338    -
Nekaterih današnjih narodov ženitovanjski
običaji.
8 kultur-historiških obrazcev.
Spisal L. Gojko.
V. Estonci.
Estonec v evropski Rusiji tudi se žganjem snubi. Ce Estonec roditeljema pošlje rakije (žganja), znata, da snubi hčer, in če roditelja pokusita žganje, znači to, da dovoljujeta. Vendar pa to še ni dovolj, temuč ta, ki se hoče oženiti, mora kako starko poslati k roditeljema, a ta starka povpraša, kaj menita oče in mati, ali omožita hčer ali ne.
Po tej pozvedbi gresta dva snubca v nevestino hišo in razodeneta, da se jima je izgubilo govedče, pa da ga iščeta, in še le po nekolikem razgovoru povesta, zakaj prav za prav^ sta prišla, in roditeljema in dekliču ponudita rakije. Ce le-ti nočejo piti paljenke, znači to, da ne dovolijo ženitbe, če pa se ne branijo žgoče pijače, začn6 vsi pokušati in piti jo.
Če torej roditelja sprejmeta ponudbo, naposled ženin pride sam in se seboj prinese rakije in darov. Trikrat mora piti, a nobenkrat brezi paljenke ne; a če kasneje zdaj pa zdaj ženin pride k nevesti, nobejikrat ni brezi žganja, ki ga ta ljud jako rad uživa. Ce pa se ženin skuja, ne dobi darov nazaj, prejete darove pa po dvakrat vrniti.
Dva ali tri tedne po zaroki ženitujejo Estonci, ki to slovesnost vselej prično v nevestini hiši, končajo pa pod ženinovo streho. Jela in pila jim ne sme manjkati : svatbena miza se kar šibi pod mrzlimi jestvinami, polna je kruha, surovega masla, prekajenega in druga-čega mesa, nekakih kolačev itd.
Prvega svatbenega dne ženin se svojimi svati vred pride na nevestin dom na večer. Glasnik (vodja), okrašen z vrsto samih trakov, v roci drži gol meč — ta je prvi na potu, za vodjo stopa ženin, spremlja ga oženjen moški: oba sta. kakor glasnik, okrašena z vrsto trakov; drugi svatje idejo za ženinom in njegovim spremnikom. Ko pridejo do nevestinega doma, mora ženin trikrat iti okrog hiše in po strehi mahati, in če hoče, da se prikupi svatom , mora nekoliko plačati. To je nekak spomin na tiste davne Čase, ko so neveste še unašali.
V nevestinem sprevodu je dever (brautfuhrer) z materjo (brautmutter) vred, pa nekoliko ženskih. Te ženske poj6 pesen, ki je ime jej „Kasikad"; tako jo imenujejo največ zato, ker v njej nahajaš besedi: „kašike kanike", to je: krasna mačića. Neveste je sram, zato se skrije, ko pride ženin; opasana je s pasom. Pa poiščejo jo in začno plesati. Po plesi sedejo za mizo in jedo juho, mesć in pečenje. Nevesta obleče volneno obleko , ki jo takoj po zaroki obesijo jej na glavo ob licih, starejšina pa jej z eno roko zasloni usta, z eno pa nekoliko koscev jedi vtakne va-nja.
Ko se najedo, ženin pohodi svojo in nevestino žlico in zdrobi na kosce, menda zato, da bi s tem Činom oplašil in pregnal čaralnice (copernice).
Ženin in pa najodličnejši svatje imajo zmerom, tudi ko plešejo, goi meč v roci, če pa kateri njih odide iz sobe, vereje in prag poknža z mečem, kar je skoro gotovo spomin na tiste davne čase, ko so unašali neveste.
Navado imajo, da vso noč plešejo, jedo in pijo, zjutraj pa na ženinov dom odpeljejo in slovesno spremijo nevesto, ki jo pelje brat ali kedo drug namesti njega; a za nevesto se pomiče voz, naložen s kovčegi in z nekolikimi steklenicami pijače; časi tudi roditelja gresta za hčerjo. Nevesto pripeljejo domov in tu mora sesti bratu v naročje, zato da jo o čepijo (behauben). Ženin , starejšina in glasnik plešejo okrog nje in vsak svoj gol meč drži v rokah. Posade jej dete v naročje, temu detetu mora podariti dvojico nogavic. Eden izmed moških jej pripaše zastor, izmed odličnejših ženskih ena pa jej na glavo dene dolgo čepko (haube) in podari potrebnih robcev. Pevke zapojo in na vso moč poj6 že-nitovanjske pesni, nevesta vsakemu izmed svatov poda kos kruha se surovim maslom vred. Po vsem tem obredji pa začnejo zopet jesti in piti, pa plesati.
Zvečer nevesta se starešinino pomočjo svatom raz-daje darila, ki jih v čajni nosita od gosta do gosta. Le-ta darila so pasovi, nogavice, košulje, rokavice itd. Starešina v to ca-no meče novce, ki so nevesti na-darek. Vsak gost obljubi, da bode dal panj bučel, ovco ali kaj druzega, pa so tudi verni svojim obljubam. Po nekaterih krajih ženske pojoč raznašajo pivo, zmešano z medom, in napajajo goste z njo; tudi o takih prilikah darove poberajo nevesti.
Po teh običajih ženina in' nevesto odpeljejo v go-vedjo stajo. Ko nevesta zjutraj vstane, mora na ležišči popustiti kakov dar. Potlej jo vodijo po hiši okrog in mora prevzeti gospodinjstvo; nje prvo delo je to, da peči omete.