Doiio Poštnina plačana v gotovini. Leto XIII., štev. 7 Ljubljana, sobota 9* januarja 1932 prilog Cena 2 Din Lpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen-burgova ul. 3. — Tel 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon ŠL 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čislo 78. ISO VVien št 105.241 - 1 m 1 . ■ r' ■ 1 Naročnina znaša uiesečno 25— Din. za inozemstvo 40-— Din. U redništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul. 8 Telet št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tanfu Pred demisijo Lavalovega kabineta Sestaviti namerava vlado široke koncentracije — Odločen odpor levičarskih strank Pariz, S. januarja, č. Vsi listi so soglasno objavili vest, da bo ministrski predsednik Lava! v torek podal demisijo vsega kabineta. V političnih krogih so prepričani, iJa namerava Laval sestaviti koncentracijsko vlado na široki bazi. Nova vlada Lava-la bi pomenila obnovitev nekdanjega Poin-carejevega kabineta nacijonalnega uedinje-r;a. V njej bi sodelovale vse mc-ščanske stranke, ki so zastopane v poslanski zbornici, od radikalov do skrajne desnice. V svojih komentarjih politični krogi jasno poudarjajo. da je Lavalova namera, prenesti odgovornost za odločilne in usodne sklepe, ki j h bo treba sprejeti v najbližji bodočnosti v veliki mednarodni politiki ne samo ra nekatere, marveč na vse politične elemente v Franciji. Bnš zaradi tega hoče sestaviti vlado na najširši osnovi. Vse pa kaže, da se levičarske stranke ne bodo odzvale pozivu Lavala in da ne bodo vstopile v novo vlado. O tem osobito pri čajo levičarski listi »L' Ouvre*, »Ere Nou-velle« in »La Republique«, ki zavračajo vsak poskus zbližanja med sedanjim ministrskim predsednikom in levičarskimi strankami. Po njihovem mnenju zastopa Laval reakcionarno politiko in zaradi tega ga levičarske stranke pod nobenim pogojem ne bodo priznale za voditelja francoske politike. Prej bodo žrtvovale celo samega Bri-anda, kakor sledile Lavalu. Kar se Brianda samega tiče, so se v zad-nih dneh pojavile govorice, da bo zapustil sedanji kabinet. Te govorice pa za enkrat še niso potrjene. Vprašanje Briandovega nadaljnjega sodelovanja v sedanjem kabinetu je še povsem nejasno. Nekateri politiki trdijo, da bo I3riand ostal še na svojem mestu, drugi mislijo, da bo Laval sam prevzel resor zunanjega ministrstva. Slednji trdijo celo. da sta se oba državnika o tem že sporazumela. ^pogajanja z narodnimi socialisti Hitler zahteva za svoj pristanek za podaljšanje Hin-denkirgovega predsedništva razpust državnega zbora „ .- »> -_________ ~ r\ ..»»k;*.« ri7CA. sa traiania t Ah konferenc vzdrži vsake P< Berlin, S. januarja g. O vsebini razgovorov. ki sta jih imela Groner in Briining s Hitlerjem, se zaenkrat čuva stroga tajnost. Kakor sklepajo, je skušal državni kaneelar pridobiti Hitlerja za to, da bi se narodni socialisti zopet vrnili v državni 7bor in tako omogočili Briiningovi vladi i vetretjinsko večino, ki je potrebna za ■stavno spremembo glede podaljšanja ura-dobe državnega predsednika. Briinin-gova vlada se hoče namreč spričo važnih mednarodnih konferenc izogniti predsedniškim volitvam. Če je Hitler pristal na Brii-ningovo zahtevo, je sigurno tudi zahteval koncesije za svojo stranko, bodisi glede vstopa v vlado ali pa glede smernic, ki jih bo državna vlada zastopala na bodočih mednarodnih konferencah. Bruning in Groner pa sta gotovo zahtevala tudi od na-t Kino socialistične stranke, naj se za ča- sa trajanja teh konferenc vzdrži vsake politične agitacije. Berlin, 8. januarja AA. O včerajšnjem sestanku med Hitlerjem, Briiningom in Gronerjem ni bil objavljen noben komunike. Po sestanku se je Hitler sestal s šefi nacionalne opozicije in jim poročal o poteku teh razgovorov. Berlin, 8. januarja d. Kakor se doznava iz poučenih krogov, je Hitler pri pogajanjih z Briiningom glede podaljšanja funkcijske dobe predsednika Hindenburga stavil politične zahteve. Med drugim zahtevajo narodni socialisti za svoj pristanek takojšnji razpust državnega zbora in razpis novih volitev, šele novi državni zbor naj bi sklepal o podaljšanju Hindenburgove funkcijske dobe. Obenem naj bi se vršile tudi volitve v pruski deželni zbor. Ameriška intervencija v Tokiu Demarša v Tokiu - Amerika vztraja na Kelloggovem paktu - Demisija japonske vlade Washington, 8. januarja, d. Zedinjene držav« so naposled aktivno posegle v japonsko - kitajski konflikt. Ameriško zunanje ministrstvo jc postavilo za osnovo svoje nadaljnje diplomatske akcije Kelloggov pakt. Ameriška vlada je stopila v stik z vsemi podpisniki tega pakta ter je po predhodnem dogovoru izročila v Tokiju posebno noto, v kateri zahteva, naj Japonska spoštuje določbe tega pakta. Neuvork, 8. januarja. AA. Ameriški lisii priobčuiejo delno vsebino note, ki jo ie USA poslala japonski vladi. »Newy©rk Times« poziva tudi druge podpisnice pakta devetih velesil, nai store enako. Posebne izdaje vvashingtonskili /istov zatrjujejo, da :e ton ameriške note energičen, čeprav zmeren. V uradnih krogih no vidijo v noti rtikakega protesta, nego izjavo, s katero Amerika energično vztraja na svojih pravi-cah.V poučenih krogih izrecno naglašajo, da je Kelloggov pakt v polni veljavi, in zato pričakujejo, da se bodo tudi druge države - dopisnice priključile ameriški demarši. (i. Stimson pripravlja obsežno izdajo korespondence ameriških Zedinjenih držav z japonsko vlado, da jo predloži senatnemu odboru za zunanje zadeve. Nanking, 8. januarja, n. s. Kitajski posla-r.ik v \Yashingtonu Yen jc dobil nalog, naj odpotuje v Evropo, da bo namesto odsto-pivšega dr. Szeia zastopal Kitajsko v svetu Društva narodov. Washington. 8. januarja č. Po vesteh, ki je objavila. ^Associated Press« ameriška nota doslej že ni prispela v Tokijo, ali pa je japonska vlada še ni objavila. Dopisnik agencije pa doznava, da vztraja Japonska pri svojem stališču, da nima nihče pravice vmešavati se v kitajsko-japon-ske zadeve. London, S. januarja. A A. Reuter poroča iz Tokija, da je japonska vlada demisijo-nirala. Tokio, 8. januarja s. Zaradi odstopa Inu-kaijeve vlade šni mogla biti izročena ameriška protestna nota proti oboroženemu napadu Japoncev v Mandžurijo. Zunanji minister Inukai pa je bii kljub temu obveščen o vsebini te note in je izjavil, da Japonska mirno pričakuje ta protest. Vsekakor Japonska tudi sedaj ne bo imela vzroka, da bi spremenila svoje postopanje v Mandžuriji. Japonska je že ponovno izjavila velesilam, da nima nobenih osvoje-valnih namenov. Japonsko armadno vodstvo je brez ozira na skiepe ameriške vlade odločeno, da bo v Mandžuriji enkrat za vselej odpravilo vedno bolj razširjeno ban-ditstvo ter upa, da bo moglo ta cilj doseči do konca marca tega leta. Wasliington, 8. januarja, s. Državni tajnik Stimson je v noti, ki jo je odposlal japon. in kitajski vladi, izjavil, da Amerika ne bi mogla priznati zakonitosti sedanjih razmer v Mandžuriji, niti priznati veljavnost kakršnekoli pogodbe, ki bi kršila po pogodbi zasi-gurane pravice Zedinjenih držav ali njenih državljanov na Kitajskem. Dalje bi ameriška vlada ne mogla priznati nobene pogodbe, ki bi bila sklenjena v nasprotju z določbami pariške pogodbe. V državnem depar-tementu naglašajo, da Amerika ne namerava sama poseči v ureditev mandžurskega vprašanja niti vplivati na to, kako bo Japonska likvidirala mandžurski problem. Nazadovanje italijanskega gospodarstva Uradni statistični podatki o padcu industrijske produkcije, blagovnega prometa in o porastu stečajev Rim. 8. jan. ž. Mesečni buletin centralnega statističnega instituta je objavil podatke o italijanski industrijski produkciji v preteklem letu. V prvih desetih mesecih preteklega leta so italijanske tvornice izdelale 1,148.530 ton (leta 1931/. 1.406.816) pločevine, v livarnah pa so pridobili 1,341.816 ton (1,660.6/4) kovin. V prvih enajstih mesecih lanskega leta so izdelali 30.591 ton (41.209) železa, 14.512 ton (17.225) cinka, 1082 ton (1662) živega srebra, 2,666.227 ton (2,998.328) cementa, 690.036 ton (1,193.655) superfosfata, 271397 ton (286.547) papirja in kartona. Električne energije 8.,164,566.000 kw (leta 1930. 8.,434,350.000). O prometu so bili objavljeni podatki: Blagovni promet na železnicah je znašal 41,005.376 ton (50.0f>0.233) blaga, pomorski blagovni promet 29,920.817 ton (32,933.330) Rednih stečajev je bilo v mesecu novembru preteklega leta 938 (870), manjših >a 510 (255) Sodeč po teh uradnih podatkih rimskega statističnega instituta je padla industrijska produkcija v Italiji v lanskem lefcu za 20 odst. napram predlanski, električnega toka so producirali 3 odst mani, promet na kopnem in na morju je padel za 14 odst., stečaji pa so narastli za celo četrtino. Efektivna gospodarska sila je v Italiji v enem samem letu padla za okrog 15 odstotkov. Petrolejska konvencija med Francijo in Rumunijo Pariz, 8. januarja, č. Med Rumunijo in Francijo je bila parafirana petrolejska konvencija, po kateri se je določil kontingent rumunskega petroleja za uvoz v Francijo. S to konvencijo je dobila Rumunija pravico, da uvozi v Francijo 40.000 ton petroleja na leto. PONESREČEN ATENTAT NA MIKADA Demisija japonske vlade — Atentator prijet — Najela ga je korejska komunistična stranka Tokio, 8. januarja s g. Na japonskega cesarja je bil izvršen bombni atentat, ko se je z vozom vračal z vojaške parade. Iz ogromne množice, ki je bila v špa-Jirju na cesti, je nenadoma skočil mlad človek, ki je vrgel proti cesarjevemu vozu bombo. Bomba je zadela konja kraljeve eskorte, vendar pa ni eksplodirala. Konj je bil lahko poškodovan. Kljub ogromni paniki, ki je nastala takoj po brezuspešnem atentatu, so mogli storilca, ki se je skušal v splošnem beganju izgubiti med množico, aretirati. Kolikor so mogli ugotoviti, gre za 32-letnega moža, ki je baje iz Koreje, vendar njegova osebnost še ni popolnoma znana. Bombni atentat je bil izvršen neposredno pred policijskim predsedstvom. Kakor se zatrjuje, je preiskava dognala, da je prejel atentator dve bombi, izmed katerih je porabil samo eno, drugo pa je imel še v žepu, in 300 jenov nagrade od korejske začasne vlade v Šanghaju. Zaradi atentata na mikada, je po starodavni japonski tradiciji šele pred kratkim sestavljena vlada Inukai takoj podala ostavko. Na Japonskem velja namreč nepisani zakon, da mora dati vlada po atentatu na cesarja takoj vsa svoja mesta na razpolago. V političnih krogih se izrecno zatrjuje, da odstop Inukaijeve vlade ni v nobeni zvezi z nastopom Amerike in ostalih velesil proti japonski po-i litiki v Mandžuriji. Kazen kratkega j uradnega poročila o demisiji se je vlada : zavila v popolen molk. Glede vseh poročil za inozemstvo je bila takoj uvedena stioga cenzura. Cesar je zaenkrat, ne da bi demisijo vlade sprejel ali odklonil, naprosil ministrskega predsednika, naj vodi vlada po- sle vse dotlej, dokler ne dobi novih navodil. Tokio, 8. januarja, č. O atentatu, k! ?a je Izvršil neki Koreiec na mikada, bas ko se je ta vračal z novoletne prireditve iz tokijskih vojaških garnizij, so listi danes objavili cele kolone poročil. Bcmba ie eksplodirala v neposredni bližini mikadovega voza. K sreči pa ni nikogar ranila. Atentatorja so policijski agentje prijeli baš v trenutku, ko je hotel vreči drugo bombo. Na policiji, kjer so ga takoj zaslišali, je izpovedal, da mu je korejska komunistična stranka, ki je obsodila mikada na smrt, dala nalog za izvršitev atentata. Zaradi atentata je zavladalo veliko vznemirjenje po vsei Japonski. Diplomatski zastopniki so se takoj oglasili na dvoru iti čestitali rnika-dn k srečni rešitvi. Dvor prejema čestitke in brzojavke iz vsega sveta. PREORIJENTACIJA MADŽARSKE Madžarska javnost je prišla do spoznanja, da je mogoč izhod iz krize samo v sodelovanju s sosednimi državami, le vlada še omahuje Budimpešta, 8. januarja, d. Madžar.,ki tisk posveča načrtu za gospodarsko zbližan je srednjeevropskih držav vedno večjo pozornost ter osvetljuje to vprašanje z vseh vidikov. Listi objavljajo po stoji politični usmerjenosti izjave številnih politikov in predstavnikov najrazličnejših gospodarskih interesnih skupin o vprašanju, ali je s stališča Madžarske potrebno in za-željeno zavzemati se za gospodarsko »sodelovanje med srednjeevropskimi državami. Odgovori politikov in gospodarskih strokovnjakov, ki se sicer razlikujejo v podrobnostih, zlasti kar se tiče načina rešitve tega vprašanja, 60 v glavnem pritrdilni. To pa še seveda ne pomeni, da sedaj na Madžarskem vsi merodajni činite'ji političnega in gospodarskega življenja razvijajo odkritosrčno propagando za idejo, ki naj bi omogočila izhod iz sedanje krize. Oni madžarski politiki ni gospodarski strokovnjaki, koirh politični cilii in gospodarski interesi se ne skladajo s tem načrtom, pa smatrajo /a taktično in oportuno. da svoje mašlijemje pred javnostjo zamolči j o. Tudi to že nekaj pomeni in dck&zuie, da jc danes na Madžarskem vsakdo prisiljen računati s tem, da vedno hujše preizkušnje moreče gospodarske krize sproščajo madžarsko javno mnenje {realnosti umetno ustvarjenih političnih rluzij ter da stopajo vedno bolj v ospredje realni gospo iarski problema. Madžarsko javno mnenje danes že popolnoma drugače sodi o reiini možnosti gospodarske kooperacije med Madžarsko in sosednimi državami, kakor pa je sodilo v dobi, ko se ni bilo govora o krizi. Ta sprememba v razpoloženju madžarske javnosti je našla seveda tudi odmev v vrstah različnih političnih strank in se tudi v parlamentu samem vedno bolj uveljavlja. Saj še ni dolgo tega, ko je desnica v parlamentu vsak glas levice, ki je bdi usmerjen za sporazum 9 sosedi, kvitirala z očitanjem velcizdaje. To so morali cesto slišati eoci-alnodemokratsiki poslancu", kadar ro ee zavzemali '/-a gospodarsko sodelovanje in dobre sosedne odnosa je z naSledstvenimi državami. zlasti v. Jugoslavijo in Češkoslovaško. Danes pa vsa meščanstva opozicija vključno poslance izven strank urgira sporazum in gospodarsko sodelovanje s sosednjimi državami, ne da bi jo kdo ciolžil vcleizdaje. Celo v vrstah vladnih strank -narašča število onih politikov, ki izražajo mnenje, da je uresničenje te-?a načrta za Madžarsko edina možnost in edina pot iz sedanje gospodarske krize. Ti politiki z izjemo biv- šega zunanjega ministra Gratza pa izražajo to svoje spoznanje zelo previdno* ker ne marajo predčasno izdati stališča vlade, ki se čuva za enkrat še v tajnosti. V«eki'kor se vsiljuje vprašanje, zakaj madžarska vlada k temu problemu javno še ni zavzela stališča. Poznavalci razmer sodijo, da vlada ne mara sprožiti debate o tem vprašanju v parlamentu, ker ta parlament prav za prav ni izraz razpoloženja madžarskega naroda. Zato je veliko vprašanje, ali se more tak parlament in vlada, ki se nanj naslanja, smatrati za renrezen-tanta in izvršitelja te splošne zahteve madžarskega naroda. Kljub vsemu temu pa <*i je težko misli M, da se bodo na Madžarskem našli odgovora činitelji, ki bi si upali življenjske interesa vsega madžarskega naroda žrtvovati svoje politične iluzije. Vladna poslanci, ki so prepričani, da se to ne .nore zgoditi, poudarjajo, da sc morajo vsa vprašanja, od kojih ugodne rešitve je odvisen gospodarski razvoj Madžarske, poprej depolitizirati. To jc vsekakor ne baš pcmolnom« odkrito priznanje, da bi b^o za Madžarsko usodno, C c hi si s političnimi oviram* zabterikadiirala pot do gospodarskega sode-iovaoja srednjeevropskih držav. Nova pogajanja v Indij Vpliv indskega kongresa nazaduje - Nova konferenca brez nacijonalistov London, 8. jan. AA. Podkralj je povabil več odličnih indskih voditeljev in državnikov na konferenco v Deihi. Povabljenci so povabilo sprejeli in se konferenca sestane ta teden. Podkralj jih je povabil takoj ,po predlogu sira Teja Sapruja, da naj se skliče konferenca indskih voditeljev, ki hi bili pripravljam svobodno in 'brez bojazni razpravljati o ustavnih vprašanjih. Poročila iz raznih mest Indije pravijo, da tamošnje oblasti popolnoma obvladujejo položaj. Splošno menijo, da je v,piiiv indskega kongresa na mase precej padel. Mnogi, ki so dosedaj podpirali kongres, so se umaknili in kakor se zdi, je vplival na njihovo stališče predvsem odločen nastop ministrskega predsednika Mae donald a, iki se je dražil za nadaljevanje ustavne politike v Indiji London, 8. januarja AA. Včeraj je bil aretiran v De.Lh.iju musliman dr. An šari, ki je prod 3 dnevi postal predsednik izvršnega odbora kongresa in pozval vse muslimane, na.j se pnidružiijo gibanju za državljansko nepokorščino. Drugi voditelji kongresa z generalnim tajnikom Jai.mande Daulatramom so bili konfinirani v Kara-chiju. Vladarji raznih indijskih držav so ponudili indij siki vladi pomoč v bor hi proti upornikom. London, 8. januarja AA. V mestu Lahore je včeraj umrl v 62. letu muslimanski državnik sir Muhamed šafi, ki je sodeloval pri iprvii in drugi ilndski konferenci. Bil je od leta 19*24 dalje član .podkraljevega izvršnega sveta. Vest o njegovi smrti so sprejeli v Angliji z velikim obžalovanjem. Ministrski predsednik je poslal družini pokojnika sožalno brzojavko. Madras, 8. januarja AA. Rangasvani Ijengans, ravnatelj indsikega dnevnika in delegat na indski konferenci v Londonu, je odpotoval v New Delhi na razgovor 6 podkraljem. Sestanku pripisujejo velik pomen. New Delhi, 8. januarja AA. Vesti o po-skušanem atentatu na indijskega .pod,kralja so brez osuove. London, 8. januarja AA. V Plymouth je prispela .pošiljka zlata iz Indije. Pošiljka je vredna 4 milijone funtov. Bombay, 8. januarja č. V Bombayu in tudi v ostalih indskih mestih je potekel včerajšnji dan povsem mirno. Kronika ni zabeležila nobenega spopada ali demonstracije. Med tem pa je bojikot protil angleškemu blagu še porastel. Povsod pred angleškimi prodajalnami so postajale gruče žena in deklet in zavračale moške, da ne bi kupovala angleškega blaga. Pred sestankom reparacijske konference Nov sestanek med angleškimi in francoskimi strokovnjaki London, 7. januarja. AA. NeviEe Cham-beriain in zunanji minister sir John Smon sta imenovana za glavna angleška delegata na reparacijski konferenci v Lausannu. Ni še gotovo, a<:i 6e udeleži te konference tudi ministrski predsednik. Mestni svet v Lausannu je dal konferenca na razpolago hotel »Du Chateau Ouchy«. V tem hotelu sta se sestali leta 1920 dve konferenci. Hotel ima mnogo prostora za odbore in tajništvo. Plenarne ali pa javne seje reparacijske konference bodo v hotelu »Beau Rivage«, ki je v bližini. Pariz, 8. januarja, A A. Finančni minister Flandin je na včerajšnji 6eji ministrskega sveta poročal o pripravah za repara-cijsko konferenco, ki se bo vršila v Lausannu ta mesec. Snoči je prispel iz Berlina francoski veleposlanik v Berlinu Gospod Francois Poncet. London, 8. januarja. A A Frederick Leith Ross, generalni kontrolor angleških financ in zakladnice, je danes dopoldne ob 11. odpotoval v Pariz, da predloži svojim francoskim tovarišem sklepe britanskih ekspertov in ministrov glede reparacij. Avstralsko vlado bo zaotopail na repara-citjski konferenci njen finančni svetovalec Colliins. Mednarodna denarna konferenca London, 8. jan. č. Kakor poročajo nekateri listi, namerava državni predsedn'k Hoover sklicati mednarodno denarno konferenco, ki bi se vršila takoj po zaključi t vi reparacijske konference. »Dadv Telegraph« pravi, da se bo londonski kabinet prav gotovo odzval ev^ntuekiemu ameriškemu pozivu. Ghika v Varšavi Varšava, 8. jan. č. Rumunski zunanji minister Ghika je davi prispe! v Varšavo, kjer bo uradno pesefil zastopnike poljske vlade. Z njim so prispeli tudi poljski poslanik v Bukarešti ter več članov rumutt-skega generalnega štaba. Razgovori v Varšavi se ne bodo nanašali le na ]X>ljsko-ruimunsko zadržanje napram sovjetski K--9iji, marveč tudi na druga vprašanja, predvsem na ona, o katerih bodo razpravljali na bližnji razorožitveni konferenci. Knez Ghika ostane v Varšavi do nedelje. Brezposelni pri Hoovru VPashington, 8. jan. č. V \Vashingtoin j« prišlo 4000 nezaposlenih delavcev. Državni predsednik Hoover je sprejel njihovo delegacijo pod vodstvom katoliškega duhovnika Cocka. Cock je Hooverju predlagal, naj za pobijanje nezaposlenosti razpiše notranje posojilo v znesku 500 milijonov dolarjev. S tem denarjem naj se ia» vede velik načrt o javnih deiih. Na ta način bi bilo mogoče, če že ne docela odpraviti nezaposlenost, vsaj olajšati bedo tisočih nezaposlencev v Ameriki.' Pomirjenje med Vatikanom in Španijo? Pariz, 8. jan. č. Kakor poroča »Oiicago Tribune« v svoji današnji pariški izdaji, so španski škofje sklenili opustiti svoje sovražno stališče napram oblastem sedanje španske republike. List ugotavlja, da je papeški nuncij Tedeschini s tem dosegel svoj drugi veliki uspeh v političnih odnosa jih med cerkvijo in državo. Znano je, da je že pred meseci papeškii nuncij dosegel pomiritev med Vatikanom in Madridom. Novemu stališču Vatikana napram španski republiki so se pa sedaj pridružite še španski škofje. Bivši angleški trgovinski minister nevarno obolel London, 8. januarja A A. Stanje bivšega trgovinskega ministra Williama Graha-ma. ki je obolel za pljučnico, je bilo snoči kritično. Davi ni bilo spremembe. Tragična smrt letalskega rekorderja Florida, 8. januarja g. Lelalec Jala Jackson, ki je branil svetovni vztrajnostmi rekord, se je danes z višine 300 m zrušil I na zemljo. Letalo se je popolnoma razbilo, Jackson pa je bil ubit pod ruševinami. Tihotapstvo zlata v Egiptu Kairo, 8. januarja. AA. Carinske oblasti so zaplenile 4000 funtov zlata, ki so ga skušali inozemski trgovci v Aleksandriji z letali iztihotapiti iz Egipta. — »JUTRO« št. 7 ============ Francija in Rusija Poostritev deviznih predpisov v Avstriji Onemogočen privatni kUring — Vse inozemske valute se morajo ponuditi Narodni banki v nakup ženo pred uveljavljenjem te naredbe in protivrednost ni bila ponudena Narodni banki za nakup že po dosedanjih deviznih naredbah. Če je bila protivrednost v teh Dunaj, 8. jan. s. Glavni odbor narodnega sveta je danes odobril četrto devizno odredbo. Po dosedanjih deviznih odredbah ni bilo mogoče dobiti inozemske valute za kupčijo v blagu, ker se je dala valuta uporabiti v direktnem klirinškem prometu med poslovnimi ljudmi. To vrzel skuša sedanja devizna odredba izpopolniti z naslednjimi določili: Če kdo izvozi blago v inozemstvo ali sicer proda bLago inozemcu v inozemski valuti, mora protivrednost takoj ko dospe v oni inozemski valuti, v kateri se mora izvršiti plačilo, ponuditi avstrijski Narodni banki v obliki, ki jo bo ona zahtevala, na prodaj, če ni sklenjena z Narodno banko drugačna pogodba. Ta dolžnost ponudbe velja tudi tedaj, če je bilo blago izvo- primerih izplačana še pred uveljavljenjem te naredbe. je treba ponudbo staviti v teku osmih dni po objavljenju te naredbe. Ta poostritev devizne naredbe je preprečila privatni kliring poslovnih ljudi z inozemskimi komitenti in je zaradi tega zadela na hud odpor vseh gospodarskih krogov. Glavni odbor narodnega s^eta pa jo je sprejel na pritisk Narodne banke, ki zastopa stališče, da mora biti devizna na-redba brez vrzeli, ker je sicer brezpomembna. Predsednik Narodne banke je cclo zagrozil z demisijo. Priprave za razorožitveno konferenco Posvetovanja posameznih delegacij — Henderson bo še ta mesec odpotoval v Ženevo Pred nedavnim so francoski desničarski listi prinesli vest, da se je v pogajanjih med zastopniki sovjetske in francoske vlade dosegel popoln sporazum in da se bo pogodba med obema državama v kratkem podpisala. Ta »v kratkem« je vezan na enaka pogajanja, ki se vršijo med Poljsko ic. Rusijo; Francija bo dala svoj podpis na pakt z Rusijo šele takrat, ko bo dosežen sličen sporazum tudi z varšavsko vlado. In zadnje vesti pripovedujejo, da so tudi tu pogajanja že dobro uspela in da zoper sklep pogodbe ni več bistvenih ovir. Desničarski pariški listi so tudi že objavili vsebino pogodbe in ta poročila se z vladne strani niso demantirala. Pakt o nenapadanju se je v glavnem sestavil že v avgustu, čas odtlej se je porabil, da se pripravi sličen pakt med Poljsko in Rusijo. Vse kaže. da je tudi ta svrha sedaj v glavnem dosežena. Rusija in Francija se obvezujeta, da se ne bosta z orožjem napadali, da pa tudi nobena od njiju ne bo nastopila sovražno, če bi se ena ali druga zapletla v vojno na tretji strani. V tem pogledu je bila torej potrebna izpopolnitev na poljski strani. Nadalje se je s francoske strani dalo zagotovilo popolne ne-agresivnosti v gospodarskem pogledu. Zelo je važna določba, da nobena od pogodbenic ne bo trpela na svojem področju sovražne akcije ali propagande, naperjene zoper eksistenco in obstoječi red v drugi državi. Ravno to točko desničarji zelo napadajo, češ, da se že davno ve, koliko so vredna v tem pogledu boljševiška zagotovila in da sovjetski zastopniki ne bodo nikdar odnehali od komunističnega rovarjenja. Pri tem pa bo Francija prisiljena na svojem ozemlju onemogočiti restavracijsko delovanje ruskih emigrantov ter Gru-zinov, ki še vedno vzdržujejo v Parizu videz lastne državnosti. Nedvoumno je, da bo ta pakt pripravil možnost za boljše sodelovanje med Francijo in Rusijo. Prav tako gotovo je tudi, da izvira iz težnje po sporazumu z obeh strani. Moskovski vladi gre nedvoumno za to, da stopi v čim boljše od-nošaje z najmočnejšo finančno predstavi teljico sodobne Evrope, zlasti sedaj, ko od Nemčije pač ne more pričakovati znatnejše gospodarske pomoči. Franciji je na tem, da se spričo trajnih groženj Pariz. 8. januarja. Danes malo po 11. uri dopoldne je bil izvršen revoiverski atentat na italijanskega generalnega konzula v Parizu Gentilea. Ko je generalni konzul izstopiti iz avtotaksija v Rue de Village in je ravno plačeval šoferju voznino. je stopil itvredenj mladenič, potegnil revolver in od-dal na generainega konzula štiri strele. Krogle so zadele diplomata v stegno, tako da se je takoj s krvjo obi.it sesedel na cesto. Atentator se je pognal v divji beg, toda .policijska uradnika, ki sta mu bila takoj za petami, sta ga kmalu ujela in aretirala. Atentator je Sieiljanec in se zove Kescishi, biva od decembra 1931 v Parizu Minister dr. Kramer v Zbornici za TGL Včeraj dopoldne je minister za trgovino in industrijo, g. dr. Albert Kramer po-setil Zbornico za TOI v Liaibliini. Sprejela sta ga predsednik 'J. Ivan Jelačin in generalni tajnik, narodni poslanec g. Ivan -Mohorič. ki s ti se informirala o delovanju zbornice in o aktualnih gospodarskih "vprašanjih naše banovine. Po končani konferenci je g. minister s-prejel deputacijo slovenskih obrtnikov, ki so jo tvorili gg. Pnstou, Rebck, Milko Krapež, Iglič in Urbas. Obrtniki so g. ministra informirali o obrtniških težnjah in ga opozorili na nekatere določbe novega obrtnega zakona, ki so za gotove stroke trde ter mu razložili stališče glede obrtnega zavarovanja. Nato se je zglasila še dou-taciia trgovcev, ki so jo tvorili predsednik Zveze trgovskih gremijev g. Josip 1. Kavčič, načelnik Gremija trgovcev v Kranju g. Franc Sire in predsednik Trgovskega društva Merkur g. dr. Pran NVindischer, kakor tudi deputacija' Slovenskega planinskega društva pod vodstvom predsednika g. dr. Pretnarja. Končno je g. minister sprejel še predstavnike stavbne stroke g. inž. Dimnika in stavbenika g. Briclja. ki sta ga informirala o težnjah stavbne stroke, kakor t-udi ravnatelja ljubljanske trgovske akademije g. dr Pirjevca in ravnatelja državne dvorazredne trgovske šole g. Gogalo. Poslanci med volilci št. Jurij ob j. ž., 8. januarja Narodni poslanec Ivan Prekoršek je na praznik posetil svoje volilce našega trga in okolice. Nad 300 se jih je zbralo in so do zadnjega kotička napolnili dvorano v Cizljevi gostilni. Polni so bili tudi stranski prostori in veža, mnogo pa jih je moralo oditi, ker ni bilo več prostora. Shodu je predsedoval trški župan Josip čret-nik. Poslanec Prekoršek je v daljšem, zelo zanimivem govoru poročal o gospodarskem in političnem življenju v naši državi, o težavah, ki posebno tlačijo podeželje, ter o delu in načrtih narodnega predstavništva za izboljšanja razmer. Mogočno ploskanje žuljavih rok je bilo najboljši znak, kako se poslušalci zanimajo za ves položaj in kako hvaležni so poslancu, kateremu so po zborovanju izrekli posebno zaupnico. O potrebah v raznih gospodarskih panogah so še govorili trški župan čret-nik, okoliški župan Klajnšek in še nekateri drugi. Bila je sprejeta tudi resolucija glede rešitve nekaterih najnunejših gospodarskih zadev. Velik obisk in ves pote« zborovanja nam je v vzpodbudo k še vnetejšemu složnemu delu za omiljenje gospodarske krize in za in napihovanj z nemške strani nekoliko oslabi ravno ta nemška napihnjenost, ki bi rada eksploatirala izoliranost Rusije v svojo korist in v francosko škodo. Zato zbližanje med Francijo in sovjeti nacionalisti v Nemčiji prav gotovo ne bodo z veseljem pozdravili. Pakt nenapadanja med Fsljsko in Rusijo ima približno isti pomen, pomaga pa prav gotovo ojačiti pozicijo varšavske vlade napram nemškim težnjam. S sovjetske strani se naglaša, da v Moskvi nikakor ne mislijo na t>o. da bi za-garantirali Poljski zapadne meje. Ali k temu moremo samo pristaviti, da takega pojasnila pač ni bilo zelo treba, ker tako fantastičnih pričakovanj o paktu nihče gojiti ni mogel. A tudi ostalo je dovolj komplicirano. Sprva je bila poljska zahteva, naj sklene Rusija nenapadalni pakt z vsemi baltiškimi republikami, pa s Poljsko in Ru-munijo hkrati, kar pa je moskovska vlada odločno zavrnila. Kasneje je Poljska sama nehala insistirati na tej zahtevi, toda kombinaciji z Rumunijo se vendarle ni mogla odreči. Zato je um-ljivo, da se tudi sedaj vršijo istočasno pogajanja glede Rumunije. Podoba pa je, da se bo tudi tu kljub besarabske-mu sporu našla formula, ki bo zadovoljila obe strani. Ako se to zares zgodi, bomo morali zaključiti, da je tako Franciji kakor še bolj Rusiji zelo mnogo na tem, da se pakt sklene, makar če se mu mora pridružiti tudi pogodba z Rumunijo. Sicer je Moskva že pred časom ponudila tudi Bukarešti pakt o nenapadanju kljub nesoglasju glede Besarabije, ali vendar je bila težava doseči obliko, ki bi zadovoljevala vse, kar se veže na ta konflikt. Zdi se, da je sedaj moč francoskih posredovalcev premagala vse ovire. Praktični pomen novega pakta bi se izkazal nedvomno in hkrati najbolje šele takrat, kadar bi se iz njega razvila osnova tudi za gospodarsko, zlasti finančno sodelovanje. Ali do tega je ipak še nekoliko daleč, razen če bi se potrdile one vesti, ki pravijo, da se vršijo na tihem tudi pogajanja o ureditvi dolgov carske Rusije. Šele to bi mogel biti temelj za obnovo krepkejših vezi med ruskim vzhodom in francoskim zapadom. š*n je učitelj na neki italijanski emigrantski šoli v Parizu. Zdi se, da rane generalnega konzula niso ravno nevarne in da ni nevarnosti za življenje. Prepeljali so ga v sanatorij Neu.Mles. Kakor je izjavil atentator, je srtreljal na genera.lnoga konzula zaradi tega, ker mu nI dovolil poučevati na šoli. Newyork, 8. jan. č. Parnik, ki je pred 24 urami zapustil Newyork in odplul proti Marseillesu, je dobil od newyorške policije po radiju obvestilo, da sta med pošto na parniku tudi dva zaboja z bombami. Bombe so bile namenjene italijanskemu kralju in Mussoliniju. splošni napredek. Zborovanje je tudi dokazalo, da uživa poslanec Prekoršek popolno zaupanje volilcev Vcglajnske doline. ★ Hrastnik, 8. januarja V nedeljo sta se mudila v Hrastniku narodna poslanca dr. P.ape in prof. Pavli č, ki sta že dopoldne poročala o najvažnejših zadevah v gostilni pri Dolinšku. Poslušalci so z velikim zanimanjem sledili obema govoroma. Poslanec P a v 1 i č je imel opoldne še sam shod pri Rudniku, ki je bil istotako dobro obiskan. G. poslanec je sporočil zborovalcem tudi pozdrave rojakov rudarjev iz Srbije, katere je obiskal ob božičnih praznikih. Orisal je tudi njihove težave. Prejšnji večer pa se je posvetoval s steklarji, kako bi se dala rešiti sedanja huda kriza. Zborovalci so bili z obiskom poslancev zelo zadovoljni in mnogi so poudarjali razliko med sedaj in nekdaj, ko so videli kandidate in poslance le ob volitvah. Shodi poslanca Pustoslemška v gornjegrajskem okraju Narodni poslanec Rosto Pustoslem-š e k bo poročal o političnem položaju v nedeljo 10. t. m. po prihodu poštnega avtomobila na Ljubnem, zvečer pa v M o-z i r j u. Na obeh sestankih bo tudi poročal o ustanovitvi nove stranke — jugoslo-venske radikalno-kmetske demokracije. Na shode so vabljeni vsi gg. župani, obč. odborniki in sploh vsi volilci. Rojstni dan Nj. V. kraljice Beograd, 8. januarja. AA. Na rojstni dan Nj. Vel. kraljice 9. t. m. ne bo ni-kakih posebnih sprejemov. Le vpisna knjiga bo kakor običajno ves dan na razpolago v maršalatu dvora. Božič na dvoru Beograd, 8. januarja č. Kraljevska rodbina je po tradicionalnem običaju praznovala božične praznike na skromen način in v najožjem krogu. Tudi širšim slojem je znano, da praznuje kraljevska rodbina božične praznike po starih narodnih običajih. Angleška mornarica ne more na manevre London, 8. januarja s. Atlantska mornarica, ki bi bila morala včeraj odpluti na spomladanske manevre, je morala zaradi viharja ostati v pristanišču. Rušilci, ki so bili že na morju, so se vrnili. Eden izmed njih se je poškodoval na krmilu, tako da so ga morali drugi privleči v luko. Izgubljena Gandhijeva bitka Položaj v Indiji, ki je med bivanjem Gandhija v Londonu na indijski konferenc, kazal nekakšno pomirjenje, se je takoj ob prihodu indijskega vodje zopet temeljito zaostril. Maliatma je v teku svoje odsotnosti na Angleškem pridobil izdatno na svoji borbenosti, kajti spoznal je ob tej priliki vso težo angleške denarne krize, ki je toliko zaposlovala vlado, da se ni mogia odločneje baviti z indijskim problemom. Izvršilni odbor stranke vseindijskega kongresa je takoj po Gaudhijevem povratku obnovil svojo borbo proti Angležem ter napovedal tretjo kampanjo >nonkooperacije« t. j. pasivnega odpora proti oblastvom. V zvezi s tem je bil obnovljen bojkot angleškemu blagu. Gandhi je brzojavil podkralju lordu Wii-lingdonu, da se sklep kongresa ne bo začel izvajati, dokler ne /bo prišlo do razgovora med voditeljem indijskega gibanja in med predstavitelji angleške .politične sile v Indiji glede odprave izjemnih odredb, naperjenih proti pristašem kongresa stranke. Vla-da ni načelno odklon,!,ia GandhHieve av-dijence pri podkralju, ta pa je izjavil, da sprejme voditelja indijskega gibanja le, ako opusti svoje pogoje, zahteve in grožnje ter pride na pomenek kot lojalni državljan. S tem so se odnošaji med obema taboroma znatno poslabšali in vlada je morala v interesu svojega ugleda poseči po učinkovitejših sredstvih. Zanrla je Gandhija in Patela, predsedniška vseindijskega kongresa, ni pa mogia preprečiti, da slednji ne bi bil pozval svoje pristaše na odločno izvajanje državljanske nepokorščine. Obenem z aretacijo obeh voditeljev in množico drugih uglednih članov .stranke je bil izvršen razpust stranke, pri katerem je vodstvo stranke tekmovalo z vladnimi organi, da z razpustitvijo očuva imetje in arhive lokalnih organizacij. Poznavalci razmer pravijo, da tudi ta aretacija ne bo vzbudila indijskega ljudstva iz njegove letargije, kajti nacionalistično gibanje je omejeno ie na ozek krog evropsko šolan ih ^intelektualcev, kojih stremljenju stoje mase nasproti s popolnim nerazumevanjem. To se je pokazalo že pri Gandhijevem pohodu k morju in ob njegovi prvi aretaciji. Podvig nacionalistov je pač razmajal tisoče, mimo stotiso-čov in milijonov- pa je šel brez sledu. Kdor bi mislil, da bo vsa Indija skočila na noge in se zavzela za Gandhija, je v zmoti, ker smatra »indijska narod« za kulturno in družabno enoto ter meri indijske prilike z evropskim meriiom. Mešanica vse-h ras, vseh mogočih jezikov, vseh znanih in neznanih verstev, vseh barvnih odtenkov polti je vse prej ko enota, na kateri bi se dala zgraditi močna država s 300 milijoni prebivalcev brez tujega jeroba. V vseh znanih nam zgodovinskih dobah ie bila Indija dahkoten iplen prav vsakega zavod eva-ča an morda nimajo nenrav oni Angleži, ki pravijo, da bi par let po odhodu angleških posadk z indijskih tal. zavladala v deželi anarhija, kakršna nikjer drugje na svetu ni možna Gandhi, ki je zvit in premeten mož. siu-no rad naglaša. da med brama.ni in muslimani ni onega prepada, ki ga tako radi nagiašajo njegovi nasprotnik;. Ve pa čisto dobro, da je ta prepad -celo popolnoma nepremostljiv, saj se sam često razburja nad pristaši kongresa, ki na svojih demonstracijskih obhodih ne vzdrže, da ne bi ravno pred džamijo zaigrali kake bučne poskof--niee, vedoč, da tako ravnanje žali verski čut muslimaua, čigar verske ceremonije so _ osobito v Indiji _vrže vedno v največji tišini. Slabost Gandhijeve stvari je rav.no v tem nasprotstvu. ki je tem jačje, ker predstavlja ravno 70 milijonov muslimanov najagiLnefjši živelj Indije, najborbe-nejši in najsamozavestnejši dol indijskega naroda. Angleži se zato spretno nasianjajo nanj, ker so uvideli, Daily Herald«:, bo Henderson, ki je določen za predsednika bližnje razorožitvene konference, že 28. t. m. od potoval iz Londona v Ženevo, tako da bo že nekaj dni pred otvoritvijo konference na licu mesta dal upravi še zadnja navodila za otvoritev. Kakor trdi list, Ilendersonu sedaj še nobena prizadeta vlada ni poslala predloga, da bi se razorožitvena konferenca od god Ha. Spričo tega je pričakovati, da bo Henderson otvoril konferenco 2. februarja. Konferenca bo trajala cele mesece. Samo generalna debata bo trajala bržkone tri mesece, nato pa bo sledilo proučevanje poedinih vprašanj, nakar bo konferenca zaključena s plenarno sejo. London, 8. januarja. AA. Henderson je včeraj razpravljal z generalnim tajnikom DN Ericom Drummondom o vprašanjih razorožitve in o dnevnem redu konference. Drum-mond se je sestal tudi z ministrskim predsednikom Macdonaldom. Avstralska delegata za svetovno razorožitveno konferenco bosta visoki komisar v Londonu Granville Ry-rie in zunanji minister v novem avstralskem kabinetu Latbam. Hamburg, 8. januarja, č. V poslednjih dveh dneh je divjala ob obalah Severnega morja silna nevihta, ki je paralizirala ves promet na morju. Tudi obrežnim mestom je povzročila ogromno škodo. Ogromne mase voda so se valile proti obali in povzročile na raznih krajih silne poplave. Vodovje je v pomorskih lukah poškodovalo mnogo naprav. V Oldenburgu so valovi pokvarili vso Brezposelnost popušča? Poostrena svetovna gospodarska kriza se je tudi v naši državi, zlasti še v industrijsko in obrtno najbolj razviti dravski banovini zelo močno občutila in se čuti še danes. Zato je gotovo razveseljivo dejstvo, da je začela brezposelnost v mesecu decembru lanskega leta rahlo popuščati in je upati, da se v bližnjih mesecih žc stanje izdatno izboljša. Okrožni urad za zavarovanje delavcev je v naših razmerah najboljši registrator delavskega zaposlitvenega gibanja in iz njegove statistike in grafičnih primer je razvidno zaposlitveno gibanje delavstva. Tako vidimo, da smo v prvem semestru prošlega leta zaposlovali manjše število delavstva, kot v istem času L 1930. Nastopajoča poostritev krize se nam prikazuje v velikem padanju zavarovancev pri bolniški blagajni, kjer je padlo članstvo na poletje že pod število članstva iz leta 1929 in na jesen celo pod število članstva iz leta 1928 in 1927. Za presojo višine brezposelnosti padanic članstva pri OUZD seveda še ni merodajno, ker imamo bolniško zavarovanje deljeno na več zavodov (bratovske skladnice in trgovske bolniške blagajne), poleg tega pa je še veliko število sezonskih, zlasti poljedelskih delavcev. Iz socijalno - zavarovalne statistike pa vendar razvidi, da jc stalež zavarovancev le-los za 11 do 12 tisoč članov nižji, kar se izraža zelo občutno tudi v socijalno - zavarovalnih premijah, ki so se kljub povišanju od 6°/e na 6.5 % znižale mesečno za ca 350.000 Din. Še težja je izguba, ki jo prizadeva brezposelnost na delavskih mezdah in ki znaša mesečno 12 do 13 milijonov Din. Da te izgube delavskih mezd na denarni trg in na celokupno gospodarstvo dravske banovine zelo občutno vplivajo, je jasno. Kakor že rečeno, pa je upati, da se bo delovni trg, ki v decembru že kaže prijaznejše lice, zopet od meseca do meseca boljšal in se ustalil na do^ti višjem delovnem uivoju, kakor je »bil koncem prejšnjega leta. Ako ne bo letos kake nepričakovane vrnitve številnejše delovne emigracije, se bo delovni trg torej dosti izboljšal, zlasti ker nam medvojni populacijski razvoj prinaša precejšen zastoj na delovnih močeh. Istotako je pričakovati, da bo povišana delavnost vzela mnogo brezposelnosti v prihajajoči sezoni. Tudi oživljenje obrtne in industrijske delavnosti v ostalih banovinah države bo nudila našemu brezposelnemu delavstvu večjih možnosti zaslužka. Obdavčenje stanovanj v novih hišah Zagreb. 8. jan. V sporu med zagrebško mestno občino in Društvom hišnih posestnikov ie izdalo sedai finančno ministrstvo načelno važno od-' 'čbo o obd^v^eniu st^tinvam v novih zgradbah. Kakor večina mestnih občin. ie uvedla tudi zagrebška občina davek na nrriemmne. takozvanr. crost? ščino. Društvo h'šn'b oosestnikov ie vložilo zoper to obdavčeni oriziv ter se sklice* iln na to. da občina ne bi s-ielo obdavčiti stanovanj y novo- Rim. 8. januarja. AA. Da se dogovore gl*-de poslednjih priprav, so se snoči sestaii v palači Cliigi ministri, ki se udeleže razorožitvene konference, z ostalimi člani italijanske delegacije za to konferenco. Na sestanku so bili ministri Grandi, Gazella in Sina-ni, državni podtajnik za letalstvo Ricardi, državni podtajnik za zunanie zadeve Fann\ general Rosso ter ostali člani in tajniki. Razen tega so bili na sestanku šefi glavnega generalnega štaba kopne vojske in mornarice in general Pelerini. Posebni odbori te bodo sestajali vsak dan vse dotlej, dokler se člani delegacije ne sestanejo na končni sestanek, kar se bo po vsej priliki zgodilo te dni. Canberra, S. januarja. AA. Kakor poročajo. bodo avstralski delegati na razoroži tvenl konferenci gg. Lfoiis, ministrski predsednik, minister za brambo Pcaree in pravosodni minister Lathain. London, 8. januarja. A A. Na svetili nt~ orožitveni konferenci bo zastopal Indilo državni tajnik sir Samuel Hoare. Spremljala ga bosta Aga Khan in član indskega sveta sir llenry Wheeler. aparate na valolomih. Voda je vdrla tudi v vodovodno centralo in io docela razdejali. Porušila je celo temeljne zidove, ki so bili po 2 in pol metra debeli Prav tako je v hamburški luki povzročilo valovje veliko škodo. Promet v luki je na več krajih povsem prekinjen. Oblasti so odredile evakuacijo v nekaterih predmestjih, ki jim gro7J do plava. zgradbah, ki uživajo davčne ugodnosti •iti so tudi državnih davkov oproščene, finančno ministrstvo je prvotno pritrdilo temu naziraniu hišnih posestnikov. Zoper ta odlok finančnega ministrstva pa je zagrebška mestna občina vložila ugovor, v katerem je navajala da v stvari ne gre za obdavčenje zgradb samih, marveč za obdavčenje stanovanj odnosno stanovanjske najemnine. od katere se plačuje gestašči-na. Zaradi tega davčni objekt niso hišni posestniki, marveč stanovanjski najemniki. Finančno ministrstvo je sedai preklicalo svoj prvotni odlok ter dovolilo zagrebški občini pobiranje go-staščine od vseh stanovanj ne glede na to. ali gre za stanovanja v starih a i novih zgradbah. Mestna občina pa ima pravico, da v svojem delokrogu Dosa-mezne objekte oprosti od plačevanja tega davka. Francija rešuje Madžarsko Budimpešta, : jan. V gospodarskih krogih se zatrjuje, da bo prišla v najkrajšem času, nekako sredi januarja v Budimpešto francoska komisija gospodarskih strokovnjakov, ki bo tamkaj proučila gospodarske razmere. Komisija bo imela baje oficijelni značaj. Kot predsednik komisije so imenuje predsednik plenarne komisije v francoski zbornici Etienne Fougere, ki je tudi predsednik sekcije za industrijo v nemško - francoski gospodarski komisiji. Anglija proti razdelitvi premogovne produkcije London, S. jan. Zveza angleških rudnikov je sklenila, da ne bo poslala svojih zastopnikov na mednarodno konferenco, ki jo je sklicalo Društvo narodov v svrlio sklenitve mednarodne pogodbe o razdelitvi premogovne proizvodnje. Ta konferenca naj bi proučila položaj na sodobnem trgu in razdelila tržišča na posamezne države. Angleški rudniki se temu upirajo in opozarjajo na to, da so nekatere evropske države s svojim postopanjem v zadnji dobi zelo poslabšale položaj na premogovnem trgu. Teniške tekme za Davisov pokal Praga, 8. januarja AA. češkoslovaška teniška zveza je poslala v Pariz oficielno prijavo češkoslovaške za udeležbo pri letošnjih tekmovanjih za Davisov pokal. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, toplo, verjetno, da se bo vreme poslabšalo. — Situacija včerajšnjega dne: Velika barometrska depresija pokriva sedaj večji del evropskega kontinenta in je segla tudi v južno Evropo. Višji pritisk se je ohranil 'e še deloma v jugozahodnih in jugovzhodnih evronskih krajih. Pri nas prevladuje spričo tega oblačno toplo vrp-me s sporadičnmi padavinami v zapadnih krajih države. Pritisk je padel v splošnem za 5 do 8 mm. Temperatura je padla za 1 do 3 stopinje v Liki in Sloveniji, drugod pa ie narasla za 1 do 8 stopinj. Dunajska vremenska napoved ia soboto: Oblačno in deževno; južni vetrovi. Atentat na italijanskega konzula v Parizu Neki emigrant je oddal nanj štiri revolverske strele in ga precej ranil Atentatorja so prijeli Poplavna katastrofa v Hamburgu Voda je porušila mnogo obalnih naprav in porušila vodovodno centralo — Nekatera predmestja so morali izprazniti Maši kraji in ljudje Nj. Vel. kraljica Marija Danes sc vsa Jugoslavija iskreno spominja kraljice Marije, vzorne življenjske družice našega kralja, ljubeče in skrbne matere treh jugo-slove n s k i h kraljevi če v. Kraljica Marija se je rodila 9. januarja 1900 v Gothi kot tretji otrok, druga hči rumunskega kralja Ferdinanda in kraljice Marije. Odkar jo je poroka dne 8. junija 1922 zvezala z našim vladarjem, je prva jugoslovenska kraljica deležna ljubezni vsega naroda. Največja sreča kraljice Marije je v njenem domu, pri vzgoji treh kraljevičev. A mimo tega najde kraljica vedno dovolj časa, da se posveča prosvet-nirr in človekoljubnim akcijam. Mnogo čita. Umetniška duša naše kraljice je naklonjena moderni literaturi, upodabljajoči umetnosti, cvetju, starinam, umetni obrti. Šport jo razvedruje, a študij ekonomije jo zanima kot prvo in najvišjo gospodinjo v državi. Kraljici, kakor je Nj. Vel. Marija kot soproga, mati in žena, velja naša iskrena ljubezen in globoko spoštovanje. Njen rojstni dan nam jc svetal, prelep narodni praznik. Propaganda za Jugoslavijo v ©lomoiicu ».le.tro« jc že zabeležilo predavateljsko delovanje n-i-šcga uglednega češkega prijatelja g dr. Bohuša Vybirala. ki ni samo zaslužen nrevajalec iz slovenske knj.ižcv-tosti .marveč tudi vnet propagator češko-s 1 o va šk o - j u goslov ensk ega zb 1 i ž an ja. I >an es lahko podamo nekako bilanco predavateljske delavnosti drja Vvbirala v minulem Jetu. V letu 1931. je priredil 31 predavanj o Jugoslaviji in naših zadevah. Užitne d teb se jih ie 13 vršilo v Olomoucu in najbližji i kolki. 7 v olomouškem okraju, S v krajih: Senice. Zabfeh, Ftrostejov, Loštica, I.itovel. po 1 v Vvškovu, Ko urim i in Par-cioirbicah. V Olomoucu je ponovno predaval vojakom "m ponovil predavanje v nemščini za vojake nemške narodnosti. Iz nekaterih krajev so zaprosili predavanja za šolsko mladino, da sc pobližje seznani z Jugoslavijo; tako je v Litovli šc posebej predaval za srednješolsko in meščansko-š, lsko mladino, v Zabrehu takisto, v Hne-■votiiTU pa za učence meščanske šole. Pred-minji drja Vvbirala, ki iih vedno opremljajo skioptične slike, so obravnavala splošne pojme o Jugoslaviji in našem na-odu, našo zgodovino, postanek države, Fteraturo in umetnost. n?»ša osrednis mesta, razvoj stikov med Češkoslovaško in Jugoslavijo itd., kakor se je predavatelju odnosno prirediteljem (prosvetna komisija, Sokol, Liga i. dr.) videlo primerno za krajevne razmere. Največ predavanj se je vršilo pod naslovom »Letem jihosJovan--k'>m svetem«; z besedo in sliko je predavatelj vodil občinstvo sirom Jugoslavije in mu tako dajal najsplošnejše pojme. Predavanja so imela lep usoeh. Udeleževalo se jih jc povprečno 238 oseb. kar je za propagandna predavanja nedvomno lena številka. Na vprašanje, kaj ga je napotilo, da se •je lotil propagandnih predavanj, nam je tir. Vvbiral ljubeznivo odgovoril to-le: »Kot sodelavec okrožnega prosvetnega /bora v Olomoucu sem se lahko ob mnogih prilikah prcnričal, da se pri nas o ju-goslovenskih rečeh govori cesto in povsod, toda no veliki večini novsem nepravilno, drugače pa brez globliega razumevam ia. Kaj čudi- saj noben češkoslovaški list doklej ni občutil potrebe, da bi upeljal red- Fri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgasri, slabosti, glavobolu, migljaju oči. razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolii do dela povzroči naravna »Franz Josefova« frrenčica odprto telo in laiša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju. v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staropreizkušene »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih, trgovinah. no jugosloven&ko rubriko. Prvo predavanje sem 'to gta je poJžar opravil popolnoma na beraško palco. Potreben ie pomoli dobrih src. BOccborba na Krškem p&lju Krško. 8. jan.iw.rja. Zgodilo sc je pred dnevi, da s. t a- korajž-n-a možaka France in Jože iz Leskovca sarra navezala nruhastega bika, da ga cd-^"edeta v Brežice. Toda preveč sta mu zn-irpaia! Nekaj časa ju je bik mirno gledal poleg sebe. sredi Krškega polja pa se mu je gotovo s tožijo po domačem hlevu in jc zdivjal. Jožeta, ki je hodil z nategnjeno vrvjo pred rt jim. je z en.rm sunkom podrl ira tia. da se je hipno onesvestil. Gotovo bi. ga bil še z rogovi potisnil v zemljo, da ga ni France takoj z goriačo poučeval, da tako ne bo šlo. Toda tudi ta je naletel slabo. Debelo ga je bak pogledal in se za-;ki«i3 w»oj. ga vrgel na zemljo in tiščal ob tla. k sai»nati. Ze zaradi javne varnosti je potrebna pri prevozih, odgonu in napajanju bikov skrajna previdnost! Danes premiera petih najnovejših filmov ZKD Danes bo predvajala ZKD v Ljubljani nov ciklus kulturnih zvočnih filmov, ki bodo po svoji zanimivi in poučni vsebini prekosili vse kulturne filme, kar smo jih videli. Na sporedu so sledeča filmska dela: 1. Giganti pragozda: Slike iz Assama v Indiji. Črede pravkar u jetih divjih slonov. Prizori. ki nam kažejo kako slone krote in dre-sirajo. Zanimivo je gledati, kako jih kopljejo, a najzanimivejša je slavnostna procesija v prestoliei maharadže. 2. S polno paro naprej! Tmpozantni posnetki manevrov angleške sredozemske vojne mornarice. Vse brodovje v vojni formaciji. Končno še slike, ki nam kažejo življenje mornarjev od jutranje molitve do zadnjega večernega raporta. B. Surovi diamanti. Tu vidimo velika diamantna polja v Južni Afriki, kjpr pridobiva jo v?ako leto 8 milijonov karatov teb dragocenih kamnov. Velikanske eksplozije. Slike, kako diamante pero, čistijo, razdeljujejo, brusijo in iz njih delajo dagocene rakite. Višek zanimivosti je slika nakita, ki ga cenijo na cel milijon dolarjev. 4. /eppelinov polet na severni tefaj V tem filmu spremljamo v najrazličnejših fazah drzni polarni polet z ogromnim zrakoplovom 5. Šoia veselja na Tirolskem. Ta film nam kaže nacijonalne pesmi ia plese na Ti- Grandiozni alpinski velefilm (platrine v plamenu filmsko delo, posvečeno manom padlih v svetovni vojni na vrhovih Dolomitov! — V glavni vlogi LUIS TRENKER Majestetični prizori krvavih borb — film, ki bo ostal vsakomur nepozabno v spominu! Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. Predstave ob 4., J48 in 9 ji zvečeri Elitni kino Matica Telefon 2124 rolskem iri način kako prebijejo veseli vu-šeani ob dobri volji in zabavi svoj prost; ča«s Paleg teli filmov je na sporedu s*> najnovejši zvočni tednik /. najnovejšimi doge.i-k: j-trom sveta. Filnvi, ki jih bo Io W predvajala ZKD, so deia velikega ameriškega filmskega podjetja Fox film in se odLikiij-i po svojih krasnih in zanimivin posnetki;-.. Program ZKD je torej izredno zanimiv ra bo danes ob 14.30 in ob IX. uri v prostorih Elitnega kina Matice. K pravdi za raka in Poljšaka V najnovejšem ss\-ezku zagrebške »Pri-rode«r je izšel članek asistenta na ondot-nem Zavodu za zdravljenje z radijem dr. Jurj.a Kiirblerja »Suzbijanje raka«. Pisec je poljudno *in zanimivo obdelal vse važnejše probleme te bolezni in se je proti koncu svoje razprave dotaknil tudi vprašanja Poljšakovega zdravljenja raka. Ker se je naše občinstvo vedno zanimalo za to vprašanje, ki je pred leti vzbudilo v naših Listih živahne polemike, ne bo odveč. če pc-snamemo iz omenjene razprave dotični odstavek. Dr. Korbler piše, da je s*-ari Paraeelsus zdravil raka s kemičnimi sredstvi in nato pravi: »Za nas je to Paracelsovo zdravljenje še prav posebno zanimivo, ker je neko njegovo sredstvo nedavno zopet vstalo od mrtvih in vzbudilo zanimanje, (ire namreč za zdravilo slovenskega učitelja Poljšaka. Verjetno je. da ie Poljšak začel ra-b;ti sredstvo, ki jc bilo znano med preprostim ljudstvom, kjer se je ohranilo še izza Paracelsovega časa. prav kakor mnoga druga njegova zdravila. Sicer pa sc nam niti ne vidi čudno, da se je to sredstvo obranilo baš v Sloveniji, če se spomnimo, da je Paraeelsus del svojega vihar- nega življenja prebil v Beljaku na Koroškem in tam spisal 1. 1537. svoj spis »l'cfr;r d:? Natur der Dn?e« v devetih knjigah. Ni znano, ali je Paraeelsus to sredstvo izumil, ali pa ga jc bil tudi sam odkril med ljudstvom. Vseka ko je Poljša-kovo sredstvo po svoji sestavi in po svojem učinku zelo podobno Paracelsovim sredstvom. Pri na to sredstvo ni bilo nikdar znanstveno mziskano. Toda iz inozemstva, zlasti t Dunaja, prihajajo glasovi o dobrih uspehih. Kajpak, optimizem, s katerim prinašajo te vesti novine, je pretiran. S temi sredstvi se ne bo mogel ozdraviti slehern rak, ni pa nemogoče, da bi sc pri nekaterih ;,b'*kah raka dal ž njim doseči uspeh. Vsekako je treba to še raziskati, zlasti še. ali so sispehi enako sigurni kot uspehi, k: jih dosezajo z drugimi metodami. Prav posebno se lahko vprašujemo, ali sc bodo mogli s Poljšakovim sredstvom doseči tako dinbri rezultati kakor jih prinaša zdravljenje z radijem. Zakaj prav pri onih oblikah raka. pri katerih lahko pričakujemo uspeh.rv s Poljšakovim sredstvom, daje radij odlične rezultate. To so površinske oblike na koži, pri katerih dosezamo z radijem ozdravljenje, če ni bolezen preveč napretratu v'ada v teh dneh od zgodnjega jutra pa ds> popt.<'dan.'l<-ih ur nenavadno velika gneča. Tja pri'ba!;ajo stari in mladi, otroci in ženrke in najdejo se med njimi taki, Iri jim res g>da rflad iz oči. Opazujejo se med seboj, obračajo oči proti vratom in čakajo, kdaj jih pokliče uradnik, da spregovori ž iv'mi besedo. — besedo o tako težko pričakovana podpori. Med prosiVi so tudi ii;nd,je. ki se težko odioč^io k takemu koraku, verefer jc sila prehuda in se obračajo z zaupanjem na ta lUTad. ta skirša po možnosti vsa j najpotrcbne/jišini, če že ne v. velikimi, pa vsaj skromnimi podporami. Pomožna akcija mestne obffne je v zadnjih dneh preskrbela delo večjemu številu Ihrszjposcl.nih pri kidanju snega in in a žen ju cest. Takroit je naval brezposelnih nekoliko odinehal. čim pa so bilo u'*!ee spet osna-ižer>e, je bfl pritok brezposelnih na mestni i5»ocaa-li>op. ulitim i urad tako vcfSk. da je more! na hodnfcru delati red poseben reditelj. Zd.tj se z. Urad ima štiri oJdelSce: za brezposelne, za mladino, za «fcaTe onemele in povrh še splošno pisarno. f<;er se ohra\-navajo tekoče nujne (zadeve. Vsi ohjdairovanci. ki so bili podpore ■že tfciežni. »o zabeleženi v posebno karti teko *V) abecednem redu. ki že seda;; obsega nad 4000 v mesto pristojnih podpiran-cev. Med n j mi so tudi taki. ki uživa jo staiTo podpor;.), dobivajo brezplačno zdravila a*i hrano v dnevnih zavetiščih iz kuhinj in drugod. Dalje je v razvidmici okrog 30U) pomoči potrebnih tujih občanov, k.i dobivajo podpore na račun svojih občin. So to večinoma iz bolnic odpuščeni rekon-^'es»ce«ti, stalno v Ljubljani bivajoči broz-PoReuu z dežele, naši delavci, ki -e vračajo «c tujine, bolniki, ki potrebujejo bre/-plaiona zdravila in še- razni, razni dur-g«. irnafjo p« na magistratu tudi »črne bukve«. U'artoteko. v kateri je v evidenci okrog 1740 preklicancev, takih, ki zaradi de.l->-mfi^iKjšti potujejo po »vetu in izkoriščajo podpore na račun svojih domovnih oh*in. Kontrola je po takem zelo stroga b> je vsako (izaabijamjc skoraj izMjučeno, kajti vsa>k referent se, preden naScaže- podporo, prepriča v kartoteki, a!i je prosilec podporo že dobil, kdaj jo je dobil in v kakšni Obliki. Pri tem ie treba priporočiti, da hi •se vsa dobrodelna društva po možnosti p<>-a'Mševa!a kartoteke mestnega socialno poii-ti.enega urada in se tamkaj prepričala, če njihovi podpiranei mogoče dobrodelnosti ne izikorišiča/jo. kajti takih primerov beležimo lahko v Ljubljani sleherni dan prev lepo število. Satj v.idimo časih berače, ki se k-iav?jo okrog pijani z denarjem a- c -pu. doCT-m v skritih domovih trpe zaradi gladu in sjplošnega pomanijkan ia cele družiine. starši z nedolžnimi otručiči vred. Mrtvilo hrastniske steklarne Hrastnik, 8. januarja. Včeraj sta se mudila v Hrastniku ravnatelj g. Josip Kopat v imenu Delavske zbornice in g. Lov.ro Jakomin. tarnik Splošne delavske zveze. Z zaupniki obrata sta se zglas'!!a pri vodstvu podjetja, ki je rzjavilo. da se lahko ohrat vsak čas ustavi, če ne bo novih naročil. Glede obnove s 1. februarjem odpovedane kolektivne pogodbe je vodstvo izjavilo, da lahko pride uo kake n0ve pogodbe le tediv. če pristanejo delavci na znižanje mezd za 30 odstotkov. Ker steklarji nimajo nobenega jamstva v pogledu rednega obratovanja in zaslužka, jim je seveda nemogoče pristati na tako redukcijo. Že sedanji zaslužek je bil ob 14 del-ovnih dnevih v mesecu tako pičel, da 6e niso mogli preživljati in so se vsi močno zadolži-'). V dneh, ko je obrat počival, se je le redko kateremu posrečilo najti kaiko še tako slabo plačano delo. Danes se je zglasila d epu tac i ja delavskih zaupnikov. Delavske zbornice in_ zastopnikov podjetja pri banski upravi.^ Vodil jo je narodni poslanec g. prof. Pavlic, ki je pod-banu g. dr. Pirkmajerju obširno poročaj o položaju v hrastniški steklarni. Največ se je razpravljalo o težavnem vprašanju, kako bi se da'a preživeti velika množica brezposelnih lljudi, delavcen- in njihovih rodbin, če se obrat v steklarni ustavi. Stavljen je bi! predlog, naj hi podniranje brezposemili vzajemno prevzeli: podjetje, borza dela, banska uprava, občini Trbovlje in Dol pri Hrastniku ter Delavska zbornica. Po en0 tretjino naj bi pris,pe\-ali podjetie in borza dela. tretji del pa skupno ban-ka upreva. Delavska zbornica ter občini Trbovlje in Dol. Za zbiranje in razdeljevanje nodpor naj bi se ustanovil v Hrastniku odbor, v katerem bi bili zastopani delavci, podjetje in ustanove, ki bi prispevate k podporam. G. podban se je zelo zavzel za trpeče steklarje in obl iuibiŽ svojo pomoč. Za prvo T*0" moč bo bonska uprava poslala vagon žive- ža. Poslanec g. Pav'5č se jc ponudil, da bi preskrbe! za stefelarje cenejšo moko iz Ba-nata. O tem bo treba na vsak način še razpravljati. Cenejša moka bo revežem gotovo dobrodošla, ne srne pa se pozabiti, da so steklarji že dolgo časa močno zadolženi pri domačih trgovcih, ki jim živež še ve I-no kreditirajo. Kakor v vsakem drugem kraju, tako so seveda tudi v Hrastniku obrtniki, zlasti pa trgovci odvisni od gmotnega položaja delavstva. Ce bi nabrane denarne podpore šle sedaj za nakupovanje živeža v Banat ali v katerekoli druge kraje, bi to hudo udarilo domače trgovce, obenem pa bi bilo to tudi slabo plačilo za njihovo uslužnost napram delavstvu. Domači trgovci dajeijo steklarjem živež na up že o;l prvega začetka krize in vsakdo bo razum"!, koliko so tvegali, če pomisli, da jc podjetje lani obratovalo vsega skupaj samo dva meseca. Zaslužki steklarjev so vedno manjši, dolgovi pri trgovcih pa vedno večji. Poleg vsega tega je treba misliti tudi na to. da rabijo delavske družine poleg m^e še druga živila, ki bi jih morale tudi tedaj, če bi dobivale moko od kod drugod, iskati samo v domačih' trgovinah. Podpiranje brezposelnih steklarjev bo treba, kakor vse kaže, urediti tako, kakor jc to uredili nedavno rudnik Podpore raj se zbirajo pri imenovanem odboru, ta >a naj bi delil brezposelnim nakaznice, t, !.Linija«, gospe, ki jo želite Vi ohraniti, Vas veže na strogo dije-to, ki bi Vas zamogla nevarno oslabiti. Skodelica Ovomaltine bi bila za Vas lahka toda krepka večerja, ki Vam bo ohranila »linijo«, Vaše zdravje in Vašo moč. Krepilna, naravna hrana Ovomaltine vsebuje v svojih topljivih zrncih samo najbolj hranilne sestavine, ki so znanstvenim potom izločene iz slada, svežega mleka, svežih jajčjih rumenjakov, katerim je radi boljšega okusa dodan kakao. Na zahtevo pošljemo vzorec zastonj. Cena male škatlice Din 16. Dobiva se povsod. DK. A. WANDEK d d., ZAGREB flTOMALTIJE ohrani linijo. * Apotekarska komora kraljevine Jugoslavije, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani. Meseca decembra preteklega leta se je ustanovila v smislu naredbe ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja od 17. I. 1931 Apotekarska komora kraljevine Jugoslavije — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani. V upravi so naslednji gospodje: mr. Gvido Bakarčič. lekarnar v Ljubljani; dr. Ribard Karba, lekarnar v Kamniku; mr. Fran Minarik, lekarnar v Mariboru; dr. Gabrijel Piccoli, mr. Rudolf Ramor, mr. Rihard Sušnik, lekarnarji v Ljubljani; mr. Ivan Vidmar, lekarnar v Mariboru in mr. Le o Trost asistent lekarne Sušnik v Ljubljani, kot zasiopnik shižbujočib lekarnarjev. Za namestnike so bili izvoljeni gg.: mr. Josip Ančik, lekarnar v Ribnici; dr. Stanko Kmet. lekarnar v Ljubljani; mr. Anton Ustar, lekarnar v Ljubljani in mr. Stevan Zlokas. asistent lekarne Vidmar v Mariboru. Na prvi seji uprave sekcije, ki se je vršila 8». decembra, je bil izvoljen za predsednika mr. Gvido Bakarčič, za podpredsednika mr. Rihard Sušnik, za sekretarja sekcije je bil imenovan mr. Milivoj Leustek, lekarnarji v Ljubljani. Disciplinsko sodišče sekcije tvorijo predsednik mr. Rudolf Rarnor, člani: mr. Milivoj Leustek, mr. 'Ivan Vidmar; mr. Joža Žabkar, lekarnar na Jesenicah; mr. Josip Oblak, asistent lekarne dr. Kmet v Ljubljani. Namestniki so srospodje: mr. Janko Koritzk3r, najemnik lekarne Bohinc v Ljubljani in mr. Branko Hus, asistent lekarne Ramor v Ljubljani. Uprava sekcije prosi, da se v bodoče vsi sekciji namenjeni dopisi, vloge itd. naslovijo naravnost na Apotekar-sko komoro — sekcijo za dravsko banovino v Ljubljani, ue pa privativ na posamezne člane uprave. + Izlet na Mrzlico priredi jutri Hrvatsko planimarsko društvo. Izletniki prispejo ob 5.45 zjutraj na postajo Hrastnik, odkoder krenejo na Mrzlico, v Zagreb pa se vrnejo iz saškega z večernim vlakom. ♦ Beograd za pasivne kraje. V Beogradu je bil pravkar objavljen nadaljnji izkaz darovalcev, ki so prispevali za kraje prizadete .po suši V gotovini se je zbralo 127.050 Din, razen tega pa 125 kg masti, 149 kg slanine ter znatne količine salame, klobas in druge mesnine. * j-Detajlist«, nist za nadrobno trgovino. Nikdo ni v svodi stroki popolen. Kakor se mora mož, ki je dovršil univerzo, izpopolnjevati celo svoje žirvljenje, če noče zao-statL tem bolj je potrebno ljudem v drugih poklicih, da svoje znanje izpopolnjujejo bodisi teoretično ali praktično. Pred nami leži list, ki hoče našega detajlista učiti voditi in mu po možnosti tudi svetovati !uepa naloga, a ne najlažja. Lotiti se je mora mož, ki je delu kos: Izdajatelj »De-tajjlista« je s prvo številko doprinesel dokaz sposobnosti Vsebina je res taka, da ne bo detajlista, ki je ne bi s ,pridom porabil: ^Detajliit« je list, kakršnega smo potrebovali, to vidimo šele danes. Zaradi tega ga toplo orLporočamo. Naročnina letno 30 Din Naslov: Uprava ^Detajlista«, Ljubljana. + Po 17 letih se je javil iz Rusije Ivan Rop.ič, sin posestnika v Halozah, v^eta 1915 je prišel v rusko ujetništvo in doslej ni bilo nobenega glasu o njem. ♦ Smrtna nesreča rudarja. V rudniku Rtanj je pri delu našel smrt rudar Jernej Romih, rodom iz Pokleka pri Blan ci V >-ovu je popustilo tramovje in na nesrečnega rudarja se je vdrl velik plaz premoga Tovariši so ga zamogli šele po več urnem napornem delu odkopati. Pogreb ponesrečenega rojaka je bil veličasten Udeiežili so se ga rojaki polnoštevilno. številno pa tudi domačini. Sokolsko pevsko društvo je ob grobu zapelo žalostimko. tovariši pa so okrasili grob z lepim vencem ♦ Tragična smrt na slavju pravoslavnega božiča. V Zagrebu se je na pravoslavni božič pripetila huda nesreča, ki je imela za posledico smrt mladega Krapinčana živka Junkoviča, starega 25 let. Junkovič se je udeležil sestanka, na katerem so praznovali božič. V veselem razpoloženju je potegnil iz žepa revolver ter manipuliral ž njim tako nespretno, da je počil strel in je krogla Junkoviča zadela v glavo. Ponesrečenca so .prepeljali v bolnico, a je bila vsaka pomoč zaman. Junkovič je kmalu nato podlegel hudi poškodbi. ♦ Darovi. Za S4 letno ženico T. I. v Trbovljah je darovala gospa Lina Terpin ue kaj perila in zaželjene copate ter v gotovini 20 Din. G. Martin Cesar, častnik v pok. ter neimenovana gospa in gospod 120 Din. neimenovana 20 Dim in naročnica iJutra« M. K 30 Din. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Iz Linblfane u— Srečke za srečolov Jadranske Straže se že dobe v predprodaji v društveni sobi, Gledališka ulica 8, pritličje. Posamezne stanejo 3 Din, dobe pa se tudi v snopičih po deset skupaj za 30 Din. V snopiču je zajamčeno vsaj 1 dobitek. Dobitki se lahko dvignejo tudi v nedeljo 10. t. m. do 11. ure dopoldne, s čimer je dana možnost, da igrajo tudi oni, ki se prireditve ne morejo udeležiti. Vseh dobitkov bo okoli 1000. Deloma so dobitki razstavljeni v izložbenih oknih tvrdke »Elite« v Prešernovi ulici in »Noblesse« na Aleksandrovi cesti. — Udeleženci prireditve Jadranske Straže se opozarjajo, da se bo pričel program z revijo narodnih noš točno ob pol 9. zvečer," ker mora baletni zbor, ki nasto: pi v drugi točki orograma, ob 10. uri nastopiti v gledališču. Narodne noše se zbirajo v desni stranski dvorani. u— Važno učiteljsko zborovanje. Danes ob 10.30 se bo začelo v risalnici moškega učiteljišča izredno posvetovanje vodilnih f u nkeijon arjev JUU iz vse dravske banovine. Posveta se bo udeležil ožji in širši odbor banovinske sekcije, vsi predsedniki 33 okrajnih učiteljskih društev, ter nadzorni odbor JUU. Na sestanku bodo podali poročila: predsednik banovinske sekcije g. Dimnik Ivan, glavni tajnik g. Kobal Josip, glavni blagajnik in šo>ski nadzornik Z. Gram Rado. Zatem pa bo zbor razpravljal o stanovskem in pedagoškem tisku, obravnavale se bodo nekatere okrožnice ter drugi važni dopisi. Da ba po tudi vodstvo JUU čimbolj .informirano o položaju v 33 okrajnih učiteljskih društvih, bodo podali situ-acigska poročila posamezni predsedniki. Zborovanje se bo vršilo od 10.30 do 12.30, ter od 14. ure dalje. Pustne krofe priznano najfinejše priporoča SLAŠČIČARNA KOŠAK. Pri večjem odjemu znaten (Plesna rt a taboru Zaključek plesnih vaj, združen s čajanko, bo v soboto 9. jan ob 20. uri. 1771 Pri pokvarjenem in prenapolnjenem želodcu, zgagi in početnih čirih v želoden vas bo trajno ozdravil SALVAC1D. Dobiva se v vseh lekarnah. 1677 Redna plesna vaja SK Svobode se vrši danes od 20. dalje v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva c. Poučevala se bo »RUMBA«. 1788 9* I. 1932 III. Triglavanski večer V KRANJU IGRAL BO JAZZ ODEON Prostovoljno gasilno društvo Spodnja šiška priredi svojo običajno PREDPUSTNO VESELICO v nedeljo dne 10. januarja 1932 v hotelu »BELLEVUE«. Začetek ob 18. uri. PLES. Akademija XII. Slovanski večer POD NAJVIŠJIM POKROVITELJSTVOM NJ. VEL. KRALJA ALEKSANDRA I. 16. januarja 1932 na Taboru 1696 Slaščičarna Pelicon Wolfova ulica 14 Pustni krofi, najfinejši, dnevno sveži. kom. Din 2.—. Oglejte si in poskusite Peliconovo najfinejše čajno pecivo za čajanke in podobne prireditve kakor tudi druge slaščice, izdelane po lastnih receptih! 1789 Znižane cene! Znižane cene! u_ Gospa Lovšetova nam bo na svojem koncertu v ponedeljek zapela tudi R Straussovo ritmično zelo zanimivo pesem utripajoča srca«., originalni orientalski napev Rmskega Korzakova in Moszkow skega turobno pesem nezakonske matere Od modernih skladateljev bodo posetniki čuli še Rusa Akimenka veliko romanco >Zaani zvoki« :n č^Skih skladateljev Ax mana in Novotnega »Imel som domovino« odnosno »Tvoje telo« Iz tjubke Blechove zbirke otroških pesm. bo zapela hčerka Majda fcegavo j»Pesem za mamo« Občinstvu priporočamo, naj si nabavi vstopnice že v predprodaji v Matični knjigami, kjer dobe tudi besedila vseh pesmi Ln arij. u— Dobrodelno akademijo v velikem obsegu bosta priredila mestna občina ljub Ijanska in krajevni od-bor Rdečega križa z odborom Pomožne akcije 14. t. m. ob 20. v veliki dvorani jUniona« Da zbere čimveč sredstev za pomoč brezposelnim in nujne pomoči potrebnim, želi dobiti večje število cvetlic, katere bi moralo dati ljubljansko prebivalstvo akcijskemu odboru brezplačno za ta večer na razpolago. Predvsem ima odbor v mislih tetah. Sneg je sicer pokril te cvetice, vendar je pa upati, da se ga bo moglo nabrati v prihodnjih dneh vsaj na prisojnih mestih v zadostni množini. Prosimo vse izletnike, da za 14. t. m. nabero teloha in ga oddajo na mestnih mitnicah ali .pa direktno pri socijalno-po-litičnem uradu. Obračamo se po tem potu tudi na vsa okoliška šolska vodstva, da v svojem delokrogu v tem pogledu .primerno ukrenejo. u_ šentjakobski gledališki oder ponavlja danes zadnjič v sezoni briljantno komedijo >Igra v gradu«, ki je polna neprisiljene in duhovite komike. V tej igri je pokazal pisatelj vso svojo veiiko umetnost zato je igra neprestano na repertoarju velikih gledališč. Pri predstavi; sodelujejo gdč. Wrischerjeva ter gg. Kosa k, Kune, Karus, Gnidovec in Petrovčič. Jutri v nedeljo, ipa bo obiskal šentjakobska oder zopet »Svetnik« s svojo moralo in izvrstno komiko. Vstopnice se dobe v trgovini g. Miloša Karničnika na Starem trgu. u_ »Svoboda« in »Zarja« v Ljubljani bosta priredili v sredo, 13. t. m. ob 8. zvečer v dvorani Delavske zbornice VII. del-Iavski večer z bogatim sporedom. Igrala bo godba »Zarja«. Sopranistka Anica, tenorist Slano v cx; in baritoni« Oblak zapojejo solo-speve. Na flavto zaigra flavtist čampa. Vokalni kvintet Ljubljana zapoje vče pesmi Pri klavirju konserv. Boža šaplja in abs. kons. Anica Šebrova. Nato bo sledijo predavanje s skioptičnimi slikami -Nova industrijska revolucija«. Vstop prost. Večer se bo prenašal po radiu in je obenem delavska ura. u— Druga seja častnega damskega komiteja za 12. Slovanski večer se bo vršila v ponedeljek 11. t. m. ob pol 17. v domski sobi kavarne Emone. u_ Vodstvo dečjega doma kraljice Marije v Ljubljani se najtopleje zahvaljuje vsem, ki so darovali za božičnico siromašnih otrok. u_ Gremij trgovcev za mesto Ljubljano in okolico opozarja člane, da bo razposlal v prihodnjih dneh davčno prijavo za pri-dobnino in navodiia o napovedi. u_ Starokatoliška služba božja bo 10. t m ob 9. v kapeli slovenske starokatoliške cerkve na Gosposvetski cesti. Pride duhovnik rz Zagreba. Dne 17. t. m. ,pa služba božja izostane. u_ Sokol Ljubljana III. aa Bežigradom bo imel redno letno skupščino 1-5. t. m. ob poi 20. v društvenih prostorih (topničarska vojašnica, vhod z Dunajske ceste). Udeležba članstva obvezna. Obenem vabi uprava na sestanek 13. t. m. ob 20. zaradi razgovora o društvenih zadevah in o kandidatni listi bodoče uprave. u_ Turistovski klub »Skala« v Ljubljani sklicuje za ponedeljek 11. t m. ob 20.30 v damski sobi kavarne »Emone« sestanek vseh smučarjev Skalašev. Razgovor o k,iu-bovi prireditvi >Lov na lisico?, ki se ima vršiti v nedeljo 17. t. m. na Koprivniku. u_ Družbi sv. Cirila in Metoda de izročila ženska šentpeterska C. M. podružnica v Ljubljani 500 Din namesto cvetk na grob bratu odbornika g. Frana Med.iča. Iskrena hvala! u_ Glasbeni vrtec se zaradi slabega vremena prekine za nekaj časa. Pričetek bo objavljen v časopisih. _ Angela Trost. u_ Žrtev nerodnih fantov. V bolnico so včeraj pripeljali 53 letnega posestnika Janeza Knavsa iz Loškega potoka. Postal je žrtev pijanih fantov, ki so na praznik popivali v domači gostilni, kjer je sedel tudi Knavs. že pijani so pričeli uganjati razne burke in begati po sobah. Knavs se jim je skušaj umakniti, a ga je eden spodvrl, nakar je mož padel, čim pa je bil na tieh so jeli fantje teptati po njem, se usedati nanj in se gugati. Mož (je pod težo fantov komaj hropel in sploh ni mogel vpiti. Pustili so ga šele, ko je skoro omedlel. Zdaj so moža, ki ima hude notranje poškodbe pa tudi rane na glavi, prepeljali na zdravljenje v Ljubljano. Nerodni fantje bodo morali za s to je početje seveda odgovarjati. u _Oropana služkinja. Ko se je vračala služkinja Terezija žakljeva, ki stanuje v škrabčevi ulici, v mraku domov po poti mimo tivolskega ribnika, sta se ji nenadoma. pridružila dva mlada neznanca, čim so prišli vsi trije do razpotja, sta neznanca priskočila k Tereziji in ji je prvi iztrgal iz rok tarbuco, v kateri je imela nekaj gotovine in raznih predmetov v skupni vrednosti okrog 300 Din. Napadenka je zakričala. nakar sta napadalca pobegnila v gozd in odvrgla prazno torbico, žakljeva je napad takoj prijavila policiji, vendar falotov še niso mogli izslediti. u_ Zlobna navada se je razširila po Ljubljani, da se gotovi objestni ljudje, ki podpore niso potrebni, hvalijo okoli, da dobivajo podporo na magistratu, pri j.Cari-tas« itd Pošteni in uvidevni ljudje, ki tako hvalisanje slišijo, naj ovadijo take bahače na mestnem socija.lno-oolitičnem uradu kjer se iz kartoteke ugotovi, da nima do tičnik niti vložene prošnje za pod noro niti ni nikdar nobeno podpore dobil. Prosimo, naj se take razvade onuste, ker se s tem dobremu namenu le škoduje. u_ Megleno in vlažno vreme. Zaradi nastopa južnega vremena se je pričel taliti sneg. ki ga je jug v Ljubljani skoro že oopomoma pobral in se tudi zumaj na trav niikiih že kažejo umazane zelene ruše Sta-iale so se že tudi ledene plošče, ki so prve dni po spremembi vremena bile po ulicah prav ooasne za pešce. Vsepovsod po mestu so mlakuže. ponekod pa so ceste v brozgi Sneg se ne topi samo v dolini, marveč tu di višje v hribih in so vode že znatno narasle. u_ Kanalizacijska dela. Na Gallusovem nabrežju napredujejo kanalizacijska deia navzlic slabemu vremenu Kanal je izkopan do srede nabrežja in so položene tudi že cevi. Ob novem mostu se je zaradi Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730 Poglavje iz krvavih borb z ziikovci ameriškega podzemlja Nasilje George Bancroft — Esther Ralston Predstave ob 4., pol 8. in 9. ari zv. Premiera.! Cene 4 in 6 Din. opornika izkopalo precej gramoza, ki trenutno nekoliko ovira nadaljevanje del. Kanalizacijska dela na tem obrežju pa bodo najbrže popolnoma gotova navzlic takim oviram že v najkrajšem času u_ Oseba, ki je pobrala v četrtek ob 7.45 zjutraj na vogalu Pražakove in Ciga-letove ulice (pri justičui palači) 2 konjski odeji, se naproša, da jih odda proti dobri nagradi v skladišču pri Figovcu. u— Tečaj o pripravljanju presne hrane se bo zopet vršil 12. in 14. t. m (torek in četrtek) v gospodinjski šoli v Marijanišču vsakokrat od pol 8. do pol 10. zvečer.___ Nadaljnja priglasila sprejema Štefanija Humek, Langus »va uiica 21. u— Zaključek plesne šole na Taboru, združen s čajanko bo v soboto 9. t m. ob 20. Vabljeni vsi dosedanji posetniki plesnih vaj, kakor tudi njihovi prijatelji in znanft. Posebna vabila se niso razpošiljala. Igra priznani Sonny-Boy jazz. u_ «Preporod» bo imel drevi ob 20. redno plesno vajo, ki naj je plesalci n^ zamude. Ponavljalo se bo vseh šc-st p-ieso Iz Maribora Meščanom Maribora f Kakor je bilo v časopisju že objavljeno, zbirajo člani okrajnih odborov Pomožne akcije za siromašne sloje mesta Maribora prispevke po določenih jim ulicah. Nabiralci in nabiralke poročajo, da jih nekateri meščani sprejemajo zelo neprijazno, med njimi zelo premožne osebe, ki prispevajo komaj po 5 do 10 Din. kar naravno kvarno vpliva na vse ostale, ki bi bili sicer pripravljeni več prispevati. Mestno županstvo ponovno apelira na meščanstvo, da se zave resnosti položaja in da ne odklanja požrtvovalnih nabiralcev Pomožne akcije, ki zaključujejo zbirko. Z ozirom na veliko bedo so potrebna ogromna denarna sredstva, saj stane prehrana reve-žev po današnjem stanju 75.000 Din na mesec. Mestni župan dr. Lipold s. r. a—■ Trgovski shodi in mestna ubožna akcija. Gremij trgovcev v Mariboru ie na zadnji svoji širši seji sklerrl v očigled nujne pomoči bednim, apelirali na vse trgovce, ki še niso odaii prispevkov za pomožno akcijo poverjenikom, da določijo v to svrho primerne vsote, ter jih pošljejo do prihodnje srede tajništvu trgovskega gremij a. Uremii upa. da ne bo nikogar med trgovci, ki ne bi priskočil na pomoč v sili. a— Iz gledališča: Danes se bo ponovila . privlačna Abraliamova opereta »Viktorija in njen huzar« za ob. A. — Jutri bo ob 15. otroška predstava, in sicer se bo vprizo-rila Gorinškcva otroška spevoigra Rdeča kapicas pri znižanih cenah, ob 20. se bo pela prvič v letošnji sezoni 4 ud rano .a zabavna opereta »Lutka«. Tenorsko partijo poie novi tenor g. Sancin. Osta'a zasedba lanska. —Kot naslednja dramska orcir, je-ra se bo vprizoril tekom prihodnjega tedna »Škorpijon«, teatrsko zelo efektno delo Josipa Kulundžiča, najmočnejšega predstavnika sodobne hrvatske dramatike. a— Lutkovno gledališče Sokoia matice v Narodnem domu ponovi jutri ob 1-5. pravljično igro v štirih dejanjih »Gušperček v peklu«. a— Sokolsko društvo Maribor 11. na Po« brežiu ima svoj občni zbor jutri ob pol 15. v dvorani brata Renčlja. Prijatelji so- koiske misli pridite. a— Rdeči križ na Pobrežju vprizori jutri v dvorani g. Renčlja na Pobrežju zabavno komedijo ^Lepa pustolovščina«. Začetek ob 19. Igra za deco neprimerna! a— Nesreča pri sankanju. Pri Treh ribnikih se je včeraj popoldne ponesrečila 15-ietna deklica A. V., kr ie padla z drvečih sank in se pri tem hudo ranila na desni nogi. Z vozom so jo prepeljali domov. a— Svedrovska vfomija — polomija. V noči na petek so vlomili svedrovci v pisarno odvetnika dr. Igorja Rosine na Aleksandrovi cesti. Navrtali so veliko že'ezno blagajno in jo odprli. Najbolj tragično pa ie b.lo za svedrovčad to, da je bila blagajna ponolnoma suha. Očividno so v jezi preme-tali vse predale, toda odšli so praznih rok. Na blagajni so napravili za 1500 Di« škode. To :'e že drugi vlom v odvetniško ni arno. Iz Celfa e— Prireditev v spomin Simona Gregorčiča. Celjsko pevsko društvo priredi v soboto 16 t. m. ob 20. v Narodnem domu akademijo z izbranim sporedom Gregorčičevih pesmi v spomin 25 letnice njegove smrti Pri proslavi bodo sodeiovali CPD, KPD. mladi vurtuoz Viher na gosjih, pevska solistka in solist, slavnostni govornik in razni deklamatorji. čisti dobiček je namenjen celjskim brezposelnim in se zato naprošajo Celjani, ki imajo srce za bedne žrtve, da se prireditve polnoštevilno udeležijo. Sedeži so po 12 in 8 Din, stojišča po 5 Din, za dijake in vojake po 3 Din. Pre-plačila se hvaležno sprejemajo. e— Gremij trgovcev v Celju je s soglasnim sklepom načelstva izvedel pomožno podporno akcijo celjskega trgovstva za podpiranje siromašnih in brezposelnih ljudi v območju mestne in okoliške občine. V to svrho je bil izvoljen poseben akcijski odbor, kt bo pobiral pri celjskih trgovcih darove v blagu ali denarju, nakar jih bo razdelil med najbolj siromašne in brezposelne ljudi obeh imenovanih občin takoj, ko bo prejel tozadevne sezname od mestnega načelstva v Celju in od okoliške občine. e_ Mestno gledališče v Celju. V sredv 13. t. m. ob 20 bomo imeK v tukajšnjem gledališču priliko videti tretjo predstavo članov Dramskega društva v tekoči sezoni. Uprizorjena bo v režiji Fodorja Gradišnika ljudska drama s petjem v 5 dejanjih »Ma-riša<> S pevskimi točkami bo sodelovalo Celjsko pevsko društvo pod vodstvom g. šegule. Originalne češke narodne kostume je posodilo mariborsko gledališče. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni Go-ričar & Leskovšek. • e_ Nov mladinski pevski zbor v Celju. Agimo Obrtno društvo v Gelju je u stanovi-fcS tudi lasten mladinski pevski zbor svojega naraščaja Pevske vaje so se že pričele pod vodstvom pevovodje g. šegule. Priglasilo se je doslej 89 vajencev in vajenk. Tukajšnji gg moj s.tri in mojstrice so pokazali za vzgojo njim zaupanega obrtniškega naraščaja vse razumevanje in podpirajo neumorne obrtniške prosvetitelrje v njihovem požrtvovalnem delu za izpopolnitev obrtniškega stanu po vseh svojih močeh Redno obiskovane pevske vaje se vrše vsak ponedeljek, četrtek in soboto ob 19. zvečer Istotako novoustanovljeni mladf.n ski tamburaški zbor pa bo pa-ičel redne vaje čez mesec dni. Nabavljenih je že 14 giavnih instrumentov, ostale pa bo društvo nabavilo postopno. e— Lansko delovanje gasilcev in reševalcev. Reševalni avtomobil gasilnega in reševalnega društva v Celju, ki je pričel služiti svojemu namenu šele z ustanovitvijo reševalne postaje 13. februarja, je prepeljal od tega dne do konca 1. 1931. skupno 370 bolnikov in ponesrečencev v celjsko javno bolnišnico in pri tem prevozil 2.527 km. V decembru lanskega leta je prepeljal v bolnišnico 52 oseb. Lani so celjski gasilci sodelovali s svojimi motornimi brizgainami pri gašenju 51 požarov, kar je doslej rekordno število. e— Dva nesrečna padca. 25ietni sin po-sestnice Alojzij šipek na Spodnji Rečici pri Laškem je padel tako nesrečno, da si je zlomil koželjnico na levi roki. Pred šentjurskim kolodvorom je spodrsnilo 41-letni gostilničarki Tereziji Žličarjevi iz Št. Jurija ob južni železnici in si je pri padcu zlomila levo podlehtnico. Oba ponesrečenca sta v celjski bolnišnici. e— Posledice neposutih pločnikov. Pred-Stojništvo policije je še pred nastopom mraza opozorilo celjske hišne posestnike in njihove namestnike, da morajo biti pločniki pred hišami stalno posuti z drobnim peskom, žaganjem ali pa s pepelom, v katerem pa ne smejo biti kake črepinje stekla ali porcelana. niti ne ostanki jedil. Dočim je večina hišnih lastnikov sledila temu pozivu, nekateri niso zadostili svoji dolžnosti. Ta malomarnost je zahtevala že več nesreč. Tako je v ponedeljek zvečer padel na neposutem pločniku pred neko hišo na Glavnem trgu trgovec g Kveder in zadel z glavo ob hišni zid s tako silo, da je obležal nezavesten na tleh in je poklicani zdravnik ugotovil lažji pretres možganov. Policija bo v bodoče prisiljena postopati proti vsakemu posestniku, ki ne bi posipal pločnikov z vso strogostjo. e— Tatvina Iz Prijedora v Bosni je prispel pred dnevi v Celje trgovec s črevesi Mustafa Murir in pripeljal s seboj v spremstvu 38-letnega cigana Salka Sinanoviča na prodaj večjo množino ovčjih črev. Brez Vednosti lastnika pa je Sinanovič prodal vseh 525 kosov črev, dolgih 10.500 metrov jn vrednih okrog 4 000 Din, nekemu mesarju za malenkosten znesek 144 Din in nato izginil v smeri proti Mariboru. Sinanoviča zasleduje policija. e_ Celjski mestni avtobusi vozijo zopet redno. Včeraj je bil na vseh progah celjskega mestnega avtobusnega podjetja zopet v celoti u postavljen redna .potniški promet. e_ Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. zvočno filmsko kriminalno šaloigro ^Ukradeni obraz.;.; Iz Škofje Loke š— Družabni sestanek Smučarjev. Zim-fcfco-oportni odsek tukajšnje podružnice SPD vabi na sestanek smučarjev, ki bo dane« ob 20. pri Cerovšku. Sestanek bo obenem poslovilni večer smučarskega učitelja p. Kodelle, ki je vodil pri na« lOdnevni tečaj za smučarje. Ljubitelju zimskega športa vabljeni! š— Zahvala. Scfcol se naj iskrene je zahvaljuje br. Franu Mediču, industrijcu v Ljubljani, za 1000 Din, ki jih je daroval ob priliki smrti svojega brata Jožeta, vnetega člana ŠQŠtanjske sckolske uprave, Iz Kranja t— Francoski tečaji Krožka prijateljev Francije v Kranju se bodo spet pričeli. Začetni tečaj v ponedeljek 11. t. m. ob pol 20., nadaljevalni v torek 12. t. m. ob 19. in fconverzacijeko - literarni v sredo 13. t. m. ob pol 19. Tečaji se bodo vršili poslej redno brez ozira na udeležbo, V teku tega meseca bo priredil Krožek prijateljev Francije slovensko predavanje o pariški kolonialni razstavi ob skioptičnih slikan. Za predavatelja je naprosil profesorja g. Praz-Ija iz Ljubljane. GLASOVITI GRAFOLGG (KARMAH) v Kranju, Hotel Xova pošta, ostane samo par dni. Izkoristite priliko, ker to je do zdaj najboljši grafolog. 1781 r— V kinu Narodni dom v Kranju se predvaja danes ob pol 9. zvečer prekrasen ram »Poročnik carjeve garde« ter izvrstna Bala. r— Občni zbor primorskega društva »Zarja« v Kranju se bo vrši! to ledeijo ob 9. v hotelu »Kranjski dvor... Za člane obvezno! Gostje vljudno vabil j eni! Iz Tržiča č— Prazniki &o nam minili brez posebnih senzacij. Trgovci niso imeli dosti opravkov, tovarne so tudi po praznikih večinoma pocivalc. delavci pa so porabili svoje božične počitnice za okrepitev zdravja v pri-rodi Zelenica, predvsem pa Kotce so imele med praznika dosti obiskovalcev in prav dobro smuko Silvestra smo počakali na treh krajih. Najbolj animirano je bilo gotovo v sokolnici. Tri kralje so oznanjevali že teden dni prej m'vb" fantiči, ki 6o hodili v skupinah od hiše " koledniške pesmi da jih je oi-.j »e»eljt pogledati. Iz Tržiča, kjer je ta običaj kole-dovanja prav posebno razvit, so jo nekateri mahnili celo v Kranj in še dalje proti jugu in se jim je prav dobro godilo Gotovo pa bo treba ta novodobni način beračenja omejiti na minimum že iz javno-vzgojnih ozirov. Mali božič je minil znamenju velike odmeke. ki je uničila začasno ted in pokvarila v na.ibižji okolici smuko. Poda zima kima in ne misli še od nas. LJUBLJANČANI, LJUBLJANČANKE! V četrtek 14. t« m. vsi na d&brodelnoakademijo ki jo priredita mestna občina in krajevni odbor Rdečega križa v vseh prostorih hotela Uniona. Pri koncertnem delu nastopi Glasbena Matica s prvovrstnimi točkami. Poda med njimi nekatere nove, doslej neizvajane skladbe. Del koncerta se bo oddajal preko Basla vsem svetovnim radio-postajam. Zabavni del prireditve bo nudil prvovrstni užitek ne samo po izvrstni postrežbi, marveč tudi z raznimi pevskimi in drugimi zabavnimi točkamL Ves čisti donos gre v prilog bednih in gladujočih v Ljubljani. Naše mesto mora z največjo udeležbo pokazati, da hoče pomagati svojim bližnjim, ki jim je usoda krivičnejša kakor njim samim. e— Letna skupščina Sokolskega društva se je vršila na Tri kralje. Uprava je podala zelo zanmiva poročila, ki pričajo, da jc delovanje društva bilo v preteklei. letu res živahno in plodonosno. Vseh društvenih prireditev in nastopov je bilo skoro_ petdeset. Blagajniški premet je znaša! 270 tisoč Din društveno imetje se je pomnožijo na različnem inventarju za skoro 20.000 Din. Pri volitvah je bila z malimi izpre-membami izvoljena dosedanja uprava Za zle t se bo uved'a posebna nabiralna akcija. č_ Gostovanje. Sokokfci oder tržiški bo gostoval v nedeljo 10. t. m. z veselo* ro »Trije vaški svetniki« v zdravilišču na Golniku. č— Razveseljiv pojav. V Straži,šču pri Kranju je dosti mladih fantov, ki bi iz srca radi prepevali, toda nimajo učitelja. Obrnili so se na tržiške pevce, ki so j'tn radi priskočili na pomoč in se udeležili v nedeljo pevskega sestanka v prostorih g Križ-narja. kamor je prišel tudri tržiški pevo-vodja g. Laiovic. ki je navzočim začrta3 pot. ki jo je treba prehoditi do ustanovitve samostojnega pevskega društva Okli bi! je. da bo sam v začetku pr.yvze^ vod-"tvo. dokler jim ne na'de stamega učitelja. Ker "v okolici Stražišča ni nobenega učitelja, ki bi jih mogel uč;ti. r'm ie svetoval, naj se obrnejo na krani.sko G'a«beno matico, odnosno na ljubljansko. ki bo gotovo imela med svojimi ločenci zmernega pe-vovodjo. Ta primer dokazuje, da b5 l rud je radi preoev.ali". če bi bi'li v kraju pevovodje. Na učiteljišču se ne poučuie klsrrir obvezno. kakor je bilo to v preišnHh časih V štirih letih se je skoro vsak kandidat toliko izobrazil, da je znal zaigrati gladko 'až;e pesmice in bil usposobljen prevzeti petje v kakem društvu Danes vsega tega ni. Na učite'iišču so obvezne gosli, toda ne tj" se v društvih ne da učiti s tem instrumentn-n. Če "hočemo rešiti to pereče vnrašan'e. bo treba mrroti Celju in Ljubljani ter od tam preko razdelilnih daljnovodov (20.000 voltov) po posameznih krajevnih malih transformatorskih postaje v posamezne kraje, ki bodo priključeni na omrežje. Daljnovod Velenje—Črnuče Daljnovod Velenje - Črnuče je dolg 65 km in ima 117 železnih ter 339 lesenih drogov v železobetonskih fundainentih. Železne drogove, ki tehtajo 855 ton. so izdelale deloma Strojne tovarne in livarne v Ljubljani, deloma pa jih je dobavila Splošna stavbna družba v Mariboru. Stroški za ta daljnovod so znašali 12 milijonov Din od tega skoro 3 milijone Din za 16 vagonov bakrene žfce. V glavni transformatorski postaji v Crnu čab se tok, ki prihaja zaenkrat iz Velenja z napetostjo 35.000 voltov (pozneje s 60.00U volti) transformira na 20.000 voltov. S tem transformiranim tokom se bodo sedaj nana-jali razdeliln' daljnovodi iz Črnuč proti Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem Transformatorska postaja v Črnučah pa ne bo samo središče za oddajo velenjskega toka. temveč bo zvezana tudi s centralo na Za-vršnici in bo prevzemala in oddajala preko razdelilnih daljnovodov tudi odvisno silo 'z posameznih privatn'h elektrarn ljubljanske okolice. Z izvedbo priključka velenjskega daljnovoda visoke napetosti na transformatorsko postajo v Črnučah je zaključena prva etapa banovinske elektrifikaeijske akcije. V drugi etapi pa se bodo e radii' r> red vsem razdelilni daljnovodi ter priključki krajevnih omrežij na razdelilno omrežie. Povečanje velenjske elektrarne Velenjsko elektrarno bodo v kratkem povečali od 2000 na 7000 kilovatov, ker bo sedanja kapaciteta v d oglednem času izčrpana. Stavba, kjer bodo postavljeni novi parni stroji in generatorji, je že skoro dograjena in tudi stroji so že naročeni, tako da bo to povečanje izvršeno že sredi tek. leta. Lokalna omrežja Kranjske deželne elektrarne so lani spomladi sklenile s prometnim ministrstvom pogodbo za dobavo toka ljubljanskim kolodvorom, ki dobivajo ta tok že od 15. avgusta pret. leta. Od Črnuč je bil po železnškem svetu do kolodvorov j>oložen kabelski daljnovod od 20.000 voltov, na kolodvorih pa sta bili zgrajeni dve razdelilni transformatorski postaji. Tudi lokalno omrežje v Cruu- čab je bilo zgrajeno do avgusta. Nadalje je bil dograjen razdelilni daljnovod od Črnuč do Domžal, v gradnji pa so še daljnovodi preko Trzina in Most na Križe in Lahovče ter od Most mimo Vodic na Skaručno, Smlednik, Hrastje in Volko. Drogovi za te daljnovode so že postavljeni, po nekaterih vaseh (Trzin, Komenda, Moste, Kaplja vas. Mlaka) pa so skoro dograjena tudi lokalna omrežja. V teku januarja dobijo tudi že Domžale velenjski tok namesto toka iz Kamniške Bistrice. Med Trzinom in Kranjem je bilo lani zgrajenih 15 malih transformatorskih postaj. Istočasno pa je med Trzinom in Kranjem v gradnji 45 km dolg daljnovod 20.000 voltov napetosti in 87 km lokalnega omrežja. Gradbeni stroški za ta dela znašajo 4.6 milijona Din; pri tem znaša enkratni prispevek posameznih krajev (63 vasi) za postavitev omrežja 2.2 miliiona Din. Kranjske deželne elektrarne so lani prevzele v svojo last in upravo tudi lokalno omrežje v Velenju in v Šoštanju, grade pa v Podlogu pri Št. Petru v Savriij-ski dolini provizorično transformatorsko postaio za napajanje omrežij v smeri proti Št. Petru, Žalcu in Novem Celju in omrežij, ki se bodo gradila v gornjem delu Savinjske doline. Banovina je la elektrifikacijo pasivnih krajev iz svojih sredstev prispevala lani 1.5 milijona Din. Da bo mogoče pri nizkih cenah toka doseči iz dohodkov za oddani tok kritje za najeto posojilo, se bo morala poraba toka iz Velenja povečati vsaj na 5 milijonov kilovatnih ur na leto: pri tem bi znašal amortizacijski prispevek 0.40 Din za kt-lovatno uro prodanega toka. Za dosego te oddaje hočejo Kranjske deželne elektrarne doseči priključek Ljubljane na banovinsko omrežje. Investicijski program Investicijski program za tekoče leto obsega dograditev daljnovoda Trzin - Kranj, zgraditev zveze z omrežiem Završnice, po-Kanje daljnovoda iz Domžal preko Moravč do Litije ter zgraditev daljnovoda iz Črnuč do Kočevja (ta daljnovod mora biti po pogodb: s kočevsko občino zgrajen do konca oktobra t. L), daljnovod od Črnuč proti Rakeku in priključek žirovske in cerkniške elektrarne na banovinsko omrežje. Vsa ta nova dela bodo zahtevala nova denarna sredstva. V ta namen je bilo pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani najeto novo posojilo 8 milijonov Din. Bodoča vodna centrala v Mostah Lani so se poleg akcije za zgraditev omrežij vršile tudi že priprave za bodočo vodno centralo na Savi pri Mostah. Pri sre-skem načelstvu v Radovljici je bila zaključena vodopravna razprava. V strugi so na kraju, kjer bo stal bodoči 47 m visoki jez, poskusno vrtali in je bilo pri tem ugotovljeno, da sega na tem mestu t nI na apnenčeva skala tako globoko, da se s popolno sigurnostjo lahko zgradi jez, ki bo dvignil vodno gladino Save za 45 m. Vodna centrala. ki ^ ima tu zgraditi, bo imela 7000 konjskih sil. — Vprašanje ukinjenja trošarinskili registrov. Kakor znano, si naše gospodarske korporacije že dol jo vrsto let prizadevajo, da se odpravijo irošarinski registri, ki v praktičnem izvajanju trošarinskih predpisov nimajo pravega pomena, dočiin dajejo prizadetim mnogo posla in jim povzročajo sitnosti. V zadnjem času je stopilo vprašanje ukinjenja teh registrov v odločilen stadij. Kakor poroča »Trgovski liste, se je pred kratkim mudil v naši banovini načelnik tro-šarinskega oddelka finančnega ministrstva g. Petrovčič, da na licu me^ta prouči mož nosti za odpravo registrov. Kot teoretični m praktični strokovnjak je moral pri tem priti do prepričanja, da registri ne morejo izpolniti naloge, za katere so bili uvedeni. Po informacijah omenjenega lista, ni izključeno, da se registri nadomestijo z revizijskimi knjigami, kakršne je že pred leti za troša-rineko kontrolo odredila finančna direkciia in ki v izdatnejši meri olajšujejo in tudi omogočajo kontrolo. Interesenti, zlasti gostilničarji, so z uvedbo revizijskih knjig sporazumni, in to tem bolj, ker upajo, da se bo z njihovo uvedbo spremenil tudi način pobiranja trošarine na vino, tako da bi se trošarina pobrala šele tedaj, ko se nastavi nov sod. Taka sprememba bi bila zlasti tudi v interesu vinogradnikov, ker bi gostilničarjem omogočila nabavo večjih koliflln vina kakor sedaj. = Zanimiv odlok glede občinskih najemninskih doklad. Kakor poročajo iz Zagreba, je finančno ministrstvo na pritožbo zagrebških hišnih posestnikov odredilo z odlokom od 3. novembra p. 1., da na stanovanjske najemšoine v novih, davka prostih hišah ni mogoče pobirati najemninske doklade (najamni prirez, kar odgovarja pri nas gostaščini, vodarini in kanalski pristojbini). Preden pa se je pričel ta predpis izvajati, se je zagrebška mestna občina s svoje straini pritožila na finančno ministrstvo in je v svoji pritožbi navedla, da pri teh doikladah davčni objekt ne tvo- rijo nov hiše, temveč stanovanja odnosno najemnine, od katerih se računajo doklade. Zaradi tega se kot davčni subjekti tudi ne morejo smatrati hišni lastniki, temveč stanovanjski najemniki. S to motivacijo je zagrebška mestna ftbčina prosila, da se prvotni odlok razveljavi. Finančno ministrstvo je iznešene argumente upoštevalo in jc 5. t. m. izdalo nov odlok, s katerim se prvotni odlok od 3. nov. razveljavi in s katerim se mestni občini dovoljuje, da pobira najemninsko doklado od vseh stanovanjskih najemnin, bodisi v starih hišah aH novih. Kakor znano, se v Ljubljani pobirajo gostaščina. vodarina in kanalska pristojbina tudi od najemnin v novih hišah vendar pa glede na oKomost, da so tu stanovanja dražja, v manjši odstotni izmeri = Informativno predavanje o davku na poslovni promet. V ponedeljek 11. t. m. bo ob S. uri zvečer predaval v dvorani Trgovskega doma višji finančni svetnik gospod Josip Mosetich o davku na poslovni promet. Zbornica za TOI nujno vabi vse trgovce, obrtnike in industnjce. da se v čim večjem številu udeležijo tega predavanja, ki ima namen interesente seznaniti z intencijami zakonodajalca in jim dati navodila za praktično poslovanje z davkom na poslovni promet. = A7ovo rekordno število brezposelnih v Nemčiji. Po najnovejši statistiki je število brezposelnih delavcev v Nemčiji ob koncu preteklega leta doseglo rekordno višino 5 660.000. to je za preko 600.000 več nego ob koncu novembra To je največji mesečni prirastek brezposelnosti, ki je bil-v Nemčiji kdaj zabeležen — Tečaj za mizarsko luženje v Kamniku. Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani bo v soboto m nedeljo 16. in 17. L tn. priredil v Kamniku celodnevni tečaj' za mizarsko luženie in sicer v delavnici z. Avguština Justina, mizarskega mojstra na ŠutnL V tečaju bo predaval učitelj Tehniške srednje šole v Ljubljani gospod Adolf Dolak. Opozarjamo na ta tečaj mizarske mojstre in "pomočnike kamniškega okoliša s pozivom, da prijave pošljejo neposredno obrtni zadrugi stavbnih strok v Kamniku, najkasneje do 14. L m. Pripominjamo, da je prostih samo 30 mest. Pristojbina znaša za mojstre 50 in pa pomočnike 25 Din. V primeru, ki bi bil vreden posebnih ozirov. dovoli Zavod na prošnjo zjeme. Vsak udeleženec mora prinesti s seboi z vodo brušene deščice raznega lesa v velikosti 10X20 cm in v debelini 6—8 cm (masivne ali furnirane). Po vrstah lesa so potrebni trije komadi češnievega. 3 hni-ševega. 6 bukovega. 5 jelševega. 8 orehovega, 10 javorovega. 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa. Na želio dobe udeleženci ob koncu tečaja potrdilo o udeležbi. Ako bo mogoče se bo s tečajem za luženie združi! tudi tečai za politiranje. Borze 8. januarja. Na ljubljanski borzi j« danes nadalje popustila deviza Amsterdam, dočim so se d**-vize London. Ne\\-york, Trst in Praga zopet okrepile. Curih je nadalje nespremenjen. Na zagrebškem efektnem tržišču je prišlo v Vojni škodi do prometa le za kaiso po 230. Nekaj več zaključkov je bilo v Blairovem posojilu, in sicer po 46, -16.50, 46.625, 47 in 45.50. V ostalem so bile zaključene samo še begluške obveznice po 37.25 Devize. Ljubljana. Amsterdam 2256.05 — 2202.89. Bruselj 782.21 — 784.57, Curih 1097.85 _ 1101.15, London 167.83 _ 195.33, Newyork 5G0S.5« __ 5625.56, Pariz 220.72 — 221.3S, Praga 166.65 — 167.15, Trst 283.41__289.41. Zagreb. Amsterdam 2250.05 — 2262.89. Berlin (privatno) 13.25 — 13.35 (13.40 zaključek). Bruselj 782.21 — 784.57, Lond>a 1S7.83 — 105.33. Milan 283.41 — 289.41, New-york kabel 5630.56 — 5647.56, Ne\vyork ček 5608.56 — 5625.50. Pariz 220.72 — 221.38, Praga 166.65—167.15, Curih 1097.85-1101.15, Madrid (privatno) 4.65 den (4.65 zaklj.). Curih. Beograd 9.10. Pariz 20.105, London 17.575. New>'ork 512.87, Bruselj 71.25. Milan 26.10. Madrid 43.20. Amsterdam 205.60. Berlin 121.60. Stockbolm 97.75, Oslo 95, Kobert-havn 96.25, Sof ja 3.72. Praga 15.19. Varšava 57.45, Bukarešta 3.08. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda za aranžma in kaso 251 — 252, za februar 245 — 250, 7"/o investicijsko 54 — 57, 4*/» agrarne 28 — 31. 7«Vo Blair 46 — 46.25. 8% Blair 52 — 54, 7°/o Drž. hipotek, banka 54 bi.. 6% begluške 37 — 39. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (8. t. m.) Tendeocra za les slaba. Zaključkov ni bilo. Povj>raše-vanje je za hrastove ševrone (ca 15.5 m\ dobava v januarju, v raznih predpisanih dimenzijah) in za bukova metlišča Jurček<, ki jo je napisal v treh dejanjih (štirih slikah) znani avtor mladinskih iger. g. Pavel Go-lia, bo jutri ob 15. Veljajo običajne dramske cene. — Repriza »Zapravljivca« bo jutri ob 20. po znižanih dramskih cenah. Ljubljanska opera. Danes bo prva letošnja repriza velike francoske ooere >Luizac, ki se odlikuje po globoko občutenem dejanju in po izvrstni muziki. Predstavo dirigira ravnatelj Polič. Prelistava bo za red E. — Jutri poijoldne se poje v običajni zasedbi Bi-zetova opera >Carmenc po znižanih cenah, ob 20. pa >Viktorija in njen huzar«. Popoldansko predstavo dirigira ravnatelj Polie, večerno pa kapelnik Neffat. Režija Cannen je v toka h gosp. Krefta, ^Viktorije« pa v rokah g. Povheta. Za obe predstavi veljajo znižane dramske cene. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani naproša svoje p. n. abonente, da vplačajo 5. obrok gledališkega abonmana do 14. t. m. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Sobota, 9.: Viktorija in njen huzar. A. Nedelja, 10. ob 15.: Rdeča kapica. Znižane cene. — Ob 20.: Lutka. Prvič. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Ponedeljek, 11.: Zemlja smehljaja. Gostovanje mariborskega gledališča. s JUTRO« št. 7 Sobota, 9. L 1932 KULTURNI PREGLED Problem naše propagande: tuje enciklopedije Kaf lahko izve povprečen Španec o Ljubljani? Skrajni čas ie že. da bi si kakšno kulturno društvo v Ljubljan zadavilo nalogo. stopiti v stike s izdajatelji enciklopedij v vseh večjih svetovnih jezik;h in jim dajati na razpolago po strokovniakh sestavljene članke o Slovencih. Ljubljani itd. ter nn zahtevo tuli fototrrafiie. Kdo -e bo pač pobrigal za pra-vilne informacije o na>. če se ne bomo nalili? Minili -o časi. ko ie prišel v Ljubljano francoski aknilem k Luiiis Leuer in kranjski rodoljubi :iiso vedeli nič dru»ega, kakor 'Ia so aa po vab i i na četrt cvički v gostilno k Novemu svetu na Marije Terezije cesti. Kako pomanjkljive informacije imajo n naših krajih in o na« razni svetov n' leksikoni. :e .Jutru že nekajkrat pokazalo s konkretnimi primeri. Nedavno *em iz zvedavo st:. kai bom izvedel o na-, odprl veliko španske Eneidopedia universal ilustrada euro-peo-americamt". ki je ;zšn med vojno v 70 kniiuah in katere novo. povoino izdajo bat" seda i pripravljajo. Ne bo torej o i več. če pokažem na novem konkretnem primeru, kako nas poznam Španci. V 29. knjigi ie članek Laibach 6 La>-bach . ki šteje ~>'2 vrst in pravi o našem mestu tole: mesto v Av-tro-Ogrski. slav no mestu Kranjske, sedež okr. sr'aviir?tva istega imena, '274 km jugo-jugo-vzhodno od Dunaja. 7fi km =ev.-vzh. od Trsta 11 0?> km j.-i. v/l«, od Celovca ob bregovih Ljubljani''«?, desnega pritoka Save. ki teče v Dnnav. -centralnim kolodvorom za proge v Zagren. na Reko. v Trst. Trbiž, Gradec in na Dunaj, Tekstilna tovarna, tovarna za porcelanasto posodo, rafinerija za sladkor in važna tranzitna trgovina. Mesto leži '29,0 m nad morsko gladino ter sestoji v/, središča in osem pre.i-me-lij. ITice središča s(). izvzemši glavne ceste, ozke in nepravilne, toda predmestja, ki so jih zgradili v novejšem času. imajo prostorne trge, široke ulice ii lepa poslopja. Med prvimi se odlikuje Kongresni trg (TI; /a del fongr^so) s kra-n'mi javnimi nasadi ter Fernkornovini kipom Uadeckega. kakor tudi glavni trg z marmornatim vodnjakom. Med znamenitimi poslopji je omenili: cerkev sv. Nikolaja ('?. IS. stol.) z visoko kti-r-olo in freskami, cerkev sv. Jakob.t (Sari .laime). uršuli"1.«'-!) cerkev in evangen-sko cerkev (iz I. 185'g). vladno in justično palačo, mestno hišo. škofijisko palačo m Ka zine. Pet g b vn i h mostov veže oba bregova reke. Ljubljana je sedež škofa in vseh ura- dov. ki so v zvezi s splošno upravo Kranjske: ima lice j z veliko knjižnico, botanični vrt. bogoslovje, muzej z umetniškimi in literarnimi zbrkami v Auesbergovi (sic!) palači. gledališče in različna kulturna društva. Katedrala, ki je bila prenovljena 1. KX)6. ima lepe freske: občinska palača je zgrajena v staronemškeni stilu. Poleg tega omenimo sv razpadajoči grad k.i ie na vrhu Schlcvsber-ga„ Burg ali staro vojvod sko palačo, kazino ir. kolodvor Izvozna in komisijska trgovina z Avstrijo. Bavarsko. Ogrsko in Turčijo, ni baš nevažna. čeprav ie domača industrija čisto lokalnega pomena. Ljudski jezik vendski (eJ vendo). slovansko narečje, mešano z množico nemških in italijanskih besed*:. Nato sledi še nekaj stavkov o mestni zgo-dov ni. članek o ljubljanskem kongresu ,'J'J vrst), u Ljubljanici (22 vrst) in o Vrhniki (7 vrst). Ce primerjam s tem 13 vrstic, ki iih ima o Ljubljani EncJVlorttedia Britanica (XI. izdaja. 10 knjiga. Cambridge 1911). najbmin velikansko razliko. Prv č ima že angleški leksikon tudi slovensko ime Ljubljane, k; ga španski ne omenja, potem i a med dru gim pravi: Ljubljana je glavno središč" slovenskega narodnega gibanja in ima slovensko gledališče in več društev za napredek '/.nnnost' in slov~t\a v naiodnem jez kn Slovenski jezik se splošno uradno uporablja in mestna uprava je popolnoma slovenska. Ljubljanskemu komrresu je posvetila ang!--ška enciklopedija celo en in pol stolpca. Angleški leksikon nima slik?, pač pa _.«ta \ španskem dve sliki Ljubljane, fotografiji, i;i pa meta posebno dobri. (Povoino izdan;.' Britanske enciklopedije je v tem ^ogledu že vse kaj drugega: naši kraji niso le zadostno upoštevani, marveč tudi obsežno in st rokov-niaško obd dani. prav tako slovenska zgodovina in jezik. Samo naša književnost je slabo odrezala, a ne po krivdi uredništva Eu-crdopaediae Britanicae, ki je bilo brez dvoma preverjeno, da bo referent dr. Subotič zanesti objektiven in dovolj jugoslovenski V trm se je žal zmotilo, o čemer-smo v .filtru obširneje poročali že pred dvema letoma (>•>. umi.) K sklepu nai omenim, da je naslov izdajatelja španske enciklopedije: Espaza — lal-i>r«. ed^ores. Barcelona. Calle d" les Cor tos. Tji) (Espana). Dr. V Geza KoSm izjavlja Beograd, prve dni januarja. Najagilnejsi beograjski založnik g. Oe.zn Kolin je dal listom nekako bilanco svojega ■založniškega dela v minulem letu. Njegova izjava je zanimiva. Knjiga ni samo poslovni predmet, marveč splošna kulturna dobrina. zato je interesantno. kaj pravi o svojih kriiigah najpodjetnejši jugoslovenski založnik.~Zakaj g. <">e.za Kolin je to brez dvoma. Njemu ni treba delati poklonov: on je posloven človek, obenem pa goreč pospeševalec knjige. Čeprav je bilo lansko loto iz najrazličnejših vzrokov neugodno /a č. ta nje in razpečevanje k ijig. — izjavlja g. Kohn — sem izdal '214 knjig, za kar gre hvala mojemu izkustvu. čutu za organizacijo in sredstvom. I"o se pravi, da sem izdal vsak teden povprečno štiri knj'ge. Bile so sezone, ko se je v mojem izložbenem oknu pojavila vsak dan kakšna nova knjiga, toda če upoštevamo vsebino j ii celotno števlo tiskovnih ]«>!. nisem zaostal -lili lani. Vrhu tega je redkokdaj pre} pno samo le!o knjižnega izdajanja zajelo toliko književnih in znanstvenih pano« kakor lansko, kar pričuje, da moja založniška luvnost stalno zavzema vse večji obseg. Nato g. Kohn navaja, kaj vse je izdal v isjimilem letu. Omenjamo samo nekatere. tudi za slovensko čilateljsko občestvo zanimive novosti: Tu so zbrani spisi Brnuislava Nušiča. dalj? nova pesn ska zbirka Miroslava Krleže m Poezije Franceta Prešerna v prevodu in z izvirnim slovenskim besedilom. Slednje je lobcr poizkus. da se tudi v s^venskem jeziku Stari i novi ', v knlerih se pretresajo literarni pojavi vse do najmlajših pisateliev. Branimir Čosič je po vzgledu znanega francoskega književnega reporterja Fr. Lefevrea dal v svojih : Deset pisaca — deset razgovora : portrete naših književnikov od Bo?'eava Stan kovica do Gustava Krkleca. Marko Car je v svoji kn jigi >Ogledi i pre»ia-vania' nokazat svoip Široko no'nai,;e svetovne književnosti. NaifKimembnejša knjiga -ia tem področju pa utegne biti ske uporedne književnosti--Paiila van Tygema. Narodni umotvori takisto ni. Poleg razprave o njih. ^Istorija evrop-od profesorja niso zanemnrjf-ki jo je stVsal senč. prof. Dim. Djurovič ie bi^a objaviiena /b rka -»Srpske narodne priče-, ki jo je zbral Norica šaulič. Filozofijo zastopajo poleg monumentalne Kantove Kritike čistoga uma' razprava Milana .lovanoviča * Kmoir o racionalizam'. ki tolmači filozofske nazore Brane Petronijevr-ča. dalje zbirka zanimivih esejev o sod obedi f lozofskih problemih Sputana i oslobo-(ijena misao iz peresa Vladimira Vujiča. Sem bi lahko uvrstili poleg Dukičevib Pogledov na ž v<>t i svet- knjigo vseuč. prof. Ivana Gjaje Tragom života i nauke . ki je dob;la veliko Kolarčevo nagrado. Relativno največje število knjig ?e od nas« na proučevanje našega naroda. Poleg petRi knjig razprav T-homira Gjorgjeviča Naš narodni život" so i7.šli Cvijevičevi Psihički lipovi Jugoslovena«. Razkošno so opremljene Starine Fruškogorskih manastira.. Dalje Je omeniti (storijo stnroga srbskoga prava v dveh knjigah, deJo Teodora Taranovsk<*?a m Bostanak i značaj Dušanova zakonika-, od A. Solovjeva. 0 nedavni politični preteklosti razpravlja zadnji zvezek m cikla monografij Slobodana .lovanoviča o ustavni zgodovini Srbije. Vlada Alesandra Obreno-viča Potem so izšli: Divčev p'-evod Darvvinove knjige o poreklu človeka, Djordjevičev prevod Schurzovp Etnologije, razprava Osma-na Nuzi-Hadžiča ' Muha med i Koran . hvj-numentalne ; Savremene demokratijec Ja- mesa Bricea in -»Veliki ekonomiste: Paula Gemelinga. S tem pa ta založniška ?Mxliei-nosl kajpak ni izčrpana: saj so tu še učbeniki, mladinske knjige, pravne zbirke m monografije itd. Tako zatrjuje z upravičenim ponosom s. Kohn. Samo nekoliko imen je še treba pristaviti, da dob ino popolnejšo sliko aajv.ižneiše^a. k.'.r ,e mr.ulo leto izšlo v Beogradu pn Narodni j'ros ve ti . Narodnem delu . fSip-ki kniižt vni zadrugi in še pri tej ali oni založ-bi. Ob koncu januarja bo kulturni Beograd pro,-lav I 100-letnico prve >:bske^ knjige, ki je bila natisnjena v Beogradu. Že z retrospektive enega samega založnika se kaze ogromen napredek. Zato morda ni bilo odveč. če smo navedli bilanco g. Ko .na — bilanco, ki tudi potrjuje ž vahno književno gibanje v naši prestolnici. Bretms škrhi Jagoslovensko kulturno zbližanje. ki ni nu:< si dr.nes ogledati, samo dva. tako rekoč mini jat urna problemčiča naše ju-goslo\-enske skupno s i i. Sapotiva se. čiteteh. po Ljubljani, kulturnem središču Slovencev itd. ( 'staviva se pied izložnimi okni naših knjigam. \ e-Iiko zanimivih knjig, kaj ne? C tej zli oni knjigarni vidiš kar najnovejše novosti nemškega knjižnega trga, knjige, ki so še tako rekoč mokre od tiskarskega črnila. Kajpak, te knjigarne imajo z Lipskim. Dunajem in Berlinom stare in trdne poslov ne zveze. Knjigarnarji so o vsem pravilno in pn vočitsno pc-učeni. Za trt skrbe posebna knligarniška glasilu. Katalogi, ah. do — ti so pr\ ovrstni. Promet funkcijonira skoraj brezhibno; niti s knjigarnami na nemškem jezikovnem ozemlju ne morejo biti boljše kom u ni k i. ci je. T ,':o mi je pravil že marsikateri knjigarnar in midva, čitatelj. mu rada verjf*-meva. kaj ne? Se\-edr. to je še vedno eden izmed kanalov nemške kulturne penetracije! Kcfi-ko deset tisoče v nemških kniig gre i 's'ko leto čez ozemlje Jugoslavije. Toda — proč kulturno-polit'čno platjo te^a vprašanja. Nemara sva tudi midva, čitatelj. prijatelju nemške knjige in se morara lepo odpo\'e-dati pravici, da protestirava n; ves glt** zoper nemško knjižno penetraciio. ki pri nas vendarle osi avl jn neko kulturno se-sedlino. katera je bolj ali man j nam samim v korist. Francoske knjige? Da. dsr.es smfira vsaka ljubljanska knjigarna za svojo dolžnost, da ima v izložbi vsaj nekoliko francoskih knjig. Tudi te mnogi čitamo in prt tem stalno gmlrnjamo zaradi njihovega škandaloznega papirja in površnega tiska. Nekatere kn jigarne imajo celo posebno ir-ložno okno za francoske knjige: tako prrd-vsemi »Tiskovna zadruga«. Zelo lepo. Dalje se stalno pojavljajo v i zložnih oknih italijanske in angleške knjige. Tu in tam opaziš kakšno rusko in celo madžarsko kn jigo. Kaj pa srbskohrvaške kn jige? — vpreršaš. Da. v tem je prvi izmed danes obravnavi nih minijaturnih problemov jugoslo-venske skupnosti. Toda. čeprav se vidi neznaten. ie vendar tehten in hkrati značilen. Srb -t k oh rvašk e knjige so v izložbah naših knjigam sporadičen pojav. Še zdaleč ni opaziti sistema kakor pri naročanju nemških in cefo fr(mcr*ek'~h knjig. 1* kn Hearniškerrt pogledu smo si odtujeni tc-*kn kot z An&leri nli Madžari. Komaj d; sptoh komuniciramo. V neki knjigrr-ni so mi rekli, da po-sl Ji svojega vod io v Ircogriul nalašč z namenom. da uredi stalne pc let. kar se ie r:><".'! v C i'obok eni pri R-r.i#kib Top'i-ca'i Anton Ačke.-e, nesirk bakd 'n romanc ter niš prvi bolj zavestno socljalni poet. 1 ri če-četrtetolctja — d Sn. ki hi ;.> b:' laHV> šc doJrvel teT morda začel malo počivati, če hi to bilo v njegovem tinvierumentu. da so ga življenjski b.»ji izčrpa*'? tako zgodaj. da imamo v poletju žc dvrrBeto obletnico njegove «m-rti. x "Verčcvo ncsn šjco delo je w«no rlr.sti n > ("Tanki, ki jo je priredil in oprer*'«! / obsežnem uvodom vseuč. prof. dr. Iv?! >h re h ► razumel: kd->r pa jo mofr vi- jo bo vede- ceniti. Prehod ••> je <*1 t« n. kjer ro spoT-ive n?š dovk, ki se krčevito drži starelH in ho?« t«m tu.'i r-a do t'a. kjer bi jo bil m vedr-> bo^j m-nimeti vsakdo — w^lwžoncc "in po njegovi zaslugi tu-di že d r-.rj i. * V četrti f no čitali t^stavefe %. «t=fp. We-strra.tu, teti Ajtki in jabo'čn"^.u. emo se do-^ovorili, da jo prvo lepo soboto kn-enemo tja 'in pogledamo. Ro>t-rw .h:ša je danes že r««va-?n« orrm-m-a razva rnica. Bezeg m k >pr'vc prereščajo nekaj metrov temeljnega z du. Dokler ne prideš č'sto zraven, sploh ničesar ne opaziš. Majhen grm in ir.fcaj kopriv — in šc to tik pod gozd-r«n. Pa je — še pred 73. leti — d:» svojega tretjega leta tu raf l petnik Anton Aškerc. Potem je b^iV) proJ-^no. Kupila je teta Agata, a domači so nato živeli na njenem posestvu na Seno/et^b nad Rim-^>'mi Toplicami. Pred nef!e. V Run.-!:« Toplice prihaja.ro tudi le*<» vem 7.3 fkoro r>«j\-š5fi w«d neke ifubDaji^ke «rcdn,je šoic. Cri. je ves dan dn^L čas v R?Trnkih T:»p'icafi. «*a ni nihče niti ometa! Aškerca. Aškerc fr. je v-andnrle zasluži t;®* p'jc-t-ete. Vprašanje /a nas je le. k s?-:« bi rrm je v bodoče rada^rvali ma'o več Ur* dr»-.iej. Kf*cr»r mi tfpor.^ca g. msp. so si pred leti nekateri go?>odje iz Laškega. p-;.ze:krviTi. da bi na kakšen na-čtn rešili pronasti Aškerčev rojstni dom, pa brez uspeha. Sedaj nameravanekaj Mariborčani. Morda bi bilo najbolje. 3-:o bi za 20 letnico Aškerčev« "•nrti postavili letošivje poletje na Senožetih spominsko ploščo, za 80-I«tn:co njegovega rojstva 1036. pa pripra- vili na nekak način restavracijo Aškerčevega rojstnega doma. Kdor bi imel kak nasvet v tej r-meri, nai ga sporoči podpisanemu. V enem mesecu zopet obvestim javnost o vsem. Anton Oven. suplent klas. gcnnaizije v Mariboru. Joža Lovrenčič, Tiho življenje. Z rivfoa-«ni B. Jukca. Izdala Mladinska Matica v Ljubljani. strani). Knjiga vsebuje Jest legend plod ovitega pripovednika, čiflar mohka beseda rada govori srcu. Snov je vzeta iz domačega sveta in legende so poJ-ne tople d<.mač-nosti. Najobse/.nej-u :e »Legenda o UsmiPcni Materi Mariji K roparski«. Knjiga »Tiho življenje« bo piemcr.itio vplivala na mlado fantazijo. uosebno vrednost ji dajejo prav posrečene ilustracije slikarja Božidarja Jakca. Ivan Olbracht (z državljanskim i nue-nem Kamil Zeman. sin lani umnega Anton ina Zemana-Staškai, eden najmočnoj-e h preJstaviteljev sodobne češko proze, .ie dne ft decembra praznota, petdesetletnico svojesa rojstva. Olbracht je začel pisatelje vati razmeroma pozno. Tik pr<-i vojoo je izšla njesrova prva knjiga. zVrka nov-l O zlyeh saniotar-ich (O zl.h sa.morarj:li», k! jc v rahlih oblikah že nakazala vt-s razvoj kateresa je pozneje prehodil s svi»-i:m dek?m: kot umetniški oVkovalec ševnih tra?e.i:j borb sredi socijalnlh nujnosti ».veta. Po vejni se je duhovno preokren.il k revohu-'jo :arn: mu socializma in po svojih poznejših delih se je zavestno uvrst;i v fronto prok-tarske literature. 1» med povcjn;h del je. v svetu dosegel na.v večji ns-yeh njegov roman Proletafks A ima . ilas: to ni njegovo najboljše delo ia znatno zaostaja za njegovim Zamreženim zrcalom; (Zanifizovane zrc-oB-O avtcb;r>-srafskim romanom z ječe. Zanimivo jo, ris zna pic-ktarec Olbracht z mnogo vssčjo neposrt -'nostjo in z mnogo iutininejšo toploto podajat: miljeje meščanskega ž:v!;.>-nja ;n značaje meščanskih ljudi kakor pa .proletarskega človeka: kriv ca ki jo -pr-i« h tarski pisatelji po navadi delajo na m<> ščanov račun. FH. S tem, kaj fitajo na Poljskem. znanja »Savisehe Rundschau« v skem zve-.Lu. I/ pravkar objavile stike za 1. 1930. n .snema, da je v nas t-e« januar stati-tem lesu celotni nakia i'i 7/.-t a * u&o 12.274 kniig milijonov izvode v. V resnici pa porjs: knjižna produkcija ni tako visoka, ker v to številko všteti tud.i razni oklici. ler-J.-ki itd. <*;e « obdamo poljsko kraj^noi produkcijo po vsebinskih skupinah, vidimo, 17). pri če»ne.r m-sy vštete poljudno znanstvene in šolska knjige. P.->':>-ka .prevodna književnost kaio na prvem mestu angleško kulturo (InS prevodov v letu 143(1), na drugem f.raneo-k« (131). ra tretjem nemško (93), nato rusko (33). Po statist k j M. .1. Ziomeke v krakovešcem »Pr-.eglad wspčlezesny« s t;-ji v štivu povprečne:,'.a i'/'obražcnstva, ki si i>»* poso-ja kmjšgc v javnih knjižnicah, na p«-vem mesni J. \\'as«-;ermanu, na druge, m Wa.tf.aee. na tretjem Zerom-l:i. nato pa sj vste S^crkieNviez. Sinclair. Cialsvvortbv, Marezvnaki. Dumas star.. Pittigritlli, P-:;s itd. RevJnont je na 10. mestu, prvi va Tiv ID ro: ser jem. I". O^sendowski pa je 'v- petdesetem mestu, kar je nekol ko nrc-e-ncFjivo, če ir.-ažimo, da je r/razitc> fc-tj: nističen pavpovednik. ki ima vse pogoje /s* n-aiš"ršo popularnost. Znanost in gospodarska kriza. V' najve*-ve,jšem ^ezku »Nauke Polske« je fcfšlo v- č dokumentiranih Cankov o težkem ju poljske /n.m-osti zaradi gospodar-rke kvi-ze. ki nei.^.roč»no priti, ka tudi na področju di»?vi. (Hzeslavv Lapinski p še. d-.i je »i polj:-:ih luiiverzah 30 stolie nczar.edenjb* 46 ie seJen i h po prof emujih, ki so /s prekoreči/i 03. leto. najmanj KM) nov'iih si •lic pa b-i hI o treba ustanoviti da Ivi poljske visoke šale dosegle vivšino imozcniskilv Mnoge rW-ice so brez docentov in izpraznjena nw*ča bo \ bodoče težko znse.dl. ke» se -premalo ljudi posveča nehvaležna t-c;« retič.n-; gpee.arizaci ji. NekoJito obletnic v letu 1932 naa-ajas p<>/(»nn:. čeprav ne vedno /anemij v t kronist parri«ki.h »Les Nouvelles Litterairea-v, Evo neksterh: Letos bo 24 stoiet%j od uprizoritve EshilovFh »SeJcm proti Tebam* rt 2330 let^šoa Evropidove d-ame Ho!ed->-v£<(x*. L. 13.il je RabeUrs objav.1 pnn koiigo ffvnjega romana »Pantagmel«, fer« 1632. se je rodili Spin , in med tem k t je RoznbiRtrMk slik«-' svojo znamentio »Tred.:--vanje r/. anatom-:je«, je ComeHle pisal -ramdro«. a (Jalileo (ia.neler je odkril n.je Zemlje. L. 1732. se je rodil dramatik; BeaiMiMrabi3». i. 1782 so izšle Kou—inua--ve »Conifessiens«. L. 1832. je razen Goetheja in nef-mterih drugih lepos!wee\- umrl tudi vc lki naravoplovec (luvier. L. 1882. sti uimrS L*rrgfeillow. I>arwwi. Emm«. R; setfi. Garibaldi. Ciambetta. Obletnic je torej pretek: na srečo bo ro šc najmanjša nadf.ega letošnjega leta. Tako dane* čitajo klasike! Beograj-;' a >Narodna knjižnica« je posnela po t».«j:h vzorcih pri nas udomačen načrt: l/dala bo V drobnih zvezkih po 2 Din vsebino slavnih klasičnih umotvorov, n. p r. »Faus-ta«. »Tarasa Bulbe«, »Zaročencev-', »Davida Coper-f.ie-'-da«. »Notredamske cerkve v Parizu«, >lli|jaue«. »Božanske komedije« itd. Vsebino bodo priredili razni pisatelji in vešči stilisti. Založba upa. da bo občinstvo simpatično sprejelo njeno namero. Če bo r- tem dosegla da bodo posamezniki t;eg'i po celotnih spisih, ko .e seznanijo z njih vsebino, tedaj bo ta zan-Vnivi .poizkus povzdignil in poglobil književno kulturo Toda '-—-kolikom bo takle ekstrakt poffiol-noma >.a-dotstoval /a književni snobizem: »prebrali« bodo največja literarna dela. vendar pa "važen najsplošnejše vsebine ne bodo imeli od n;ih ničesar. Zakaj slej ko prej velja pravil). da č i t a j omikTri;e centri jufosJoven.skega življenja: iJsograd, Zagreb, Ljubljana.« Pisec govori simpatično o pretS!avisohe Rundschau« je tako poleg drugih, .lug-oslavije oe tičoičiih informacij ti j' še literarno pismo ■/. naslovom: »Jo©o-slaviseher BiichepHsch«. Tudi tu je ivldiju-čeno slovenska književnost, čeprav brez nje ne bi s-mele biti jugort!mfensk« »kn.ji-| žne mize«; žal, da se mnoga informatorji zadovoljujejo / eru«transkira tolmačem jem po:ma »jugoslovanski«, ki ga zmotno istovetijo s »srbohrvaški«. — V »L' Eurcpe (lent.rale« je pričel Ravmond Warnier objavljati svoje informativne članke o nekaterih eodobmih pisateljih iz Dalmacije. Prvi članek pod zaglavjem »Quarque« čerivain dallmates« po zgoščenem uvodu o da'ln»at n-ski fenjiževnavti v preteklosti seznanja či-tatelja z Dinkoni Šini u novi čem. Ob desetletnici sarajevskega gledališča je izda.' njegov večletni dramaturg, znani d rama t'k in pripovednik Borivoje Jevtič ■snis» IDeset god i na sarajevtkog pozorišrta«. C L Jevtič je soli-d-en poznavalec gledališča in vseh njegovih problemov, posebej pa še dobro pozna razve j sarajevskega gle 'ali-šča. Kot strokovnjak in posebej kot avtor fino kulti vi ranega oktisa je snov obdcM vešče in interesantno za vealko£ar, ki ga zanimajo naša gl<»!ol'Aska vprašanja. Jevii-čeva knjiga ni samo moaagrniši^ o eara- jevskem gledališču. m-arveč m;mogrede tudi tehten donesek k štindiiiju o ceVnem »n-gepiloverrkem gledališkem ž vijenju — študiji. ki jo močno nogrešamo. Vsekakor ;e knjiga »Deset godina sarajevskog pozori-šta« v čast ne samo g. Jevtiču, marveč tudi sarajevskemu gledališču in pose o« j še »Grupi sarajevskih književnika«, ki je to knjigo sprejela med svoje edicije. Ilustracije ?o v tekstu in na posebnih pni log ah. Ali bomo •/a 40 letnico slovenskega gledališča v Ljubljani dobili tako užitno knjigo kot jo je sn:t-a'l Borivoje Jevtič ob 10 letnici sarajevskega teatra?! Nazor prevaja Heineja. V kratkem bo izšel v Zagrebu večji i/bor Hcinejevih pesmi v prevodu pesnika VLadimirja Nazora. Nekoliko teh prepesnitev je izšlo v rev ijah, n. pr. a' januarskem zvezku »Hrvaitske Revije«, kjer sta natisnjena tud.i znamenita »Dva grenadirja«. Prevodi so prav sočni. \'.«ekako je Nazor najbolj poiklican, da prevede v srbohrvaščino izbor i7. tega klasika evronske lirike, zato vsi književni kro-g z velikim zanimanjem pričakujejo njegovega Heineja. O Jakovu Gotovcu, avtor ju opere - Mora na«. ki so jo pravkar za Brnom in Zagrebom uprizorili tudi v Beogradu, je priobčila revija »Misao« v decemben-kem zvezku dokaj oster članek iz peresa znanega muzilia Aintuna Dohroniča. Pisec sodi. da ie Gotova c nepravilno na glasu kot nacionalni skladatelj in da njegova >ko. Dobro nič tudi napada obnavljanje Zajčeve trada.čje v zagrebškem glasbenem življenju, ,-i je naperjeno zoper lini.o nacionalne muzike. kakor sta jo za.če'a Lisi-nski in Mokranjac in katero o/načnje »ideal, da f« posebne glasbene odlike naše rai-e, vtelešene v na-š:h ljudskih popevkah, spravijo preko čiste individualne tvorbe v sklad z evropskimi nazori o glasbi in združijo s sodobno tehniko glasbenega stvar jam ja.« Za stoletnico Goethejeve »mrti bo izšla nova izdaja Goethejev i h zbranih sp.sov v .30 knjigah. Prvih pet knjig izide že letos, ostale pa v naslednjih letih. Značilno je. da bodo r.afisnjene z novim tipom črk. ki se bo imenoval »Goethejeva intemacijona!-ka«. — Jubilejne čdavnosti se bodo vršile v Frankfurtu med 22. marcem in 28. avgustom. Za tc mesece je že napovedan obsežen program. V tem času se bo !o sestali v Frankfurtu razni litra mi kongresi: od 12. do 14. maja bo tudi zasedba umetnostna in literarna komisija Društva narodov, ki šteje med svoje člane mnoge vodilne književnike sedanjosti. Zanimiv bo vseučiliški teden ob koncu junija. Vse vseučilifke kor-poracije v Nemčiji bodo tu osvetlile svoje nekdanje in 6edan>je odnose do Goetheja in n jegovega dela. Med 21. in 24. ju&iem bodo v Frankfurtu koncerti velikih pevskih zborov iz cele Nemčije. Program cbsega pretežne skladbe z Goethejevim besedilom. Višek bodo Goethejeve proslave dosegle v druci polovici avgusta. Takrat bodo v gledališčih dajali v«a pesnikova dramatska dela. Program obsega še koncerte, razstave. predavanja in druge točke. Položaj nemške knjige v novem leta. Ferdinand Schuiz jc v ^ototeciie Zeitamg« 7. doe 3. t. m. napisal zanimiv članek o knjigi in knjigotrštvu v minu'em letu. Naf-vaanejšj pojavi na nemškem knjižnem trgu so: 1. Znižanje cen, ki se je začelo ■/ rove naredbo o splošnem znižanju cen. Naredba jc bila izdana 8. decembra in jc f'abo vlivala na božični knjižni trg, vendar se ji jo večina založrrštev žc začele prilagojevati; tako «e bodo torej cene v lan-fvih katalo-(giih za 10 odst. znižale. 2. Zc*!o se arijo cenene ljudske izdaje po 2,85 M. Žc spomladi lanskega leta jc bilo 800 takih izdaj; sedaj jih je sigurno že čez 1000. Književne novitete prihajajo na trg že cenejše nego so bile prejšnja leta. Mnogi založniki so žc v prvi polov ici lanskega leta pocenili nekatera starejša izdanja. 3. Zanimanje za knjige o vojni je tnočno padlo. Še vedno pa čitatelje živo zanimajo socialni problemi. tudi če se obravnavajo v leposlovni obliki, še 1. 1930. je bilo opaziti kaj malo interesa za politično literaturo. V teku lanskega leta se je povpraševanje po knjigah te vrste in zlasti po gospodiareko-p»Etičnih spisih močno dvignilo. Posili no so šle knjige o narodnem socializmu, o komudlizmu, o Rusiji in Franciji, o krizi kapitalizma. Izreden uspeh zaznamujeta dva, za čas in njegovo ozračje značilna filozofska spisa: Spenigier, »Der Mensch und die Teebnik« in Jaspers, »Die geistige Situation der Zeit« (glej »Jutro« z dne 3. L m.). Največji knjižni i*=»peh na nemš^kem trg-i pa je brez dvoma Knaurjev konverzaoLjsici leksikon po 2,85 M. Jubileji velikih osebnosti so ugodno vplivali na prodajo njih spiHov ali študij o njih; le Heglova »taletnaca se na knjižnem trgu ni čutila. ' ŠAH Urejuje dr. MIlan Vidmar Novo leto menda vendarle ne bo tako slabo za šah kakor smo mislili. Vsaj začetki in prvi osnutki dajejo dobre nade. Ne mislim pri tem na vsakoletni božični turnir v Hastinsu, ki se vleče vedno v novo leto. Važnejše prireditve so pred nami. Svetovnoziiani hotel Panhans na Sem-nieringu se tudi letos ni izneveril šahu. Lani je v januarju priredil dvoboj Sultan -Khana proti Tartakowerju, ki je prinesel presenetljivo zmago Indiičevo. Letos nam bo dal težjo borbo. Bogoljubov in Spielmann se bosta 15. januarja spopadla. Igrala bosta 10 partij. Vsi smo prepričani, da ie Bogoljubov močnejši. Pa saj smo tudi lani zaupali Tar-takower;u — in doživeli razočaranje. Prav lahko se primeri, da bo zmagal Spielmann. Pred šestimi leti je na Semmeringu odnesel prvo nagrado v velikem mednarodnem turnirju, pred Aljeliinom, Vidmarjem. Njein-covičem, Retiiem in Tartakovverjem. Februar nam bo. po zadnjih poročilih, da! mojsterski turu:r na Angleškem. Ne bo velik, tudi ne prav prvovrsten. Toda f> kontinentalnih mojstrov bo vendarle povabljeni'!. da se kosajo s šestimi angleškimi mojstri. Večja bo tedaj ta prireditev od pravkar v Hastingsfi končane. Že zato smo radovedni na novi angleški turnir, ker se ga bo udeležil svetovni mojster M. A. Aljehin. Menda ie turnirju na \;ubo nekoliko odloži! svojo pot okoli sveta. Krenil bo šele no turniriu na vzhod in prispe! bo v juliju v Los Angeies. Šahovsko olimpijado so namreč letos prevzeli Američani in Aljehin bo pač preko A/ ;e r>r>romal v areno. Kot praktični ljudje hočejo Američani najeti cel parnik za evronske udeležence. Poseben vlak jih bo iz \"ewyorka prepeljal v Los AngeVis. Kaj hočete- prav za prav več? Šah živi in se razvMa. Kljub svetovni krizi. Res je, da naš b'ejski furnir ne bo tako kmalu do-h:! tekmeca. Turnirji v velikem stilu so redki/Menda tudi zato. ker se šahisti ne z; rrmaio več za največjega mojstra. Vsi vedo, da je A';e!i:n tudi brez turnirja prvi. In naš domači šah? Sni. Save/, je mrtev. Preveč smo priredi'! brez saveza, da bi mogel savez postaviti se. Nekaj ni v redu. Vsi prav zn prav vemo kaj. samo nihče se nc zgane. Za naš šah bo novo leto najbrž nusto in prazno. Živeli bomo od tujine, noči 'va'1 bomo pr> 'epem letu 193-1. in čakali ra bo':še čase. Saj bo tudi enkrat prišlo novo /Hitenje v naš Šahovski savez. v naše šahovske kroge. Toda kdaj? * Po blejskem turnirju je mladi Stoltz poskus:! doma, na Švedskem, napraviti red. Izzval je prvaka Stahlberga. Dvoboj je k mčal z rezultatom 3:3. Stahlberg ostane tedaj švedski prvak. Mislim, da je Stoltz močnejši igralec. To b' b;i tudi v dvoboju pokazal, da ni v zad-nj; partiji riskiral preveč in po nepotrebnem. Ta odločilna partija je tako zanimiva, da jo rad danes prinašam Beli: (i. Stahlberg 1. 62—d4 2. c?—c4 3. Sbl—c3 4. Sgl—f3 To zanimivo potezo je pred tremi deset-T e t ; i Schlecliter prvi igral v manjšem ko-pe:;hagenskem turnirju. Na praški olimpija-d: io ie Oriinfeld zopet oživel Poteza ni istovetna s Tarraschevo. Računa namreč z varijanto: 5 o.4Xd5 ^f6Xd5! 6. e2—e4, Sd5Xc3. 7. b2Xc3 c5Xd4, 8. c3> d4, Lf8—b4 + , ki je dobra. V Pragi je bila večkrat na programu. 5. Lcl—g5 , coXd4 G. Sf3Xd4 " cG—e5 Nesolidno! Stoltz je vendar potreboval samo remis. Cemu take riskantne poteze. Dobro je bilo LiS—e7. Črni bi imel potem čvrsto pozicijo. 7. Sd4-b5 d5—d4 8. Dd1—a41 --- Na 8. Lg5Xf6. g7Xf6, 9. Sc3- d5, ?bS— nfi, 10. Ddl—a4 bi sledilo preprosto 10. — LcS—d7. Napačno bi bilo 8. S zaradi 8. —--SfbXd5! 9. Lg5Xd8, LfS —b4+ in črni dobi dobro igro. 8 ._______LcS—d 7 Črni ne sme vzeti rgure: 8.---- d4 X c3? 9. Sb5—c7+ KeS— e7. 10. Sc7— Kc7—e6, 11. g2—g3! c3Xb?. 12. Tal — dl. 9. Sc3-d5 Sb8-a6 1(t. g?_n-3 - -- - P>clj hoče na h3 napadati z lovcem. Črni: G. Stoltz d7—d5 c7—e6 Sg8—i6 c7—c5 10 .______Ta8—c8? To je principijalna pogreška. Prvo je osvoboditev figur, drugo protiakciia. Torej ie Lt8—e7 prava poteza. 11. Lg5Xi6 12. Lfl—h31! --- Grozi seveda 13. Lh3Xd7+ Dd8Xd7, 14. Sd5X(6+. Ce vzame črni lovca, mu ikakač b5 na c7 da takoj mat. 12 .______LfS—e/? Prepozno! Edina poteza je bila še Sa6— c5. Črni izgubi potem kmeta, toda katastrofo si prihrani. 13. Lh3Xd7 Dd8Xd7 14. Sb5—d6+! Ke8—d8 Žalostno, toda potrebno! Kd8—c8 K&SXd7 TcSXh8 Kd7Xe7 15. Sd6Xf7+ 16. Da4Xd7+ Začetek cksekucije. 16.--- 17. Sf7XliS IS. Sd5Xe7 19. 0—0 --- Beli ima kvaliteto in kmeta. Ta premoč jamči za zmago. Črni nima prav nobene šanse za rešitev. Nadaljnji boj ni zato več zanimiv. Končal ie z zmago belega tabora in s te-m z zmago, čeprav skromno. Stalil-bergovo v dvoboju za prvenstvo na Švedskem. Prvak, ki se ubrani izzivača z neodločenim rezultatom, obdrži naslov. ms. Več discipline na cesti! Kar jc drugod možno in v veljavi, zakaj ne bi bilo pri nas? Ljubljana sacer ni Pariz in stroga disci plina na cesti zaenkrat še ni neobhodno potrebna po vseh mestnih ulicah, toda promet se stalno dviga in nevarnost za vsakogar. ki mora na cesto, je vedno večja. V preteklem letu smo imeli na raznah točkah tcžic in lažje prometne nezgode k, Ki jih morda snloh nc bilo ali pa bi bde potekle bre/ katastrofalnih posledic, ee bi bili vozači in pešci bolj previdni in bi r.enote --krbeli za medsebojno varnost. lakr» pa so zdaj vozači zdaj zopet pesei opuščali najnavadneiše varnostne mere in konec je bil v nesreči. Ker so pešci pri vseh tajnih p,ri'iikah v pretežni večini, so seveda v prvem navalu ogorčenja krivi vsega z.a na cestah samo vozači motornih vozil. Stvar jc seveda običaino zelo drugačna in če-sto so ravno pešci oni, ki zaltnve nesrečo nato pa še naknadno zatrjujejo, ua mora z.a varnost prometa skrbeti sa.no vozač Pešec pa bi smel po njihovem hoditi in postopati po cestah po mili volji in skoraj brez glave. Zato ni odveč, ce v naslednjem navedemo neka i nasvetov, ki so .lih po dolgih skušnjah dali vozači motorr/h vozil z namenom, da posvarijo pešce pred najbolj udomačenimi prestopki na cesti m pcaic,<*aio obenem sebi za varnejše in vaob-neiše prevažanje po mestih. Vsak pešec se mora zavedati, da cesta ni zbirališče za znance ali igrali šče za nvadi-no Mnorto je ljudi, posebno mladih, ki >m menda najbolj ugaja, če lahko prav počasi premerijo cesto s te strani la drugo. Ce se Učim pripeti nesreča, je navadno v*ega kriv vozač. Ko opaža j o nevarnost, se običajno izgube; pri ženskah je reakcij prepočasna in prav rade zaidejo pod kolesa. Kar ustvarimo si sliko dveh žensk ki gresta s te strani na drugo stran ceste! V živahnem razgovoru stopita obe naenkrat s hodnika — cesto tako naglo, da se na ti prej nista prepričali, če je cesta prosta. Avto-m ob i list, ki ne bi rad brez povoda zmanjševal hitrosti, da signal: obe postavi se naenkrat prestrašeni ozreta na avto, ki se je drzni' voziti po cesti in celo v smeri proti njima. Nato ostaneta kot pribiti na mestu. Vozač jih hoče sedaj v teku obkrožit:: v tem trenutku pa začne prva z 99 odst. verjetnostjo teči na drugo stran ceste. Za _ zavili e vozač v desno smer. kar pa spravi iz ravnotežja drugo še bolj prestrašeno, ki jo ubere nazaj na hodnik. Če viida, da avtomobilu ne bo mogila uiti, se vda in odide oooasnih korakov za pogumne j so tova-rišico. kii opazuje ves prizor z varnega hodnika. Običajno pa ee vse to vendar ne odigra dovolj hitro n'.n vozač mora zavroti! Prvič o takih dogodkih ostane miren, drugič se razburja, tretji« pa zmerja gtesno. Tretja metoda rodi navadno zelo eflabe sadove. Prizadeti pešoi so seveda nedolžni in celo ogorčeni ter često še očitajo vozaču, da jih je spravil v zadrego, njihovo življenje pa na nitiko. Neizogibna je nesreča tudi tedaj, če hoče pešec prekoračiti cesto za stoječim tramvajskim vozom ali naloženim vozem s konico vprego in se prej ne ,prepriča, da je cesta prazna. Če tega ne stori, je cesta zani nepregledna in marsikdo je tako nepremišljenost že plačal zelo drago, če je za vozilom pridrvel avto ali drug tramvajski voz. Mnogo nesreč gre dalje na račun onih, ki stopajo s hodnika na cesto, ne da bi prej pogledali na desno in ievo. Če vozj avto ali "motorno kolo samo 6 hitrostjo 25 kilometrov na uro, je nemogoče, da bi 6e pravočasno ustavi'o če stopi nekdo dober meter prej pred kolesa. Če ima kdo kljub prepovedi slabo navado, da skače s tramvaja, ne da bi pogledal, kaj je na cesti, spravlja s tem v nevarnost ne samo lastne ko.sti, temveč tudi vsako vozilo, ki je v bliiižkii. Vozač mora v zadnjem hipu »krenila vozilo na desno ali levo. pri čemer se rado dogaiia, da trči nb svetilko, drevo ali celo hišo, če mu je sreča mila, da ne zavozi kar v gručo ljudi. Prav tako usodni za vozača in n ič man j nedisciplinirani so na cesti kolesarji. Posebno strastno jc pri njih udomačena navada. da vozijo v parih ali celo po trije v vrsti ter se pri tem po možnosti držijo za ramena. Taki skupini ne pomaga nobeno trebentanje; uspeh je morda le. da se nekoliko tesneje stir.nojo in nato vozijo dalje še bolj nesigurni kot prej. Seveda ne pride Rifcomur na' misel, da bi ostal ".adaj in se prilagodil splošnemu prometnemu redu. da **re v isti smeri vozilNe gre več, Tomažin. Tvoj lemež je dosluž-il. Za novim boš moral gledati.« >Sam sem že mislil« je odgovoril Tomažin, toda ne prodajo nikjer več samega le-meža. Tovarne delajo le granate, bajonete in čelade.« VK novi plugov i giavi pa dobiš še vedno po dva lemeža« je pripomnil kovač. -Zaradi lemeža vendar ne bom kupoval novega pluga in zaradi enega samega zoba ne ceie brane!« se je zavzel Tomažin!« --Nekoga moraš pač dobiti, ki bi kupil plugovo glavo in ga naprositi, da ti odstopi drugI (?) lemež. Ti ga boš že našel!« je dejal Petrae in porinil Tomaži,nu nazaj zlizani lemež iin krepko pognal meh, da se je vsul snop isker (iz vagenca. Takoj drugi da.n se je napotil Tomažin na vse zgodaj od doma., čez dobro uro je stal pred Mabjonovim hlevom in voščil >dobro jutro!« gospodinji, ki je nesla zvrhano spenjeni žehtar mleka iz hleva. :Kaj pa je tebe prineslo tako zgodaj k ») Dvojni plug za hribovite njive. Pristopale k Vodnikovi družbi Ali ste torej znoreli, da zahtevate povišanje plače. Dobri človek, to je vendar nezmisel! Kar pojdite na praško borzo! Na trgu je sila mnogo vrednosti, povpraševanje je veliko, toda kaj vse to pomaga, če pa akcije izkazujejo strašno poslabšanje! Niti ena ni trdna! \k-cije Kreditne banke, ki sem jih bil fp.i kupil po 760, so padle na 750.75. Kaj pravite k temu? Ali še zahtevate D.v/i-šek, stari mož? Ali še vztrajate na sv> jl zahtevi zdaj, ko švicarska vlada ne najde nikjer posojila v znesku dveh milijonov. ki jih rabi za obrok? Da. s'a*'i mož! Mesečni izkazi o denarnem prometu so zelo nevšečni, letošnja bilanca me bo spravila v norišnico. Rumuni.ia, Turčija. Bolgarija in Grčija, nobena si ne more niti groša iznosoditi, vi pa zahtevate. na i vam povišam plačo. Španija. Portugalska in Italija ne morejo nikjer dobiti posojila. Bančni institut Francais-Freres v Lvonu ie zaradi maroške ekspedicije izgubil 150 milijonov, vi pa pridete mirno po 20 kron. Cloveče. ali veste, da govorijo o fuziji rosiških premogovnikov s Friedricho-vimi obrati in ali veste, da Domeni nakup ddežev tvornice »Maria-Ana« zmanišanje .le+nega prometa za dvaiset tisoč kron? N.ikjer se špekulacije ne posrečijo. Kupite akcije podolske cemei» nam Tomažin?« se je radostno zavzeia Ma- tjonka. . . >Malo sem prišel pogledat, kako Kaj rinete v teh hudih časih k, ji je segel Tomažin v .roko. Peljala ga je v hišo. kjer so ga spoštljivo sprejeli otroci, ko jim je mati rekla: >To je naš dobrotnik-c. Lepo mu je postregla z vročim čajem. Ko sta ogledovala gospodarstvo je nolo-žil Tomažin svojo zdravo nogo na hribovskega mnjasca. ki je rjavel ves zakrpan pod pajato: >Star je že«. >Pa neroden, nerodein, da se ga Bog usmili? je pripregla gospodinja. "Težava je s takim orodjem v naših bregih.« »Prav imaš! tudi jaz sem se dolga leta pekiil s takim plugom z dolgo desko. Ko sem odrezal brazdo, je ležala kakor neskončna riba vzdolž njive, če bi jo bil prijel na enem koncu, bi jo kar celo pretegnil Potem pa drgajsaj brez konca po brazdah z brano, da naposled za-vlečeš za silo zrnje v te kolobite. že več let imam sedaj nove vrste plug s kratko desko. Da bi videla kako orje. Kakor da orješ po vodi in je za teboj kakor po gredi. Kar s prsti bi lahko zagrebel seme! Delo speši ž njim, da je veselje!« ji je navdušeno pravil Tomažin. Kaikor odrešenika ga je poslušala Matjon-ka in s skrbijo pristavila: >Pa je drag??: >Kaj bo drag! za desetak že dobiš plugovo glavo, gredelj in kovač pa tudi ne bosta znesla nad petak-, je hitel Tomažin. ^Petnajst goldinarjev praviš? še jutri ga kupim. Dvajset jih dobim na rajnim možem. Kratek bo res ves mesec za nas vse en petak. Toda. ne bom se več mučila s to staro pošastjo!« je odločila vsa srečna Matjonka. s-Opravek imam tudii jaiz jutri v mestu-" je pristavil Tomažin, ko sta šla narazen, *pa stopim s teboj, da te ne opeharijo.« >Predober si Tomažin! se je zahvaljevala vdova. »Nikoli ti ne bom mogla po-piačati tvoje dobrote.« >Beži, beži Matjonka*- je zamahnil Tomažin z roko. Torej jutri prideva skupaj v gostilni >Pri raci« in se poslovil. Drugi dan sta res izbrala v trgovini Pri jekleni verigi moderno plugovo glavo. >Pa kar dva lemeža sta poleg, saj še enega ne bom zdelala v naši iloviki deset let« je opomnila Matjonka, ki se ji je zdelo škoda detnarja za lemež, ki ga ona morda res ne bo nikoli rabila. ^Ga pa meni prepusti!« je navidez ustrežljivo pripomnil Tomaž.in. >Jaz ga bom že kajkaiko uporabil: >Na večne čase ti bom hvaležna za tvoje dobrote Tomažin. če moreš ga vzemi, meni je tako za nič!« mu je z veseljem prepustila odvisni lemež. Izpila sta ga še liter jPri raci« na dobro kupčijo in se ločila. Tomažin se je odpeljal zadovoljen Bog daj Matjonka! Uboga si, ku si zgubila v enem mesecu moža ln pamet.. i Ne ugan jaj burk Petrač, ko vidiš, da sem tako nesrečna!« je napol jezmo napol proseča zavrnila vdova kovača, >Si ml okoval piug?« Okova* sem ga. ker som mislil, da sta se fanta zmotila v imenih. Da sem vedel, da je res zate, ne bi ga bil. ' VKaj nisem točna plačnica?« je zbodlo vdovo. •-Nič ne rečem! Toda povej mi prosim, kdo ti je svetoval tak plug za tvoj hribovski ilovnati grunt? še ene brazde ne potegneš ž njim, ker je narejen le za rahlo dol in siv o zemljo.« je pojasnjeval kovač. Neverjetno je gledala Matjonka kovača Ln ji je kar samo ušlo: >Kdo? Moj edini dobrotnik Tomažin«. Kovač se je najprej zasmojai. potem pa je zaklel. Hudiča! Da si je izbrat prav naj-bednejšo vdovo za svojo žrtev. In je r a 7,1 o žil strmeči vdovi: >Veš, nikjer ni mog^l dobiti lemeža za svoj plug je pa tebe na-petnajstil, da si kupila plužno glavo. >Jeli da si mu ti dala drugi lemež. Molče je prikimala Matjonka in so jo poli, ie solze ... Matjonka je orala vso pomlad spet s starim mrjascem. novi plug ji je kovač spravil v d-enar. Popustiti je morala za cel goldinar. Sam sem oral s tem nesrečnim plugom in je prav lepo tekel v naši mehki naplavini. Kdo bi rad Imel ves letnik „Mladega Jutra" v obliki knjige? Pogosto nas vpražnjejo, ali ne bi mogli oddati tej in tej knjižnici ali zasebniku »vseh letošnjih številk »Mladega Jutra«, da »i jih da vezati v obliko knjige«. Takim željam doslej nismo mogli ustreči, ker »Mlado Jutro« ne izhaja zase .ampak v okviru redne nedeljske številke, tako da je največkrat t njo vred razprodano. Vendar smo pa radi pripravljeni ostreči zahtevam po kompletnih letnikih »Mladega Jutra« in prirediti ponatis na boljšem papirju če se oglasi zanj DOVOLJ NAROČNIKOV. Zato prosimo vse ŠOLSKE in drug« KNJIŽNICE ter vse zasebnike, bi bi radi imeli letošnji letnik „MLADEGA JUTKA" v obliki knji^ naj nam sporoče najkasneje do 15. JANUARJA in obenem navedejo, koliko izvodov bi potrebovali. Kompletni letniki »Mladega Jutra« bodo mladini zmerom dobro došlo berilo in odrasli bodo o praznikih in gadovih tem rajši segali po njih, k< r bodo z njimi napravili veliko veselja za razmeroma majhen . mar. v tak goreč premogovnik? Ali veste, da ie na Uralu potres uničil vsa žvep-lena polja, da so oldenburške petdeset-dolarske srečke padle za 50 odstotkov, da je solnograška železnica in malože-lezniška družba napovedala konkurz? Vi tega prav gotovo ne veste, sicer nc bi zahtevali od mene 20 kron mesečnega poviška...« Finančnik Prohazka je potresel nepremično sedečega Širno in Širna je s svojimi ledeno mrzlimi udi padel s stola na tla. Spričo te finančne bede mu je počilo srce. (B. Z.) Japonski cesar nadzoruje svoje čete Japonski cesar Hirohito na pregledu svojih čet pred odhodom na mandžursko bojišče Iz početkov moderne kemije Floglstonska teorija, njene zasluge In nevarnosti za razvoj kemične znanosti« — Lavoisier, oče moderne kemije V času, ko je fizika dosegala kot resna znanost že triumfe in je nje dolgi razvoj kronala Nevvtonova gravitacijska teorija, je tičala njena posestrima, kemija, še v otroških čeveljčkih. Sicer je bila že premagala miselni svet svoje prednice alkimije, a šele v drugi polovici 17. st. so pričeli kemiki reševati njene prave naloge: raziskovati sestavo snovi, razčlenjati snov in iz njenih sestavin graditi nove snovi. V najtesnejši zvezi z rojstvom znanstvene kemije je bilo proučevanje procesov zgorenja, in sicer tudi učinkov, ki jih imata ogenj in vročina na kovine. Bakrena pločevina, ki jo segrevamo na azbestna plošči, postane najprvo rdeče rjava, potem temnejša, končno črna; železna šipa, ki jo zažgemo z žarečo iglo, se spremeni v mori ročrno maso itd. itd. Vse te procese zgorevanja so smatrali nekoč za procese po-apnjenja. Da se kovine razen »plemenitih« na podoben način spreminjajo tudi na Ameriška zračna demonstracija proti Japoncem Najnovejše napredovanje Japoncev t Mandžuriji je še bolj poostrilo že itak napete razmere med Zedinjenimi državami in Japonsko. Zato je ameriško vojno poveljstvo odredilo, da ima nemudoma odleteti 300 ameriških letal na Havajske otoke. Letala bo spremljalo tudi večje število vojnih ladij. Na sliki vidimo krdelo ameriških letal v zraku zraku, da zarjavijo, spatinirajo itd., je bilo že takrat znano in profesor kemije ln medicine na vseučilišču v Halleju Georg Ernst Stahl (1660—1734) je bil za te pojave postavil že na videz prav sprejemljivo teorijo: trdil je namreč, da je zgorevanje neka vrsta kemičnega razstavljanja, iz različnih snovi uhaja skupna sestavina po imenu »flogiston« (gorilna snov) in od njene množine zavisi stopnja gorilnosti posameznih snovi. Po flogiston-ski teoriji so bile vse kovine kemične spojine, kovinska »apna« (n. pr. rja) pa prvine. Za tiste čase je takšna teorija povsem zadostovala in je tudi mnogo pojasnila, predvsem je njena zasluga, da je odkrila bistveno enakost cele vrste kemičnih dogajanj, kakor gorenja, poa/pnjenja, rjavenja itd. Seveda so se učenjaki tudi mnogo trudili, da bi odkrili to skrivnostno snov »flogistonc, ki je povzročala takšne pojave. A teorija je marala pasti, ko Je z velikim francoskim kemikom Lavoisieram (1743—1794) napočila doba, v kateri je začela tehtnica v kemiji igrati odločilno vlogo. Z natančnim tehtanjem je Lavoisier dokazal, da je flogistonska teorija nevzdržna, kajti če bi bila pravilna, bi morali biti produkti zgorevanja zaradi uhajanja flogistona lažji od početnih snovi, dejansko so pa bili težji. Iz tega je Lavoisier sledil, da pri zgorevanju snovem ne uhaja nobena sestavna, temveč da se Jim nasprotno neka snov primeša. Katera snov? Refitter tega vprašanja so mu dala ve-Kka odkritja njegovih sodobnikov Scheele-ja, Priestleya in Cavendisha, ki so bili eksperimentalno določili tri važne plinaste prvine, poznejši kisik, dušik in vodik. Za Lavorisierovo teorijo je prihajal v poštev najbolj po Priestleyu odkriti plin, ki je aek> pospeševal gorenje. Ta »goreči* ali »življenjski zrak«, ki ga je Priestley kot vnet pristaš flogistanske teorije smatral sam za deflogistiran zrak, je proglasil Lavoisier za tisto prvinsko sestavino zraka, ki se pri zgorevanju združi z zgoreva jočirni snovmd. Nova natančna tehtanja so pokazala, da je narastek teže zgorevajoč ih snovi enak zmanjšanju zračne teže; če so snovi zgorevale v hermetično zaprtem zračnem prostoru (posodi), pa se naravno ni dalo ugotoviti naraščanje niti zmanjšanje teže, ker je prirastek na eni strani paralizi ralo zmanjšanje na drugi. Lavoiaierova domneva je torej postala eksperimentalno podprt zakon. Seveda pa se je Lavoisier malo zmotil, ko je po Priestleyu odkrito prvino imenoval »kisik«, ker je menil, da je neofahodno potrebna tudi pri sestavi kislin, a to na njegovi teoriji sami ničesar ne spreminja. Ta teorija je uveljavila ponovno elementarni značaj kovin, ogljika, žvepla in mnogih drugih snovi, ki so jih flogistonci proglasili za spojine, postavila je kemijo z zmotne spet na pravo podlago ter ji omogočila nadaljnji nezaslišani razvoj in če bi ne bil Lavoisier ničesar drugega storil, bi že to zadostovalo, da ostane njegovo ime zapisano z zlatimi črkami v zgodovini največjih človeških dejanj. Pravkar je izšla nova številka ilustrovane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET« z naslednjo vsebino: ČUDOVITA SNOV: VODA PETELIN (Vsevolod Ivanov) ŽERJAVI (Ana Lunemann — lesorez) ZIMSKO JUTRO (slika) TEZA MOŽGANOV IN DUŠEVNOST OD ČAJNEGA GRMA DO ČAJANKE (s slikami) ZAKAJ BI NE ŽIVELI V PERZIJI (s slikami) KAPITAL IN DELO (I. Lah) I. KOŠTIAL: BRUS KNJIŽNE SLOVENŠČINE JUNAKI MORSKIH GLOBIN (slike) SREČNI OTOK (Pierre De La Ba-tut — z ilustracijami Fr. škodlarja) NA BREGOVIH IN V PRISTANIŠČIH BRAZILIJE (s slikami) DAMA S KAMELI JAMI (s slikami) ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO (Gizda-vi poštni ravnatelj, žalostna znamenitost) O SONČNIH KOPELIH POZIMI IZ FILMA j-BELA OPOJNOST« (slika) GOROVJE POZIMI (Theo Lechner slikcL) TRI MINUTE POTOVANJA (Va-letta, mesto malteških vitezov — s slikami) ANEKDOTE KONEC AMERIŠKEGA OBOROŽEVANJA ŽENSK KOČIJAŽI NA ŽELEZNICI OBVEZNA VOJAŠKA SLUŽBA HUMOR »ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko in stane polletno (zaključena knjiga) Din 40.—, mesečno Din 8.—. Posamezne številke Din 2. po vseh trafikah. — Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Smrt ameriškega admirala Admiral VVinslow, je umrl, star 76 let. Posebno se je odlikoval v špansko ameriški vojni. Pozneje je bil poveljnik ameriške pacifične vojne morna- rice Samo fprdje hi opice imajo plešo Ameriški antropolog Cerrix S. Miller mlajši, član Smithonianskega instituta, objavlja v listih svoje dognanje, da imajo plešo samo ljudje in opice. To in pa dejstvo, da imajo poleg ljudi edino še opice v starosti sive lase, potrjuje sodbo, da sta si človeški in opičji rod v najbližjem sorodstvu. Ameriška počastitev Goetheja Francosko nemški zračni promet V okviru posvetovanj francosko nemškega gospodarskega odbora se vrše v Berlinu pogajanja za sodelovanje v zračnem prometu, predvsem v Južno Ameriko. (Od leve proti desni:) Leaure (Francija), Raoul Dautrv (Francija), dr. Eckener. (Stoje od leve proti desni:) kap. Lehmann, svetnik Fisch, direktor VVronskv, dr. Weigelt, direktor Milch, Girette (Francija), H. Winterfeld. Čemu kihamo in zakaj kašljamo V zamotanem mehanizmu našega telesa se odigravajo po naši volji ali proti naši volji neprestano razni dogodki, ki jih smatramo za samo ob sebi umevne, dasi le malokateri lajik ve, čemu so potrebni. Čemu n. pr. kihamo ? če opazujemo v temni sobi sončen žarek, vidimo v njem milijarde in milijarde prašnih delcev, ki jih neprestano vdihavamo. Ti delci bi sčasoma napolnili vse naše telo in nas zadušili, da si narava ne pomaga na umen način s tem, da jih v organih, ki rabijo dihanju, n. pr. v nosu, lovi s sistemom dlak. Najbolj grobo delo opravljajo v tem pogledu baš dlake v nosu, na katerih obvi-sijo prašni delcL Poleg teh dlak pa so v nosu, v grlu in sapniku milijoni mikroskopsko majhnih dlačic, ki so v neprestanem gibanju, s katerim spravljajo vdiha-ne prašne delce iz organizma. Pri tem delu jim pomagajo še neke stanice. ki izločujejo sluzasto snov, s katero ovijajo neza- željene vdirače. Tretji pomočnik v tem čistilnem delu so pljuča. Kadar pride trenutek, ko je vse pripravljeno, da se v dihalih nabrana nesnaga, vrže skozi vrata, se pljuča s krčevitim gibom napolnijo z zrakom in ga takoj nato sunkoma spustijo skozi nos ali usta, kjer se je pač nabrala onesnažena sluza, V prvem primeru kihnemo, v drugem zakaš-ljamo. Kakšna sila je v tem sunkovitem zračnem toku. si lahko predstavimo, če zvemo, da brzi zrak pri navadnem dihanju z brzino poltretjega metra na sekundo, pri zakašljanju pa z brzino do 100 m na sekundo. Kihanje je od naše volje neodvisno in ga. ne moremo umetno proizvajati, kakor ga ne moremo potlačiti Kašljanje je deloma lahko prostovoljno, neprostovoljno kašljanje pa je skrajno težko zadržati. Umetno nadomestilo, samo šibkejše, sta za kihanje in kašljanje, vseka vanje in hrkanje. Žrtev plamenov in morja Ameriški pamik »Segovia«, ki je bil Bele 21. decembra 1931 izročen prometu in je veljal 150 milijonov Din, je nenadoma zgorel v pristanišču New port News (Vir-ginia). Kar j« ostalo plamenom, je pogoltnilo morje Kinematografi v Rusiji Lani so napravili v Rusiji 250 filmskih trakov, letos se bo produkcija v tej panogi še bolj povečala. Od 250 lani izdelanih filmov jih je 100, ki imajo značaj kulturnih filmov ter obravnavajo vprašanja tehnike in slične snovi. Da si Rusija pomaga s filmi spričo velikega pomanjkanja učiteljev in vzgojiteljev, je docela razumljivo. Saj se vrše podnevi in zvečer vsi mogoči tečaji in število strokovno izvežba-nega osobja je še vedno premajhno. Iz tega si tudi moremo razložili, zakaj se film v Rusiji tako močno širi. Konec 1931 so našteli v Rusiji nad 28.000 kinematografov, med njimi 16.000 potovalnih kinov, ki romajo od vasi do vasi in predvajajo poučne filme za preprosto ljudstvo. Po obsegu je kinematografska mreža v Rusiji tako velika kakor v vsej ostali Evropi skupaj. V letošnjem letu kanijo v Rusiji uvesti cele vrste nevih kinematografskih aparatur, za vaške potujoče kinematografe pa so iznašli posebne zvočne filme, v katerih igra veliko vlogo gramofon. Tuda upajo Rusi, da bodo v letošnjem letu dosegli tako močno stopnjo lastne filmske produkcije, da bodo krili vse potrebe iz lastnih izdelkov. Ljeninova nagrada za znanstveno delo Po dolgem času so te dni v Moskvi znova podelila Ljeninove nagrade za najboljša znanstvena dela. Teli nagrad, ki so nekakšna boljševiška paralela k Nobelovi nagradi, je pet in obstoja vsaka iz listine m 2000 ruiNljev. Doslej jih jc prejelo 13 znanstvenikov. Letos je prejel nagrado akademik Gubkin za svoje raziskovanje nafte, prof. Mandelstamm za radio tehniko in fiziko. prof. Frumkin za kemijo, prof. IJiitomski za fiziologijo živčnega s;sten.a in akademik WilAiams za polijedeJstvu. Najdaljši ep na svetu Neki 70-letui duhovnik iz Chicaga ima najdaljši ep na svetu. Svoje delo je začel pisati z 20. letom in je na njem delal polnih pet desetletij. Pesnitev ima 25.000 stihov in presega Dantejevo »Božanstveno komedijo za celih 10.000 verzov. Ep opisuje obiske v peklu. Postani in ostani član Vodnikove družbe! N. Murray Buttler, na Cigar pobudo sta darovali Carnegieova ustanova in knjižnica Columbie univerze v New Yorku 13 in pol milijona dinarjev za jubilejno izdajo Goethejevih del V 50 zvezkih, ki jo namerava izdati mesto Mainz Chicago ne plačuje učiteljev Učitelji v Chicagu so priredili protestno zborovanje, ker niso že od aprila lanskega leta prejeli nobene plače. Prizadetih učnih moči je 14.000. Na javnem zborovanju so zahtevah, naj se sklene zakon, ki bo mestu tudi v časih finančne krize omogočal vzdržati pouk na dosedanji stopnji. Ugotovljeno je namreč, da dolguje mesto Chicago učnemu osobju nad 20 milijonov dolarjev. Učiteljstvo se zaradi ne-plačanja brani nadaljevati delo in že nekaj dni ne poučuje. Po drugi strani je to mestni občini čisto dobrodošlo, ker ji vsaj rd treba plačevati razsvetljave in kurjave. 12.000 šoloobveznih otrok je brez pouka in v treh predmestjih so sploh zaprji šole za nedoločen čas. Vsak dan sna »»tuj. »In vendar se dobe idioti, ki zagovarjajo bigami-io^- Tretja Kaligulova ladja Pri nadaljnem osuševanju Nemijskega jezera so odkrili in izkopali tretjo popolnoma ohranjeno ladjo cesarja Kaligule. V ladji so našli nekaj zgodovinsko dragocenih kuhinjskih potrebščin Donebnica — dom inozemskih dijakov v Chicagu »International Housec, ogromen kompleks poslopij v chicaškem univerzitetnem delu, bodo v kratkem otvorili. V njem bo stanovalo nad 2000 inozemskih dijakov, ki študirajo na 35 znanstvenih zavodih v Chicagu !J. O. Cttrwooti ' Ma meji sveta »Tedaj ste opazili, da me ni bilo?« je por3 Newyorka. — 23.15: Koncert ciganske kapele. — RIM 17.30: Koncert iz filharmonične akadsmije. — 21: Lahka in folkloristična glasba. Torek, 12. januarja. LJUBLANA 11.30: šolska ura. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Otroški kotiček. — 18: Salonski kvintet. — 19: Nemščina. — 19.30: Predavanje dr. Vebra. — 20: Kako se ubranimo strupenih plinov. — 20.30: Drama »Vest«. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Salonski kvintet. BEOGRAD 11.05: Koncert radio-orke-stra. — 16: Popoldanska glasba. — 19.30: Vokalen koncert. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Poročila. — 22.50: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Večer komorne glasbe. — 22.40: Lahka glasba. — PRAGA 19.20: Večer Čeških pesmi. — 19.40: Prenos iz Brna. —^ 21: Mešati glasbeni program. — 22.20: Plošče. — BRNO 19.20: Prenos iz Prage. — 19.40: Zabaven program. — 20.25: Zborovsko petje. — 22.20: Prenos iz Prage. VARŠAVA 17.35: Simfoničen koncert. — 20.15: Prenos koncerta iz Vilna. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 12.40: Plošče. — 15.20: Glasba v slovo. — 17: Brahmsova glasba. — 19.10: Dramski večer. — 21: Skladbe Jos. Straussa. — 22.15: Plesna glasba. — BERLIN 20: Slušni film. — 21.10: Orkestralen koncert. — KČNIGS-BERG 16.15: Popoldanski koncert. — 19: Pesmi. — 19.30: Večer lahke glasbe. — 20.30: Sluhoigra. — MUHLACKER 17.05: Popoldanski koncert. — 19.45: Stara plesna glasna. — 20.30: Romantične improvizacije. — 22.50: Lahka glasba. — BUDIMPEŠTA 17.15: Madžarske pesmi. — 18.30: Prenos opere iz gledališča. — Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21: Mešan glasbeni program in veseloigra. Šport Krasen uspeh Jugoslavije Jugoslavija : Wacker 5 : 1 (2 : 1) Jug o slo venski nogomet je danes zabeležil sijajen uspeh. Beograjska »Jugoslavija« je z divno igro premagala dunajsko moštvo Wacker z rezultatom 5 : 1 (2 : 1). Moštvo Jugoslavije je igralo tako, da bi ga lahko zavidal marsikateri prvorazredni evropski kluib. Wacker se ie tokrat zelo zmotil in je računal z lahko igro in še lažjo zmago. V prvem polčasu je sicer gost Horvat za dunajski klub dosegel en gol, toda že v prvih 45 minutah jc Jugoslavija vodila. V drugem polčasu so gostje silno za-zaigrali, tako da je njih moštvo včasih prekoračilo vse meje, tako, da je moral miroljubni sodnik zaporedoma opominjati igralce. Tik pred koncem igre je bil celo prisiljen, da je dva igrača izključil. Jugoslavija je v drugem polčasu zaigrala še tep-še. Sam Miloševič je dosegel tri gole, Kiil-ler in Nikolič pa vsak po enega. Zaradi lepega vremena se je tekme udeležilo rekordno število občinstva. Dolenjska in smučarstvo Z veseljem je opazovati silen razmah emuoarstva v zadnjih letih pri nas v Sloveniji. V Ljubljani sami ima že vsak tretji svoje »diiilce«. Nabito polni vlaki po Gorenjski, iki se smatra edino ugodna za zimski šport, nam najbolj pričajo o tem razvoju. Sodim pa, da se pri izključnem povečanju 6amo Gorenjske dela velika krivica Dolenjski. Tu mislim predvsem kočevski stran, teko imenovano »mrzlo plat« Dolenjske, ki ima v okolici Sodražice krasne terene in pa tudi ugodne vremenske razmc.e. Saj je znano, da so v teh krajih navadno hude zime in da se obdrži 6neg pozno v pomlad. Kot sta:lni gost Gorenjske sem tx za poizkušajo podal oni dan tudi m Dolenjsko pa moram priznati, da sem bil veselo presrečen ob pogledu na najrazličnejši teren okoli Sodraižrioe, Travne gore in naprej do stare domovine smuoaretva _ Blok. Niti 10 minut od trga ne potrebuješ, pa v katerokoli stran se podaš, si že na valovitem in strmem svetu, kjer lahko poizGmšaš svoje znanje. Za daljiše ture pa je primerna Travna gora in to planote zapadno od koče, od koder je zanimiva smuka čez Goro in Ravne na nižje ležeče B'.cke in naprej v Velike Lašče, ka.r je primemo ravno za enodnevno turo. Daljša tura pa je seveda preko Blok na Cerknico in Rakek. Zanimivo je srečevanje krnetike mladine, ki preseneča s svojima smučmi: enostavno zaviti dve kratki deski, namesto vezave služi enostavno v polcrorju pritrjen jermen, v katerega vtakneš nogo. Z vrvicami, pritrjenimi na konici smučk spretno krmarijo po mili votli ji. Palic seveda nc uporabljajo, ker navkreber zadenejo dilice na rame. Majhnemu posefcu teh krajev od strani rsmiučairiev — katerih število pa se vsako leto vidno veča v veselic tamosinjega pre-brivoiTstva — je res tudi kriva žeiezniiSka zveria. Tod« se da o^^oniti. ako hočeš napraviti večjo turo: odjnelj-es se 6 popoldanskim vlakom iz Ljubljane, izstopiš v Ortneiku, od tam kreneš preko Sv. Gregorja v 300 m nižje ležečo Sodraciioo. Pri večernem vlaku priporočam izstop v Žlebiču. Če pa greš z jutranjim vlaikom, izstopi v Ortneku in pojdi najprej čez Sv. Gregorja v Sodratžiioo. pri čemer boš imel lep košček prijetne emukc. V okolici trga pa se po-t-pfm lahko dodobra na&mučaš do večernega vlaka, ----- Smuška tekma SPD, podružnice Zagorje se je vršila na dan Treh kraljev in je kljub težavnim snežnim prilikam pokazal leno formo našega smuškega kadra. Na težki 10 km progi si je pridobil naslov smuškega prvaka Zagorja za 1932 dijak Korošec Vekoslav v 1:4.14. V dar je dobil noleg diplome paT smuči. Drugi je bil Pod jed Vinko (1:6321, tretji Moliš Ivan pred Golobom Brankom f 1:1031). Doka i zabave je mudila tetkma mladine od 8 — 12 le*a na 1 km. Po trdem boju s snegom in pikami si je priboril naslov smuškega prvaka naTaščaja, diplomo ter lepe smuči učenec Kos Peter v 3 min, 5 sek. mesto je pripadlo sinčku ravnatelja TPD Loskotu Vidiku. Na progi 3 km je za tem osvoiil diplomo prvaka moške mladine ter smuči dijak Vipotnik Vinko v lepem času 4 mimn* 34 sek, drugo mesto pa dijak Čuk Rado. Tekme je vodil podsavezni sodnik učitelj Pikelj. Po tekmovanjih, ki iih je opazovala velika množica ljudi, so bili vsi tekmovalci v Sokolskem domu pogoščeni in obdarovani. Pri tej priliki jc omeniti požrtvovalno delo pobom ikov na polju športa, med n ii,mi dušo vsega gibanja trgovca g. Mnrauha Lavoslava, čigar zasluga je razveseljivi razmah vseh panog športa v zagorski dolini. Podnr/nica bo razpisala ob ugodnih odlikah medklubsko tekmo za naslov prvaka Zasavja dne 7. februarja, ma kar že danes ooozarjamo. Klubski dan Smučarskega kluba Ljubljane. Prvenstvo kluba se bo vršilo v teku in v skokih. Klubski prvak postane prvi v kombiniranem tekmovanji. Prvi del prvenstva. tek se bo vršil 10. t m v Planici kot lani skupno s SK Ilirijo. Seniorji star-taio na pregi 1R km, juniorii na ' 6 km. Start točno ob 9. pred Smučarskim domom Tliriie. Za mrvonlasi.ra.ne v teku in skokih ter za klubovega prvaka pripravljena praktična odnosno častna darila se raizdale po končanem prvenstvu ASK Primorre (olavalna sekcija). II. t. m. priono v kopališču hotela Slon, vhod iz Frančiškanske ui!'ce. redni ■n'-,va.lni treningi. s pričetkom točno ob 15. Trening ie razdeljen v tri skomine: a) damska od 15. do 16.: trening obvezen za d"mer V't a. Trco Majda. Erbežnik Marija. Dougan Nu-ša. Limba. Germek Nada. Otrnba J^fca. A,lice, Ma<*da, Dekleva Nada. Jelka, Vera. Manica, Beba. Mica, Katja in Božena; b) iunior"Va od 1 ^ d<"» 17.: tr^niniga Uvezen za juniorje: Hiniko. Kosta. Anton. Marjan. Zrimec Stanislav. Živec Stanislav. Marim. Božidar Maks, Ciko, Zlato, Cveto, Vid, Niko. Draško in Maier: c) seniiorska od 17. do 18.; trening obvezen za «pniorje: Kolar, Gibršek, Sketelj. šramcl. Trampuž, Turna Os to i in Zoran. O^rin. Strmi, Mi-chel. Erbežnik. Sond.atiske barake v Ljubljani. Po rzčipnem tajniškem poročilu je poročal blagaijnik gosp. Mrkša, da znaša društvena imovina 10.500 Din. Od te vsote sklene abčni žb(>r 5000 Din vplača ti v fond za onemogli e člane. Na predilog ppegledovalcev računov 6e izreče blagajniku absO^torij. Po burni in do"(gi debati je bil na kompromisni listi izvoljen naslednji odbor: predsedniik Holv Jositp, brivski mojster v Brežicah, podpredsednik Florjančič Franc, mizarski mojster pri Sv. Lenartu; predsednik društvenega razsodišča Vogrinc Ivan, kovaški mojster v Brežicah. Pri slučaijn^stih se je razpravljalo o obrtnih nadaljevalnih šolah in o izobrazbi obrtnega naraščaja po strokovnem učitelj-stvu. SV. JURIJ OB JUZ. ŽEL. V nedeljo pred Božičem je priredil Podmladek RK revnim učencem božičnico. Obdarovanriih je bHo 85 najrevnejših o^ok 6 perilom in obeko v vrednosti 3000 Din. Mladinski pevski zbor je zapel nekaj prav lepih božičnih pesmi. Da je božičnica tako lepo uspela, gre zahvala našemu učitelijstvu, posebej še gdč. Stanki Sohreinerijevi, ki je vadiik mladinsko igro »Grudiiea« ter tako pripomogla do denarnih sredstev. Za b(jžičnico sta prispevati« tutdi obe občini in posojilnici. Iskrena hvala! »Grudiiea« je vsem zelo ugajala. Snov, vzeta iz domačega, otroški duša primernega obzorja, fino na nevsiljiv način prepletena s pravljičnimi, otrokom tako priljubljenimi nastopi paflčkov iz devete dežele vzbuja v vsakem ljubezen do rodne grude. Igna je Zaradii tega velike vzgojne vrednosti. Sceneritja je bita prav čedna. Med odmori jc 6viral soko"Vfci salonski orkester. Želimo si lc še več podobnih prireditev! POLJCANE. Sokol se društvu >Zvonc, ki mu je ob priliki razpusta poklonilo 1000 Din, najlepše zahvaljuje za dar. Prav tako izreka Sokol toplo zahvalo okrožnemu načelniku br. II m e 1 a k u iz Oplotnice, ki je daroval ob priliki gradbe sokolske dvorane društvu večio količino desk in drugega lesa. — Neprijetno nas je zadela vest da je naš priljubljeni železniški uradnik g. Franc Heric, ki je več let deloval v našem kraju, premeščen bržčas za stalno v Pesnico pri Mariboru. Z njim izgubimo marljivega sokoJskega delavca. — Občinski urad razglaša, da je sre-sko 9odišče v Slovenski B:striri postavilo Marijo Detičkovo, posestnico v Mahorski vasi, zaradi njene zapravljivosti pod skrbstvo. Za skrbnika ji je postavljen Josip Strm sek, delavec v Mahorski vasi. Dolgovi, storjeni brez vednosti sodišča, se iz njenega premoženja ne poravnajo. — V občinski odbor pe-kelske občine je imenovan tukajšnji posta-jenačelnik g. Franc Lovrec. GORNJI GRAD. Redni letni občni zbor Sokolskega društva Gornji grad se bo vršil jutri 10. t. m. s pričetkom ob pol 3. popoldne v čitalniški dvorani. Udeležba za V6e člane strogo obvezna. GUŠTANJ. Redna slavna letna skupščina Sokola v Guštanju bo z običajnim dnevnim redom v nedeljo 10. t. m. v Sokolskem donm. ORMOŽ. Na dan Treh kraljev je priredil narodni poslanec g. Lovro Petovar po rani maši v gostilni g. Skorčiča v Ormožu shod. ki je bil izredno dobro obiskan. Na zborovanju smo videli posestnike iz občin Kluča-rovcev, Bratonečičev. Soaincev, Velike Nedelje, Trgovišča. Lešnice, Frankovcev, Huma in Ormoža. Vseh skupaj je bilo prisotnih nad 250. Vsi so z izredno pazljivostjo sledili obširnemu in dobremu poročilu g. Lovra Petovarja o nalogah, ki so si jih zastavili poslanci, da kolikor mogoče omilijo gospodarsko krizo, ki je zajela vso Evropo. Ko je bilo zborovanje že zaključeno, je ostal e. poslanec še v živahnem razgovoru z volilo i. Med tem časom se je v dvorani vršilo posvetovanje o organizaciji Jugoslovenske radikalne kmetske demokracije in so se vršile volitve pododbora Preske organizacije v Ormožu. Poleg pododbora se je sklenilo ustanoviti krajevne organizacije v Ormožu, Središču, Sv. Bolfenku, Sv. Miklavžu, Ivanjkov-cih, Sv. Tomažu in pri Veliki Nedelji. Zbo-rovatei so se razšli v najlepšem razpoloženju s trdnim prepričanjem, da se je s tem pričela politična konsolidacija naše države. GORNJA RADGONA. Na praznik Treh kraljev je priredil dramski odsek Sokola ▼ veliki dvorani gornjeradgonskeiga gradu uspelo Niccodemijevo komedijo >Ostanek'. Posamezne uloge so bile prav posrečeno razdeljene« Posebno gdč. B račko va v glavni ulogi je bila nagrajena z burnim aplavzom. Prav tako so bili ostali igralci na me=»u. Spretnemu režiserju br. Danilu Pahorju čestitamo na lepem uspehu. Med odmori ie krajšal čas domači orkester. Udeležba je biLa odlična kljub abstinenoi gotovih ljudi. — Tehnični odsek Sokola bo imel sejo v ponedeljek 11. L m. ob IS. v društveni »bi na Spodnjem G risu, redna odborova seja pa bo v sredo 13. t. m. ob 20. Važne društvene zadeve. UL Primorske novice Na zborovanju istrskega >deželn«ra gospodarskega korporacijskega svetal je izvajal pokrajinski fašistični tajnik Relli - Ražem. da čaka deželni svet težka naloga končne ureditve pokrajinskega gospodarstva. Istra mora dobiti trdno gospodarsko podlago. Potreba je, da se pospeši korak in doseže ril j v najkrajšem času. Podpredsednik sveta Be-nussi je omenjal male kmetovalce, ki vedno iščejo kredita in navadno ne morejo izpolniti obveznosti. Njihovo gospodarstvo je izjen vsakega ravnovesja. Tajnik RellL - Ražem je. bil nedavno v Rimu in je vladnemu načelniku poročal o obupnem položaja malega posestva v istrski pokrajini. Po njegovih izvajanjih se bo pospešilo združevanje malih posestev z večjimi, ki so v italijanski lasti. Kakor poročajo h Idrije, so te dni razne rudarske družine, 17 po številu, prosile rudniško upravo za stanovanje v erarskih hišah. Rabili 90 nova stanovanja, ker so družine narasle, drugi pa zato, ker imajo slaba in vlažna stanovanja. Rudniški komisar PI nio Muto je izjavil, da bo dal stanovanja samo takim, ki bi menjali svoje slovenske priimke. AFRANA ŠIVALNI STROJI na dolgoročna odplačila samo pri G. HoIIander k. d., Zagreb, Marticeva ul. 4 (poleg Borze). Sprejmemo še nekoliko sposobnih _ za- stonnikov. 15^40 Telefon 2059 **Pretnog suha drva BofedfUtors 9t» % Klavirje in pianine e^etovn-ih znamlt kupite po jrloboko tniža-nih cenab pH »Muzilta«, Sv. Petra c. 49. Najcene}« izpoeorjoj«, popravlja in oglašuj«. 348-56 Tvornica harmonijev in pianSnov po najmodernejši konstrukciji. Uglašuje, popravlja, zamenjuje, prenavlja. Izdeluje tudi strune za klavirje, berde, klaviature it(L NIZKE CENE! Društvom popust! — Oddaja tudi na obroke. ' Večletna garancija. IVAN KACIN, LJUBLJANA T VBOR 6. ZAHTEVAJTE CENIKE! 15794 Cene malim oglasom Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ah za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa, kam«. »Auto-motorejm-'m *.,'.><•: v manu- fikrr.rnn »tgevi: o v Ljub Ijani. Naslov ] - - - e t ej:1 :l t>dde'r-k »Jutra« S24-: Služkinjo pridno :n p1"-' •Ti O spoj- m-:n t.ifc<>;. Na- ev v Ogl. (ddelku »J 827-i Vajenca . -• .. .-f.-kn in ntcF- fcarak® obrt, s hrano ;u .-:iT»an;i'fu v hiši, drugo .... dogovora, «!>r*;ine E. P-Mrij. slaščičarna, KrSko. m >2-! Prodajalko ■Tvfioano v modni str-.kt. •ščetn. Znanje sl-O-venščine -'-i nemšc -o- je pogo;. — 0bs??Tt*e oferto n;» aglas^l -•-Idelek i.fotra - f meščanske kuhe. d ob; koj mest-o v Ljnbija"'. — Ponudbe rta ogl. e lelek .-.lutr;..: v -i šifro *.n»b*a Vužba«. Postrežnico s spričeva - tn :*-iporo."''. ?.-> čas O'"! «J<» ttt. ure dopoldne sprejmem t I*n!i.vrjcvi ui: ■' ; l T. nadstropje. -S'-'-' Bolišo služkinjo i dobrimi spričt, veščo vsakega hišnega dela, išč^ni k f «f!e"r«ki družiti! • f ••. • K • -=k . Na-; rt ►a.k--j. l:.v-r! )ia 'n- ■» -«v. U: ga pove oy .--.~ii' •■ddekk »Jutra«. 845-1 Praktikajitko « ■' L: VT-k -U 0 ' -'. i.l :i 7. -M, m«.'I o, pr I • t r i o In ve-t-n > sprejmi- majhno, a so-r*--djetie. ponudbe s »>••>!i-..br>;'i.: ruda tki na ns?d-'i-k »Jutra« pod 5:fr-. »P-ridnu . 817-! Potniki Fiksum in provizijo nudimo potnikom za obVk privatnih strank za Ljub liano :ri ok-dieo ter vso dravsko banovino za ma-nnfaktumo blago. Ponudbe na 02' i od-b-tek »Jtrtxa« •ri.l ;>i> i 'I k-um ta pro v:z;ja ■-. 831-5 C A MERNIKOV'A šoferska šola Ljubljana. Dunajska c. 3(i \Jneo An tO) telefon 2236-Prva oblastveno koncesijo airana. Prospekt 10 tastonj — piš-.ie oonjl 251 Lovci! Pa?t' za i.-rf-lt:f-e — pravi 5e»ki fistem Vam nudi :iaj-ei-nej-e Boff-lan 'i:'.'■'•. Ljub-Ij.ma, Dnnajska ee:m oddelku Jutra 8-10-6 Brezplačno ^r^ni kamorkoli v službo, pro;; stanovanju in brani. Zmožen sem kavi-ije. ponudile na ogla =ni oddelek --Jmtra« pod 'šiU-t »PoVžiin kavcijo«. 7D3-2 Gospodična išee mesto v mlekarn'. «'ašr-:rarni, pekarni, trafiki ali kaj piod-obnega. l'o-Ioži tudi kavcijo. Cenjene ponudb® na oglas, oddelek -.Jutra«. pi.d -Takoj 2."^. Plačilna natakarica z osebno pravico in l.-pi-mi spričevali, želi stalno mesto. \ •.■ ■ a je tudi voditi kuhinjo in gospodarstvo. Naslov v oglasnem Oddelku »Ju rra». SOi-2 Hartley -:'ricevni, anmlni .-.'-ars-t, zvočnik, ugodno naprodaj. NasV.v v oglasnem oddelkn »Jutra«. " 4i>3-0 Začetnico ' i bi i m siasom, iščem m t.vmburaško dmv.bo. --7,..-f-tua r.I;: -a 300 i>;n m---••..-no. Ponudbe s sliko .'n '".! i-o • ■i-:va na V ■ .1 M '-:.. i. Be .."ad. Bosaaska Kroiilka pletenin 1 -iv; ar.-'. - - j t-..o. Po- •ib« na n-n i e.j.lflfcK ».t ;>*>•! -K!' '. Tkalca ®3rn.>st.oj;,ega, k"' -r. /a - na statve ju st-oj. s ■ re itn t m takoj. .Stanovanje in r a.',.. Ponudbe na "'as. oddelek Jot';- pod ?:fro »Dober«. jštU-t Ingelen zvočnik nanrodaj pri b i 5 n i k u v Puliarjevi u;:ci gtev. 5062-1-fl Službe išče Prod, jalka dobro ver/.lrana v trgovini iu.';ane_a' blag«, ki bi tudi pomagala v gospodinj-.-;,vu. želi službo — najraje v Ljubljani. Pismene !>•--• ndbe f.resi na oglasni oddelek »Jutra« pod "šifro »Dobra. moči. (>'.>4-2 Namestitev v trgovini aH pisarni iščem za svojo 13-Ietno sestro, ki je absolvirala 4 liceje in trgovsko šolo v Mariboru. Gre ttidi na deželo. Šifra »Zdrava. pridna, poštena« na ogl. odd. »Jutra«. 609-2 Kuharica • spK«*ati, prnravna tn-i za hi.šna dela. .i .bi « azi.^ :na Sn^aku. N:. « oglasnem oddelku Jutra ! Vrl _ 1 Pletiljo «i->-"j7ij!n let. ki -ma na -n-anj .VmVi JVn. iščem kot d-užabnto. Dcp:se na na-'V: Juriienb', Jos., pnSta f"že-;-e, Ma.-: ur. !»^7-l Šivilja priporoča na d^-ni za «tar» in novo, proti r.lači ■yi [>:;i dnevno. Xas!->v v -krasnem oddelku »Jutra Kdor hoče ••M »kova t i v- Ljubi Jani *ri i .- n g i b m- -tih pr:. atne -•ra-nke i-n trafike ler prodaja i predmet. ki ga -ak io kup-, lahko za«lu--ž .iievno 100 Dia. N.-t-iov v ...glasnem o-kiviku Jutra 820-3 fiospodična išče službo za šivanje konfekt-ije ali kaj sllčne-ga. Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pi>l šifro »Šivilja«. ' 702-2 Mesarski pomočnik in prekajeralee 13Ce službo. Naslov pove oglasni oddelek »Juto«. '710-2 Šofer-ključavničar primerno službo kot šc-fer — najraje na deželi, kjer bi opravljal tudi dru ga v to spadajoča dela. Naslov v ogia-sneiu oddelku »Jutra«. 70 Din dobi tisti, ki mi preskrb- kakršnokoli službo prodajalca v trgovini, skladlščnka ali sluge v kakem podjetju. Po poklicu -.-u» trg. sotru-dnik t-*-r govorim siov.. srboltrvat-sko. nemško in inadiarsko Ponudbe na -ogias. oddelek »Jutra c pod »Pošten zanesljiv«. 013-2 Ecigar Rice BurroughS; Tarzan, kralj džungk 86 Tarzan je komaj čakal, da bi se mogel vrniti v kočo, nadaljevat raziskavanje čudnih reči, ki so bile tam. In res se je nekega jutra odpravil na pot. Našel je gorilovo okostje in zraven njega nož, ki ga je pobral. Ko je stopil v kočo. je zaprl vrata, jih zapahnil za seboj in jel nato spet pregledovati knjige s podobami. Iščem učno mesto v mestu ali na deželi za mojo hčerko, v trgovini z tn.>anlm blagom ali tudi v drugi branzi. Stara je let. ima meščan, šolo in že pred izobrazbo v trgovini. Za poštenje in vse eventua Inos-ti sem odgovoren. Pojasnila daje in ponudbe sprejema Anton Naglic. trg.. Gornji IDolV. pošta M:s-linje. * 806-2 Mlado dekle dobro i z vež. bana restavra-- i -ka bla-gajničarka, pro-.; nameščanja. Gre tudi za kaj sllčnega. Ima meščan, šole dobro sprič.-va Io. C- :ij. ponudbe na oglasni o-fdelek »Jutra« pod šifro »Desna roka«. S'0-2 Služkinja stari 30 let. poštena in pridna, z dobrimi priporočili. išče službo. Sla bi t ti -i i tt.-i gostilno. Nastop takoj. Naslov: Mestni trg 11. I. na d str. vrata 3. Ljubljana. S,>9-2 Zagovod.ia vešč vseh v str-oko -da-očlh, kakor tudi pisarniških del, želi t.ri-merno nameščenje. O.re tudi kot ■kladiščnlk ali prejemalee ("etij. ponudbe na ogla=ni odelek »Jutra pr-d Šifro »Dolgoletna j.raksa«. S57-2 Kovaški nomočnik mi.-i-l. ?■> želi izučiti ključavničarstva, kjer bi imel v«o oskrbo. Ponudbe na nasl-OT: F:nič Ivan, Veliki vrh. poištti Nova vas r»ri Rakeku. ao-S-2 Mlada dama izobražena, išče primerno službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped šifro »Izobražena«. 7Š50-2 Osebni avto znamke Ford. lim-uzina z vrati, vožen ca 29.000 km. v brezhibnem stanju jiroda-m za ca 27.000 Din. Naslov pove ogl. odd-elet »Jutra«. " 8rvi obrok«. 800-10 Šofer® in mehaniki pozor! V majhnem mestu dravsko banovine prodam pod zelo ugodnimi pogoji takoj malo veženo avto-Hmuzio-o s 0 eil.. ter obenem prepustim vpeljano a-vt-otakso Istotam se nahaja tnd-i lepa delavnica, pripravna za nehanika — kateremu j eksistenca zasigura.na. Naši--v pove ogla-sni oddelek »Jutra-. " 8i}4-10 Kupim avto nove tipe Oppel, Tatra. Fiat .">14 »ii kake sorodne znamke. Ponudbe na ogl oddelek »Jutrat pod šifre »Kupec«. 900J10 20.000 Din posodi samostojnega dela zmožen krojač tistemu, ki mu da siužbo. P-r-ii-udbe na oglas oddelek »Jutra.« pwl šifro »Varno«. SCS-lli Kratkoročna posojila proti zalogu ali poroštvu daje Spio-šno kreditno društvo, Aleksandrova cesta. S49-16 Pritlično hišo sredini C^lja, pripravno z.a vsako obnt, obstoječo z 5 različnih sob, kuhinje shrambe, 2 delavnic, drvarnice, avto - garaže in ivorišča, prodam. Naslov pri podružnici »Jutra« v "u. 934-20 Vila jovo-zidana, radi cei potovanja poceni naprodaj za 75.000 Din. Potreben ka-iltai 30.000 Din. Radvan-«ka 'S). Studenci pri Mariboru. 024-20 Spalnice iz trdega in mehkega !e«a ter kuhinjske oprave po nizki cen: predaja ter prejema naročila Jožef Kuruik, mizar, Zg. Šiška. ' 39088-12 Kompletno opremo spalne sobo in kuhinje, radi odhoda poceni prodam. — Vprašati v R.ožni dolini, c. VIU 2, I. nadstr 782-'2 Jedilnica kompletna, dobro ohranjena in čista, ter skoraj nova. velika, Via. železna postelja naprodaj. Na-lov pove oglasni oddelek ■Jutra«. 884-12 Dvosob. stanovanje solnčno, oddam. Naslov v Ggla-neni oddelku »Jutra« 852 Stanovanje 2 =ob in kuhinje, z. elektriko ter vodiovcdoni za 550 D:a odlam s 1. februarjem. v Rožni dolini V 31 870-2.1 2 stanovanji eno. in trisobno oddam s ebruarje.ni ca Dunajski e. št. 99. 883-21 Stanovanje sobe. kabineta in kuhinje oddam s februarjem mirni stranki na Celovški cesti št. 50 L 8SG-2.1 Stanovanja • Zakonski par brez otrok, išče sobo In kuhinjo v centru me«ta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna«. 712-2'.'a Pohištvo Moderne spalnice iz trdi-ga mehkega lesa. kuhinjske oprave in razno dru-go pohištvo nudi najceneje Matiia Andlonic. Komen-dtega ulica 34. 910-12 Tri odrasle osebe iščejo 2—3-obno stanovanje v mestu. Ponudbe na oglas, oddelek »Ju-t.™« pod »Primerna runa.. 841-21/a Trisob. stanovanje s pritiklina.mi. iščem s 1. ma.iem. 1'onndbe na ogla*, oddelek »Jutra, ped šifro Maj«. 808-21'a 3vosob. stanovanje mestu iščem 7. majem ali avgus-tom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mati in hči uradnica«. 889-2!'a Dežnikar. podjetja prodam v Rožni dolini. — Pojasnila daje Peter Škafar na' Rimski c-esti 11. 708-19 Gostilno na Jesenicah (Gorenjsko) takoj oddam. Istotam lepe prostore za trgovino Interesenti naj se javijo na šifro »Ugodna in prometna lega« na ogl. odd. »Jutra«. 618-19 lep trgovski lokal oddam v sredini mesta Oh ie. Pismena in u-=tmena vprašanja se pTosi naslonit; na: K a ti Va.jt, Celje. K r il a Petra c. 29. 60079-19 Suho skladišče po možnosti v sredini me-sta iščem. — Ponudbo • ••glas. oddelek »Jutra« pod šifro -.-Skladišče«. 793-09 Lokal na P.regtt oddamo. Poizve se: Breg 2/11. 8»35-!9 V najem Gostilno dobro idočo. na prometnem kraju vzamem v najem aii na račun. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Juto« t^-l šifro »A-gHent 858-17 Hlode bukove, hra-sitove in j-elo-re kupuj« stalno Lavrenč-ič & Oo., Ljubljana. Vošnja-ko-va ulica 16. 693-15 Bukovih drv nad 1000 nt' lopih, napol suhih prodam — postaja na Oorcnjskem. Primerno za Blenl aii Kranj. Vagon sko po^ilj-ke dobavim takoj. Naslov v oglas, od delku »Jutra«. 312-15 Les I in II kupujem za T-rst. v zamenjavo z mizarskimi izdelki Komrtfira, Maribor, Aleksandroma +8. 926-15 Hišo v Zagrebu prodam, ali zamenjam za hišo .ili vilo v Ljubljani. Dr. Mainerič, Črnomelj. 683-20 Parcelo 550 m5 veliko, stavbno, v K olcziji, ob glavni cesti prodam. Poizve se v Ljubljani, Opekarska cesta 31. 721-20 Parcelo cca 70(1—1000 m5 veliko. o'> tramvajski progi od mitnice d-> št. Vida, ali v neposredni bližini kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodno«. 797-20 Skladišče za les po dogovoru prodam radi odhoda iz Zasrreba. Stanarina nizka. Poleg je stanovanje in šupa. Ponudbe na oglasn-i oddelek Jutra pod »Hrvatsko«. 814-20 Stavbna pariela naprodaj v Linhartovi ul. pri Dunajski cesti. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 844-20 Dijaka ali boljs "a gospoda sprejmem v zračno sobo z dobro hrano, na Miklošičevi cesti 6'II, leve stophjiee, desno. 719-22 Dva dijaka sprejmem na stamovanje. Naslov porvo ogl. oddelek jJutra«. • 821-22 Mirnega dijaka sorejmem na stanovanja v Hrenovi ulici .17. 877-2" Petsob. stanovanje krvmfortno, v centru mesta iščem za februar ali po-zneie. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Komfortno 11932«. Š97-21/a Stanovanie sobe. kabineta iri priti-klin v Sliški išče tričlanska družina za sta- n o. Vseli-tov kadarkoli. Ponudbe ni oglas, oddelek »Jutra« pod »Rodem plačnik«. 903-21/a Sobo odda Opremljeno sobo r. elektriko in posebnim vV^iom oddam stalnemu giospodu v vili na Mirju. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 717 Sostanovalca s hrano takoj sprejme restavracije »Soča« D-3 Sv. Petra cesti 3. 432-23 Sostanovalca z vso oskrl>o sprejmem ta koj ali s lo. januarjem v sredini me=ta. Naslov pove oglasni oddtiek »Jutra«. odda m Za Naslov v »Jutra«. Sobo obrtno Oglas. šolo. oddelku 829 Opremlieno sobo s p-rseh. vhodom in e,l..k-triko takoj oddam dvema osebiuia. Naslov v oglas oddelku »Jutra«!. 823-iE Opremlieno sobo odda m boliš« rmi gospodu ra Mirju, Groharjeva ulica št. 15. 778-20 Dve sobi lic l^po opre-m! jemi, s posebnim vbfelom in el«ktrik-^ oddam na Sv. Petra cest št. 44,'T. 7''1-23 Onremlieno sobo posebnim vh«wi-om .-1 -1 n m Šiški, C. ri)et')\a št. 837-23 Sobo leno i-n ttnažno od-dam solidnemu in stalnemu gospodu ali pof-spodi&ni. Na pove oglasni oddelek » Ju tra«. 830-23 Lepo sobo prazno ali opremljeno, s posebnim vhodom, event. « fKiljubno oskrbo, pri Taboru oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« Prazno sobo eparirano, s predsobico. -traiilščem :n drvarnico oddam s februarjem na Zr.injskcga cesti štev. 15. 395-20 Veliko sobo na M-stnem trgu. lepo opremljeno, deljeno s «te-iieno steno v dva prostora, med seboj vezana, oddam takoj eni ali dvema solidnima in snažnima go-snodičnaina srednjih b t. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ' SVi -23 Sostanovalca sorcime v ie.po. snažno iti zračno sobo Hribereiik v Zvonarski ulici 9. 882-23 Sostanovalca vso o«krho sprejmem taknj ali s 15. jan. v sro-lln-i mesta. N;»s!ov v ogl. oddelku »Jutra«. 4.14-23 Dve sobi eno z 2—3 posteljami in eno z H posteljo o d-lam s 5. januarjem. Naslov v glasnem oddelku ».lnt-a« 907-23 Peki! Stroj za mešanje t'*ta. na električni pogon. 2 kotla rta kolesih, po zelo ui/kt ceni proda Zajec, Zg. siška 105 — telefon 3433-871-2!) Eiektromotor 220. O5« V., od M- do 1 HI' kupi Ivan Žlebnik. Domžale. 891-29 tildjffliJkd Kratek klavir nianino, krasno ohranjen, oba kot nsva, ter 1 fli-g--i. ugodno proda T." m bert, Ljubljana, (?rad:^.*-e 17. ' 60065-36 Konj težak, 16'i visok, petletni, brez hibe, poceni naprodaj v Ljubljani, Opekarska cesta št. 31. 720-27 Sobo novooprenlje.no. s po«.->h-rtlm vhodom oddani takoj ili pozneje. Naslov ..o ve oglasni odde-lek »Jutra«. 929-23 Sobe išče Več sob 2, 3 in 4 posteljami (divani) iščem za dobo 5 mesecev. Periferija izključena. Ponudbe na ogla=ni oddeb-k »Jutra« pod šifro Februar«. 873-23ia Gospod osamljen. 40 let star. išč-e sobieo pri ist-otaki lid-oviei Ponudbo na oglas, edd-elek »Jutra« pod šifro »Osa-m-Ij-C.na srtča 1932«. 8ST-2S'a Dopisi Nimate izpadanja las Nimate prhljaja! Vaši lasje rastejo ako upotreblja-te KPomrcidour« kremo za laJutra< Adolf Pubnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.