 37a h¿ bobje spa--bo^_ fe ne 6o poslaboj Z.vez.cbe&cun rj^asebe^ je ne.bop óslalo ¡Krezdezucmvyoossbe^ Iba b¿ bol-fe Spa _ bo inofertiah > m ole- be spa ¿o debe, fe nebopo J_..L hJ>J>J> Sívezcle je jte _ sba-bo znezde rpt zujL/rt i J bo jo o - sZg, - lo Un poco plu vivo. oíresecZeilaatrpose-te, A- Sobj'e epa¿o «re^at pbie p ja angelrl pojo j je ne- ja, a-ja, ajaanjelob poj0j a -ja, ajoOj je. po- sla-le. Se—bf?j iiaznrposebej JoCj Oí _ja, aja anjelcí pojo, a—Ja, a--f¿ bo po — sla — bo. A. Jas aja angelcc pojoj ,_feo ÏO.- Jltsolo. fJ7r¿¿e/ctp e vJzet) a tempo ci jetj angelo C p o-jo a ja ati^elcc joo-jo. mHüíUà -jot, U -JCL, A —J&s a-j&j zžt p y p y jT~T Aja arte? ele t po-jo, Ajaazijelte rct-jct> JL> JI j> j j "p p p p p p-^r^ r ; ? P P P T~Ct_ JCtsj ssrieje se yjze. de>— Z*e vsan-j'cc/i/ smeje se me- bo — -j^J* i> J -—-J - •arijah- de- Te crescendo ra— j öl j riiavd. f smeje se^ v ne bo. /¥>p k y z'a —ja ^sárjate-VSaijah ofefre a - j cc ole_ Pe rex _ jez-, r-ex _ ja, ra _ Jttj smeje se vrcebo. s m efe se rriedo.- ' JU^ ° Najboljši šivalni stroj in kolo je edinole Josip Petelinc-a znamke GRITZNER ADLER za rodbino, obrt in fndnstri|o, istotam najboliši švicarski pletilni stroj Pouk v vezenju in krpanju nogavic in perila vsak čas brezplačen. Posamezne dele za šivalne stroje in kolesa, pnevmatika, igle, olje. Najnižje cene, najlepše opreme, večletna garancija, tudi na mesečna plačila. Edinole LJUBLJANA Telef. 913 blizu Prešernovega spomenika ob vodi. NOGAVICE žepni robci, kravate, kloti v raznih barvah, sifoni, dežniki, palice, nahrbtniki, razni svilnati trakovi v raznih barvastih kvalitetah, mila, rokavice, jedilno orodje, aluminij in srebro, žepni noži, škarje lasostrižnice, kompletne potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, tapetnike in sedlarje najceneje pri Josip Petelinc-u LJUBLJANA ob vodi v bližini Prešernovega spomenika. NAŠA PRAVA DOMAČA KOLINSKA CIKORIJA JE IZVRSTNA « » CARINSKO - POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJSKI BUREAU ^UUBUANA^ KOLODVORSKA ULICA 41 NASLOV BRZOJAVKAM: «GROM» TELEFON INTERURBAN STEV. 454 /j j LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA f f Ljubljana — USTANOVLJENA 1900 Telefon Stev. 261, 413, 502, 503 in 504 i Brzojavni naslov; Banka Ljubljana «o».*««, «j, ™ m m» ^ Delniška glavnica Din 50,090.000'— Skupne rezerve okrog Din 10,000.000*— J * PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovid, Novi Sad, Ptnj, Sarajevo, Split, Gorica, Trst | AGENCIJA» Logatec I rs 5Ea „SLAVIJA" JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI ZAVARUJE PROTI OGNJU, TATVINAM, NEZGODAM ITD. TER NA DOŽIVETJE IN ZA SLUČAJ SMRTI. PODRUŽNICE PO VSEJ KRALJEVINI. DOMAČE PODJETJE. (Le =J A A A . I M 6 i y d <3 <3 m Litografija Cemažar in örug | LIUBLTRNR y 6 •V/. S 8 i m fT)asarykoua cesta (poleg Ranzingerja) razmnožuje note po zelo solidnih cenah ter izdeluje usakourstna druga lito- ^ grafska dela kakor etikete, lepake, delnice itd. O N 8 so Glasbene priloge „ZBOROU natisnjene u litografiji Cemažar in örug. II OBRTNA BANKA v LJUBLJANI CENTRALA: KONGRESNI TRG 4 «£> PODRUŽNICA: LJUTOMER TELEFON ŠT. 508 RAČUN PRI POŠTNI HRANILNICI, PODRUŽNICI v LJUBLJANI, ŠT. 12.051 TELEFON ŠT. 508 DAJE KREDITE V OBRTNE S VRHE, POSPEŠUJE USTANAVLJANJE OBRTNIH IN INDUSTRIJSKIH PODJETIJ, IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJKULANTNEJE. VLOGE NA KNJIŽICE IN NA TEKOČI RAČUN SE OBRESTUJEJO KAR NAJUGODNEJE, VEZANE . VLOGE PO DOGOVORU PRIMERNO ViŠE. &------- ^ i f j Tordka luan Perdan msi I * Olacni založnik: J? V Cjubljatli | Gril-HletodoDih ožigalic in Gril-ITletodooega čaja o zaoitkih. najnižja cena in točna postrežba. V zalogi oedno: isOiSOisoiSDiSDiSDisoisoisDiSDiSD I i I I i najfinejše namizno olje, kaoa, riž, čaj, milo, žganje, kakor tudi ose drugo špecerijsko blago na drobno in debelo po najnižjih cenah. j Ant. Krisper I * (gfo LJUBLJANA |f# j ^T/ MESTNI TRG 26 § ^ W STRITARJEVA UL. 3 W ¡j I GALANTERIJA, PERILO, § I PLETENINE IN ČEVLJI |