


prostih spisnih nalog

učencev krškega in litijskega okraja.

Uredil

Ivan Mag.erl,

strokovni učitelj na meščanski šoli v Krškem.

Izdalo in založilo »Pedagoško društvo v Krškem".

Cena 1 K-

1909 .

Natisnila »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.

Zbirka

prostih spisnih nalog

učencev krškega in litijskega okraja.

Uredil

Ivan Magerl,

strokovni učitelj na meščanski šoli v Krškem.

Izdalo in založilo „Pedagoško društvo v Krškem

1909 .

Natisnila »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.

030032 ^

Predgovor.

Da risanje v ljudski šoli v zadnjem času tako lepo
napreduje, k temu so mnogo pripomogle razstave risarij
učencev. Marsikdo je bil že prej čital o risanju po na¬
ravi itd., a je nevoljen odložil knjigo, ker je bil prepričan,
da to ni za naše razmere. Večina je krenila na boljšo pot
šele tedaj, ko je na šolskih razstavah videla, kake uspehe
doseže po „novi“ metodi ta ali oni tovariš.

Slično je s spisjem. Tudi o tem predmetu se zdaj
mnogo govori in piše. Pa koliko je še učiteljev, ki se ne
morejo sprijazniti z novim postopanjem!

Zato je Pedagoško društvo v Krškem sklenilo, da izda
zbirko spisnih nalog učencev krškega in litijskega okraja.

Ta zbirka naj bi torej pridobila za racijonalno po¬
stopanje v spisnem pouku še one učitelje, ki so doslej
vztrajali pri stari metodi.

To pa ni edina naloga te knjige!

Na srednji stopnji moramo učence pripravljati tudi
na proste naloge. Dobro je, če jim po pripravi porečemo:
„Prebrati vam hočem spis nekega učenca v JZ. Opozarjati
pa moramo učence, da hočemo, da izdelajo svoj spis samo¬
stojno, ker bi sicer zapisali to, kar so si zapomnili. Kadar
vračamo naloge, naj kar največ učencev prebere svoj spis.
Tako lahko dosežemo, da učenci kar tekmujejo med sabo,
kdo bo originalneje izvršil svoj spis.

Meseca januarja m. I. je c. kr. okrajni šolski nadzornik
g. Ljudevit Stiasny naznani! nekaterim šolskim vodstvom
v krškem in litijskem okraju, da se pripravlja zbirka spisnih

nalog, ter priporočil učiteljstva, da naj pošlje odboru Peda¬
goškega društva primernih spisnih nalog. Do konca pre¬
teklega šolskega leta je poslalo nad 30 učiteljev do 500
spisnih nalog. Ker Pedagoško društvo noče podati svojim
članom zbirke vzornih spisov, so se posamezne naloge
natisnile, kakor so jih bili spisali učenci. Pač pa so se
popravile večje slovniške in pravopisne napake; slog je
ostal torej neizpremenjen.

Pedagoško društvo v Krškem.

Najlepši dan v počitnicah.

(Radeče, V. 6.) *)

Najlepši dan v počitnicah je bil, ko sem se peljal v
Ljubljano. Neko nedeljo, spomniti se ne morem, katera je
bila, sva šla z očetom ob 7. uri na Zidani most. Ob 8. uri
je pridrdral vlak na Zidani most doli od Celja. Sedaj kupiva
listek za tretji razred do Ljubljane. Med potjo vidiva Hrastnik,
Tukaj kopljejo premog in delajo steklo. Nadalje vidiva
Trbovlje. Tukaj kopljejo tudi premog. V Litiji delajo platno.
Nadalje se peljeva mimo Kresnic in Laz. Čez nekaj časa se
pripeljeva v Ljubljano. Ko stopiva iz vlaka, greva po Marije
Terezije cesti v Št. Vid. Med potjo vidiva lepa polja. Čez
eno uro prideva v gimnazijski konvikt sv. Stanislava. Po
opravilu greva nazaj v Ljubljano. V Ljubljani vidiva več
lepih spomenikov. Videla sva Vodnikov, Radeckega in Pre¬
šernov spomenik. Ob 7. uri se odpeljeva domov.

Šolske počitnice,

(Krško, V. 6.)

Preteklo šolsko leto smo končali 15. julija. Navdajala
na§ je deloma otožnost, deloma veselje, ko smo zapuščale
priljubljene šolske prostore. Otožnost se nas je polastila,
ko smo slovo jemale od učenk, ki ne bodo obiskovale več
te šole, vesele pa smo bile, da imamo čas pred seboj, ko
se bomo lahko odpočile od napornega učenja. Zato smo pa
počitnice tudi dobro porabile. Ena ati druga je naredila

*) Pomeni: Radeče, petrazrednica, šesto šolsko leto.

5

izlete, vsak dan smo se hodile kopat v Savo. Kopanje je bilo
v vročem avgustu velika dobrota. Preostajalo nam je pa še
dovolj časa za ročna dela. Tako je čas počitnic kmalu po¬
tekel. Sedaj smo se že veselile šole, ker smo vedele, da se
bomo v novem šolskem letu zopet mnogo lepega in ko¬
ristnega učile.

Počitnice.

(Toplice, VI. 5.)

V najtoplejšem letnem času imamo počitnice. Vsak izmed
nas se jih veseli. Posebno se jih veselimo tisti, ki smo
domov prinesli dobra izpričevala. Starši so se nas veselili
in mi sami smo bili srečni in veseli. Obljubili so nam že
prej, če z dobrim uspehom dokončamo šolsko leto, da nam
bodo priredili kako posebno veselje. Tako so tudi storili.
Mene so vzeli s seboj na krasno Gorenjsko stran. Bili smo
pri Mariji Pomagaj in na Bledu. Drugi pridni součenci so
bili tudi v različnih lepih krajih. Doma smo pomagali staršem
pri delu. Največ pa smo se radovali v prosti naravi. Čas
je hitro potekel. Prišlo je zopet novo šolsko leto, kojega se
vsi veselimo! Nabrali smo si svežih moči, da krepko vztra¬
jamo pri učenju.

Trgatev.

(Veliki Podlog, II. 5.)

V četrtek smo šli obirat. S seboj smo imeli brente, škafe
in nože. V vinogradu so zasejene trte v lepem redu. Šel
sem od trte do trte in rezal grozdje. V brentah so ga oče
nosili v hram. Tam so grozdje metali v kad in so ga sti¬
skali, potem smo dobili mošt. Zvečer smo šli veselo domov,
kjer nas je čakala večerja.

Trgatev.

(Št. Jernej, IV. 4.)

Že nekaj dni pred določenim časom so oče priprav¬
ljali sode za bližajočo se trgatev. Dne 28. septembra smo

6

odkorakali proti Drči. Med potjo smo srečali veliko drugih
oberačev. Najprvo smo obirali nezrelo grozdje in gnilo.
Potem smo obrali še belo in črno grozdje. Nabrali smo 12
brent. Že prej so šli mati v vinograd, da so nabrali lepega
grozdja za prijatelje in sorodnike. Po trgatvi smo se veseli
vrnili domov.

Veselje na paši.

(Šmarjeta, II. 5.)

Ko kmet pospravi poljske pridelke, se prične za mla¬
dino zopet novo veselje. Na pašo seženemo lepo pisano
živino. Tam pojemo razne pesmi ter se igramo, n. pr. črni
mož, glejmo v vodnjak, trden most i. t. d. A pri tem pa
tudi pazimo na živino. Ko solnce začne zahajati, ženemo
vsak svojo živino na vodo, potem pa domov.

Zjutraj na paši.

(Leskovec, V. 3.)

Zjutraj sem vstala in sem šla na pašo. Ko sem prišla,
še ni bilo nikogar tam. Zakurila sem, ker je bilo mrzlo.
Kmalu pride solnce izza gore ter me je grelo. Videla sem
martinčka, ki se je prišel na solnce gret. Pozneje so prišli
tudi drugi pastirji za menoj. Sramovali so se, ker so tako
dolgo spali. Ko je zvonilo sedem ura, smo gnali domov ter
šli v šolo.

Zjutraj na paši.

(Leskovec, V. 3.)

Danes zjutraj so me oče zgodaj poklicali, da sem šel
na pašo. Na paši me je zelo zeblo, da sem se tresel. Prignal
sem jaz prvi. Zakurim ogenj, se grejem in jem potico. Kar
zaslišim, ko neki zaspani pastir zakriči: „Kaj delaš?" Jaz
odgovorim: „Kurim in se grejem 11 . Kar pride k meni Janez
in me prosi potice. Jaz mu je dam. Zahvali se mi in mi da
pečenega krompirja, ki ga je spekel v ognju.

7

Vernih dtsš dan.

(Šmartno pri Litiji, IV. 5.)

Žalostno so doneli glasovi iz cerkvenih lin, oznanjali
so Vernih duš dan. Ljudje so šli na pokopališče. Tam sem
videla na tisoče lučic. Hodila sem od groba do groba in
ogledavala cvetlice in vence. Na nekem grobu je bilo ve¬
liko vencev. Idem dalje. V samotnem kotu stoji grob. Tam
je gorela le ena svečka. Ob njem je jokala uboga deklica.
Malo veselih obrazov je bilo videti. Tudi jaz sem bila ža¬
lostna. Molče smo odhajali vsak na svoj dom.

Na Vernih duš dan.

(Krško, V. 4.)

Na Vernih duš dan sem šla k sveti maši. Že prej sem
okopala grob, kjer počiva ljubi bratec. Pri sveti maši sem
molila in prosila Boga, naj reši brata, ako še trpi. Spletla
sem venec in sem ga potem postavila na grob

Kupila sem svečke in sem jih prižgala na grobu. V
petek zvečer je zvonilo za verne duše.

V soboto sem šla k sveti maši. Na pokopališču sem vi¬
dela veliko svečic, ki so gorele. Videla sem tudi kapelico,
kjer počiva Martin Hočevar. V njej je bilo veliko vencev.
Potem sem šla pa kmalu domov.

Vernih duš dan.

(Krško, V. 7.)

Mrzel veter vleče po planjavi. Listje na drevju je oru¬
menelo in večinoma odpadlo. Mrklo solnce prodre goste
megle pa se hitro skrije. Vsa narava umira in nas spominja
smrti.

V tem meglenem času obhajamo praznik, ki je po¬
svečen vernim dušam. Za marsikoga je to zelo žalosten
praznik. Obhajamo ga zaraditega tudi z resno svečanostjo.
Letos je bilo na dan Vseh svetih lepo vreme, zato smo

8

grobove na pokopališču lahko okrasili. Lučce so nemirno
plapolale, ko je šel sprevod po pokopališču. Gospod župnik
je blagoslovil grobove in pri nekaterih opravljal molitve.
Potem so se ljudje razšli in le tupatam smo še ugledali
kako ženico, ki je s svojimi solzami močila zemljo, pod ka¬
tero spi drago bitje. Temna noč je legla na zemljo. Kakor
se prikazujejo zvezdice na nebu, tako so se začele zopet
prižigati lučce na grobeh. Kmalu je bilo vse pokopališče
bleščeče od nebrojnih lučic. V cerkvi so se molile razne
molitve, pevci pa so zapeli nekaj mrtvaških pesmic.

Spominjala sem se tudi jaz svojih dragih rajnkih, če¬
ravno niso tu pokopani.

Kako j*e bilo letos o Vseh svetih ?

(Radeče, V. 5.)

Na Vseh svetnikov dan sem se praznično oblekla ter
sem šla k sveti maši. Prišedši od maše, sem brala dopoldne
knjigo »Življenja trnjeva pot“. Potem sem kosila. Pomagala
sem po kosilu materi pospravljati. Ob dveh sem šla k lita¬
nijam. Po službi božji sem doma južinala. Ko se je začelo
mračiti, sem se odpravila na pokopališče. Nesla sem namreč
na grob stare matere sveče. Na pokopališču sem ogledovala
grobove. Nekateri so bili zelo lepo urejeni in s cvetlicami
ozaljšani. Videla sem tudi mnogo različnih nagrobnih vencev.
Začela se je delati tema, Ljudje so pričeli prižigati sveče in
tudi jaz sem jih prižgala na našem grobu. Toda svečice so
bile majhne, zato so kmalu dogorele. Ljudje so odhajali s
pokopališča. Tudi jaz sem se odpravila domov.

Miklavžev večer.

(Šmartno pri Litiji, IV. 5.)

Zelo željno smo pričakovali Miklavža. Še pred tednom
smo ugibali, kaj nam bode prinesel. Počasi so potekali dnevi
in nam se je zdelo, da čakamo že celo leto. Toda tudi ta

9

večer je napočil. Že popoldan si ni upal nihče iz hiše. Ko
se je storil mrak, smo se zbrali okrog peči. Ako smo le sli¬
šali kako stopinjo, smo pričakovali v strahu, kdaj da bodo
zarožljale verige. Naposled zaslišimo vendar zvonček; vrata
se odpro in noter stopi Miklavž z angeli. Zadaj smo pa za¬
gledali parklja. Z velikim veseljem pozdravimo Miklavža.
On začne izpraševati in mi mu lepo odgovarjamo. Ako kdo
ni znal moliti, je poklical Miklavž rogatega parklja. Ta
zveže takega in ga pelje v sneg. Nazadnje nas Miklavž vse
obdari in gre drugam. Potem nastavimo vsak svoj krožnik
na mizo in se odpravimo spat. Zgodaj zjutraj smo vsi na
nogah ter ogledujemo prelepa darila.

Sv. Miklavž.

(Krško, V. 4.)

Vsako leto je 6. decembra god sv. Miklavža. Zelo veselo
sem ga pričakovala. Ko se je zmračilo, je kmalu prišel Mi¬
klavž z dvema angeloma in s parkljem. Oblečen je bil v
mašniški plašč, na glavi je imel škofovsko kapo, v roki pa
palico. Jako krasna sta bila angela.

Preden je prišel Miklavž, so me otroci prosili, da naj
jih naučim kakšno molitvico, in pokazala sem jim, kako
bodo morali stati, ko pride Miklavž. Takoj po tem je prišel.
Vsakemu je rekel, da naj moli molitvico. Ko so odmolili,
je dal angel nekoliko sladkorja. Toda rekel jim je, da mo¬
rajo biti drugo leto bolj pridni.

Potem so nastavili vsak svoj krožnik. Tudi jaz sem
tako storila. Že navsezgodaj sem hitela gledat, kaj mi je
prinesel Miklavž. Na mizi sem našla poln krožnik vsako¬
vrstnih daril.

Sv. Miklavž.

(Krško, V. 6.)

Dne 6. decembra obhajamo god sv. Miklavža. Otroci
se ga vesele, pa tudi boje. Na predvečer svojega godu hodi
po hišah ter posluša molitve otrok.

10

Kako smo se ga sinoči prestrašili, ko je stopil v sobo
z dolgo sivo brado in s sivo glavo! Ob njegovi strani je stal
prelep angel s krono na glavi in košarico v roki. Za njim
sta stala dva velika parkeljna z debelimi verigami in z dol¬
gim rdečim jezikom. Ko je sv. Miklavž ukazal moliti, smo
strahoma začeli. Manjši otroci so se samo prekrižali, večji
smo morali moliti razne molitvice. Potem nas je obdaril s
slaščicami. Obljubil nam je, da bo prinese! ponoči kaj več.
Zjutraj smo z veseljem gledali polne krožnike, ki smo jih
bili zvečer nastavili na okna.

11

II.

Pozimi.

(Toplice, VI. 4.)

Vsi smo se veselili zime. Neko noč je zapadel sneg.
Vriskaje smo šli na grič ter se vozili na saneh. Vsak je
hotel biti prvi v dolini. Marsikateri se je prevrnil in zarinil
v sneg. To mu ni prav nič škodovalo. Kmalu je zopet po¬
gumno sedel na saneh in se peljal dalje. Drugi so šli k
potoku na led, kjer so se drsali, da je bilo veselje. Zima
je otrokom zelo prijeten letni čas.

Zimski dan.

(Raka, III. 4.)

Zgodaj zjutraj me mati pokličejo, da moram v šolo.
Hitro vstanem in se odpravim. Ko stopim iz sobe, mi za-
brije mraz v obraz. Pod nogo mi škriplje trdi sneg, zebe
me, da se mi ne ljubi čakati svoje tovarišice. Komaj čakam,
da pridem v šolo.

A vse drugače je iz šole. Toplo soince sije. Me de¬
klice gremo mirno domov. Dečki vržejo torbe na tla in se
kepajo. A kmalu neha ta igra, hitro pobero torbe in hite
domov. Ko pridem domov, se preoblečem in grem materi
pomagat.

Zimski dan.

(Raka, III. 4.)

Pozimi se soince od daleč skriva. Ptiči so prišli k
našim hišam iskat hrane. Oče pozimi pletejo pletenice in
učijo otroke moliti. Mati in sestra predeta. Otroci se vozijo

12

na saneh in se drsajo. Gospodična učiteljica so nam rekli,
da po mlakah in po travnikih se smemo drsati, po cestah
pa ne. Ob zimskih večerih otroci čitajo lepe knjige. Ob mi¬
lejših dneh si narede sneženega moža. Otroci se vesele
zime, pa tudi veliki ljudje imajo zimo radi, ker počivajo
pri gorki peči. Živali nimajo rade zime, ker jih zebe in ker
nimajo hrane.

Zimski dan.

(Krško, V. 6.)

V šoli smo. Pazno sledimo pouku. Kaj pa je, kar naše
veselje na mah zmoti? Vse se oziramo proti oknu in slišijo
se zamolkli klici: sneg, sneg! Res je, sneg pada v gostih
kosmičih na zemljo ter se kopiči vidno na oknih. Sicer smo
rade v šoli, a danes komaj čakamo, da zapoje šolski zvon
in stopimo na prosto. To je veselje! Mrzel veter brije krog
hiš. Me pa grabimo sneg in mečemo velike kepe. Tam se
dečki vozijo po saneh, drugi delajo sneženega moža ali
se drsajo po ledu.

A zimski dnevi so kratki, kmalu pokriva mrak sneženo
zemljo, moramo v toplo sobo. Kako nam diši večerja! Po
večerji posedamo krog gorke peči in poslušamo povesti, ki
nam jih starejši pripovedujejo. Medtem se domislimo ubožcev,
ki zmrzujejo pozimi. Spomnimo se tudi ptičic, ki ne najdejo
potrebne hrane. Revežem in ptičicam hočem pomagati, ko¬
likor morem.

Prvi sneg.

(Šmarjeta, II. 5.)

Kakor nam prinašajo vsi letni časi mnogo veselja, tako
nam nudi tudi zima svoje veselje. Ko začne naletavati prvi
sneg, otroci veselo gledajo izza gorke peči. Ko ga je že
dosti zapadlo, gredo vun in se kepajo. Nato začno valiti
velike kepe. Potem pa delajo sneženega moža. Ko ga na¬
rede, mu dajo v roke bič in v usta pipo. Ko jih začne
zebsti, gredo zopet v hišo na peč.

13

Na saneh.

(Dole pri Litiji, II. 5.)

Letos mi je naredil brat čisto nove sani. Nesel sem
jih v listnico in čakal, da bode zapadel debel sneg. Dolgo
ga ni bilo. Prišla je sreda. Sneg je začel padati. Prišel
je četrtek. Sneg je bil tako debel, da sem vedel precej, da
se bomo lahko vozili. Šli smo se vozit. Vozili smo se ves
dopoldan. Zeblo nas ni prav nič, čeprav je brila mrzla burja.
Ko je zazvonilo v vaškem zvoniku poldne, smo šli vsak
proti svojemu domu. Marsikateri izmed nas je bil raztrgan
in pobit.

Na saneh.

(Dole pri Litiji, II. 6.)

Sani sem imela spravljene v podstrešju. Komaj sem
že čakala snega. V sredo zvečer je zapadel jako debel sneg.
V četrtek pa smo se šli vozit. Bilo nas je vse polno. Šli
smo na klanec in se začeli voziti. Nekateri so se vozili kar
na deskah, ker niso imeli sank. Vozili smo se vse dopoldne.
Zeblo nas ni nič. Ko je zazvonilo poldne, smo tekli vsak
na svoj dom.

Na ledu.

(Krško, V. 4.)

V soboto popoldne sem se šel drsat. Ko sem prišel
do kraja, kjer so bile drsalnice, so bili moji tovariši že
tamkaj. Spustili smo se po drsalnicah, pa še ni nobeden
padel. Ko smo bili vedno bolj drzni, takrat smo že začeli
padati. To smo se smejali, ko je kdo padel, mi pa za njim.
Jaz sem padel približno šestkrat. Potem smo šli vsak na
svoj dom.

Na ledu.

(Krško, V. 4.)

Ko sem vstal nekega dne, sem šel vun in sem videl
pred sosedovo hišo veliko drsalnico. Naredili so jo učenci,

14

i hodijo s hribov v šolo. Precej nas je bilo kakih pet
na drsalnici. Drsali smo se, kar se je dalo. Tako je trajalo
nekaj dni. Sosedov Cene jo je pa iz nevoščljivosti razsekal.
A kmalu smo imeli drsalnico pred našo hišo. Tukaj pa ni
imel sosedov Cene nič opraviti. To drsalnico smo tako iz-
drsali, da ni bila več za rabo. Imeli smo še mnogo drugih,
a vseh ne bom imenoval. Nekega dne sem prišel domov
ter sem se začel spravljati spat. Oče so zapazili, da so

čevlji raztrgani. Moral sem iti brez večerje spat.

Ko smo klali.

(Tržišče, III. 5.)

Kakor vsako leto, smo tudi letos klali prašiča za bo¬
žične praznike.

Prav zgodaj zjutraj so prišli k nam Reženov stric. S

seboj so prinesli cekar, kaj je bilo v njem, nisem videl.

Pod pazduho so imeli pripravo, s katero delajo klobase.

Kako so prašiča klali, nisem videl, ker sem moral iti v šolo.
Prosil sem očeta, da bi bil ostal doma, pa me niso pustili.
Ko sem prišel domov, sta oče in brat sekljala na deski
meso. Stric pa so delali klobase na veliki mizi. Vsi smo
bili okrog njih, pa smo gledali, kako so lezle iz cevi. Tudi
so nam obljubili, da narede vsakemu eno, če bomo prav
pridni.

Nazadnje so res dali vsakemu eno prav majhno, imela
pa je repček. Takoj smo jih nesli materi, da so jih skuhali.
Zelo so bile dobre. Meso so položili v čeber, pa so ga
prav močno nasolili. Ko so vse delo dovršili, so po hiši
lepo pomili, potem smo zopet jedli klobase črne in bele.

Kako sem delal jaslice?

(Dole pri Litiji, II. 5.)

Preden sem začel delati jaslice, sem si užagal trioglato
desko. Ko sem imel desko, sem šel v gozd. Tam sem na-

15

bral zelenega mahu. Pri Novaku na Dolell sem kupil pa¬
stirčkov. Doma sem jih prilepil na debel popir. Zvečer sem
jih pa izstrigel. Zadaj sem jim prilepil lesene klinčke. Sredi
hribčka sem postavil hlevček, v hlevček pa sem dal sv. Dru¬
žino. Nad hlevček sem obesil angela in zvezdo. Ob strani
pa sem postavil sv. Tri kralje. Zadaj za hribček pa sem
postavil mesto Betlehem. In jaslice so bile narejene.

Kako sem delala jaslice?

(Dole pri Litiji, II. 5 )

Preden sem začela delati jaslice, so mi odžagali tri-
oglato desko. Ko sem imela desko, sem šla v gozd in na¬
brala mahu. V prodajalni sem kupila pastirčkov in ovčic.
Doma sem jih prilepila na debel papir in jih ostrigla s
škarjami. Dobila sem klinčke in jih prelepila pastirčkom in
ovčicam na zadnjo stran. To pa zato, da sem jih lahko za¬
sadila v mah. V hlevček sem postavila sv. Družino. Na vrh
hlevčka sem obesila angela in zvezdo. Spredaj sem posta¬
vila sv. Tri kralje, na vrhu pa mesto Betlehem.

Jaslice.

iRaka, III. 4.)

Zelo lepe so naše jaslice. Naredili so jih oče, jaz sem
pa pomagala. Iz mahu so naredili goro. Pod goro je hlevček.
Tja so postavili Marijo z Jezuščkom. Veliko pastirjev in ži-
vince je po gori. Nad hlevcem se sveti zvezda.

Moje jaslice.

(Tržišče, III. 5.)

Še nekaj dni in veseli božični prazniki bodo tu. Že
sem nabral mahu za jaslice. Tudi trioglato desko imam že
v kotu za mizo. Jutri bom začel staviti jaslice. V kotu na¬
pravim iz mahu hribček. Po hribčku rasto drevesa in se

16

pašo ovce, krave in koze. Tudi ovčarskega psa sem postavil
k pastirju, ki sedi pod košatim hrastom.

Sredi hriba stoji hlevček. Lep je. Dal sem zanj 36 h.
V njem so Jezušček, Marija in sv. Jožef. Zadaj vidimo
oslička in volička. Nad hlevčkom je veliko angelov. Okolo
pa so pastirji.

Nad jaslicami sveti zvezda. Ona naznanja prihod Treh
kraljev. Pred jaslicami je 10 sveč, ki bodo gorele božično noč.

Božični večer.

(Št. Rupert, 111. 5.)

Ko je odzvonilo Angelovo češčenje, so spravili naš oče
vso družino skupaj in smo molili angelovo češčenje. Potem
smo prižgali luč in začeli postavljati jaslice. Ko so bile
jaslice narejene, smo jih vsi skupaj z radostjo in veseljem
gledali. Molili smo še večerno molitev in rožni venec. Nato
smo se veselili rojstva našega Gospoda. Oče so začeli praviti
pravljice in zgodbe iz Jezusovega življenja. Šli smo v cerkev
k polnočni službi božji. Zvonovi so res tako milo doneli,
kakor nikdar drugikrat. Orgije in cerkveni pevci so res čudo¬
vito lepo zapeli zahvalno pesem. Med sv. mašo smo lepo
molili našega Jezuščka v jaslicah. Po sveti maši smo šli
veseli domov.

Kako smo praznovali Sveti večer.

(Št. Janž, III. 6.)

Na Sveti večer obhajamo spomin rojstva Gospodovega.
Napravili smo jaslice in ob njih prižgali lučce. Potem smo
sedli v gorki sobi za mizo in smo si pripovedovali povesti
in pravljice. Ob desetih smo slišali zvon iz župne cerkve
in smo se začeli pripravljati k polnočnici. Ko smo se lepo
praznično oblekli, smo šli v cerkev. Tu je bilo vse okrašeno
in vse razsvetljeno. S kora so donele lepe, vesele pesmi. Po
sv. maši smo šli domov in smo veseli in zadovoljni legli k
počitku.

17

2

Kaj sem delal na Sveti večer?

(Krško, V. 4.)

Ves dan pred Sv. večerom sem imel opraviti z raznimi
pripravami za božično drevo. Veselil sem se Svetega večera,
ko bodem nažgal svečice na drevescu. Tudi jaslice sem na¬
pravil v kotu. Zvečer smo se zbrali v sobi, kjer je bilo okra¬
šeno in razsvetljeno božično drevo. Bilo je večinoma moje,
kar je bilo na njem. Zahvalil sem se staršem in sem šel spat.

Kaj sem delal na Sveti večer.

(Krško, V. 4.)

Božične praznike sem obhajala v Zagrebu. Na Sveti
večer smo delali božično drevo. .Ko je bilo božično drevo
dodelano, smo prižgali svečice. Prišli so sosedje in smo
skupno peli božične pesmi. Ko je bilo čas, iti k polnočnici,
sem se oblekla v praznično obleko in sem šla z mamo k
polnočnici. Ko smo prišli domov, je mama priredila čaj. Tako
.smo se zabavali do 3. ure zjutraj. Potem smo šli spat. Na
božični dan smo vsi rano vstali in smo nažgali božično
drevo. Ko je bilo enajst, sem šla k maši. Popoldne sem
šla ob peti uri k litanijam. Tako je minil dan.

Sveti večer.

(Krško, V. 7.)

Nobenega večera se tako ne veselimo, kakor božičnega.
Pa saj je ta večer res lep in prazničen. Zgodnji mrak krije
zemljo in povsod zavlada tih mir. Z jasnega neba blišče
svetle zvezdice, mrzel veter piha po dolini.

V gorki sobi smo prižgali božično drevo in molili.
Po molitvi smo sedli okolo mize. Starejši bratje in sestre
so nam pripovedovali razne povesti. Mati so medtem ku¬
hali večerjo. Po večerji smo pokadili s kadilom in pokropili
z blagoslovljeno vodo vse prostore. Potem so nam mati
narezali božičnega kruha. Dobili smo tudi lešnikov in

18

orehov. Igrali smo se razne igre in hitro nam je minil čas
do polnoči, ko je bilo treba odhajati k polnočnicam. Kako
veličastno so nas vabili zvonovi k sv. maši! Tako lepo ni¬
koli ne pojo orgije, tako milo nikoli ni doni pesem, kakor
na sveti večer.

Na Novega leta dan.

(Št. Rupert, III. 4.)

Na Novega leta dan so prišli v Št. Rupert godci in so
godli. Šli so od hiše do hiše. Najdalje so bili v gostilnah.
Otroci so hodili za njimi. Vsi ljudje so se veselili godcev,
ker so tako lepo godli. Posebno so jih bili veseli otroci.
Zato so hodili za njimi. Po gostilnah so dobivali vina, po
drugih hišah pa tudi po eno krono.

Pustni torek.

(Raka, III. 4.)

Na pustni torek so mati pripravljali boljše jedi, nego
navadno. Ob 9. uri sem šel v šolo. Iz šole smo šli ob
11. uri, da bi nas ne podile maškore. Ko smo prišli domov,
smo jedli meso in potice. Popoldne smo pekli cvrtje in
krofe. Vse je bilo veselo. Maškore so skakale po trgu in
podile otroke. Mati so skrbeli, da smo bili tudi mi veseli.
Drugi dan so nosile šeme kurenta in so ga trosile s pe¬
pelom. Mi smo gledali in se jim smejali.

Svečan.

(Toplice, VI. 3.)

V svečanu ostaja solnce delj časa na nebu. Dnevi se
vidno daljšajo. Zvončki, teloh in leska cveto. Če pa sije
solnce prav toplo, vidimo celo kakega metulja ali čebelo
frčati po zraku. Kmet začne z delom na sadnem vrtu. Svečan
je najkrajši mesec v letu. V mestu in na kmetih uganjajo
pustne burke. Letošnji svečan je bil zelo gorak in suh.

2 *

19

III.

Sušeč.

(Toplice, VI. 3.)

Letos smo imeli v sušcu mokro in mrzlo vreme. Deže¬
valo in snežilo je pogosto. Zadnji dnevi so bili pa prav gorki.
Na praznik sv. Jožefa smo čutili potres. Prvi pomladanski
dan smo zasadili sredi igrališča v spomin cesarjeve šestdeset¬
letnice drevo. — Ta mesec smo prehodili tudi kilometer.
Našli smo prve vijolice. Mati so pa obdelali vrt in posejali
zelenjad.

Pomlad.

(Dole pri Litiji, II. 5.)

Prišla je pomlad. Dnevi so dolgi in topli, noči pa so
kratke in hladne. Drevje zeleni. Cvetice cveto. Ptice se
vračajo, delajo gnezda in lepo prepevajo. Kmet orje, vlači
in seje. Otroci se igrajo. Spomladi se vse veseli.

Pomlad.

(Toplice, VI. 5.)

Zaželjeni pomladni čas je zopet tu. Vse se prebuja in
oživlja. Narava je zopet odeta z lepo zeleno odejo. Tudi
solnce z novo močjo upira svoje blagodejne žarke na zemljo.
Drevje zeleni. Cvetice cveto. Lastovice in druge ptice so se
zopet vrnile v naše kraje. Zatorej odmeva iz gozdov in
grmičev ljubko ptičje petje in žvrgolenje. Mladina pa se
raduje in zabava na cvetočih vrtovih in travnikih. Vse, kar¬
koli živi, se veseli pomladi.

20

Prvi pomladanski dan.

(Krško, V. 6.)

Pomlad je tu! Sicer nas sneženi vrhi daljnih gora še
vedno spominjajo ostre zime, a tu v dolini sije solnce gorko
in prijetno. Povsod se zbuja življenje. Ptičice, katerim smo
pred kratkim še potresali pred hišo zrnja, so zletele v gozd.
Golazen se je že zbudila iz zimskega spanja. Iz zemlje rije
nešteta množica bilk, brstov in cvetja. Tudi po njivah in
vrtih je vse živo. Za kmeta in vrtnarja se je pričel čas dela.
Otroci nabirajo po trati vijolice, zvončke in druge pomladan¬
ske cvetice. Vsa narava je na novo oživljena, nad vsem pa se
razpenja krasno sinje nebo.

Pomlad v gozdu.

(St. Rupert, oddel. za oddaljene učence. *)

Lepega pomladanskega dne se odpravimo v gozd. Gre¬
mo mimo travnikov, hiš in polj. Naposled pridemo v krasni
gozd. Tu nas pozdravljajo raznovrstne cvetice. Teloh je že
rdeče pobarvan, ker je že star. Beli zvončki zvone. Po tleh
se sveti modri jetrnik.

Drevesa imajo že popke. Po drevju pojo in skačejo
ptički. Med drevesi se spreletavajo pisani metulji. Čist in
svež pomladanski zrak vlada v gozdu. Na vsaki cvetici, na
vsakem drevesu i. t. d. je hladna rosica. Po dolini se vzdi¬
guje lahka meglica. Po drevju raste droben mah.

Nekaj časa se igramo v gozdu in naposled zapojemo
veselo pesem: Spet se je blaga vrnila pomlad. Kmalu se
odpravimo domu.

Naš kmetič v zgodnji pomladi.

(Tržišče, III. 5.)

Ko pridejo prvi oznanjevalci pomladi, se odpravlja
kmet v vinograd. Tu pretaka vino in obrezuje trto. Mladina

*) Obiskujejo šolo le trikrat v tednu.

21

pobira odrezke, katere sežgo ali jih pa podkopljejo. Korenine
starih trt sežge, da uniči trtno uš.

Komaj konča delo v vinogradu, že mora domov. Doma
ga čaka polno dela. Razpeljava gnoj in orje. Začne se prva
setev. Kmet snaži senožeti in travnike, da mu ne bodo krtine
nagajale pri košnji. Ob potoku rasto vrbe. Od teh seka veje
in jih beli za kole, ki jih bo rabil v vinogradu. Vrt okoli
hiše ogradi z novim plotom ter seje solato. Na sadnem vrtu
pa snaži drevje raznih mrčes.

Pri vsem delu ga navdaja upanje, da ne dela zastonj,
da bode dobil v jeseni plačilo.

Kaj mi je povedala pomladanska sapica?

(Krško, V. 4.)

Včeraj sem se sprehajala po zeleni trati. Zašumela in
zašepetala je pomladanska sapica. Povedala mi je, kako se
ji je godilo po suhem in na morju. Bila sem na morju,
mornar je prevažal blago. Zapihala sem in zasukala ladjico.
Ker se mornar ni ustrašil, je šel mirno s svojo ladjico dalje.
Zapihala sem še enkrat, pa tako močno, da se je ladjica
skoraj potopila. Mornar je šel hitro s svojo ladjico k obrežju.
Šla sem dalje črez visoke gore in strme pečine. V daljavi sem
videla še vse polno snega. Pripihala sem bližje in raztopila
sneg. In sedaj imate tu prav prijetno. To mi je povedala
sapica in odvela dalje.

Kaj mi je povedala pomladanska sapica?

(Krško, V. 4.)

Ko sem šla oni dan na izprehod, mi je nasproti pri-
pihljala pomladanska sapica. Prav prijetno se mi je zdelo.
Povedala mi je, da je bila pred nedavnim časom pri morju.
Tam je nagajala mornarju. Metala mu je klobuk z glave v
morje. Večkrat ga je naglo prijel, ko ga pa nekoč ni mogel,

22

so pokrili klobuk hitro valovi. Jezil se je mornar, ker ni
imel miru. Sapica se je pa tudi razjezila in začela metati
čoln, kakor orehovo lupino po morju.

Povedala je tudi, da je v južnih krajih zahajala v
krasne vrtove. Tam se je igrala z zlatimi sadovi. Napotila
se je v severne kraje. Videla je mnogo snega in skoro jo
je zeblo. Solnce je ogrevalo ledeno skorjo. Pomogla mu je
še ona, da se je led stopil. Povedala je, da bo s pomočjo
solnčnih žarkov zbudila pomladanske cvetice.

Na cvetno nedeljo.

(Sv. Križ pri Litiji, III. 5.)

Mati so mi povedali, da bom letos na cvetno nedeljo
jaz nesel butaro v cerkev.

Tudi moj mlajši brat bi bil rad nesel in se je držal
na jok, ko je zvedel, da bom jaz butaro nesel. Mati so ga
potolažili in mu obljubili, da pride on drugo leto na vrsto.
Takrat je pa še ležal sneg po tleh. Tudi še precej mrzlo
je bilo, ker je burja pihala.

Drevje v gozdu je bilo golo, samo bukev je bila ovita
z zelenim bršljanom, ko so naju poslali mama v gozd, na¬
birat za butaro. Dobila sva veliko, debelo bukev in jaz sem
splezal na njo, ker je bila opletena z bršljanom. Z nožem
sem rezal bršljan, nekaj sem ga pa tudi odtrgal z rokami in ga
metal bratu. Toda kmalu bi se mi pripetila velika nesreča. Pod
mojimi nogami se je odlomila veja in jaz sem zdrčal navzdol.
Ako ne bi bil dosegel z rokami druge veje, bi bil padel na¬
ravnost na brata. Tako me je bilo strah, da sem precej splezal
z drevesa. Potem sva narezala še leskovih šibic. Vse to sva
veselo nesla domov.

Drugi dan je bila sobota pred cvetno nedeljo. Zvečer
smo napravljali butaro. Vsa družina je pomagala. Mati so
bili že nakupili rdečih, belih, zelenih in višnjevih trakov.
Z rdečim so zvezali palice, zgornji del pa z zelenim, belim

*

23  —

in višnjevim. Naposled je bila butara narejena. Celo noč
se mi je sanjalo, kako nesem butaro v cerkev.

Vstal sem zgodaj, se umil in praznično oblekel. Potem
sem se odpravil proti farni cerkvi z butaro na rami. Veselo
smo stopali po cesti, zlasti še, ker sem se pridružil drugim.

V farni cerkvi je bilo jako lepo. Tudi glavni oltar je
bil okinčan z zelenjem. Po maši smo hiteli proti domu.

Drugo leto bode nesel butaro moj bratec. Jaz bom
že nekoliko prevelik za to.

Veliki petek.

(Dole pri Litiji, II. 5.)

Veliki petek je spomin smrti Jezusove. Na Veliki petek
ni sv. maše. Namesto zvonov ropoče raglja. Ljudje na Veliki
petek prenehajo s poljskim delom in se pripravljajo na ve¬
likonočne praznike. Mati pečejo potice in kolač. Sestra pri¬
pravlja jajca, hren in meso. Jaz pa moram umivati stole in
mize. V cerkvi narede božji grob. Vanj položijo križ. Okoli
postavijo stražnike, da stražijo grob. Zraven postavijo mno¬
govrstnih cvetlic. Božji grob tudi lepo razsvetijo. Ljudje
hodijo molit na grob Jezusov. Gospod župnik moli vsak
večer rožni venec. Stari in mladi se vesele velikonočnih
praznikov, ker imajo takrat vsi dosti jesti in piti. Otroci
imajo veliko pirhov. Škoda, da je Velika noč samo enkrat
v letu.

Veliki petek.

(Dole pri Litiji, II. 5.)

Na veliki petek praznujemo spomin žalostne smrti
našega Izveličarja Jezusa Kristusa. Na veliki petek zvonovi
ne zvonijo. Takrat ropoče samo raglja. To ragljanje nas
spominja judov, ki so vpili: »Križaj ga! Križaj ga!“ V cerkvi
naredijo božji grob. Noter denejo vse polno lučic, med
lučice pa sv. Rešnje Telo. Na vsako stran božjega groba
postavijo po enega rimskega vojščaka. Ljudje hodijo na

24  —

božji grob molit. Doma pa pospravljajo, snažijo in se pri¬
pravljajo na velikonočne praznike. Oče pobelijo hišo, sestra
umije vse reči po hiši, mati pa peko potice in kolače. Kuhajo
tudi meso in piruhe. Na Veliko soboto pa poneso vse to k
blagoslovu. Na Veliko nedeljo gremo k maši in procesiji, potem
pa domov. Doma dado mati vsakemu svoj del. Zato pa se
tako veselim velikonočnih praznikov.

Zakaj se veselim velikonočnih praznikov.

(Radeče, V. 5.)

Jaz se veselim velikonočnih praznikov, ker mi bodo
mati kupili novo obleko. Spekli bodo kolače, skuhali jajca
in jih pobarvali. Tudi zato se veselim, ker pride sestrična
in pojdem z njo v Hrastnik.

Zakaj se veselim velikonočnih praznikov.

(Št. Janž, III. 5.)

Zopet je prišla vesela pomlad. Cvetice prekrasno
Cveto po zelenih travnikih. Solnce vedno bolj gorko sije.
Tudi ptičke se vesele vračajo. Kmalu pride kukavica v zeleni
gozd. Po vinogradih koplje vesela družina. Vse se veseli
tople pomladi. Veselim se pa tudi jaz, ker bom nesel pri¬
hodnjo nedeljo ozaljšano butaro. Drugo nedeljo pridejo še
veselejši prazniki, teh praznikov bom še veliko bolj vesel,
ker bom jedel okusne piruhe. Veliki teden ne bomo imeli
šole, tisti čas bom lahko kaj pomagal doma. Hodili bomo
molit h grobu. Ko bo pa končana sv. maša, bomo hitro
stopali proti domu, ker nas doma čaka dober kolač. Ko se
bom pa najedel, pojdem k sosedu pokazat, kakšne piruhe
imamo.

Zakaj se veselim velikonočnih praznikov.

(Radeče, V. 6.)

Zelo se veselim velikonočnih praznikov, čeravno moram
takrat pomagati materi pri vseh delih. Veliki teden je zelo

25

veliko opravila. Moramo vse očediti in pomiti. Mati spečejo
Veliki petek potice in kolač. Na Veliko soboto pobarvajo
mama pirhe. Potem nesemo vse k blagoslovu. Na Veliko
nedeljo grem k vstajenju. Ko pridem domov, dobim kos
potice, pomarančo in pirhe. Domov pride tudi moj brat.
Ta dan je že vse zeleno. Na velikonočni ponedeljek grem
v Žebnik k sv. maši. Pa kmalu minejo prazniki, brat gre
zopet nazaj, šola se zopet prične in vse je zopet po stari
navadi.

Kako sem preživel velikonočne počitnice.

V torek popoldne smo nehali šolo. Ti dnevi so bili
zelo dolgočasni, ker je deževalo. V sredo sem pomagal ro¬
zine zbirati in sem jih tudi jedel. Popoldne sem v cerkvi
ropotal. V četrtek so mi mati spekli potico. V petek so
mati jajca skuhali, jaz sem jih pa barval. V soboto so mati
spekli mnogo potic, kolačev, potem sem nesel vse to k
blagoslovu. V nedeljo sem šel k procesiji. Ko sem prišel
iz cerkve, je bil že pripravljen blagoslov. Ti veseli dnevi
so kmalu minili in prišli so šolski. Strogi učitelji so sklenili,
da bo odslej ob pol osmih šola, zato moramo zgodaj vstajati.

(Radeče, V. 4.)

26

IV.

Kres.

(Tržišče, III, 6.)

Na hribu sv. Jurija kurimo vsako leto kres. Do letos
nisem prav vedel, kaj pomeni kres. Letos mi je znano.

Kakor vsako leto, tako bomo tudi letos nanosili pa¬
stirji od vseh strani mnogo suhljadi. Največji sklada to suhljad
na kopico. Na vrh pa postavimo smreko.

Zvečer, ko začne v vseh cerkvah zvoniti, hite ljudje
od vseh strani na hrib. Ko nas je veliko na hribu, zažgemo
kres. Fantje ukajo, nekateri pa streljajo. Lansko leto smo
učenci eno zapeli z gospodom učiteljem.

Okrog gori mnogo kresov. Kakor zvezde se kažejo po
hribih. Najlepši se vidi s Kuma.

Ko kres pogori, hitimo domov, s seboj vzamemo kres¬
nic, katere razstavimo po hiši in vtaknemo v streho.

Praznik sv. Rešnjega Telesa.

(Krško, V. 6.)

Približal se je praznik sv. Rešnjega Telesa, ki ga v
Krškem po starem običaju praznujemo v nedeljo. V soboto
popoludne sem nabirala cvetice in jih vezala v šopke. Možje
so postavljali breze in smreke in naredili dolg drevored.
Zvečer je igrala godba po mestu. Otroci in tudi drugi ljudje
smo hiteli za njo. V nedeljo zgodaj zjutraj me je zopet
zbudila godba iz spanja. Brž sem vstala, se oblekla v belo
obleko in šla na šolsko dvorišče, kjer smo se šolski otroci
zbirali v pare. Ob devetih je bila slovesna sv. maša. Po maši
se je procesija začela pomikati. Pri župnišču je bil prvi

27

blagoslov. Hipoma se je stemnilo nebo in ulila se je ploha.
Zbegani smo letali eni v cerkev, drugi domov. Dolgo sem
se veselila tega dneva, sedaj sem bila pa žalostna.

O nevihti.

(Studenec, II. 5.)

Imeli smo veliko sušo. Vse je bilo poparjeno. Nastal
pa je bil lep dan. Nebo je bilo čisto kot ribje oko. Popoldne
pa se je prikazala na nebu mala megla, ki se je razširila v
oblak. Nastal je vihar. Nebo se je prepreglo s hudournimi
oblaki. Bliskalo se je in strašno grmelo. Debele kaplje so
začele padati, za njimi pa se je vlila huda ploha. Po cesti
so drli hudourni potoki. Čez nekaj časa pa je dež ponehal.
Vihar se je polegel. Nebo se je zjasnilo. Vsa narava pa je
bila prenovljena.

Nevihta.

(Krško, V. 4.)

Bil je lep dan. Že v šoli sem mislil, da se pojdem
kopat. Takoj po šoli sem tudi šel. Kopal sem se že kake
pol ure. Kar se prične oblačiti nebo. Veter je začel pihati.
Bil je tako močan, da je pulil mlada drevesca iz zemlje.
Obleko, ki sem jo imel v grmovju, mi je veter odnesel v
Savo. Jaz sem skočil prestrašen po njo in sem jo tudi še
o pravem času zgrabil. Nato je začelo hudo deževati, kakor
bi iz škafa lilo. Vmes je padala precej debela toča. Škode
takrat ni mnogo napravila, ker je šla med dežjem. Polagoma
je utihnil veter, temni oblaki so se razpodili, prisijalo je
ljubo solnčece ter objelo z zlatimi žarki od dežja napojeno
in oživljeno naravo.

Nevihta.

(Krško, V. 4.)

Bilo je lepega poletnega dne. Solnce je pripekalo na
zemljo in prah se je kadil po zraku. Vse je prosilo ljubega
Boga za potrebni dež. Kmalu se je začelo tudi oblačiti in

28

debele kaplje so padale na žejno zemljo. Začelo se je bli¬
skati, grom se je razlegal po naravi. Ploha se je vlila. Veter
je polomil mnogo sadnega drevja. Zopet se je začelo jasniti.
Ljudje so zahvalili Boga, da ni bilo večje nesreče. Vse
je zopet oživelo in uspevalo v naravi.

Nevihta.

(Krško, V. 6.)

Preteklo soboto je bila v naši okolici huda nevihta.
Okolo treh popoludne je jelo bliskati in grmeti, da je bilo
groza. Kmalu nato se je vlila ploha, vmes je priletela tudi
toča. Čez pol ure se je nebo razvedrilo in solnce je obse¬
valo na novo oživljeno naravo.

Škode ni bilo velike; le tuintam je veter polomil
kakšno vejo. Toča pa .se je le malo poznala. Ljubi Bog nas
je obvaroval večje nesreče.

Slovo ob sklepu šolskega leta.

(Krško, V 7.)

Zopet smo končali šolsko leto. Druga leta smo se ve¬
selile počitnic. „Veseli počitek in srečno snidenje čez šest
tednov 11 , smo si voščile druga drugi. Drugače je letos. Do¬
vršile smo najvišji razred tukajšnje šole, zapustiti bo treba
za vselej toliko ljubljene prostore. Koliko lepega in korist¬
nega smo se tu naučile! Ločiti se bo treba od dragih uči¬
teljic, ločiti od preljubih součenk. Odkar dobro misliti znamo,
smo bile po več ur na dan skupaj. Veselje, skrb in žalost
smo skupaj vživale. Sedaj se bomo razkropile na vse strani.
Ene gredo v višje šole, ene ostanejo pri starših, iz prvega
oddelka jih nekaj še ponavlja razred. Mogoče, da nas usoda
še pozneje kdaj skupaj pripelje, a v taki tesni zvezi ne bomo
nikdar več. Vse to nas navdaja z veliko otožnostjo. Zbogom
dragi učitelji in učiteljice. S hvaležnostjo in ljubeznijo se
Vas bomo spominjale vse svoje življenje. Srečne ostanite,
ljube prijateljice! Zbogom vsi!

29

v.

Naš pes.

(Dole pri Litiji. II. 5.)

Naš pes je bele in črne barve. Ime mu je Murče. Vsi
ga imamo radi. Igram se z njim vsak dan. On varuje našo
hišo in ne pusti nobenega drugega psa blizu. Laja na vsa¬
kega človeka, ki gre mimo. Včasih leži v hišici, ki so mu
jo naredili oče. Dobili smo ga pri Pipanu v Bistrici. Star
je eno leto. Velik pa je zelo. Rad teče za zajci in za mačko.
Ako ga pokličem, je takoj pri meni. Naš pes se ne potepa
okolo, kakor imajo to navado drugi psi. Jesti mu dajemo
žgance, krompir itd. Mene ima jako rad.

Pubi.

(Sv. Križ pri Litiji, III. 5.)

Naš gospod nadučitelj imajo psa. Ime mu je Pubi.
Navado ima, da vedno laja. Žalega pa ne stori nikomur.

Pubi je dosti manjši od drugih psov. Dlako ima veliko.
Ako bi ga ostrigli, bi bil tolik, kot kaka rpačka. Ušesa
mu stojijo pokoncu, da je podoben lisici. Mali učenci se
ga boje, mi pa, ki smo večji in ga poznamo, nimamo no¬
benega strahu pred njim.

Prav prijazen pes je. Nekdaj so bila v naš razred od¬
prta vrata. Kar prikoraka Pubi s kosom kruha v gobcu;
Najbrže ga je bil kje našel. Gospod nadučitelj so mu samo
z roko pokazali proti vratom in Pubi jo je takoj odkuril.
Večkrat ga vidimo, ko prinaša kosti. Renči in godrnja, ako
bi mu hotel kdo kost vzeti. Če ga opazujemo, kam nese

30

kost, bomo videli, da koplje s prednjimi nogami prst in
da potem zakoplje kost. Nekdaj sem šel pogledat na tisto
mesto. Našel sem več kosti v prst zakopanih.

Kadar je vroče, Pubi moli jezik iz gobca. Najrajši se
vleže kam v senco. Glavo položi na tla, noge dene od sebe
in potem leži, kakor bi bil mrtev. Muhe ga jako jezijo. Z
jezo hlastne po njih, toda malokdaj se mu posreči kako
ujeti. Kadar leži v senci, je jako len, ne ljubi se mu niti
lajati. Pubi je tudi dobre glave. Pokazati namreč zna, kako
pijanec spi. Postavi se na zadnje noge, prednje položi na
mizo in glavo dene med noge.

Ljudje ga imajo radi. Včasih ga vidijo, da sta skupaj
z mačko in se igrata. On jo prime za ušesa in jo vlači
po tleh.

Naš pes.

(Mokronog, V. 4.)

Doma imamo psička, ki ga kličemo „Pagatelj“. Majhen
je in rjave barve. On je kaj živ in vedno skače ter se laska
zdaj enemu, zdaj drugemu. Vsi ga imamo radi, najbolj
seveda jaz. Vedno skače okolo mene in me spremlja, če
grem v trg ali kam drugam. Kako zna lepo prositi! Po¬
stavi se na zadnji nogi in s prvima prosi, dokler dobi kost
ali kaj drugega. Ne dal bi ga za noben denar, tako ga
imam rad.

Sosedov pes.

(Leskovec, V. 3.)

Sosedov pes je velik in hud. Barve je črne, ima de¬
belo glavo in dolga ušesa. Ima tudi kodrasto dlako in za¬
vihan rep. Podnevi je privezan, ponoči pa teka prost okolo
hiše. Večkrat ga vzame sosed s seboj v vinograd. Kadar
se je sosed napil, da obleži na cesti, ga pes varuje toliko
časa, da pride hlapec z vozom po gospodarja.

31

Mesarjev pes.

(Krško, V. 4.)

Naš mesar ima velikega, rjavega psa. Leži navadno
pred mesnico. Ime mu je Koraš. Zelo mu gre v slast meso.
Ima pa lepo navado, da se ne dotakne mesa, če se mu ga
ne vrže. Poleti moli svoj dolgi jezik iz gobca, večkrat mu
sede kaka nadležna muha na mrzli in mokri gobec. Takrat
iztegne svoj jezik in hlastne po muhi. Če vidi, da gre njegov
gospodar z doma, začne migati z repom in gre za gospo¬
darjem. Zelo ima rad svojega gospodarja. Kadar leži pred
mesnico, ga ne sme nihče dražiti, skočil bi k njemu, za¬
rohnel in pokazal svoje ostre zobe.

Naš Pagat.

(Radeče, V. 6)

Pagat je črn, majhen in komaj eno leto star pes. Na¬
učila sem ga prositi in da mi da taco. Nekoč mi je vzel kruh
in ga nesel na sosedovo njivo, da ga zakoplje. Ko je bil
nekoliko večji, sem ga naučila plesati, skakati čez palico
in zapirati vrata. Kadar mu rečem: „Lezi!“, se vleže in leži
tako dolgo, da mu ukažem, naj vstane. Nekega večera ga
ni bilo domov. Šla sem ga iskat, pa ga nisem mogla najti.
Bala sem se že, da ga ne bo več. Zjutraj je vesel priskakljal
k meni. Odtedaj se ni šel nikoli več potepat.

Naš maček.

(Št. Rupert, odd. za oddaljene učence.)

Jaz imam mačka, ki so mi ga dali Brkov stric. Če
grem kam v vas, pa gre precej za menoj. Če imam palico
v roki, pa skoči name in palico grize. Ko pa gremo spat,
pa pride k meni, se vleže k nogam in drmavha (prede).
Barve je črne in bele. Star je sedem mesecev.

Pa eno piško imam, ki je stara osem mesecev. Dali so
mi jo mati. Rada jajca nese. Barve je rjave in bele.

32

Moj maček.

(Št. Rupert, odd. za oddaljene učence.)

Dobil sem ga, ko sem šel iz šole. Tam na potu je
čepel, ga je nekdo pustil. Bil je čisto majhen, pa je ostal

pri nas. Dal sem mu mleka, zato je imel mene najrajši.

Kadar sem kam šel, je šel vselej z menoj, ko je bil še
majhen. Je lepo lisast, ima bele noge, bel vrat in vrhu
hrbta je črn. Včasih ga kdo draži, pa gre kar k meni, pa

sede. Če ga kdo še kaj podraži, pa kar taco stegne in

uprasne. Potem pa beži, da ni tepen. Če je zunaj in hoče
v hišo, pa praska na vrata, da mu jih odprem.

Moja mačka.

(Dole pri Litiji, II. 6.)

Imam pisano mačko. Kličem jo Liska. Dobili smo jo
pri sosedu Povšetu. Tam je niso hoteli več imeti. Imeli so
jih preveč in so nam dali lisko zastonj. Eno so dali tudi
gospodu župniku v Dole. Tista je ravno taka, kakor moja
Liska, samo da je bolj belkasta. Včasih pride k naši mački
Božečev maček. Pa še kak drug maček tudi pride. In tepo
se. Posebno radi se tepo ponoči, da ne morem spati. Vpi¬
jejo silno grdo. Moja mačka je stara nekaj čez eno leto.
Ona lovi miši in podgane. Je pa najrajši mleko, kruh, krom¬
pir in ajdove žgance. Imam jo zelo rada in se dostikrat
z njo igram.

Naše mlade mačice.

(Čatež, II. 5.)

Nad hlevom imamo seno. Nekega dne zaslišim mijav¬
kanje. Pristavim lestvo ter grem iskat to žival V kotu
zagledam našo staro mačko s tremi malimi mačicami. Imela
sem veselje nad živalcami. Vsak dan sem jih hodila gledat.
Mački pa to ni bilo všeč. Zgrabila je po eno mače ter
jih znosila drugam. Odslej sem dala mir mačicam, dokler
jih ni sama mačka pripeljala v hišo.

33

3

Naše mlade inačice.

(Raka, lil. 4.)

Mačica je kaj prijazna živalca. Mlade mačice se rade
igrajo, če so pa sitne, pride stara mucka in jih natepe s
tačico. Ko sem našla mlade mucke, sem jih šla gledat. Ko
sem šla drugič, jih že ni bilo, ker jih je stara mucka od¬
nesla. Bala se je, da bi jih vzela. Naše mucke so bele in
sive. Mlade mačice tudi lovijo miši. Gre pred luknjico, kjer
je videla miško, ki je stekla v luknjico. Zdaj pa čaka toliko
časa, da pride miška iz luknjice, potem pa jo zgrabi za
glavo in gre vesela z njo. Ko druga mačica zagleda, da
ima ona miško, hitro steče za njo. Ona, ki ima miš, pa
hitro teče naprej, ker se boji, da bi ji druga mačica vzela
miško.

Moja ovčica.

(Št. Rupert, odd. za oddaljene učence.)

Jaz imam najrajši svojo ovčico. Barve je bele. Imela
je že dva mladiča. Bila sta prav prijazna. Ko sem jih po¬
klicala, sta precej prišla. Oba sem prodala in sedaj imam
zopet enega mladička. Star je še-le šesl mesecev. Barve je
bele. Hodi pa zmiraj za menoj.

Moji zajčki.

(Leskovec, V. 3.)

Ko sem bil zadnjič na obisku starega očeta, so mi
dali tri zajčke, dva bela in enega sivega. Domov smo jih
srečno pripeljali. Potem sva z bratcem začela delati zanje
hlev. Ko je bil dodelan, sva z velikim veseljem preselila
vanj svoje zajčke. Natrgala sva zanje detelje, nabirala v kleti
korenja in pese ter jim na vse načine skrbela za hrano.
Vsako jutro sva imela veselje z njimi. Bilo je na Veliko
soboto popoldne, ko sva prinesla majhen koš detelje, da
bova krmila zajčke, ter sva videla, da najinih ljubih zajčkov
ni. Vse sva preiskala, a ni jih bilo nikjer. Kupila sva zajko,

34

je tudi lepa in rada jo imava, samo eno napako ima, bila
je predraga. Skoraj sva dala vse najino premoženje za njo.
Plačala sva namreč eno krono in šestdeset vinarjev.

Moja piška.

(Št. Rupert, odd. za oddaljene učence.)

Jaz imam eno piško, ki so mi jo dali mati. Imam jo
rada. Če bi je ne imela, bi mi bilo zelo žal, zato ker mi
nese jajca. Pa jih prodam in dobim nekoliko denarja, da
imam za šolske zvezke in kar je še potrebno. Najprej so mi
dali piško stara mati in zdaj sem menjala z mamo. Zdaj
več ne nese, ker je začela kropati. Za Veliko noč bo pa že
nanesla jajc za pirhe. In kadar bo nehala nesti, jo bom pa
prodala.

Koklja in piščeta.

(Studenec, II. 3.)

Nekega pomladnega dne so mati podložili naši koklji
12 jajc. Čez tri tedne so se izvalila piščeta. Takoj so tekala
za kokljo, ki jim je iskala hrane. Ko so dorasla, so jih
mati prodali v Sevnico.

Krt.

(Št. Rupert, III. 5.)

Oni dan sem šla na izprehod. Kar zagledam na trav¬
niku mrtvega krta. Smilil se mi je. Ogledala sem ga neko¬
liko natančneje. Bil je čisto črn, podgani podoben. Iskala
sem oči, nisem jih precej našla, ker so skrite v gosti dlaki.
Uhljev pa nisem videla. Ko sem privzdignila rilček, so se
zasvetili majhni koničasti zobje. Sprednje nožiče, ki izgle-
dajo kakor lopatice, so se mi zdele malo močnejše od zad¬
njih. Zapazila sem tudi rep, ki je prav kratek in tanek.
Spomnila sem se, da so nam gospod učitelj pripovedovali
v šoli, kako je ta žival koristna, ker pokončava le škodljive
žuželke. Zdaj ga je pa gotovo umoril nespameten človek.

3 *

35

Zakaj so ptice naše prijateljice.

(Krško, V. 6.)

Med vsemi živalmi na svetu so se ptice človeku naj¬
bolj priljubile. Kdor ima kaj čuta za naravo, mora z radostnim
zanimanjem gledati ptice, ki tako živahno skačejo od veje
do veje in vmes pojo mične pesmice. In mislite si gozd
brez ptičic, kako mrtev bi bil! Če pa posetimo gozd, ko se
drevje ozelenuje, slišimo ljubko žvrgolenje drobnih prijateljic,
se nam srce razveseli, dasiravno je bilo prej morda otožno.

Ptice pa niso samo naše prijateljice, one so tudi naše
dobrotnice. Pokončavajo nebroj škodljivih mrčes in koristijo
s tem sadnemu drevju. Zato jim smemo privoščiti tudi
nekaj zrelih črešenj in grozdja. Ne zabimo pa tudi teh
malih stvaric, kadar jih v hudi zimi mori mraz in lakota.

36

VI.

Naša hruška.

(Veliki Podlog, II. 5.)

Naša hruška raste na vrtu. Sedaj prav lepo cvete. Cvet
je bel, po več cvetov je skupaj. Iz cveta nastane sad. Sedaj
je na hruški veliko ptičkov ter pobirajo gosenice in prav
lepo pojo. Naše hruške so sladke in debele. Poleti imamo
prav lepo senco ter hodim kaj rada ležat pod njo. Na pomlad
moramo hruško osnažiti.

Nekega dne hodim po našem vrtu, kjer rastejo češnje,
hruške in jablane. Slišala sem, ko je češnja pripovedovala
hruški to-le: Vso zimo sem počivala pod snegom. Prišla je
pomlad. Ko me nekega dne prebudi iz spanja zlato solnce,
pogledam po sebi in bila sem vsa bela. Kmalu se je cvetje
usulo in prikazale so se lepe češnje, najprvo zelene, potem
bele in potem rdeče. Otroci so vedno povpraševali očeta,
če bodo kmalu šli obirat češnje. Nekega dne pridejo vsi,
me obero, da sem zdaj gola. Samo listje visi še na meni.

Češnja.

(Št. Rupert, odd. za oddaljene učence.)

37

Vil.

Moj mlinček.

(Tržišče, III. 5.)

Pasem na travniku ob potoku. Tu raste mnogo starih
vrb. Prav rad se mudim tukaj in delam mlinčke.

Poiščem si precej debelo vrbovo šibo. Od te odrežem
pedenj dolgo palčico. To bode vreteno. Na koncih vreteno
malo stanjšam, da se lepše in rajši vrti. Sredi vretena na¬
redim 8 ali 12 zarez. V te zareze vtaknem lopatice. Mlinček
je narejen.

Odrežem si dve rogovilici in zasadim jih v zemljo
Nanje denein sedaj mlinček. Vodo nanj napeljem po lubovem
kor-itcu. Urno se suče kolesce, da leti voda z lopatic da¬
leč proč.

Včasih naredim več mlinčkov in takrat pravim, da imam
tovarno.

Moja gugalnica pri gozdu.

(Krško, V. 6.)

Nekoč sem našla doma dolgo vrv. Mislila sem si na¬
rediti gugalnico. Zraven gozda je rastel velik kostanj. Šla
sem tja in sem si ga ogledala. Brat je šel za mano, nesel
je majhno desko. Splezal je potem na kostanj, privezal vrv
na močno vejo. Desko sem privezala spodaj na vrvi. Sedla
sem nanjo, brat me je poganjal. Bilo je zelo prijetno. Prišli
so tudi drugi otroci gori in so me prosili, če se smejo gu¬
gati. Dovolila sem jim rada. Kmalu pa prileze gad mimo.
Vsi smo se prestrašili, zapustili smo tudi gugalnico.

38

Moj vrtec.

(Krško, V. 4.)

Doma imam lep vrtec. Majhen je sicer, a v njem imam
vsakovrstne cvetlice. Ograjen je s palčicami. V njem imam
tudi solato, fižol in grah. Vedno ga lepo obdelavam. Po-
plevem vsak plevel in okopavam rastline. Kadar mi pridejo
piščanci na vrt, mi ga hudo razkopljejo. To se jezim in
imam mnogo dela, da zopet vse poravnam ! Zdaj so začele
cvesti že nekatere cvetice. Težko že čakam, da jih bo kaj
več. Potem bodem nesel prvi šopek gospodični v šolo.

Ker je okolo vrta drevje in trava, se tam navadno učim.
Tam se tudi igram in skačem.

Šolski vrt.

(Tržišče, 111. 5.)

Naš šolski vrt se razprostira okrog šolskega poslopja.
Pred šolo je vrt za cvetice, za šolo drevesni vrt in vrt za
zelenjad. Drevesa stoje lepo v vrsti. Vrt za zelenjad pa je
razdeljen v enako velike gredice. Na vrtu je pa lepa majh¬
na utica in čebeljnak. Čebelice pridno letajo od cvetice do
cvetice in prinašajo cvetličnega prahu. Saj je na tem vrtu
vsega dosti, kar rabi čebelica za med. Tudi za nas učence
je določen prostor, kjer se radujemo v prostem času. Da ne
pridejo živali v vrt, je zagrajen z živo mejo.

Naš šolski vrt.

(Št, Rupert, 111. 5.)

Naš šolski vrt je eden najlepših na Dolenjskem. Leži
v lepi Šentrupertski dolini. Sredi vrta raste živa meja. Ta
deli vrt v dva dela. V prvem delu je na desni strani telo¬
vadišče in čebeljnak, na levi pa zidan vodnjak. Tja hodimo
učenci po vodo. Okolo vodnjaka je vse polno vrtnic, ki so zdaj
deloma že v cvetu. Zadaj je utica. Pota so posuta s peskom.

39  —

V drugem delu vrta je drevesnica. Na drugi strani raste po
gredicah zelenjava in cvetice. Z vrta je lep razgled po vsej
dolini. Ravno nasproti se vidi cerkvica na Veseli gori, na
desno Škrljevski grad in Okroška cerkev, na levo se temni
Dobovec. Otroci hodimo kaj radi na vrt. Žalostni smo po¬
zimi, ko ga sneg pokrije; a radostni smo pomladi, ko gremo
-zopet veseli na telovadišče.

Naša vas.

(Tržišče, III. 5. i

Naša vas se imenuje Skrovnik. Leži na prijaznem hribčku
blizu Tržišča. Okroginokrog se razprostira rodovitno polje.

V dolinici so travniki, po katerih teče potok, ki se zliva v
reko Mirno.

Pred vsako hišo je ograjen vrtiček za zelenjad in cve¬
tice. Sredi vasi je vodnjak. Poleg njega raste velika hruška.
Pod hruško je lesena klop. Hiše so razen ene vse pritlične
in zidane. Gospodarska poslopja so zidana, pa tudi lesena.
Pokrita so s slamo. Stanovalci rede živino in obdelujejo
polje. Skoro vsi imajo tudi lepe vinograde, ki so pa precej
daleč. Vsi živimo med seboj v miru in radi pomagamo
drug drugemu.

Otroci še igramo pod hruško ob vodnjaku, ali pa ob
potoku na travniku. Prav lepo je v naši vasi. Ni je lepše v
celi fari. Rad jo imam, saj je moja rojstna vas.

Raka.

(Raka, III. 5.)

Na Rako pelje več glavnih cest. Vas leži na hribu.
Sredi vasi stoji lepa cerkev. Pod Rako še razprostirajo vi¬
nogradi, travniki in polja. Jeseni se sliši po vinskih gričih
veselo petje. Najstarejše poslopje je grad. Zadnjega grofa
so odpeljali Turki v sužnost in se ni več vrnil v svojo do-

40

niovino. Pred mnogo leti so se kmetje spuntali in so grad
zažgali. Takrat je bila še tlaka. Na majhnem griču stoji tri-
razredha ljudska šola.

Moj domači kraj.

(Krško, V. 6.)

Moj domači kraj je Krško, majhno mesto na desnem
bregu Save. Razprostira se od severa proti jugu med zele¬
nimi gorami. Posebno prijazno nas pozdravljajo onkraj Save
solnčni štajerski hribi, ki so porasli z vinsko trto. Pod njimi
se vije tik Save železnica, ki pelje od Zidanega mosta v
Zagreb. Mesto ima 126 hiš in šteje okolo 900 prebivalcev.
Ima samo eno dolgo ulico in pred šolo večji trg. Tu je
spomenik šolskega dobrotnika Martina Hočevarja. Krško ima
deško meščansko in petrazredno ljudsko šolo ter pet cerkva.
Največje in najlepše poslopje je šola, toda tudi druge hiše
so večinoma enonadstropne in lepo zidane. V našem rhestu
je sedež okr. glavarstva in drugih uradov. Meščani se pečajo
z živinorejo, s trgovino in z obrtnijo. Od nekdaj je v Krškem
mnogo usnjarjev.

Ob našem potoku.

(Tržišče, III. 5.)

Vesela pomlad je zopet prišla. Komaj čakam, da sem
prost. Največje veselje imam pri potoku, ki teče blizu doma.
Zavihnem hlače čez koleno, hodim po vodi in lovim rake.
Včasih me kateri tako vščipne, da ga moram izpustiti. Pa
tega se kmalu naveličam, grem iz vode, sedem pod vrbo
in delam piščali. Najrajši pa gradim vodo, delam jezove in
postavljam mlinčke. Tudi papirnato ladjico sem naredil.
Lepo je plavala do prvega jeza. Tu se je prebrnila In ni
mogla več plavati.

Popoldne grem v Mirno. Tam se kopljem. Letos sem
se naučil plavati. Pod vodo pa se še ne upam. — Umkov
Jožek pa zna prav dobro.

41

Kaj pripoveduje potoček pastirju?

(Tržišče, III. 5.)

Nekega popoldne ženem živino na pašo. Vsedem se
ob potoku, ki teče mimo našega travnika. Ko nekaj časa
sedim, se oglasi potoček in mi začne pripovedovati:

Doma sem tam pod onim hribom. Prilezel sem na dan
blizu košatega grma. Majhen sem bil. Ljudje so mi dali
ime studenček.

A jaz nisem maral ostati vedno v temnem gozdu. Po¬
iskal sem si pot, hočem iti po svetu. Precej sveta sem že
obhodil, mnogo kamenov in korenin sem že preskakal,
mnogo ovinkov in strmin preplazil, preden sem prišel do
tebe. Od vseh strani mi prihajajo v naročje moji bratci,
Vsi se k meni zatekajo, zato postajam velik in močan.
Tekel bom po polju. Glej tam ono hišo. Saj si bil že tam.
V mlin si nesel žito. Tam vrtim mlinska kolesa. Rastel bom
neprestano. Nosil bom velike čolne, pa tudi ladje.

Slednjič se bom razlil v širno morje. Tudi tam ne bom
ostal vedno. Ko se bova zopet videla, boš bežal pred mano,
kajti prišel bom v črnih oblakih. Padal bom v podobi dežja.
Ti se me boš bal, a rastline me bodo veselo sprejele in se z
menoj pokrepčale.

Moja pot v šolo.

(Dole pri Litiji, II. 5.)

Moja pot v šolo vodi skozi gozd. Od doma grem še
pred osmo uro. Kadar je deževno, vzamen s seboj tudi
dežnik. Drugače pa nosim s seboj samo šolske reči in kruh.
Ko pridem v šolo, grem v drugi razred in sedem v četrto
klop. Najrajši se učim ženskih ročnih del. Najrajši bi bila
šivilja.

Moja pot v šolo.

(Dole pri Litiji, II. 6.)

Od doma grem ob osmih. S seboj vzamem šolske
reči in kos kruha. Kadar dežuje ali sneži, vzamem tudi

42

dežnik. Moja pot v šolo vodi med travniki in med njivami.
Skozi gozd pridem na glavno cesto. Ko pridem v šolo,
greni v drugi razred in sedem v drugo klop. Učim se naj¬
rajši zgodovine in zemljepisa. Po dokončanih naukih bi bil
najrajši vojak.

Moja pot v šolo.

(Raka, III. 4.)

Stanujem na Raki. Grem po glavni cesti. Na trgu
vidim in slišim vozove ropotati. Grem mimo cerkve in okolo
prodajalnic. Večkrat zalaja izza ogla hiše kakšen pes. Jaz
pa grem mirno dalje, ker nečem dražiti psov. Ako srečam
odraslega človeka, ga pozdravim. Vedno pazim, da ne za¬
mudim, ker bi bila kaznovana.

Naš izprehod.

(Raka, III. 6.)

Včeraj ob enajstih smo šli v parih na izprehod. Pihal
je veter tako zelo, da je nam nosil prah v oči. Ljubo sobice
je pa sijalo in bilo je zelo gorko. Ko smo srečali ljudi,
smo jih pozdravili. Na polju smo videli ljudi, ki so pleli
ali pa kaj drugega delali. Ob potu je bilo vse zeleno, vi¬
dela sem, kako se črešnje debele. Povsod so nas gledali
ljudje. Prišedši na hribček, smo videli farno cerkev, Rako
in podružnico sv. Neže. Videli smo tudi sosedne vasi:
Sv. Križ, Bučko in Št. Jernej. Povsod so bile bele ceste in
steze. Ko smo se malo nagledali, smo pa zapeli pesem.
Peli smo tudi, ko smo šli zopet v šolo. Ko smo prišli do
pokopališča, je zazvonilo poldan. Vstavili smo se pri kapelici
in smo odmolili, potem smo šli domov.

Spomin na Štajersko.

(Št. Rupert, III. 3.)

Ko sem bila stara pet let, sem šla s svojimi starši
na Štajersko. Tam sem začela hoditi v šolo in sem tudi

43

opravila prvo Sv. spoved in sveto birmo. Prav dopadlo se
mi je tam, ker je tudi velika božja pot na Brinjevi gori.
To je kake pol ure od farne cerkve. Pri fari se pravi v
Zrečah. Tudi velik rudokop je tam. Potrebujejo veliko de¬
lavcev in odpeljejo vsak dan več vagonov premoga. Ko
smo šli na Kranjsko, se še spominjam, da sem videla ši¬
roko vodo. Tista voda se imenuje Sava.

Spomin na Brezje.

(Št. Rupert, 111. 4.)

Pred tremi leti sem šla na božjo pot na Brezje. Med
potjo sem videla slepca, ki je prosil miloščine. Še veliko
drugih revežev sem videla, ki so bili brez rok ali brez nog.
Videla sem tudi v gostilni moža, ki je pel tako lepe pesmi,
da smo se vsi čudili. Kmalu potem se je zmračilo. V Ljub¬
ljani smo prenočevali pri Tišlarju. Drugi dan smo šli v
cerkev in potem k teti.

Nedeljski izprehod.

(Krško, V. 6.)

Preteklo nedeljo popoldne sem šla s starši v Trško
goro. Med potom sem trgala nežne pomladanske cvetice in
se pri tem prav dobro zabavala. Dospevši na vrh hriba,
se mi je odprl krasen razgled po Krškem polju, po štajer¬
skih gričih in Gorjancih. Skozi daljnogled sem videla Stoj.
drago, Sv. Križ i. dr. kraje. Starši so ostali v gostilni, jaz pa
sem šla s prijateljicami v gozd, kjer je bilo vse polno
cvetk in tupatam že tudi kako ozelenelo drevo. Na visoki
smreki sem zagledala lahkonogo veverico. Hitro je smuknila
na drugo drevo in skakala od veje do veje in tudi po tleh,
da je listje šumelo. Kako hitro nam je minil čas. Ko je
solnce zašlo za goro, smo šle k statšem in potem kmalu
domov.

44

Izlet v Rajhenburg.

(Krško. V. 7.)

V ponedeljek, dne 11. junija smo napravile učenke
V. razreda z gospo razredno učiteljico izlet v Rajhenburg.
Kako smo bile vesele, ko so nam gospa povedali, da gremo
popoldne na izprehod. Po končanem pouku smo šle počasi
po cesti, ki pelje ob Savi. »Čez pol ure smo prišle do broda,
kjer se že vidi trg in lep grad. V njem stanujejo trapisti.
Brodnik nas je hitro prepeljal na drugi breg Save. Sle smo
v gostilno ter se okrepčale. Potem smo si šle ogledat tra-
pistovski grad. Pot nas je peljala po senčnem gozdu. Grad
smo si smele ogledati samo od zunaj, tako tudi tovarno, kjer
izdelujejo čokolado. Prijazni menih nam je dal vsaki nekaj
kosov. Prišle smo do pokopališča, ki je kaj preprosto. Nič
umetnih spomenikov! Zato pa je tem lepša lega tega po¬
kopališča. Opazovalcu se odpre krasen razgled po Savski
dolini.

Vrnivši se nazaj v trg, smo šle zopet v gostilno. Na
vrtu smo zapele več lepih pesmic in igrale razne igre.
Medtem so se začeli zbirati na nebu sivi oblaki in kazalo
je, da bo kmalu nevihta. Hitele smo domov in srečno ušle
dežju, samo oddaljene je malo namočilo.

Vesela vožnja.

(St. Rupert, odd. za oddaljene učence.)

Nekega zimskega dne se učenci zmenimo z gospo¬
dično učiteljico, da se peljemo v Ljubljano. Mati so mi
dali kos kruha, klobaso in kos suhega mesa in jaz grem
vesela v šolo. In glej, pred šolo že stoji velik voz. Pred
vozem pa dva bistra konjiča. Mi sedemo veseli na voz. Pri
vozniku so mali otroci, zadaj veliki, na koncu pa je sedela
gospodična učiteljica. Ko se peljemo po vasi, gledajo ljudje
in kličeja za nami: „Srečno se vozite.“ Mi pa zapojemo
veselo pesem: „Tam za turškim gričem.“ Ko se peljemo

45

po beli cesti, nas pozdravlja vesela gora, mi pa veselo
vriskamo. Tam se nam smeje grad Grič. Hej, kdo bi naštel
vse, kar se vidi!

Ko pridem domov, veselo pripovedujem, kaj smo do¬
živeli. Oj kako je bilo lepo!

Izlet na vas Vrh.

(Toplice, VI. 5.)

Dne 12. oktobra smo šli v vas Vrh. Šli smo skozi
Repnik proti Colnišam. Po poti smo trgali cvetice. Močnejši
dečki so nosili šepajočega součenca Vallenda, ki se je bil
urezal. V dobri uri smo dospeli do cilja. Iz Vrha smo si
ogledali Sv. Planino, Cemšeniško planino in Kamniško pla¬
nino. Na drugi strani pa se je kaj lepo dvigal pred nami
dolenjski velikan Kum. Na vrhuncu tega hriba smo videli
čepeti dve prijazni cerkvici, izmed katerih je ena posvečena
sv. Joštu, druga pa sv. Neži. Ko si vse to ogledamo, se
napotimo po nasprotni strmini proti domu. Preden smo
začeli korakati, smo zapeli še več pesemc. Bolj v podznožju
imenovanega h riba se ustavimo v Držinah, odkoder si ogle¬
damo tukajšni kolodvor, mimovijočo se Savo in pa železni
most, ki drži čez njo. Zanimivo je videti tudi dvotirno že-
leznično progo, ki se vije ob Savi in se polagoma izgublja
v daljavi. Zapeli smo še nekaj pesemc in potem smo odšli
domov.

Izlet k Sv. Duhu.

(Krško, V. 7.)

V četrtek dne 23. maja smo napravile vse učenke V. raz¬
reda izlet k Sv. Duhu. Z nami so šli gospodična razredna
učiteljica, gospod nadzornik in gospod kaplan. Zjutraj ob
šestih smo se zbrali v šolskem poslopju. Ko smo bili vsi
skupaj, smo šli peš čez Cesto. Dalje smo hodili med travniki
in po hladnem gozdu. Na neki njivi smo videle lan, ki se
je zibal s svojimi modrimi glavicami. Tudi mnogo cvetic

46

smo videle in jih nabirale. Črez dobri dve uri smo prišle
k Sv. Duhu. Cerkev je lepa in stoji vrh visokega hriba.
Odtu je krasen razgled po Krškem polju in po Savski do¬
lini. Ko smo se ohladile, smo šle v cerkev k sv. maši, pri
kateri smo me pele. Po maši so nas peljali gospod župnik
v župnišče in so nam dali dober zajtrk. Potem smo šle k
cerkvi in smo se igrale. Tudi šolo smo videle, ki ima samo
dva razreda. Obed smo imeli v gostilni pri Gorenjcu. Po
obedu smo se še mnogo, mnogo igrale in prehitro nam je
minil čas. Ob šestih smo morale odriniti proti domu. Po
potu smo se ovenčale z zelenjem in pele razne pesmi. Ob
devetih zvečer smo prišle domov, sicer zelo trudne, vendar
z lepim spominom na ta majnikov izlet.

Šolski izlet v Zagreb.

(Krško, V. 7.)

Koncem preteklega šolskega leta smo naredile učenke
V. razreda izlet v Zagreb. Kako smo bile vesele, ko so nam
gospodična razredna učiteljica povedali to veselo novico.
Ob pol šestih zjutraj smo se zbrale na videmskem kolodvoru
in pričakovale vlaka, ki je ob šestih pridrdral. S tem smo
se odpeljale. Z nami so se peljali gg. nadzornik, učitelj ri¬
sanja in gospodična učiteljica ročnih del. Do Zagreba je
šest postaj, o vsaki so nam gospod nadzornik povedali kaj
zanimivega. Pokazali so nam Sotlo, ki meji Štajersko od
Hrvaškega. Kako lepo se je videl Mokriški grad v blesku
jutranjega solnca! V Stenjevcu smo zagledali velikansko
poslopje, povedalo se nam je, da je blaznica. Ob sedmih
smo se pripeljale v Zagreb. S tramvajem smo se peljale
skozi dolgo llico na Jelačičev trg. Tu smo si ogledale lep
bronast spomenik bana Jelačiča. Ta je I. 1848. ukrotil uporne
Ogre. Pri Lovskem rogu smo zajtrkovale in potem šle v
stolno cerkev k sv. maši. Tako lepe cerkve pač še nismo
nikdar videle. G. kanonik dr. Suk nas je peljal tudi v bogato

47

zakladnico te cerkve. Od tu smo šle v muzej. Videle smo
mnogo starinskih reči, najbolj se nam pa je dopadla krasna
galerija slik. Nekatere so pač več tisoč kron vredne. Iz mu¬
zeja smo šle v botaniški vrt in občudovale nam popolnoma
tuje rastline. Treba je bilo iti h kosilu. Med potjo smo še
videle gledališče, muzej itd. Kosilo smo imele v Grand
Hotelu, bilo je zelo dobro. Po kosilu smo smele iti v mesto
si kaj kupit. Popoludne so nas peljali v kavarno na sladoled
in potem s tramvajem v Maksimir. V tem lepem gozdu
smo sedle pod velikansk hrast in zapele nekaj pesmic. Ko
smo dospeli nazaj v mesto, smo se peljale z vzpenjačo v
gornji del mesta, iz katerega se vidi novi del mesta in
daleč na okrog okolica. Na večerjo nas je povabil g. kanonik
Suk. Izvrstno so nas pogostili. Pri veselem petju nam je
prehitro minil čas, le težko smo se ločili. Vse smo bile pre¬
pričane, da je bil to eden najlepših dni našega življenja.
Spominjale se bomo pa tudi vedno z največjo hvaležnostjo
vseh dobrotnikov, ki so nam pripomogli k temu izletu.

Potovanje v Gorico.

(Svibno, I. 5.)

Dragi prijatelj!

Zadnjič si mi sporočil, da bodeš potoval v Gorico.
Zato Te bo gotovo zanimalo vedeti, kako sem jaz tje po¬
toval. Lepega pomladnega dne se napotim proti postaji.
Ni bilo treba dolgo čakati, ko prisopiha vlak in kmalu
zdrčimo proti beli Ljubljani, katere Ti pa ne bom opisoval,
ker sam veš, kakšna je. Kmalu se odpravi vlak iz Ljubljane.
Pri Borovnici se nam pokaže skalovit Kras in semtertja
kaka dolinica z nekoliko poljem. Medtem pridrdramo do
Postojne. Ker železnica le malo časa stoji, nisem šel gledat
sloveče jame, ker sem se bil namenil jo ogledati nazaj grede.
Kaj sem potem vse videl v tej jami, ti bom sporočil pri¬
hodnjič. Tam v daljavi se že nekaj blišči. To je morje.

48

Krasen je pogled na morje. Glej! tam v daljavi se vidi
nekaj dimu podobnega, kmalu se prikaže začrnel dimnik,
zatem okovan rilec, nazadnje se prikaže ves parnik na
morski gladini. Tam daleč se že vidi Gorica. Kmalu se
ustavimo v mestu. Lepo mesto je Gorica, katere Ti pa ne
morem tukaj opisovati, ker bi bilo preobširno. Toliko za
danes. Želim ti srečno potovanje.

Pozdravlja Te

Tvoj prijatelj

Alojzij F r 1 e.

49

4

vin.

Deževje.

(Raka, III. 5.)

V nedeljo zvečer je začelo deževati. V ponedeljek je
bila velika voda. Ko sem šla v šolo, je bila velika voda in
nisem mogla črez njo. Doma so šli na travnik in so kopali
jarek, da se je odtekla voda v potok. Deževalo je dolgo
časa. Oče so mislili orati, pa je bilo premokro. Po travniku
je bila zelo velika voda, dolgo se ni odtekla. Pripeljali so
iz gozda hrast in bukev ter so naredili most, da gremo
lahko črez vodo. Kadar bo lepo vreme, bomo še malo po¬
grabili po travniku, kar je bila voda nanesla listja in dračja.
Sedaj bo kmalu voda odtekla. Mati so rekli, da moram
ostati doma, jaz pa nisem hotela, če je bila prav velika voda..

Povodenj dne 6. aprila 1908.

(Škocijan, III. 5.)

Že več dni so se na nebu kopičili oblaki. Kazalo je,
da prične kmalu deževati. V nedeljo popoldne se ulije huda
ploha. Dež lije neprenehoma ves dan in vso noč. Radulja
začne naraščati in stopi čez bregove. Vsi travniki v dolini
so poplavljeni. Voda udari čez ceste, da nismo mogli v
šolo. Prihaja na vrte in celo v hiše. Ljudje prestrašeni re¬
šujejo razno blago, da bi ga jim ne odnesla voda. Vsa
Škocijanska dolina je pod vodo. Po mogočno narasli Ra-
dulji plava razen les. Voda je izpodkopala in odnesla brvi
in mostove. V Zavinku je podrla in odnesla Kaplarjev jez.
Odnesla je tudi veliko drv. Po nekaterih krajih je poškodo¬
vala celo hiše. Drugod je odnesla velike plasti zemlje. Šele

50

čez par dni bo voda odtekla. Takrat bomo videli, koliko
škode je napravila ta povodenj.

Povodenj.

(Toplice, VI. 6.)

Dež lije že neprenehoma ves teden. Potok, ki je po¬
prej mirno šumel med zelenimi travniki, sedaj narašča in
stopa črez svoje bregove. Ljudje prestrašeni gledajo proti
nebu in prosijo Boga, da bi jenjalo deževati in da ne bi
postala povodenj. Voda je že toliko narastla, da odnaša
ljudem drva, poljske pridelke in druge reči. A polagoma
vendar prične voda odtekati. Travnik je bil pokrit s peskom,
izgledal je kakor cesta. Drugi dan so pa pravili ljudje, da
jim je napravila voda veliko škode. Potem je pa zopet
sijalo solnce.

Velik požar.

(Št. Rupert, III. 4.)

Blizu Mokronoga je bil predlansko leto velik požar.
Vsi ljudje so se jokali, ker so zgoreli tudi trije otroci. Tudi
jaz sem jih videl obžgane in na mrtvaškem odru. Tega ne
bom nikdar pozabil, dokler bom živ. Groza me je, kadar
se jih spomnim. Očeta sem videl tudi obžganega, mater pa
na smrtni postelji. Ta nesreča se je zgodila na Mostu. Bog
nas obvaruj take nesreče.

Požar.

(Toplice, VI. 5.)

V noči na dan 29. januarja t. 1. je nastal v Toplicah
požar. Naenkrat se je vnel ogenj in nova čistilnica za pre¬
mog je bila hipoma v plamenu. Ljudje so prestrašeni hiteli
skupaj. Cele gruče so zbegane hitele semtertja. Posebno so
bili v strahu poleg gorečega poslopja stanujoči steklarji.
Kar trumoma so iznašali iz stanovanj svojo hišno opravo. Čuti
je bilo več stokajočih in jokajočih glasov od starih in bolehnih
ljudi. To vam je bil resnično žalosten in strašen prizor.

4 *

51

IX.

Moj prvi šolski dan.

(Št. Jernej, IV. 5.)

Že več dni sem se veselila tega dne. Kmalu se mi je
želja izpolnila. Prvi dan me pelje sestra v šolo in tudi mojo
prijateljico Homan Jožefo iz St. Jerneja. Ko pridem do Rec-
Ijeve hiše, že ugledam veliko poslopje. Sestra mi je rekla,
da je to šola. Ko stopiva v vežo, je bilo že veliko ljudi.
Čez nekoliko časa naju vpiše. Potem greva domov. Drugi
dan popoldne grem že sama v šolo in sedem v prvo klop.
Pri meni je sedela Jerica in Krhin. Ko stopijo gospodična
v razred, nas nekoliko vstane, nekoliko pa ne. Čez nekaj
časa povedo gospodična, katere knjige moramo imeti. Po¬
tem so naročili, da moramo imeti jutri vsaka po en dvo-
vinarnik za zvezek. Kmalu potem gremo domov. Tretji dan
sem imela že vse knjige. Ko pridejo gospodična v šolo, me
pokličejo ter me denejo v peto klop. Še tisti dan me denejo
Gizela v prvo klop k Bakšetovi. Tam sem sedela celo leto.
Dvakrat sem bila zaprta, prvič, ker nisem znala računati,
drugič, ker mi je sestra nalogo spisala.

Enkrat sem šla k omari stat, ker sem govorila. Enkrat
so dejali gospodična celo Kočevar Ivano k omari stat, ker
je zaspala in je padla po šoli. Zdaj se pa ne vem nič več
spominjati iz prvega razreda, zato pa končam.

Cepljenje koz.

(Raka, III. 4.)

V soboto smo prišli dopoldne v šolo. Prišel je zdrav¬
nik. Pogledal je naše roke. Nekaterim je cepil koze, ti so

52

se prav žalostno držali. Meni jih ni, bila sem prav vesela.
V soboto pa zopet pridejo zdravnik pogledat naše koze.

Prvič na sejmu.

(Čatež, II. 5.)

Imeli smo letos prav malo krme. Zato so sklenili naš
oče, prodati oba vola. Nekega dne, ko ravno ni bilo šole,
mi povedo, da imajo že živinski potni list. Vedela sem ta¬
koj, da pojdejo na sejem v Brežice. Vzeli so s seboj tudi
mater in mene. Toliko ljudi in toliko živine nisem še nikoli
videla. Vse se gnete. Paziti so morali mati name, da se mi
ni pripetila kaka nesreča. Oba vola so prodali. Mati so mi
kupili rob.ec za 2 K.

Sejem v Rovišču.

(Studenec, II. 5.)

Dolgo sem se veselila dneva, da bom smela z materjo
na sejem. Zjutraj sem zgodaj vstala. Pomagala sem materi
pri delu, potem pa sva se opravili. Ko sem prišla v Rovišče,
sem videla najprej mnogo živine, ? ki so jo prodajali in ku¬
povali. Z materjo sem šla v cerkev. Po maši pa so mi mati
kupili blaga za obleko. Tudi so nakupili loncev in semena.
Ko sva si vse ogledali, sva šli domov.

Raški sejem.

(Raka, III. 3.)

Včeraj je bil na Raki sejem. Šli smo mati, sestra in
jaz na sejem. Mati so mi kupili stol, glavnik in robec,
sestri tudi glavnik in robec, pa nekaj kuhinjske posode. Po
maši smo južinali. Ali jaz, ki imam blizu, sem mater prosila
za par vinarjev, da sem šla zopet na sejem. Ko sem tisto
zapravila, sem zopet tekla domov, pa sem toliko časa prosila
mater, da so mi dali zopet nekaj vinarjev, nazadnje so me
kar pognali. Mama so rekli, da je prišel nov sejmar, da
prodaja motike, vile in lopate. Mati so kupili od njega dve

53

motiki. Popoldne so šli tudi oče na sejem in so kupili
Janezku in Karlu in sebi klobuke. Mati so šli še tudi na
sejem in so kupili nekaj pomaranč in limon. Ali kar se
zoblači in se ulije dež. Sejmarji so hitro spravljali. Jaz sem
morala hitro teči domov po dežnike, da sem jih prinesla
mami in očetu. Jako grdo vreme smo imeli ta dan. Ali mi
otroci smo se ga vendar zelo veselili.

Sejem.

(Tržišče, III. 4.)

Včeraj je bil v bližnji vasi sejem. Dolgo sem se že
nanj veselila. Okrog cerkve so postavili ljudje hišice, katere
so pokrili s plahtami. Tu so prodajali razne reči, kakor mo¬
litvenike, nožke, perilo, blago, robce, škafe, lesene žlice in
drugo. Tu je bil tudi mož, ki je imel široke, rdeče hlače,
modro srajco in na glavi malo čepico. Ta je meni zelo uga¬
jal. Imel je pa tudi same lepe reči: majhne punčike, zlate
prstane in uhane. Kar nagledati se ga nisem mogla. Dolgo
sem prosila mater, naj mi kaj kupijo. Slednjič so mi kupili
lep, majhen nožek. Mojemu malemu bratcu so kupili piščal
in večji sestri robec za na glavo. Vsak je kaj dobil. Trudna
sem šla v mraku domov. Drugi dan sem nesla v šolo nožek
in tudi druge součenke so prinesle pokazat, kaj so jim
starši prinesli s sejma.

Sejem.

(Št. Jernej, IV. 4.)

Ko sem prišel prvič na sejem, sem prosil očeta, naj
mi kupijo obleko. Oče pravijo, da mi bodo, ako bom priden.
Jaz sem bil vesel. Ko so mi kupili obleko, sem šel vesel
domov.

Jurček na sejmu.

(Radeče, V. 5.)

Neki dan je bil v Radečah sejem. Tja je šel tudi
Jurček. Rad bi si bil kaj kupil, kajti imel je 4 h. Te mu je

54

dal stric, ki se je pripeljal v nedeljo iz Litije. Jurček pa jih
je dobro shranil, vedoč, da bo koj prihodnji teden sejem v
trgu. Ko je stopal po hribu navzdol, mu je utripalo srce od
veselja. Ko pa je prišel v trg, je brž šel k eni lopi in si
kupil za 2 h rožičev za dva vinarja pa fig. Kmalu je vse
pojedel, vkljufr materini prepovedi. Rekli so mu namreč,
da ga bo bolel trebuh, če bo vse pojedel. Potem je
hodil od lope do lope in poželjivo vpiral oči v konjiče,
trompete, vozičke, punčike, razne sladkarije i. t. d. Sedaj
mu je pa bilo žal, da je prej zapravil denar, preden si je
vse ogledal. Prehodil je še dvakrat trg. Drugič bi ga bila
kmalu prebodla neka krava, da ni žena pravočasno za¬
vpila, naj se ogne. Odslej se je bolj varoval. Ker je
že odzvonilo poldne je šel domov. Doma je povedal
mlajšim bratom, kar je vse videl.

Jurček na sejmu.

(Radeče, V. 6.)

Hej, to je bilo veselje pri Zagozdniku, ko so mati
Jurčku dovolili, da sme na sejem. Že ob 5. uri zjutraj je
zbudil mater, češ, da naj mu prinesejo praznično obleko.
Kmalu je bil oblečen. Nato pridrvi v kuhinjo, da naj mu
dado mati zajtrka. Ko ga je dobil, ga je hitro spravil pod
streho. Potem je šel prosit očeta denarja. Oče mu je dal
10 h. Kmalu se je drvil po hribu v trg. Tu je bilo polno
prodajalnih lop. Jurček se kar pri prvi ustavi. Kupil je, kar
je videl. Kmalu ni imel več denarja. Sedaj pa hodi po trgu,
pri vsaki lopi se ustavi. Kesal se je, da je denar tako hitro
zapravil. Začne se jokati. Ali to ni nič pomagalo, denarja
ni bilo nazaj. Lačen je že bil. Saj ni čuda, od 7. ure zjutraj
pa do 4. ure ni nič jedel. Sedaj pa jo ubere naravnost proti
domu. Doma je bil pa tepen, ker se je tako dolgo potepal.
In od tistega časa ne gre Jurček več na sejem brez denarja,
in ako ga ima, pa pride kmalu domu.

55

Sejem.

(Toplice. VI. 6.)

Šla sem z materjo na sejem v Zagorje. Nebo je bilo
prepreženo z oblaki, pot je bila slaba. Srečevali sva mnogo
kmetskih ljudi, ki so gonili živino na sejem. Marsikateri
starček se je hotel prepričati, koliko imajo volički, zato jih
je dal tehtati na graščinski tehtnici, da bi ga ne ukanil kak
tujec. Pod cerkvijo na ograjenem travniku je stala živina,
glava pri glavi, med njo pa so kupčevalci sklepali kupčijo.
Zlasii veliko je bilo tujih mesarjev, ki so kupovali vole,
gotovo jim po mestih primanjkuje mesa. Okolo cerkve so
se razprostirale lesene prodajalnice, v katerih so prodajali:
obleke, usnje, klobuke, obuvala, sladkor, posebno pa slanino.
Med prodajalnicami se je kar gnetlo ljudi, ki so kupovali
razne stvari. Tudi meni so mati kupili lepo knjigo, za malega
bratca pa sladkarij.

Snirt moje sestrice.

(Studenec, II. 4.)

Nekega dne je začela moja sestrica bolehati. Bolezen
se je od dne do dne hujšala. Žalostno smo gledali njeno
shujšano obličje. Ker ji le ni hotelo odleči, so poslali po
zdravnika. Toda tudi zdravila niso pomagala. Poslali so po
duhovnika. Kmalu nato je umrla.

Moj bolni bratec.

(Čatež, II. 5.)

Zaradi Škrlatice ali davice ne sme hoditi v našo ljud¬
sko šolo precej učencev. Med temi je tudi moj bratec.
Muči ga davica. Vsi smo mislili, da ne bode okreval; toda
bolezen se mu obrača na bolje. Poklicali smo tudi gospoda
zdravnika, ki je rekel, da bode naš mali ozdravel, samo
moramo ga varovati prehlajenja. Ako se v tej bolezni pre¬
hladi, bo moral umreti.

t

56

Moj bolni bratec.

(Krško, V. 4.)

Bilo je lanskega leta v jeseni. Moj bratec je ravno
začel hoditi. Vsi srno imeli veselje z njim. Bil je jako živ.
Ali kmalu opazimo, da mu ni nekaj prav. Pričel je iz sebe
metati, nobena jed ni ostala v njem. Takoj smo poslali po
zdravnika. Ta je rekel, da je bratec sicer nevarno bolan,
pa da bo vendar okreval. Ukazal mu je dajati neka zdra¬
vila. Mi smo mu jih redno dajali in so mu res pomagala.
Ko je ozdravel, je bil še toliko slab, da je s težavo začel
zopet hoditi. In tako je postal zopet vesel. Mi pa smo bili
tudi vsi srečni in veseli, da je ozdravel, ker ga imamo
vsi radi.

Moj bolni bratec.

(Krško, V. 4.)

Moj bratec se je iz šole grede napil mrzle vode. Ko
pride domov, se vleže v posteljo. Mati ga vprašajo, kaj mu
je. On pravi, da ga glava boli. Ko pa delj časa v postelji
leži, ne more več vstati. Ko pridejo oče domov, vprašajo,
kaj da je Rafaelu. Mati pravijo: „Ko je prišel iz šole, je
legel v posteljo in pravi, da ga glava boli.“ Oče pošljejo
po zdravnika. Ko ga je ta videl, je spoznal, da se je bratec
vroč . napil vode. Precej dolgo časa je moral v postelji ostati.
Zdravnik ga je redno obiskoval in oče so imeli dosti skrbi.
Mati so cele noči prečuli, preden je mogel Rafael vstati.
In sedaj je toliko ozdravel, da se more po vrtu izprehajati.
Prihodnji teden pojde zopet v šolo.

Moj bolni bratec.

(Krško, V. 4.)

Bilo je poleti. Moj bratec je šel na izprehod na Šta¬
jersko. Ko je prišel na Štajersko, je bil utrujen, zato je sedel
na neki kamen. Jaz sem mu rekla, da ne sme na kamnu

57

sedeti, ako mu je vroče. Bratec ni maral za moj opomin.
Ko je prišel domov, mu je bilo slabo. Drugi dan je začel
kašljati. Trpel je tudi druge bolečine. Poslali smo po zdrav¬
nika. Zdravnik je prišel. Zapisal je na listek zdravila, kajti
imel je vročinsko bolezen. Jaz sem stala ponoči in podnevi
pri postelji. Trpel je grozne bolečine. Velikokrat je z ža¬
lostnim glasom vzdihnil: „0, da bi poslušal tebe, ko si mi
rekla, da ne smem na kamnu sedeti. Jaz pa te nisem po¬
slušal, zato bom moral umreti“. Pri teh besedah sva se oba
zjokala, jaz sem ga pa tolažila, da ne bo umrl. Tako je
trpelo tri mesece. Potem je umrl. Lep pogreb je bil. Kadar
se spomnim bratca, se zjokam.

Moja bolna mamica.

(Leskovec, V. 3.)

Ko sem prišel iz šole, sem zvedel, da so zboleli draga
mamica. Silno sem bil žalosten. Popoldne sva šla že v
Krško po zdravila. Dva meseca so uživali zdravila. Imeli so
vročinsko bolezen in so umrli. Rad sem jih imel, ker so mi
dajali obleko in hrano. Bog jim daj večni mir in pokoj,
naj v miru počivajo. V molitvi se jih večkrat spominjam.

Očetov god.

(Tržišče, III. 4.)

Dolgo smo se veselili očetovega godu. Na predvečer
smo ropotali s pokrivačami, s škafi itd., kar je očetu zelo
dopadlo. Drugo jutro smo voščili za god. Opoldne so pa
mati skuhali kaj dobro kosilo, tako da je bil vsak zadovoljen.
Dobro smo se imeli.

Očetov god.

(Krško, V. 4.)

Dne 13. junija lanskega leta so praznovali oče svoj
god. Dan pred godom sem se naučil voščilce, katero sem
mislil prihodnji dan govoriti pred očetom. Zaželjeni dan je

58

napočil. Mi smo zgodaj vstali in čestitali očetu. Oče so bili
jako ginjeni in so se zahvalili za voščila. Opoldne smo na¬
pravili boljše kosilo, nego drugikrat, vse je bilo praznično,
vsi smo bili veseli. Popoldne smo nameravali iti na izpre-
hod, ker pa imajo oče vedno dosti posla, ni bilo mogoče
tega izvršiti. Zvečer smo si voščili lahko noč in šli spat.
Jaz se pa že zopet veselim očetovega godu.

Moj god.

(Toplice, VI. 4.)

Moj god je dne 13. malega srpana. Ko sem zjutraj
vstala, so mi voščili domači srečo. Dobila sem za god lep
v nov predpasnik in še več drugih dobrih reči. Šla sem tudi
v cerkev; domov grede sem srečala svojo sestričino. Tudi
ona mi je voščila srečo in me povabila na svoj dom, kjer
sem obedovala. Tako mi je potekel ves dan v popolni za¬
dovoljnosti.

Moj oče zopet doma.

(Leskovec, V. 3.)

Moj oče je prišel iz Amerike. Tri leta je tam delal.
Prihranil si je nekaj denarja. Nekdaj je pisal, da pride kmalu
domov. Mi smo ga že težko pričakovali. Otroci smo se
ravno igrali na travi, kar je prihitel sosedov deček in je
rekel: „Vaš oče gredo domov". Vsi smo tekli, da bi videli
po dolgem času zopet očeta. Že od daleč smo ga ugledali.
Tudi drugi so ga prišli pozdravit. Doma že skoraj nismo
mogli v hišo, toliko ljudi se je zbralo. Sedaj, ko je oče
doma, je vse bolj prijetno. Mati nima več toliko dela in
skrbi, kakor ga je prej imela. Meni je oče obljubil, da me
bode učil mizarstva.

Moje sanje.

(Krško, V. 4.)

Prišla je noč. Šla sem k počitku. Kmalu sem zatisnila
oči in zaspala. Sanjalo se mi je nekaj znamenitega. Bila

59

sem v Rimu. Z visokega stolpa sem gledala, kako je pri¬
hajal Atila s svojo armado bliže mesta. Tresla sem se od
strahu. Klicala in vpila sem Rimljanom, naj vendar branijo
mesto. Nihče me ni slišal. Ko so hoteli Huni ravno napasti
mesto, se zbudim. Bilo je že jutro in solnce je sijalo na
mojo posteljo. Takoj se domislim, da smo se včeraj učili
v šoli o Hunih. Zato se mi je to tudi sanjalo.

Bolezen v naši vasi.

(Raka, III. 5.)

Veliko se nas je zbralo v jeseni in smo šli k sv. maši.
Sli smo prvikrat v šolo h gospodu nadučitelju. Ko smo
hodili k njim v šolo, so nas lepo učili. Imeli smo jih zelo
radi. Pa je prišla v vas huda bolezen,- ki je zgrabila naj-
prvo gospoda nadučitelja. Ležali so skoraj na smrt bolni.
Zelo smo se bali, da bi nam umrli naš dobri gospod nad¬
učitelj. Najhujše jim je bilo okoli Božiča. Ko smo šli iz
šole, smo šli v cerkev in smo prosili Boga, da bi jim kmalu
povrnil ljubo zdravje. Bog je pa uslišal našo prošnjo. Bili
smo zelo veseli, ko smo slišali, da se jim je obrnilo na
bolje. Upali smo, da pridejo kmalu nas učit, a ni jih že
dolgo časa. Med boleznijo gospoda nadučitelja se je nase¬
lila tudi med učence smrtna bolezen. Mnogo jih je umrlo
v našem razredu. Najprvo je zbolela in umrla moja so-
učenka Neža Zorko, za njo kmalu tudi Marija Metelko. Ko
smo prišli po velikonočnih praznikih v šolo, so povedali
gospodična, da je šola zaprta zaradi bolezni štirinajst dni.
Ko smo prišli zopet v šolo, smo se pridno učili. Precej
drugi dan smo šli k šolski maši. Prosili smo Boga, da bi
odvrnil to nalezljivo bolezen in da bi kmalu vsi srečno
ozdravili.

Moja prva nesreča.

(Toplice, VI. 6.)

Kakor vsaka deklica, pomagam tudi jaz rada materi v
kuhinji. Pomijem jim posodo, pometam, jim prinesem vode

60

in druge reči. Bila sem še bolj majhna, ko mi nekoč mati
ukažejo prinesti vode. Z veseljem vzamem vrč in tečem k
studencu. Pot je bila pa ledena, zato sem padla. Zelo sem
se prestrašila in pričela jokati. Šla sem z razbitim vrčem
domov in mati so mi rekli, da ne smem hoditi tako nepre¬
vidno, kadar je po cesti ledeno.

Moja prva nesreča.

(Toplice, VI. 4.)

Bilo je nekega dne preteklega leta. Sunila me je neka
deklica, da se mi zasadi šivanka v roko, kar me je zelo
bolelo. Tudi prestrašila sem se. Naposled sem vendar po¬
tegnila šivanko prav boječe iz roke. Gospodična učiteljica
so mi roko obvezali ter me poslali domov.

Potovanje k severnemu večnemu ledu.

(Toplice, VI. 6.)

V soboto popoldne smo šli z gospodom nadučiteljem
v pripravljeno sobo, kjer so nam kazali skioptične slike. V
mislih smo potovali na Ostre vrhe. Videli smo pa tudi nekaj
drugih podob, in sicer: kako plava ladja med ledenimi
hribi, kako privlečejo ujetega kita na suho in več drugih. Po¬
kazali so nam neki hrib, skozi katerega je naravni predor,
kako redijo severne jelene, ki se ravno tako udomači, kakor
pri nas govedo, potem morski svetilnik in še nekaj drugih
slik. Zopet smo končali pouk, ki nam je dal mnogo veselja
do zemljepisja. Bila je tri ura in vsi smo šli v razrede in
potem domov.

Predavanje v risarski dvorani.

(Krško, V. 6.)

V petek ob 4. uri popoldne smo poslušale v risarski
dvorani predavanje „Potovanje v Carigrad". — Kazale so-
se nam tudi skioptiške slike raznih mest in krajev. Videle

61

smo lepe pokrajine primorskega, dalmatinskega, turškega in
grškega obrežja. Kazali so nam razvaline grških mest, turške
mošeje in oljkine gozde. Najbolj se mi je dopadel Skar-
donski slap in mošeja sv. Zofije v Carigradu, ki nas spo¬
minja na silovitost divjega Turčina. Vseh slik je bilo 50.

Za zemljepisni pouk smo pri tem predavanju mnogo
pridobile in želimo si, da bi spet kmalu smele poslušati
-enako predavanje.

Štiridesetletnica gospoda nadučitelja.

(Krško, V. 4.)

Dne 16. decembra so praznovali gospod nadučitelj štiri¬
desetletnico službovanja. Ta dan smo imeli otroci dolžnost,
•se jim zahvaliti in jim izkazati spoštovanje.

Ko smo se po navadi zbrali v šoli, smo šli potem
skupno k sveti maši. V cerkvi se je brala slovesna sveta
maša, cerkev je bila lepo razsvetljena. V cerkvi smo stali
učenci na obeh straneh, gospod nadučitelj, so pa sedeli na
posebnem sedežu sredi med nami. Po maši smo se zbrali
v telovadnici. Ko so vstopili gospod nadučitelj jim je vo¬
ščila tiajprvo ena učenka v imenu vseh učencev in učenk
in jim je podarila ne posebno lep šopek. To slovesnost smo
namreč zvedeli še-le predzadnji dan, šopek bi bil lahko
veliko lepši in slovesnost bi se vršila lahko lepše. To pa
je bilo le zato, ker nismo mogli v tako naglem času dobro
preskrbeti.

Potem je voščil gospod učitelj Rozman, gospod šolski
nadzornik in gospod Pučko, kot namestnik krajnega šolskega
predsednika. Potem smo šli v šolske sobe, kjer se je pričel
pouk. Tako je minul častni dan.

Nadučiteljeva štiridesetletnica.

(Krško, V. 6.)

Dne 16. decembra je praznoval g. nadučitelj redko
slavje. Bilo je 40 let, odkar je postal učitelj. Šolska mla-

62

dina mu je hotela čestitati in obenem podariti šopek. Nekaj
deklic V. razreda je šlo v Turnški grad po cvetic, a v tem
času ni bilo nič dobiti. Samo nekaj bršljana in drugega
zelenja so spotoma nabrale. Ker je bila nedelja, smo šle
vse deklice v šolo in smo ovenčale II. razred, v katerem g.
nadučitelj podučuje, in telovadnico. G. učiteljica pa je na¬
redila šopek iz cvetic, ki smo jih v Krškem nabrale. Drugi
dan je bila ob devetih slovesna sv. maša. Cerkev je bila
sijajno razsvetljena in zbrana vsa šolska mladina. Po maši
smo šli v telovadnico. Med cvetlicami na ozaljšani mizi je
bil kip našega cesarja. Z velikim veseljem je stopil g. nad¬
učitelj na ta časten prostor. Prva mu je častitala najstarejša
učenka V. razreda in mu podarila šopek, druga ena izmed
šole odraslih deklic. Za tem je sledilo še mnogo drugih
govorov. G. nadučitelj se je ginjen vsem presrčno zahvalil.

Nato smo šli učenci in učenke v razrede, kjer se je
pričel pouk.

Pač malokdo doživi štiridesetletnico svojega službo¬
vanja, najmanj učitelj; kajti ta stan je zelo težaven. Zatorej
bodi slava g. nadučitelju, ki je tako vestno dolgih štirideset
let poučeval mladino!

63

X.

Kaj bi bil rad ?

(Radeče, V. 5.)

Nekoč sem bil sam v gozdu in sem premišljeval, ka¬
teri stan je na svetu najboljši. Mislil sem si, da je to gotovo
vojaški stan. Stavil sem si pred oči, kako dobro da je vo¬
jaku. Kamor pride, dobi zastonj jesti in piti, ima lepo ob¬
leko, in kar se mi je najbolj dopadlo, ima puško in sablo.
Ali spomnil sem se na vojsko, koliko mora pa takrat ubogi
vojak trpeti! Pa zopet pridejo boljši časi. Ako je bil v
vojski hraber, dobi za to svetinjo. Čeprav ima vojaški stan
velike težave, bi bil jaz le najrajši vojak.

Česa želiš najbolj?

(Radeče, V. 6.)

Jaz želim najbolj zdravja, da bi srečno in veselo živela.
Ne želim si, da bi imela veliko denarja in da bi bila bo¬
gata. Zakaj denar je zapeljiva reč. Ako bi bila bogata, bi
postala prevzetna. Če bi pa bila prevzetna in ošabna, bi se
pregrešila zoper zapoved božjo. Rajši si želim biti revna
in zadovoljna s tem, kar mi Bog da. Po smrti pa si želim
priti v nebesa.

Česa želim najbolj?

(Radeče, V. 5.)

Želim, da bi bila zdrava in bogata. Imela bi nekaj
zlužabnikov, da bi mi stregli. Delala ne bi veliko, samo jedla
bi in tudi molila, da bi še dolgo let živela. Potovala bi v razne
kraje, tudi tja, kjer je Jezus živel. Nekaj bi tudi ubožcem

64

dala. Prebivala bi na Dunaju, tam bi videla našega presvet¬
lega cesarja. Sezidati bi si dala lep grad. Če bi bila močno
bogata, bi si dala sezidat več gradov. Vozila bi se v lepih
kočijah po cesti. Ko bi umrla, bi zapustila ubogim svoj denar.

Česa si želim najbolj?

(Radeče, V. 5.)

Jaz želim najbolj denarja. Potem bi se peljala na Dunaj.
Kupila bi si slaščic in tudi igrač. Bila bi dolgo časa tam,
ko bi se tam naveličala, bi šla zopet v Radeče. Potem bi
se peljala v Gorenjo vas po teto. Tedaj bi šle s sestrami v
Trst k prijateljici. Tam bi se vozile po morju, bilo bi zelo
lepo. Ko bi se naveličale v Trstu, bi šle zopet domov. Tudi
doma bi se nam dobro godilo. Vozile bi se na izprehod, k
veselicam in drugam. Želim pa tudi zdravja. Ako bi ne bila
zdrava, bi tudi ne mogla nikamor iti. Tudi moja prijateljica
pravi, da je boljše zdravje, nego denar.

Česa želiš najbolj?

(Radeče, V. 5.)

Najbolj si želim, da bi imela toliko denarja, da bi ga
bilo za celo življenje zadosti. Potem bi se lahko vozila v
lepi kočiji, bi stanovala v lepi palači in jedla same dobre
jedi. Oblačila bi se v svilo in žamet in nič drugega bi ne
delala, kakor pila in jedla. Najela bi si kuharico, ki bi mo¬
rala vedno kuhati in peči. Tudi sobarico bi imela, ki bi
pospravljala po mojih sobah. Jaz bi se vozila vedno
po svetu in ogledovala razne tuje kraje. Pa tudi Boga bi
ne pozabila prositi, da bi mi dal ljubo zdravje, ki je še več
vredno, nego vse drugo imetje. Pomagala bi tudi ubožcem.
Ko bi naposled prišla zadnja ura, bi zapustila, kar bi mi
ostalo, svojim sorodnikom.

65

5

XI.

Moje prve hlače.

(Krško, 5. 4.)

Ko sem bil tri leta star, sem dobil prve hlače. Takoj
sem se šel pokazat sosedom. Drugi dan je začelo deževati.
Zaradi tega je nastala pred hišo velika luža. Ko je jenjalo
deževati, sem bil že pri njej. Po nesreči padem v vodo.
Hitro grem iz nje ter se začnem snažiti. Nato sem tekel k
materi. Mati so mi hlače takoj slekli. Za kazen jih nisem
smel obleči dolgo časa.

Ne dražite psov!

(Šmarjeta, II. 5)

Pri sosedovih so imeli hudega psa. Ta je bil včasih
privezan, včasih pa prost. Franček in Jožek sta ga pa vedno
dražila. Nekoč sta šla v šolo. Nista se mogla zdržati, da ga
ne bi dražila. Pes je bil takrat prost. Planil je za Frančkom,
mu raztrgal hlače in ga tudi vgriznil v nogo. Jožek zbeži
v sosedovo hišo. Franček pa zbeži hitro domov. Doma skriva
raztrgane hlače in nič ne pove o rani, ker se boji, da bi
bil kaznovan. Tako sta bila dečka kaznovana za svojo raz¬
posajenost. Odslej nista več dražila psov.

Ne dražite psov!

(Št. Janž, III. 5.)

Že velikokrat so mi oče in mati govorili, da ne smem
dražiti psov. Ko smo šli enkrat iz šole, se začuje pasje lajanje.
Ko smo prišli k sosedovi hiši, je začel neki součenec precej

66

dražiti tega hudega psa. Sedaj mu kaže kol in meče vanj
kamenje. Ko bi ne bil privezan, bi mu precej skočil za
vrat. Deček ga le še draži in draži, pes se spenja proti
njemu. Součenec ga še bolj draži, takrat pes hudo potegne
in veriga se strga. Pes mu skoči za vrat in ga po¬
dere na tla. Deček je kričal, dokler ne pride gospodar in
odžene psa. Ko bi ne bilo gospodarja, bi bil pes dečka
gotovo umoril. Ali moral je pa vendar prebiti velike bole¬
čine. Kdor ne uboga, ga tepe nadloga!

Ne dražite psov!

(Radeče, V. 5.)

Kovačev Jakec je vedno nagajal psom. Nekoč je šel
ravno iz šole mimo travnika, na katerem so se pasle ovce.
Na stezi je sedel velik pes. Ko pride Jakec do njega, po¬
bere hitro palico in ga začne dregati. Pes je bil nekaj časa
miren, naposled pa ves jezen skoči v Jakca in ga vgrizne
v roko. Jakec je hitro tekel domov. Dolgo je moral nositi
obvezano roko. Odslej je pustil pse vedno pri miru.

Ne dražite psov!

(Radeče, V. 5)

„Ne dražite psov!“. Tako so nam nekega zimskega
dne rekli ded. Otroci hitro vprašamo: „Zakaj ne?“ Poznali
smo namreč samo sosedovega psička in ta je bil pohleven.
Ded pa začno pripovedovati: „Ko sem bil mlad, sem zelo
rad dražil pse. Nekega dne peljem v malin. V mlinu so
imeli velikega psa Sultana. Ko pripeljem blizu, mi pride
pes naproti. Na vozičku sem imel vrečo. Pes začne vohati
okrog vreče, to me razjezi. Poberem kamen ter ga zaženem
psu v glavo. To psa razkači. Zakadi se vame ter me začne
mikastiti. Nevem, kaj bi se mi zgodilo, ko bi ne bil prišel
mlinar. Ta psa odžene. In od tistega dne nisem več dražil
psov.“ Ta dedov govor pa je slišal sosedov Tonček. Vse

67

5 *

to se mu je zdelo neumno. Odslej je še bolj nagajal psom. —
Nekega dne se priklati v vas stekel pes. Tonček ga je začel
dražiti. Pes gre proti njemu. Tonček se ozre po palici. Ali pes
ga je prehitel ter ga nevarno obgrizel. Zdravnik mu je komaj
rešil življenje. Odslej se je pa tudi Tonček ravnal po de¬
dovem nauku.

Ne dražite psov!

(Radeče, V. 6.)

V neki vasi je bil kmet, Klinar po imenu. Ta je imel
zelo hudega psa. Bil je lep in srednje velikosti. Otroci so ga
radi dražili. Nekoč pride sosedov Franček mimo in zažene
kamen v psa. Pes zacvili in gre v svoj hlev, ki ga je imel
pod stopnjicami. Pa otrok še ne da miru psu. Dobi nekje
palico in jo zažene pred hlev. Pes skoči iz hleva in zgrabi
dečka za nogo. K sreči ga ni vgriznil do krvi, le hlače mu
je raztrgal. Gospodar sliši lajanje psa in gre gledat, kaj da je.
Ko pa spozna starega nagajivca, ga okrega in nažene. Starši so
ga natepli.

Ne igraj se z orožjem !

(Radeče, V. 5.)

V neki fari je živel deček. Ta je zbral svoje prijatelje,
da so se šli v gozd igrat. Franček, tako je bilo prvemu
ime, je vzel očetu samokres, da je v gozdu z njim streljal.
V gozdu so se zbrali vsi skupaj in Franček je začel steljati
v bližnje drevo. Ko hoče v petič ustreliti, se noče sprožiti.
Obrne cev k sebi ter gleda, kaj da je. Ko prime za petelina,
se samokres sproži in Franček se je obstrelil v roko. Moral
je iti k zdravniku, da mu je ta potegnil kroglo iz roke.
Doma je bil pa zaradi tatvine tepen.

Ne igrajte se z orožjem.

(Radeče, V. 5.)

Tinček je bil sam doma. Oče in mati sta šla v bližnji
trg na sejem. Šel je na dvorišče, kjer se je zbralo že več

68

otrok, da bi se skupaj igrali. Ko že niso vedeli nobene
igre več, reče Tinček: „Naš oče imajo v sobi samokres in
lahko ga prinesem, da vidite, kakšen je!“ Otroci so bili s
tem zadovoljni, Tinček pa stopi v sobo in prinese samokres.
Mislil je, da ni nabit, zato je poskušal streljati. Toda ko je
Tinček sprožil, je počilo in otroci so videli, da je Tinček v
roko ranil sosedovega Andrejčka. Od strahu so vsi zbežali.
Le Tinček je stal poleg Andrejčka, ki je ležal na tleh.
Tedaj pa vstopijo oče in mati in se zelo prestrašijo, ko
vidijo samokres. Tinček je bil tepen in tudi ni dobil nič,
kar sta prinesla oče in mati s sejma. Andrejček je pa imel
dolgo obvezano roko.

Lenega čaka strgan rokav,
palca beraška, prazen bokal.

. (Toplice, VI. 4.)

V neki vasi je živel prav premožen kmet. Imel je edi¬
nega sina. Ta se je v začetku prav pridno učil. Začel pa je
hoditi z najporednejšimi in lenimi dečki. Oni so ga nava¬
dili porednosti in lenobe. Ko je dokončal šolo, so ga dali
roditelji učit rokodelstva. Tudi tam je bil len in je mojstru
vedno kaj narobe naredil. Ko se je naučil obrta, je postal
sam mojster. Po očetovi smrti je prevzel posestvo. A ker
ni znal gospodariti, so mu ljudje prodali vse posestvo.
Moral je prijeti za beraško palico in iti po svetu od hiše
do hiše prosit miloščine. Nosil je raztrgan rokav. Ker je
rad pil, se je nekoč napil in v snegu zmrznil.

Prve črešnje.

(Krško, V. 4.)

Bil je deček, ki je zelo rad jedel črešnje. Letos je že
težko čakal, da bi dozorele. Ko je videl, da se rdeče, je
splezal na drevo, da bi jih natrgal in nesel materi pokazat,

69

če so zrele. Ko je prišel na drevo, ni mogel nazaj. Deček
se je začel jokati in je klical brata na pomoč. Brat je prišel
in mu je pomagal s črešnje.

Ne igrajte se z orožjem!

(Krško, V. 4.)

Neki oče je bil grajski lovec. Imel je šest otrok. Ko
je prišel nekoč z lova domov, je bil zelo truden. Obesil je
puško na zid tako nizko, da je segala skoraj do tal. Nato
je šel spat. Ko so prišli otroci v sobo, so zapazili puško.
Največji jo zgrabi in reče, da se bodo igrali tatove. Večji
je bil orožnik. Trije manjši so bili tatovi. Najmlajši je bil
sodnik in starejši je bil jetničar. Trije tatovi so šli krast.
Eden je ukradel palmo, drugi škarje, tretji pa nož. Ko je
zvedel jetničar, da so pokrali, je povedal sodniku. Sodnik
pošlje orožnika, da jih polovi. Orožnik je šel po nje. Loviti
so se dali dolgo časa, potem so se le udali. Nato jih pri¬
pelje k sodniku. Sodnik je rekel, da jih mora ustreliti.
Orožnik nastavi puško in sproži. Ko je sprožil, poči strel in
ustreli bratca. Ko se oče zbudi, gre v sobo. Tam zagleda
mrtvega sinčka. Ves prestrašen gre povedat materi. Vsled
te žalosti je tudi mati kmalu umrla. Po materi in bratcu
so vsi žalovali. Od tega časa se ni upal nobeden izrned
otrok prijeti puške.

Berač.

(Krško, V. 4.)

V neki vasi je živel ubog berač. Vsak dan je hodil
od hiše do hiše po vasi. Neki dan je šel v mesto. Nikjer
ni dobil, da bi se enkrat najedel. Proti večeru je šel domov
ves utrujen in lačen. Prišel je do uboge hišice, kjer ni bilo
nikogar drugega doma, kakor sama starka. Berač prosi
starko, naj mu podari kaj jedi, ker je zelo lačen. Starka
mu prinese kruha in kozarec vina. Odkaže mu tudi prostor,

— 70

kjer lahko prenoči. Ko je starka zjutraj pogledala po beraču,
je videla, da je ponoči umrl.

Prve črešnje.

(Krško, V. 4.)

Stanko še ni hodil v šolo. Posebno rad je imel črešnje.
Nekoč je zagledal na drevesu rdečo črešnjo. Hitro spleza
na njo. Odtrgal je črešnjo in jo je hotel ponesti materi.
Stanko ni mogel splezati s črešnje. Začel je glasno jokati.
Potem je prišel starejši brat in mu je pomagal z drevesa.

Berač.

(Krško, V. 4.)

Bil je zelo bogat človek. Imel je veliko posestvo, ki
mu je donašalo mnogo denarja. Nekega dne je kupil pipo,
katero je imel najrajši. Bil je prevzeten. Namesto da bi
šel k službi božji, je vzel pipo, jo nabasal s tobakom in
prižigal s petakom ali desetakom. Petakov in desetakov je
počasi zmanjkalo. Prodal je posestvo. Kmalu je tudi tistega
denarja zmanjkalo. Prišlo je tako daleč, da je moral prijeti
za beraško palico. Tako je postal berač.

Berač.

(Krško, V. 6.)

Pred davnim časom je živel v nekem kraju krepak
mladenič. Ta je bil poklican na vojsko. Vojska je trajala
več let. V bitki se je hrabro bojeval. Dolgo časa se je
srečno branil sovražnih krogel. Proti koncu vojske mu je
krogla odtrgala desno roko. Moral je iti v bolniščnico, da bi
tu ozdravel. V bolniščnici je ležal več tednov, a ozdravil ni
popolnoma — odrezali so mu desno roko. Delati ni mogel
več. Ni si mogel nič zaslužiti. V tej veliki zadregi je moral

— 71

prositi. Tako je postal berač. Ljudje so ga zasramovali in
zaničevali. Nihče ga ni tolažil, ko je vendar tako nedolžno
postal tak ubožec. Marsikateri mu je še privoščil, da se mu
je zgodila ta nesreča. Nekoč je hudo zbolel. Smrt ga je
rešila nesrečnega življenja.

V neki vasici je živel zelo premožen mož s svojo
družino. Imel je mnogo denarja in posestev. Zato je bil
zelo ošaben. Za cerkev ni maral popolnoma nič. Ako je
prišel k njemu berač, ga je vedno zapodil. Kmalu je umrla
možu žena. Otroci so dorasli in šli po svetu. Sedaj je mož
ostal čisto sam. Začel je hoditi po gostilnah. Dan za dne¬
vom se ga je videlo v gostilni. Kadar se je zbralo več mož,
so začeli igrati. V začetku je imel srečo in je vedno do¬
bival. Zato je postal vedno drznejši v igri. Spravil si je res
že mnogo denarja. Nekoč je zopet igral zelo visoko in je
izgubil. Igral je pa le še vedno dalje. Mislil si je, da mora
zopet dobiti. Zakopal se je v dolgove in jih ni mogel plačati.

Čez nekaj mesecev so mu prodali vse posestvo. Ostala
mu je le še revna bajtica. Kmalu so mu prodali še to. Med
tem časom se je tudi postaral in ni mogel delati. Povpra¬
ševal je po svojih otrokih, toda nihče ni vedel za nje. Ker
ni imel več premoženja, ne zaslužka, je moral beračiti. Kar
so mu dali dobri ljudje, od tega je živel. Večkrat se je
spominjal svoje ošabnosti v mladosti in se je bridko kesal.
Nekoč pozimi so ga našli zmrzlega.

Berač.

(Krško, V. 6.)

72

Dodatek.

Na višji stopnji morejo učenci domače spisne naloge
tudi ilustrirati. Učenec, ki zna dobro risati, ne bo svojega
mlinčka le popisal, ampak ga tudi nariše. Popise krajev in
izletov ilustrirajo učenci z razglednicami.

Primernih slik se nahaja dovolj v ilustriranih listih,
zlasti mladinskih. Uporabljati pa se dado tudi razna učila,
ceniki, reklamni lepaki itd.

Opozoriti moram na neko vrsto spisnih nalog, o katerih
se doslej — vsaj kolikor je meni znano — še ni pisalo.

Učencem pokažemo kako sliko in jim velimo, naj na¬
pišejo primerno besedilo. Pri prvih nalogah jim nekoliko
pomagamo, pozneje pa delajo popolnoma samostojno. Dobro
je, da je slika brez naslova. Da take naloge učence zelo
vesele, mi ni treba poudarjati.

Uredn.

73

74

Berač z leseno nogo.

(Krško, V. 4.)

Nekega dne je prišel v mesto berač. Imel je leseno
nogo. Bil je v vojski. Krogla ga je zadela v nogo. Nogo
so mu odrezali. Dobil je lajno in hodil od kraja do kraja.
Pred vsako hišo se je ustavil in vrtel lajno. Otroci so se
zbirali okolo njega. Celo mati je prihitela z najmanjšim
detetom v naročju poslušat. Otroci so veselo hiteli k materi,
prosili so za kak vinar. Dali so denar beraču. Še najmanjši
otrok je dal dva vinarja. Berač je nastavil klobuk, otroci so
metali denar vanj. Ko je berač odšel, so otroci veselo po¬
skakovali.

Usmiljeni otroci.

(Krško, V. 7.)

Pred davnim časom je živel mlad vojak. Ta čas se
je začela vojska. Tudi on je moral iti. Nekoliko časa se je
hrabro bojeval in bil zdrav. Kar mu prileti krogla v nogo
in ni mogel več vstati. Vojaki ga hitro zanesejo v bolnico
in pošljejo po zdravnika. Ležal je več tednov v postelji.
Končno so mu morali nogo odrezati. Ko je malo ozdravel,
je šel v svojo domovino. Doma so ga vsi obžaloval 1 ', ker ni
mogel hoditi in nič delati. Vsem se je smilil, pa mu niso mogli
pomagati. Moral je iti po svetu in si pri drugih ljudeh strehe
prositi. Kupil si je lajno in potoval od vasi -do vasi, od kraja do
kraja. Tako je prišel nekoč v vas, kjer so ga vsi poznali in se
ga tudi usmilili. Hitro so tekli v hišo k staršem in jih prosili
za denar. Ko povedo, čemu jim bo, ga jim dado. Otroci z ve¬
seljem nesejo dar beraču. Drugi otroci pa gredo domu, prosit
strehe za ubogega berača. Tako so otroci pomagali revežu.
Ko je drugo jutro odšel, se je zahvalil, otroci pa so žalostno
gledali za njim. To so bili dobri n usmiljeni otroci.

75

76

Stara mamica in Anica.

(Krško, V. 6.)

Nekoč je stara mamica šivala v svoji sobi. Kar pride
štiriletna vnukinja Anica v sobo in ljubko sprašuje staro
mamico razne stvari. Mamica je imela rada Anico, zato ji
je tudi odgovarjala. Kar se zmisli Anica, staro mamo česati.
Stara mamica ji je dovolila. Anica je nekoliko časa lepo
česala, potem je pa začela neusmiljeno vleči lase. Stara
mamica je bila nekoliko časa tiho, potem je pa le nagnala
Anico. Anica je bila zelo žalostna, ker ni smela več česati
stare mamice.

Nekega dne so rekli stara mati svoji vnukinji, da jih
naj splete. Vnukinja Anica vzame glavnik in gre spletat
mater. Mati so se prijazno pogovarjali z Anico. Mati so bili
že jako stari. Imeli so očala pri šivanju. Okolo vratu so
imeli ruto. Sedeli so na stolu, da jih je Anica lažje spletala.
Vedno jih je gledala in gladila, da bi jih lepše spletla. A
nazadnje jih je spletla po stari navadi. Ko so bili spleteni,
je tekala Anica okolo njih in jih veselo ogledovala.

Stara mamica in vnukinja.

(Krško, V. 4.)

77  —

Čudna vožnja.

(Krško, V. 4.)

Franček in Jožek sta rekla svojemu mlajšemu bratcu,
če se hoče peljati. Bratec jima odgovori: „Da, čeme bosta
peljala v tistem zabojčku, ki je doma." Hitro tečeta Franček
in Jožek domov. Tam poiščeta oni zabojček, privežeta mu
vrv in ga vlečeta k bratcu. Mlajši bratec se vsede vanj in
zakriči: „Gijo“. Franček in Jožek poskočita, zabojček se

prevrne, bratec pa pade iz njega. Močno se potolče. Doma je
čakala Francka in Jožka za to predrzno vožnjo brezova šiba.

Kako sta Jožek in Franček voziček prevrnila ?

(Krško, V. 6.)

Bil je lep spomladanski dan. Franček in Jožek sta se
dogovorila, da bosta prosila mater, če bosta smela na travnik.
Zjutraj zgodaj sta vstala in naredila vse, kar je bilo po¬
trebno. Ko sta vse dogotovila, sta prosila mater, ako smeta
na sosedov travnik. Rekla sta, da bosta vzela voziček in
majhnega Stanka s seboj, da se bodo vozili. Mati so privolili.
Dečka sta poskočila od veselja ter šla po voziček in Stanka,
da ga peljala na travnik. Ko sta dospela na vrh travnika,
sta se obrnila in veselo tekla v dolino. To sta večkrat po-

78

navijala. Ko pa je v vaški cerkvi zazvonilo poludne, sta hitro
tekla navzdol; med potjo se je spodtaknilo Jožetu, voziček
se je prevrnil. Stanko pa je padel ravno z glavo na kamen.
Malo je manjkalo, da se ni ubil. Jožek in Franček sta po¬
brala Stanka in hitela z velikim krikom domov. Mati je vsa
prestrašena hitela naproti. Ko je videla, da ima Stanko vso
pobito glavo, je vprašala, kaj se je zgodilo. Jožek je vse
povedal. Mati pa je hitro zmočila brisačo ter obvila Stanku
glavo. Jožek pa Janezek sta bila tepena. Ta dan sta si
zapomnila za vse življenje.

79

Mladi risar.

(Krško, V. 4.)

Nekoč sta se igrala dva dečka, ki sta se imela zelo
rada. Bila sta brata. Tonček je hodil že v šolo, lvanček je
bil pa doma, ker je nosil še krilce. Popoldne je sedel Ton-

80

ček na stolu, razkrit in bos. Na kolenih je imel tablico.
Pritekel je Ivanček in mu je nastavil roko. Tonček ga je
prijel za roko, mu raztegnil prste in vlekel s kamenčkom
od prsta do prsta. Ko je bila podoba roke gotova, je debelo
gledal in se smejal. Na licu so se mu naredile jamice. Od
veselja je poskočil in zavriskal, ker je videl svojo roko
narisano.

Mladi risar.

(Krško, V. 4.)

Tonček je hodil v drugi razred. Njegov mlajši bratec
Vilko je imel še krilce. Nekega dne, ko ni imel Tonček po-
poludne šole, je vzel svojo tablico in je na njo risal. Kmalu
pride Vilko. Ta mu reče: „Tonček, nariši mojo roko!“ Ton¬
ček mu odgovori: ,,'Pojdi sem!“ Vilko gre k njemu in dene
roko na tablico, Tonček mu pa riše. Nato pridejo mati v
sobo. Pogledajo umetno risbo in rečejo: „No, le nariši mu
lepo roko, mladi risar!"

Mladi risar.

(Krško, V. 7.)

Belčevi otroci so bili kaj pridni. Vedno so se lepo
doma igrali. Posebno priden je bil Ivko, ki je hodil že v
drugi razred ljudske šole, in njegov bratec, štiriletni Dragec.
Ta je vedno stal pri Ivku in se hotel učiti. Neki četrtek, ko
Ivku ni bilo treba iti v šolo, je poklical Dragca ter mu
rekel, naj gre k njemu, da bosta risala. In res, mladi Dragec
je hitro pritekel ter položil svojo nežno ročico na Ivkovo
tablico. In mladi risar mu je narisal njegovo ročico. Potem
sta še narisala konjičke, razne možice in druge igrače. Tako
sta se ves dopoldan igrala v sobi. Popoldne pa sta šla na
vrt ter skakala in trgala pisane rožice. Nad Ivkom in Drag-
cem so imeli mati res posebno veselje.

81

Bolni deček.

(Krško, V. 4.)

Sosedov Tonček je zelo rad jedel sladkor. Večkrat so
ga mati opominjali, rekoč: „Tonček, ali ne veš, da od slad¬
korja bolijo zobje?" Deček pa ni nič maral. Ali kazen mu
je bila kmalu za petami. Bilo je na Sv. Miklavža večer.
Tonček se je zelo veselil prej tega večera. Ponoči je začel

82

stokati, da mu je vroče, pa ni bilo nič res. Stokal je zato,
da bi videl, kaj mu je Sv. Miklavž prinesel. Potihoma se
splazi iz postelje in gre k mizi. Ko zagleda pol krožnika
slaščic, zagrabi polno pest slaščic in gre nazaj. Ko je zjutraj
vstal, ni mogel zajtrkovati. Mati ga vprašajo, kaj mu je.
Deček odgovori, da ga zob boli. Mati reko: „Prav ti je,
zakaj me nisi ubogal." Deček pa je bil zmiraj žalosten.
Prišel je Božič. Oče so mu postavili drevo. Deček pa je
sedel z obvezano glavo pri božičnem drevesu. Rad bi po¬
kusil slaščice, katere je imel tako rad. Zob ga je tako hudo
bolel, da še ust ni mogel odpirati. Ponoči mu je odleglo.

Žalosten Sveti večer.

(Krško, V. 6.)

Janezek je imel navado, da je grizel orehe in lešnike
z zobmi. Mati so ga večkrat opominjali in mu rekli, da to
škoduje zobem. A Janezek ni ubogal. Približal se je božični
večer in mati so naredili otrokom božično drevesce. Na
drevo so obesili veliko slaščic. Otroci so že komaj čakali,
da bi prišel Sveti večer in bi dobili kaj z drevesca. Najbolj
se je veselil Janezek, ker je bil zelo sladkosneden. Ko je
prišel zadnji dan pred Božičem, so bili vsi otroci zelo ve¬
seli, samo Janezek je hodil klaverno okrog. Bolel ga je zob.
Mislil je, da bo že bolje, toda proti večeru mu je bilo še
huje. Ko so drugi otroci veselo pregledovali darila in jedli
slaščice, je Janezek žalostno sedel na stolu pred božičnim
drevescem in na tihem obljubil, da bo zanaprej bolj varoval
svoje zobe.

6 *

83

Kazalo.

i.

Stran

Najlepši dan v počitnicah .5

Šolske počitnice.5

Počitnice.6

Trgatev.6

Veselje na paši.7

Zjutraj na paši. 7

Vernih duš dan. 8

Na vernih duš dan. 8

Kako je bilo letos o Vseh svetih ?. 9

Miklavžev večer.9

Sv. Miklavž.10

II.

Pozimi . . .   12

Zimski dan.12, 13

Prvi sneg.13

Na saneh .14

Na ledu.14

Ko smo klali?.15

Kako sem delal jaslice?.15

Kako sem delala jaslice?.• ... 16

Jaslice .16

Moje jaslice. 16

Božični večer.17

Kako smo praznovali Sveti večer?.17

Kaj sem delal na Sveti večer?.18

Sveti večer ..18

Na Novega leta dan.19

Pustni torek.19

Svečan.19

85  —

III.

Stran

Sušeč. 20

Pomlad.20

Prvi pomladanski dan.21

Pomlad v gozdu.21

Naš kmetič v zgodnji pomladi.  21

Kaj mi je povedala pomladanska sapica?.22

Na cvetno nedeljo.23

Veliki petek.24

Zakaj se veselim velikonočnih praznikov? ....   25

Kako sem preživel velikonočne počitnice?.' ... 26

IV.

Kres.27

Praznik sv. Rešnjega Telesa.27

O nevihti.28

Nevihta.28, 29

Slovo ob sklepu šolskega leta.29

V.

Naš pes.30,. 31

Pubi.30

Sosedov pes.  31

Mesarjev pes.32

Naš Pagat.•.32

Naš maček.32

Moj maček.33

Moja mačka.  33

Naše mlade mačice.33, 34

Moja ovčica .34

Moji zajčki.7.34

Moja piska.35

Koklja- in piščeta.35

Krt.35

Zakaj so ptice naše prijateljice?.36

VI.

Naša hruška .37

Črešnja.37

VII.

Moj'mlinček.38

Moja gugalnica pri gozdu .38

Moj vrtec.39;

— 86

Stran

Šolski vrt.

Naš šolski vrt.

Naša vas .

Raka.

Moj domači kraj.

Ob našem potoku.

Kaj pripoveduje potoček pastirju? .

Moja pot v šolo.

Naš izprehod.

Spomin na Štajersko.

Spomin na Brezje.

Nedeljski izprehod.

Izlet v Rajhenburg.

Vesela vožnja.

Izlet na vas Vrh.

Izlet k Sv. Duhu.

Šolski izlet v Zagreb.

Potovanje v Gorico.

. . 39
. . 39
. . 40
. . 40
. . 41
. . 41
. . 42
. 42, 43
. . 43
. . 43
. . 44
. . 44
. . 45
. . 45
. . 46
. . 46
. . 47
. . 48

VIII.

Deževje   50

Povodenj dne 6. aprila 1908. 50

Povodenj.51

Veliki požar.51

Požar.51

IX.

Moj prvi šolski dan .52

Cepljenje koz.52

Prvič na sejmu.53

Sejem na Rovišču.53

Raški sejem .53

Sejem.54, 56

Jurček na sejmu.■..54, 55

Smrt moje sestrice.56

Moj bolni bratec.56, 57

Moja bolna mamica.58

Očetov god.58

Moj god.59

Moj oče zopet doma.59

Moje sanje.59

Bolezen v naši vasi ..60

Moja prva nesreča.60, 61

Potovanje k severnemu večnemu ledu.61

Predavanje v risarski dvorani.61

Štiridesetletnica gospoda nadučitelja.62

Nadučiteljeva štiridesetletnica.62

87

X.

Stran

Kaj bi bil rad?.§4

Česa želiš najbolj ?. 64 65

Česa želim najbolj ?.54

Česa si želim najbolj ?.55

XI.

Moje prve hlače.gg

Ne dražite psov!. 66, 67, 68

Ne igraj se z orožjem ! .' .' 68

Ne igrajte se z orožjem!.68, 70

Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal.69

Prve črešnje.69, 71

Berač.: . . . 70, 7l’ 72

Dodatek. 73

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIENICA

00000481861

88  —