r VSEBINA: OD MOSKVE DO LONDONA — PRED MLADINSKIM KONGRESOM — RAZGOVOR Z ANGLEŠKIMI IN AMERIŠKIMI VOJAKI — MUNDO OBRERO - GLASNIK BORBE ŠPANSKEGA LJUDSTVA — MONTE SANTANGELO — OBISK V PARTIZANSKIH VASICAH NA VIPAVSKEM — DELAVNOST NAŠIH PEVSKIH ZBOROV — LAZAROPOLJCI V MAKEDONIJI — KOLERA IN ROMARJI — ODKOD KULTURNE RASTLINE? — POLOŽAJ KMETSKIH DELAVCEV V JUGOSLAVIJI — JESEN IN NAŠE ZDRAVJE — ROMANI — FIZKULTURA UGANKE — HUMOR, k,_______________________________________J Kdo bo redeval vprašanje dvojezičnosti Na svoji nastopni tiskovn; konferenci je novi šef anglo-amcriške vojaško uprave v coni A Tržaškega ozemlja general Gaithcr na vprašanje urednika «Primorskega dnevnika» glede uvedbe dvojezičnosti odgovoril, da je vprašanje dvojezičnosti z vsemi težkočami njene uporabe predmet proučevanj in da ni še bilo določeno, če jo bo začasna vlada uveljavila. Ce bi pričakovali od predstavnika angloamcriškc vojaške uprave na STO-jn, da bo njegov odgovor na to vprašanje pokazal vsaj iskreno dobro voljo V tj, bi morali verjeti v čudeže, ker bi v tem primeru morali verjeti, da so cilji politike angloamcriškc vojaške uprave v bistvu le demokratičnega značaja. Toda v čudeže jo v današnjem svetu težko verjeti in nič manj težje je verjeti v demokratičnost VU, ko so pa v dveh in pol letih svojega obstoja že sama tako vztrajno prizadeva dokazati, da je vendar v službi protidemokratičnega svetovnega tabora. Kje imajo te «težave» prav za prav svoje vzroke in začetek? Ali morda v določbah začasnega ali stalnega statuta, ali v posebni vlogi angloamcriškc vojaške uprave na STO-ju? Tako začasni kot še mnogo bolj določeno stalnj statut vsebujeta v svojih točkah poglavja o narodnostni enakopravnosti vseh treh na STO-ju živečih narodnosti, v kar spada kot glavna stvar uveljavljanje dvojezičnosti, oziroma trojezič-nosli, kjer je to potrebno. Na temelju začasnega statuta za STO •Sliko tudi v dobi začasnega režima že pred prihodom guvernerja stopijo v veljavo nekatere odredbe stalnega statuta za STO. Pred angloameričko vojaško upravo v coni A STO-ja se torej stavlja mož-: nost, da realizira nekatere odredile stalnega statuta in zato torej ui mogoče najti nekih nepremostljivih zaprek, da hi VU lega ne, storila, posebno še kadar gre za odredbe, ki zadevajo najosnovnejše demokratične pravice vsakega naroda na Svetu. Dvojezičnost, to je l>ri nas uveljavljanje pod fašizmom izrinjene in zatrte slovenščine v javnem življenju, spada med temi najosnovnejšimi demokratičnimi: pravicami na prvo mesto in vsako govoričenje o kompliciranosti tega vprašanja potrjuje samo že utrjeno prepričanje, da odprava vseh doslej veljavnih fašističnih odredb v coni A STO-ja anglo-ameriški vojaški upravi ni prav nič pri srcu. Vzroki in začetki trdovratne ght-honeniosti VU do vse bolj kričeče nujnosti, uveljavljenja vsaj nekaterih demokratičnih principov so potemtakem lahko samo v posebni vlogi angloamcriškc vojaške uprave v coni A Tržaškega ozemlja. Ne more biti namreč drugače, kajti* če bj vodilo politično delovanje VU načelo resnične demokratizacije. bi la že takoj s svojim nastopom lahko s tovrstno de. nmkratično uredbo odpravila veljavnost fašističnih zakonov in uzakonila narodnostno enakopravnost. Slovencev in Hrvatov, kot l»i to bila lijena dolžnost po svečanih obveznostih Atlantske listine, ki jih jt kot predstavnica zavezniških oblasti morala sprejeti. • Toda ni tako. Angloameriško v«jsko ni pognala v Trst vojaška nujnost, saj. so že pred njo Trst •n ozemlje do Soče osvobodile °notne jugoslovanske armade. Za-včzniiko vojsko je pognal sem au-gloamcriški imperializem, ki si tukaj postavvil svojega okspo-— --YN.adal3eua.nje. na 3. strani-) KONGRES SLOVANSKIH PROSVETNIH DELAVCEV STO-ja SOLA-KULTURA STA NAŠA PRAVICA IN SAMO NAŠA LAST .iiiiiimiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiii!iiiiiiimiutmHiiiniii| Praznovanje 30. p obletnice Velike |l oktobrske revolu- jj cije je spontano gj zajelo ljudske mno-1| žice po vsem sve- g tu. Milijoni in mi- g lijoni delovnih lju- g di so se spominjali B najpomembnejših B _------;— dni človeške zgo- S = dovine: eni v nepopisni sreči uživanja K H njenih bogatih sadov, drugi v borbi B 1 proti silam mednarodne reakcije, ki = se trudi zavirati 1 pot k zmagi ijud-s ske volje po vsem = svetu. M Dan velike zma-3 ge delovnega Ij udii stva so naznanile v 3 Moskvi topovske 3 salve. Sirene velili kih tovarn so nali znanjale, da sov-gjetski ljudje zmagujejo na fronti dela P 3za svojo še srečnejšo bodočnost in 3 = ponosni so pisali svojemu Stalinu: 5 „Ml gremo od zma- § ge do zmage na §j vseh področjih go-1 spodarske in kul- gj I KT3Kt turne Izgraditve, g _ ker je pri nas prò- B ! drl socializem v g vsakdanje življenje tj ljudstva, postal je jj našel nacionalna pri-dobitev in ponos." E I Neovirano praznovanje Velikega ok-štobra so si s svojo osvobodilno borbo ! priborila ljudstva vseh slovanskih dr- | I žav. Po beograjskih 1 " “ E I ulicah so se pomi-1 kale veličastne bali klade fizkulturni-3 kov, delavcev In 3 meščanov In isto I Sliko je v teh dneh I dajalo vsako jugo-£ slovansko mestò In g vas. — Ministrski 1 predsednik Bolgar-= ske je dejal na 1 proslavi v Sofiji,, g* da se okrog SZ g zbirajo vse resnič-gno demokratične tile sveta, ki se ÌSZ uče, kako se je treba boriti in li zmagovati, kako je treba graditi no-J vo, srečnejše živ- j ljenje svojim tiaro-J} dom. češkoslovaške S napredne stranke ; pa so v svojem proglasu podčrtale, g da zavezništvo med r čsr IN sz temelji: na skupno preliti g krvi in da je to 3 zavezništvo porok = Ičeškoslovaške neodvisnosti. = Sredi Pariza so se zbrale ogromne | 1 množice, ki so navdušeno pritrjevale i s besedam podpred- p g sodnika narodne g skupščine Duciosa: 1 „Ob obletnici Ve-§ likc oktobrske re-I volucije, ki pomeni s novo dobo v zgo-1 dovini človeštva, £ prisegamo, da ne £ bomo nikoli dovo-1 lili, da bi Francija g padla pod oblast (Nadaljevanje na 2. strani.) g Slovenci lahko trdimo, da je bilo naše šolstvo v razmerah, ki je v njih živelo in se razvijalo, na precejšnji višini in dovolj napredno. Pred nikomer se nam ni bilo treba s svojo šolo skrivati. Na Primorskem je fašizem ne le preprečil slovenskemu šolstvu, da hi korakalo skupno s šolstvom v. Sloveniji; temveč je potem, ko je slovensko šolo uničil, ponižal šolo sploh na neko stopnjo, ki ni bila v nikakem odgovarjajočem razmerju s kulturo ljudstva. Razen tega, da je potujčevala, bi naj primorsko ljudstvo še poneumila. Ob kulturni višini učnega osebja, ki ga je režim pošiljal v naše kraie, kaj drugega tudi ni bilo mogoče. Nastop fašizma je bil za slovensko šolo že zato silno boleč, ker je bila prav šola na Primorskem, dokler smo še živeli povezani z ostalo Slovenijo, mogoče na prvem mestu. 2e davno pred prvo svetovno vojno je tudi primorski učitelj živel tesno z ljudstvom, mogoče bolj kot drugje. Sola Ui bila nekaj, za kar bi ljudstvu ne bilo mar. In mla- dina se po dokončani šoli ni odtujila učitelju in učitelj se ljudstvu ni odmaknil. To lepo razmerje ni moglo ostati brez sadov: odlični pevski zbori, katerih tradicija je 5e sedaj živa; sposobne igralske družine, ki so nastopale celo s Cankarjem vsg do fašizma in pa velika razširjeno" slovenske knjige. Fašizem ni ostal le pri uničenju slovenske šole, ampak je onemogočil vsako slovensko kulturno dejavnost. Za dobrih dvajset let je pretrgal kontinuiteto v slovenskem kulturnem izživljanju, ugrabil malodane eno generacijo slovenski kulturi, da bi pa slovensko kulturo na Primorskem uničil, za to je imel premalo časa. Samo nasilje pa ne more uničiti ljubezni. Kajti odnos naših ljudi do kulture ni bil nekaj slučajnega, hladrtega, temveč so sprejemali slovensko kulturo z največjo ljubeznijo in tako so jo tudi pozneje v sebi čuvali. Slovensko ljudstvo na Primorskem sé kljub fašističnemu nasilju, ki je bilo prav na kulturnem področju najbolj občutno, ni nikoli odreklo misli, da mora nekoč priti do ponovne združitve ž ostalim slovenskim narodom. Od vsega začetka je sodelovalo v osvobodilni borbi in že v času te borbe je na osvo-Uojenih predelih doživelo obnovo in oživitev slovenskega kulturnega dela in slovenske šole. Naravno je, da so primorski Slovenci pričakovali, da bo z zmago domače vojske nad nacističnimi in fašističnimi formacijami slovenska šola in slovenska kultura doživela tisti velik razmah, ki je nujna posledica nacionalne svobode. Toda potek dogodkov je hotel, da se je del primorskih Slovencev moral odreči popolni nacionalni svobodi. To prikrajšanje nacionalne svobode se je v mnogih primerih sprevrglo že v zatiranje, ker nas spominja prav na najbolj zasovraženo dobo naše nedavne zgodovine. Tako imamo dandanes na tržaškem ozemlju slovensko šolo, ki je slovenska le po uradnem imenu. Da je ta šola zlasti v mestu ome- (Nadaljevanje na 3. strani.) . MOLOTOVLJEV GOVOR JE RAZBLINIL BLAZNE NADE IMPERIALISTOV Na slavnostni seji moskovskega sovjeta dne 6. novembra je imel Vjačcslav Mihajlovič Molotov referat o 30 letnici Velike oktobrske socialistične revolucije. Govornik je med drugim izjavil, da atomska skrivnost že davno ne obstaja več, kar je imelo po vsem svetu velik odmev. Molotovljev referat se deli na tri dele: j. Pomen zmage socializma v SZ, 2- SZ in mednarodno sodelovanje in 3. SZ in komunizem. Molotov je najprej orisal dolgo in slavno pot. ki jo je dežela socializma prehodila od oktobrskih dogodkov (7. novembra) 1917 do danes in ki jo delimo na tri obdobja: 1. obdobje od dneva zmage sovjetske oblasti do pričetka druge imperialistične vojne, 2. obdobje so leta movinske vojnc in 3, obdobje so leta povojne izgradnje. Pred 30 leti in tudj pozneje so sovražniki iz tabora buržoazije trdili, da sovjetska oblast v Rusiji nc bo ostala in da je obsojena na neizbežen polom. Boljšcvlki se niso preplašili teh prerokovanj, mar-vefc so šli pogumno v hoj, slrli zatiralski kapitalistični red in že 30 let zmagovito gradijo socialistično državo, gradijo novo družbo na o-suovah komunizma. Prvo obdobje obsega 23 let in pol, v katerem so šla tri leta za oboroženo borbo z inozemskimi in-tervencionisti in belogardističnimi tolpami, ki so bile končno uničene. Sovražniki pa so pripeljali domovino dcT popolnega obubožanja in izčrpanosti. In potrebna je bila vrsta let, da je SZ dosegla predvojno raven industrije in poljedelstva. Konec lota 1928 sc je začela doba treh znamenitih Stalinskih petletk, ki ni trajala niti 13 let: prva petletka je bila izvršena pred rokom, med tem ko tretja ni bila dokončana, ker jo je prekinil Hitlerjev napad na SZ junija 1941. 1. Iz zaostale države se je SZ spremenila v napredno industrijsko državo, ki je že ob koncu druge petletke zavzemala glede industrijske proizvodnje prvo mesto v Evropi. L. 1940 je težka industrija SZ dajala skoraj 20-krat več proizvodov kot leta 1913. Nenehen razvoj industrije je popolnoma odpravil brezposelnost. Imel je tudi za posledico močno dviganje blagostanja delavskega razreda, vedno večje izboljšanje materialnih in kulturnih pogojev življenja delavcev in nameščencev. Poljedelstvo jc doživelo Jo večjo spremembo. Iz majhnih in slabo produktivnih gospodarstev, ki so večinoma uporabljala plug, srp in koso, se jc poljedelstvo organiziralo v Kolhoze in spremenilo v veliko moderno gospodarstvo: s pomočjo državnih strojno-traktorskih postaj so kolhozi dobili bogato tehnično o-prerao v traktorjih, avtomobilih in poljedelskih strojih. Tako jc skupna proizvodnja poljedelstva 1. 1940 skoraj dvakratno prekoračila listo, kar jc poljedelstvo dalo 1. 1913. Reorganizacija poljedelstva n;l o-snovi kolhozov je imela za posledico likvidacijo vaških revežev in je kolhoznikom odprla široke možno, sti za bogato in kulturno življenje. Ce bi ne bilo vojnc, ki jc uničila mnogo najboljših poljedelskih predelov, 1)1 bila danes SZ preskrbljena z vsem potrebnim mnogo bolje kot katera kol; država v Evropi, in ne samo v Evropi. Z napadom fašistične Nemčije na SZ se je začela doba velike domovinske vojne, v kaleri se je sovjetska država izkazala za nepremag- ljivo in žela priznanje,, da je rešila evropsko civilizacijo pred fašizmom. Kakšne orjaške napore jc morala SZ premagati, dokazuje dejstvo, da so Hitlerjeve horde zasedle sovjetsko ozemlje z 88 milijoni prebivalcev, kjer se je proizvajalo 311 odstotkov industrijskega blaga vse države in ki je tvorilo 47 odstotkov vse setvene površine SZ. Iz teh predelov so prepeljali na vzhod 1.300 industrijskih podjetij, ki so bila močno potrebna za potrebe fronte in zaledja. Pa vojni je SZ stopila v novo obdobje svojega razvoja. 2c od lanskega leta se izvaja nova petletka, ki ima za cilj obnovitev porušenega gospodarstva na predvojno raven in da se končno ta raven dvigne. Kakšne uspehe je dosegel delovni polet sovjetskega ljudstva, dokazuje dejstvo, da jc v preteklem mesecu skupna proizvodnja sovjetske industrije dosegla povprečno mesečno proizvodnjo iz 1. 1940, torej predvojno raven. O trdnosti sovjetskega državnega ustroja se najbolje prepričamo, če ga primerjamo s kapitalističnimi državami. Medtem ko je n. pr. carska Rusija klonila: 1. 190é pred japonskim imperializmom in v prvi svetovni vojni, ko sc ni mogla upirati Viljemovim tolpam ,je SZ v drugi svetovni vojni premagala Hitlerja jn Mikada. Sovjetski zvezi, ki sloni na socialistični osnovi, nc grozijo neozdravljive gospodarske krize, brez katerih ne morejo biti kapitalistične države. V SZ ni brezposelnosti in obubožanega prebivalstva, ki ga n. pr. poznata Anglija in Francija. Medtem ko sc je sovjetska industrija med dvema svetovnima voj- (Nadaljevanje na 2. strani.) OD MOSKVE DO LONDONA KRONIKA ' O V Franciji je vedno večje nezadovoljstvo nižjih slojev zaradi Rani a die rò ve «sredinske» politike, ki je stvarno naperjena samo proti delavstvu in urad-ništvu. Stavke se vrstijo za stavko. Z zvišanjem cen premoga in prevoza ter z davčno reformo se ho kupna moč mezd znižala za 40%. Raje izvajajo ZDA pritisk, da hi razvrednotili frank, pri čemer bi bili zopet oškodovani samo državljani s stalnimi prejemki (delavstvo in mddniatvo), med tem ko bi špekulantski kapital izvlekel iz le operacije bajne dobičke. O V Romuniji so preosnovali vlado po nezaupnici, ki. jo jc iz. rekel parlament zunanjemu ministru Tatarescujn in drugim trem liberalnim ministrom, ker ; je proces proti Manin odkril tudi sabotažo omenjenih ministrov proti vladi. Zunanji minister je postala Ana Panker, ko munističiH poslanec. O Marshall je predložil svoj , načrt zunanjepolitični komisiji obeh zbornic. Načrt bodo izvajali v posameznih državah pod nadzorstvom ameriškega delega, ta, ki bo imel stopnjo veleposlanika. Le-ta sc bo lahko vmešaval v notranjo politiko dotične države, ker bo nadzoroval ne samo njeno gospodarstvo marveč tudi obnovo cest, železnic in pristanišč. O Predsednik vlade C S li Gottwuld je začel v Bratislavi posvetovanja za rešitev krize avtonomne slovaške vlade. Menijo, da bodo vključeni v novi svet slovaških komisarjev tudi zastopniki množičnih organizacij. O OZN jc kljub protestom zastopnikov vzhodnih demokracij * sprejela sklep o ustanovitvi «male skupščine», ki naj bi opravljala naloge glavne skupščine, ko le-ta ne bi zasedala. Zastopniki vzhodnih demokra. cij ne bodo sodelovali s tem novim organizmom, ker ta sklep krši osnovna načela statuta OZN. O Konferenca štirih zunanjih ministrov se bo začela 25 t. m. v Londonu. Pretresali bodo vprašanje mirovne pogodbe z Nemčijo in Avstrijo. Praznovanje Velikega nIMra (Nadaljevanje s 1. strani.) dolarskih vlastodržcev. Svoj govor na proslavi tega velikega zgodovinskega dneva je Togliatti v Rimu zaključil, rekoč: da je demokratično gibanje v Italiji ogroženo in da se morajo italijanski delavci združiti in boriti, kakor so se pred 30. leti borili ruski delavci in kmetje, da so zruSlU oblast monopolističnih kast. Napredno svobodoljubne sile narodov, ki so raje sprejele krvavi boj kot pa sužnost, so v dnevih, ko svet proslavlja Veliki oktober v znamenju politične borbe, začele z ojačenimi ofenzivami proti imperialističnim vojskam, ki hočejo zasužnjiti njihove domovine. Grški partizani so dokončno zavrnili monarljofašistično ofenzivo in v protiofenzivi na vseh odsekih osvobodili nove predele svoje zemlje, v proglasu, ki so ga izdali ob 30. obletnici Velikega oktobra, javljajo svetu, da njihov boj ne bo prenehal, dokler ne bo v Grčiji taka svoboda, kot si jo želi grško ljudstvo. Na isti način so praznovali ta veliki zgodovinski dogodek napredni kitajski borci, ki so osvojili v „spominski ofenzivi" «sem pokrajinskih središč, obkolili in uničili močne Kucmlntangove čete in rešili strašnega izkoriščanja milijone nesrečnih kitajskih ljudi. Spomin Velikega oktobra je živ v delovnih ljudeh vsega sveta. Neizmerne množice navdaja z zavestjo nepremagljivosti onih, ki se bore za svobodo narodov in ljudi ter za trajen MiP. Moskovska konferenca štirih zunanjih ministrov se je zaključila a-prila z neuspehom: stri velesile se niso mogle sporazumeti o nemškem vprašanju. V novembru se štirje zopet sestanejo v Londonu, da ponovno pretresejo to vprašanje. Ce ne bodo našli rešitve, bo Nemčija razpolovljena in Evropa ter ves svet bosta nujno razdeljena na dva dela. Moskovska konferenca pomeni važno prekretnico v mednarodnih je razblinil blazne (Nadaljevanje s 1. strani.) nama 12 krat povečala, se nista angleška in francoska industrija skoro nič dvignili nad ravnijo iz J. 1913 in capljata še danes na istem mestu.Tudi danes preživljata težko gospodarsko krizo izračuna, ta na pomoč «strica» iz Amerike. Druga svetovna vojna je zadala nov udarec kapitalističnemu sistemu v Evropi. Dežele nove demokracije — Jugoslavija, Poljska, Romunija, Bolgarija, Češkoslovaška, Madžarska in Albanija stopajo po svojih samostojnih poteh k socializmu. V mednarodnih odnošajih je SZ vse od svoje ustanovitve stremela za utrditvijo miru in mednarodnega sodelovanja. Oktobrska revolucija jo iztrgala SZ iz prve svetovne vojne ter jo privedla do lega, da se je odpovedala imperialistični politiki carske Rusije. Toda sovražniki SZ niso mirovali. Antantne države (v njih je bil najbolj vnet Churchill) So organizirale vrsto vojaških intervencij proti sovjetski deželi, ki pa so propadle. Z nntenchenskhn sporazumom 1. 1938 so botoli vladajoči krogi v zapadnih državah potisniti nemške fašiste v napad na SZ. Ko je Nemčija napadla SZ so se ponovno zbudili upi sovražnikov. Angleški minister Moore Brabason je 1. 1941 izrazil željo, naj bj se sovjetske in nemške armade medsebojno izčrpale, medtem ko bi Anglija postala vladajoča sila. Ameriški «NewrYork Times» je objavil izjavo nekega ameriškega politika; «Ce bomo videli da zmaguje Nemčija, bo treba pomagati Rusiji, če bo pa začela zmagovutj Rusija, moramo podpreti Nemčijo. Naj se na ta način ubijata, kolikor je najbolj mogoče». Kljub teinu so pa SZ, ZDA in Anglja uspešno sodelovale med vojno proti skupnemu sovražniku. SZ neomajno vodi tudi po vojni politiko miru in mednarodnega sodelovanja 2 vsemi deželami, ki kažejo željo po sodelovanju. Nasproti tej politiki pa kujejo vodilni krogi v ZDA in Angliji ckspanzionistične načrte v duhu «Trumanove doktrine», «Marshallovega načrta» in ustanavljanja vojaških in pomorskih baz, ki ne mo. rejo biti obrambnega značaja, marveč samo prijirava za napad. In Molotov se je dotaknil tudi atomskega orožja, ko jc dejal dobesedno; «Znano je, da sc je v eks-panzionističnih krogih ZDA razširila nova religija svoje vrste; V pomanjkanju vere v lastne notranje sile — vera v skrivnost atomske bombe, čeprav teh skrivnosti že dolgo ni». Kljuh protestom ZDA in Anglije je glavna skupščina OZN obsodila netilec nove vojne. Le-tj namreč izpolnjujejo voljo napadalnih in pohlepnih kapitalistov-milijarderjev, ki so med vojno svoje dobičke še povečali, in ki jih ameriški državnj monopolistični kapitalizem izroča v pogon in izkorišča za pritisk, da bi vsilil ameriško vodstvo vsemu svetu. Amerika in Anglija sta prekršili demokratična načela jaltske in potsdamske konference o enotnosti Nemčije in likvidaciji ostankov fašizma. Združili sta svoji zasedbeni odnosih. Ko se ie začela, je predsednik Truman vrgel v svet svoj eksplozivni govor, svojo diplomatsko ofenzive proti Sovjetski zvezi. Vsem tistim, ki bi se priključili ameriškemu taboru, je obljubil finančno, gospodarsko in vojaško podporo ZDA. Ta govor je tudi navil strune ameriški delegaciji v Moskvi, ki se ni trudila, da bi prišlo do sporazuma, marveč je delovala za prelom. Zlasti pa je general Marshall bru- nade imperialistov področji v tako imenovano «bieo-uijo», da bi tam enostransko vodili angloameriško politiko neodvisno od kontrolnega sveta, v katerem so zastopane v.se štiri velesile. Z neko miloščino skušata obe državi pomiriti prebivalstvo «biconi, je» ob opori na prejšnje nemške kapitaliste, tako da bi izkoristili «bi-conijo» z njenim pornrskim bazenom kot grožnjo proti deželam, ki ne kažejo suženjske uboglijvosti glede anglo-ameriških načrtov o gospostvu v Evropi, V tem primeru se jasno vidi, kako se razhajajo sedanja angloamerička načela od načel SZ, Zakaj so sedanja načela zapadnih demokracij prežeta z odkritim imperializmom, medtem ko stoji SZ trdno na demokratičnih pozicijah. Strnitev demokratičnih sil in pogumna borba proti imperializmu in njegovim pustolovskim načrtom bosta združili narode v močno armado, kak šne ne more imetj kapitalizem, ki izpodbija demokratične pravice narodom, tepta njihovo suverenost in gradi svoje načrte na grožnjah, ter pustolovščinah. Nemir narašča v vrstah .imperialistov, ko vidijo, da se jim tla pod nogami majejo, medtem ko sile demokracije in socializma od dnc do dne rastejo in se krepijo. Najpomembnejša pridobitev oktobrske revolucije je nova duhovna podoba in idejna rast ljudi kot sp-vjetskih patriotov, ki Se najbolj kaže v odnosu do njihovega dela: socialistično tekmovanje (stahanovi-zem) je najpomembnejši vzvod za dosego storilnosti. Bo vojni se je razširilo še drugo gibanje; posamezni delavci prevzemajo osebne obveznosti za izpolnitev letnih planov in petletke v ef-loti pred rokom. Sovjetski patriotizem pa je nezdružljiv z ostanki kapitalizma m pojavi malikovanja in servilnosti pred zahodom in njegovo kapitalistično kulturo. In sovjetski ljudje so odločeni, da napravijo čimprej konec lem ostankom preteklosti. In Molotov je zaključil; «Velika oktobrska socialistična revolucija je pokazala narodom, da se kapitalistični vek 'ibža h koncu Ur da so odprte zanesljive poti splošnemu miru in velikemu napredku narodov. Krčeviti napori imperialistom, ki se pod njihovimi nogam; majejo Ha, ne bodo rešili kapitalizma pred propadom, ki Sc bliža. Živimo v času, ko vse poti vodijo h komunizmu». « * * Izjava Molotova o atomski bomb; je vzbudila v svetovnem tisku obširne komentarje. V prvem hipu je skušal ameriški tisk prikazati to izjavo kot »bluf«, vendar jo sedai ocenjuje bolj resno. Zlasti pa vzbujajo pozornost strokovni članki majorja Fielding Eliot -a, ki je nekaj dni pred Molotov-ijevim govorom napisal v »New York Post-u, da ima tudi SZ atomsko bombo. Na vidnem mestu objavljajo ameriški listi naslednji komentar »Novoje Vremja«; »Sedaj ko ima tudi SZ atomsko bombo, bodo morale ZDA z njo sodelovati, pa ce jim je to všeč ali ne.« talno odklonil vsak poskus, da bi se pogajal s sovjetsko vlado o nie-nih zahtevah do reparacij. Moskovska konferenca je tudi važen mejnik v francoski zunanji politiki, ker je tedaj francoska de'e-gacija tudi uradno opustila svoje »nevtralno« in posredniško stališče: v zakulisju in brez sovjetske udeležbe je sklenila sporazum z Anglosasi. Ker se je francoska delegacija priključila k protisovjetskemu bloku, sta Washington in London pristala na gospodarsko združitev Posarja k Francij; in ji obljubili večje dobave nemškega premoga. Od aprila dalje se je ameriški imperialistični pritisk povečal in razširil po vsem svetu: neposredno vmešavanje v Grčiji in na Kitajskem; vojaška podpora in politično nadzorstvo v Turčiji in Iranu (Perziji); spletke tajnih obveščevalrlih agentov, ki so v stiku s tako im. opozicijo v vzhodnih demokracijah; gospodarska podpora kot sredsvn za pritisk v zapadni Evropi. Hkrati pa so ZDA zaostrile svoje odnose s SZ. Tam, kjer so bili kompromisi še možni kot v Iranu glede petrolejskih koncesij, so ZDA vsiljevale prelom. Isto nestrpnost so pokazale ZDA s svojo ofenzivo proti pravici veta na zasedanju OZN in s poskusi, da bi spremenile določila statuta OZN v svojo korist. Toda glavne svoje sile so posvetile ZDA načrtu za reorganizacijo Evrope po Mar s ballo vem načrtu, ki ima trojen cilj. Predvsem si hoče Amerika gospodarsko in po'itično podrediti zapadno Evropo. Dalje hočejo Američani ukloniti zapadnoevropske narode v strnjen blok proti SZ. In končno hočejo obnoviti industrijsko silo zapadne Nemčije, da bi jo nato vključili v ta blok. V nemški zadevi pa so Američani po moskovski konferenci na lastno pest sprejeli zelo važne ukrepe, ne da bi upoštevali bodočo londonsko konferenco. Izvajali so v Nemčiji politiko izvršenega dejstva, kot da je prelom med zavezniki neizbežen. Tako so združili britansko in ameriško področje v tako im. »bicono« in na lastno pest povečali proizvodnjo jekla v Poruriu ter tako kršili potsdamski sporazum. Čeprav ameriška politika v Nemčiji najbolj ograža Francijo, si le-ta ne more pomagati, ker si je že vezala roke v Moskvi, ko se je pridružila ameriškemu bloku. Nihče več ne dvomi, da je Francija že pristala na priključitev svojega zasedbenega področja k angloameriškemu. Sedaj lahko samo še upa na neznatne napitnine. Porurski koks, ki je bistvene važnosti za gospodarsko obnove Francije, je že žrtvovan na oltarju evropskega protikomunističnega zbiranja. SZ nenehno zagovarja načelo enotnosti Nemčije in opozarja na nevarnost ameriškega poskusa, da bi v Londonu razdelil; Nemčijo na dva dela. Za enotnost se potegujejo tudi Nemei sami, ki najbolj trpijo zaradi razkosanosti svoje domovine. In celo poluradni angleški »Times« je pred kratkim opozoril Američane, da je enotnost Evrope potrebna za ohranitev miru, da pa brez nemške enotnosti ne more biti enotne Evrope. Ali vam je znano da jc po naknadnih ugotov tva|i nuCremberSkega sodišča ime) Ribbentrop, bivši Hitler'cv zunanji minister skritih 12 milijonov funtov (okrog 36 milijard lir); da so nemški nacisti v Schva-benhausenu pomazali s kljukastimi križ; Ir; nagrobne spomenike, pod katerimi počiva 186 Zidov, žrtev nacizma ; da ameriške zasedbene oblasti v Berlinu niso dovolile postaviti skupnega spomenika žrtvam fašizma, kakor tudi ne vzidal; spominskih plošč na hišah tistih, ki so jih nacisti pobili. Korislni volni zločinci V Nucrnbergu so sodili tistim, ki so Hitlerja oskrbeli z morilnimi vojnimi sredstvi. Tej sodbi na so Američani odtegnili mojstra' nacistične znanosti in tehnike. Profesor Messerschmitt, ki ie dal svoje ime nacističnim zločinskim letalom, živi kot mali kralj v ZDA. In ni čudno, da dnic to vc'i-ko notuho Nemcem, kj *4ovoidi o, da bi tudi Gbrrtj Imel nrav tako lepo življenje onstran Oceana, če bi sj nam ■sto strupa pravočasno nabavil k 'k važen patent, kateresja bi bi! ed:ni lastnik. Mi Ms Amcrški monopolisti ne bodo več kričali skozi usta reakcionarnega tiska: »Atomsko bombo na Moskvo«, odkar ie Molotov povedal, da atomska tajnost žc dolgo več ne obstoia. Do sedaj so namreč mislili,1.' da se b'’do lahko šli z Rusi slepe miši. medtem ko sedaj vedi), da ie edina možna igra tenis: če vržeio žogo. io bodo preidi nazaj na Newyork! In Newvork je posebno ranljiv, ker ima na majhnem prostoru konccntrranega ogromnega prebivalstva (nebotičniki) — 11 nrlijonov. In Američani tudi ivso vajeni trpeti na lastni koži in na svojem ozemlju voinih strahot in bombardiran ia. Vse to daje vojnim hniskačem veliko miskti. Vse to pa tudi utrjuje mednarodni mir. Meški oporniki Molotovljev govor je napravil v Angliji globok vtis. Zastopnik »laburističnih upornikov« proti laburistični vladi poslanec Zilbacus ie izjavi, da »mora Anglija sodelovati z vzhodno Evropo, če noče leta 1948 podleči najbolj kruti a-meriški d;ktaturi.« In isti poslanec sod' o Marshallovem načrtu, da »meša z gospodarsko obnovo ideološko vojno in politične sp'etke. tako tla jc zelo dvomljivo, da bi mogel tu načrt roditi kakršen koli dober učinek.« Tudi nekateri lordi svarijo vlado, naj nc uklone AngPjc v kako ameraško pustolovščino proti Sovjetski zvezi, ker bj to bilo pogubno za imperij. Upornika so našli celo med angleškimi škofi. Sinod anglikanske cerkve jc očital krivoverstvo in klical na zagovor triinšcstdesctletncga dr. Bar-nesa, škofa v Birminghamu, ker se je v svoji knjigi »Napredek krščanstva« izrekel proti čudežem, ki jih uči krščanska vera. češ da jih »spričo pridobitev sodobne znanosti ne moremo več imeti za verodostojne.« In pisec predlaga. naj bj krščanstvo ubralo nova pola skladno z odkritji znanosti. Umelniki oroli Triiami »Kongresni odbor za proti-ameriško delovanje« vrši lov na »komuniste« tudi v filmskem mestu Hollywodu. Te preiskave so silno razburile filmske igralce in igralke, ki po časopisju označujejo to početje za »atentat na svobodo izražanja.« Protest jc podpisalo okrog dvajset igralcev in igralk. Tudi filmskim zvezdam *» zvezdnikom preseda »Truma-nova doktrina.« tepenjev vplivni guV »Črna vlada« je razpisala parlamentarne volitve za mesec marec. De Gasperi hoče posnemati De Gaullea m Churchilla, ki sta po uspehu pri občinskih volitvah zahtevala državnozborske volitve. In demokristjani bi hoteli izkoristiti »protisocialistični veter«. ki veje po zapadni Evro-pi. Tako ne bo treba De Gaspc-riju preosnovati vlade, češ naj stranke počakajo na ljudsko sodbo, ki jo hoče »črna vlada« sama organizirati. Prehiteti pa ie tudi treba kristalizacijo kake »zlate sredine« okrog Nitti-ia. ki bi utegnil postati konkurent podobno kot Ramadier De Gaulleu zlasti pa spričo krize in prerivanj pri kvalun-kvistih. In De Gasperi je blokiral kredite v bankah, da so špekulanti morali vreči na trg velike količine blaga, ki so povzročile padanje cen. Zaradi dobre letine olik gredo cene olju navzdol, zaradi pomanjkanja krme pa pada cena mesa. Padanje cen nekaterim predmetom (medtem ko druge cene rastejo) je umetno in začasno. Je pa le volilni guljaž »črne vlade«, v katerega ie pomešano tudi argentinsko zamrznjeno meso. Socialkomunistii so z veseljem sprejeli rokavico in hitilo z razkrink ovan jem De Ga-sperijevih spletk. Ctamta Sinja Jugoslovanska vlada je predložila Varnostnemu svetu ustanovitev »Skupnega vrhovnega štaba s sedežem v Trstu, ki naj bi vzporejal delovanje angloameriške in jugoslovanske vojaške uprave za reševanje vprašanj, ki se tičejo STO-ja kot celote.« Jugoslavija je s tem ponovno dokazala veliko skrb za Prebivalstvo STO-ja, ki trpi faradi politike angloameriške vu. VU namreč krši s svojim zadržanjem določbe mirovne nogodbe z Italijo: ovira trgovino s tržaškim zaledjem — Jugoslavijo in z jugoslovanskim področjem STO-ja, medtem ko pospešuje trgovino z Italijo; obljublja, da bodo tržaške železnice v italijanski upravi in končno ie izgnala iz t-rsta jugoslovanskega gospodarskega delegata Koreliča itd. Jugoslovanski predlog je dvojna mrzla prha: za pobornike revizije mirovne pogodbe v prid Italiji, ki si želijo i-Glijansko zastavo na Sv. Ju-stu m za tiste, ki obrekujejo •iugoslavijo. češ da »prodaja Trst Italiji.« GLOBUS Kivši ameriški poslanik v I.on-aoiiu, John Winant, je napravil sa-■»omor. Skupino detektivov je najel Nor-'"au Martncll, ki pripravlja porodna obleko za princeso Elizabete. To zato da se ne bi kdo polastil «skrivnosti» o pripravah princesinih o-•dek in bi posnel njih modele. Učenjakom, ki delajo pri Avstral-skein Svetu za znanstvene in indù-atrijske razprave, sc je posrečilo 11 jeti odmeve radarja z lune. jv' kolero, ki še vedno razsaja v '(’'1'tu, se je sedaj pojavila v Knr-n'slanii (Perzija) kuga, ki pokosi Sv,‘je žrtve v 24 urah. •'ovori se o 40 smrtnih primerih. Zaradi velikih poplav v pokrajini miaue (Turčija) je baje 1000 do 4U°tt mrtvih. PRVI KONGRES slovanskih prosvetnih delavcev (Nadaljevanje s 1. strani-) jena glede na prostor in na čas in to po krivdi odgovornih ljudi, ki v dveh letih niso mogli obnoviti porušenih šolskih poslopij ali izprazniti tistih, ki jih ima zasedeno vojaštvo, kaj šele, da bi mislili na nove šolske zgradbe in na šolske prostore za slovenske otroke, to je vprašanje zase. Se bolj v živo pa nas zadeva, da odločajo o slovenski šoli ljudje, katerih miselnost, je daleč od naše miselnosti, ki slovenskega kulturnega razvoja ne poznajo in ki tudi današnje vsebine slovenske kulture ne morejo in nočejo razumeti. Tem ljudem se s petolizniškimi gestami vsakodnevnih prodancev stavljajo na razpolago narodni odpadniki, večkratni izdajalci, ki zainteresiranemu tujcu vneto pomagajo šolo ljudstvu odtujevali. To podlo prizadevanje bi lahko imelo trajnejše uspehe, ako bi tu ne bilo zavednega primorskega ljudstva, ki ljubosumno bdi nad dogajanjem v šoli, in pa krepkega števi'a zavednih učiteljev in učiteljic s pravilnim občutkom odgovornosti pred ljudstvom. Mnogi teh učiteljev so odrinjeni od šolskega dela, da so dobili prostor zvestejši belogardistični in Selniški hlapci. Jasno je, da s takim stanjem stvari v slovenski šoli v A coni STO.ja Slovenci ne moremo biti zadovoljni in še tudi ne mislimo z njim spoprijazniti. Razveselili smo se, ko smo videli mogočno prvo zborovanje slovanskih učiteljev in profesorjev STO-ja. Zbrani so bili slovenski in hrvatski tovariši, ki so ob tehtnih referatih razpravljali o svojih nalogah v novih razmerah. Pri teh nalogah 7ih bomo vsi Slovenci Tržaškega ozemlja podpirali, še več: marsikje je treba, da gre liudstvo naprej. Brezpogojno zahtevamo demokratizacijo naše šole in od te zahteve ne bomo odstopili. Kakor nismo sedanje šolske uprave nikdar priznali za svojo, tako je tudi ne bi v bodoče. Zato zahtevamo, da se z mest, kjer se odloča o slovenski šoli, odstranijo vsi tisti elementi, ki jim je ljudstvo že ponovno izreklo svoje nezaupanje. Vemo, da pomeni tako dejanje velik korak naprej v naši borbi za demokratizacijo šole, toda prav za to gre in tega ne prikrivamo. To hočemo! Z odstranitvijo omenjenih ljudi zahtevamo tudi odstranitev vseh tistih, katerim naše ljudstvo ne mara zaupati svojih otrok. Zahtevamo, da prevzamejo vse vodstvo slovenskih šal ljudje, ki jim mi, tukajšnji Slovenci zaupamo. In končno hočemo, da bomo o naših šolskih vprašanjih odločali le mi sami. Da to komu ne gre v račun, bi bilo razumljivo, toda treba se je sprijazniti s preprostim dejstvom, da je slovenska šola naša in za nas in da mora torej biti taka, kakršno mi hočemo. Mi razumemo,da je onemogočanje demokratizacije slovenske šole dobro premišljena stvar, ki se često pretvarja v direktno borbo pròti slovenski šoli sploh. Mi ne moremo niti za las odstopiti v teh svojih zahtevah, kajti slovenska šola ne more živeti ločeno od slovenske kulture. In ponovno smo že poudarili, da je samo ena slovenska kultura, ki je v Trstu ista kot v Ljubljani. Samo ta je namreč slovenska kultura. Nekaj bivših Slovencev — kajti zaradi njih podle preteklosti in nič manj sramotne sedanjosti, jih ne moremo več imenovati Slovence, — ki se preganjajo po Trstu ali kje drugje pod zaščito tistih, na katere so včeraj pljuvali, ie za vedno izgubilo pravico govoriti o slovenski kulturi. Beseda o Prešernu, Levstiku, Cankarju v njihovih ustih pomeni onečaščenje. Ni druge slovenske kulture kot tista, ki je osvajaioč si vse zdrave tradicije šla kontinuirano pot skozi osvobodilno borbo v novi čas. Kul- tura, ki je prav v osvobodilni borbi postala ljudska in ki je — če pomislimo, v kakšnih razmerah je sledila ljudstvu — dosegla v tej borbi mogoče svoj naj višji vzpon. Tej kulturi, ki se je povrnila k nam , Primorcem že za časa krvave borbe, se ne bomo nikoli odrekli. In če bi ne bilo nič drugega — to je, kar nas veže z vsemi Slovenci v eno preko kakršne koli meje. In da bo naša šola odraz te naše kulture, da bo našim otrokom posredovala to našo kulturo in ne nekaj popačenega — to hočemo! Samo v tem primeru bo ta šola res naša, drugače pa bo le prodajalnica za »tujo učenost«, ki ima v sebi kal smrti. Ce smo rekli, da hočemo o naši šoli odločati sami, smo prav za prav že tudi izrazili našo zahtevo po naši šolski in kulturni avtonomiji. Nerazdružno v zvezi z njo zahtevamo tudi enakopravnost v šoli in kulturi z drugim tukaj živečim narodom. Smešili bi se, če bi zanikali kako drugo kulturo in če bi drugemu narodu odrekali pravico, da živi svoje kulturno življenje povezan v svoj kulturni krog. Uspeh in rast njegove kulture nas le veseli. Zahtevamo pa, da se razvoju in širjenju naše kulture v Trstu ne delajo ovire. Ne zahtevamo ničesar, kar bj Italijanom odrekali; zahtevamo samo za slovensko kuluro iste ugodne pogoje izživljanja, ki v njih deluje italijanska kultura. V bistvu je namreč ta naša borba -za enakopravnost in avtonomijo slovenske kulture, tudi borba za kulturo sploh, torej tudi italijansko, kakor je bila n; ša borba proti fašizmu že po svoji naravi tudi borba za osvoboditev italijanskih demokratskih množic. Vsako odrekanje slovenske šolske in kulturne enakopravnosti je pa najvidnejši znak nekulturnosti, da niti ne govorimo, kajeo vse še lahko tako stališče označimo. Želimo, da bi tudi italijansko šolo prevel duh, ki bi narekoval vzgojo k strpnosti in medsebojnemu razumevanju. Pri tem je seveda treba zapreti ušesa priše-petalcem in netilcem sovraštva. Kajti največja naloga v šolski vzgoji je za nas vendarle: dovesti do miru med narodi. KRONIKA O Tramvajski sprevodnik je umrl pri opravljanju svoje službe. Nek nevzgojeni potnik ga je v majhnem prepiru imenoval talu. To je na sprevodnika tako učinkovalo, da mu je postalo slabo in kmalu nato je izdihnil. Zapušča ženo in dva otroka. O 32 delavk je odpuščenih v tovarni likerjev Stock. Med njimi so tudi vdove, ki morajo skrbeti za svojo družino. O Razne igralnice je odkrila policija ; v hazardnih igrah so se za velikanske vsote vse noči izživljali razni profesionisti in prekupčevalci. O Prosvetno konferenco sklicuje Slovensko-hrvatska prosvetna zveza za 16. november t. 1. ob 9. uri dopoldne, in sicer v Domju za vsa prosvetna društva iz Brega in miljskega okraja, in na Opčinah za druStva openskega okraja. O Vojaška uprava je prepovedala nalepiti proglas Koordinacijskega odbora za proslavo 7. novembra. Prepovedi ni z ničemer obrazložila. Pred mladinskim kongresom Obupen je materialni položaj mladine, ki se kaže v zelo ,str»U, I poti navzdol v zločin, po drugi štrk-'' ' ni pa v bolezen. Na stotine in tisor 1 če ropov in tatvin, spolno bolnih; ! mladih prostitutk, mladincev in deklet brez poklica in brez posla, jetičnih — to je tudi neka slika žalostnega življenja tržaške mladine. Referent je tudi omenil škodljiv vpliv poplave slabega, nemoralnega časopisja, ki hoče z njim reakcija odvrniti mladino od stvarnega življenja in jo zastrupljati s šovinizmom in nemoralo. Zveza antifašistične mladine je napravila že mnogo poskusov, da bi prišlo do enotnosti vse mladine. Toda medtem ko se nekatere organizacije razgovorov sploh niso udeleževale, so tudi druge skupine t>o-kazale, da nasprotujejo enotnosti mladine. Toda ZAM bo vztrajala v svojih naporih. Letošnji mladinski festival v P ragi, mladinske brigade na progi Samac - Sarajevo, mladinski teden — vse to so dogodki, ki so znatno okrepili našo mladinsko organizacijo, ki se dobro prekaljena pripravlja na ustanovni kongres ZAM STO-ja, ki se bo začel 14. decembra. ! f S.F.D.H.1 S PREDKONGRESNEGA Z ROKOVANJA ZAM-a Mladina pripravlja ustanovni kongres Zveze antifašistične mladine Tržaškega ozemlja. Zaradi tega je imela v nedelja predkongresno konferenco, Tovariš, ki je imel referat o problemih in nalogah antifašistične mladine, je poudaril da je borba za mir glavna naloga demokratičnih sil vsega sveta. Orga- nizacija antifašistične mladine združuje v svojih vrstah bivše borce, široke plasti delavske in dijaške mladine. Ena izmed nalog te organizacije pa je, pripeljati na pot demokracije še tisti veliki del tržaške mladine, ki se še ne zaveda velike važnosti borbe za mir in demokracijo. Kdo bo reševal vprašanje dvojezičnosti (Nadaljevanje s 1. strani) nenta: Vojaško upravo. Imperializem nima ničesar skupnega z demokracijo razen fraz o demokraciji, s katerimi operira. Tako tudi VU nima ničesar skupnega z demokracijo razen v svojih frazah. To' je znano žc vsakemu demokratu na našem ozemlju, pa tudi ostanki fašizma so si že na jasnem ó lem. Odprava fašističnih zakonov in istočasna demokratizacija našega ozemlja bi se torej bila z imperialističnimi cilji politike angloameriške VU. Uveljaviti narodno enakopravnost, uveljaviti dvo- oziroma trojezičnost, bi pomenilo odpreti vrata demokraciji. Pomenilo bi neizbežno sodelovanje političnega gibanja, v katerem so Slovenci in Hn;atj organizirani stoodstotno, v vsej javni upravi Svobodnega tržaškega ozemlja, ka- kor bi istočasno uveljavljanje številnih kričečih socialnih in gospodarskih reform, ki zadevajo naše delovno ljudstvo neglede na njegovo narodnost, nujno zahtevalo pri javnj upravi našega ozemlja sodelovanje Slovensko-i talijanske demokratične fronte, ki predstavlja in zastopa interese našega ljudstva. Toda pri VU vedo, da bi to pomenilo izgubiti pozicije, do katerih se je dokopal imperializem na našem ozemlju in razne fašistične - nacionalno šovinistične italijanske stranke in njih vrhovi vedo, da bi s tem padli v vodo njihovi številni privatni špekulantski interesi. Bajk; o italijanstvu Trsta, ki je bila napisana v zadnjih petindvajsetih letih raznarodovalne politike in s katero branijo ti domači hlapci tujega imperializma pristop nevarne «slovanske» demokracije v javno upravo, bi nihče več ne verjel. Toda demokratično ljudstvo STO-ja je v svojih zahtevah vztrajno in «nevarnost» zmage demokratičnih sil STO-ja narekuje VU, da se trdno drži svoje protidemokratične poti. Za izgovor nckom-petencc pri reševanju teh problemov se torej skriva dejstvo, da VU tudi v bodoče teh demokratičnih nujnosti ne ho rosila. Stvar s «težavami» je torej jasna. Angloamcriškj imperializem nam ' Slovencem in demokratičnemu ljudstvu STO-ja v svojem lastnem interesu nc more dati tega, kar nam pripada. Zalo pa je od-' govor, ki si ga naše demokratično ljudstvo daje na to samo eden: demokratizacijo našega javnega življenja bo izvedla samo demokratična vlada, v kateri bodo zastopana predstavništva našega demokratičnega gibanja. Od nedemokratične VU ne more naše ljudstvo ničesar pričakovati. Gospod general Gaither, novi šef VU-ja to sam dobro ve in za to se v svojih odgovorih novinar-jem nitj ni trudil biti bogve kako učeno zavit. Ltondon 1947! Ostal je isli kot nekdaj. Mesto reke »sijajne in Zagonetne Temze«, ki prinaša z morja utripe sedaj tako preizkušenega angleškega imperija. Kot nekdaj, čuješ tudi sedaj 'vsako jutro ob enajstih pri kraljevskem dvorcu, Buckinghamski palači znano godbo: škotske piščalke in bobne. Dvorna straža odhaja v palačo na izmeno in pozdravlja kralja. Zaženeš se, ker misliš, da boš videl kot nekoč nnjlepše vojake na svetu — brezhibno postrojene, z zlatimi obšitki in ogromnimi dlakastimi kučmami; ali pa da boš opazil izbrane visoke Skote z nagubanimi krili, ki jim ob korakanju valovijo nad golimi koleni; ali pa orjaškega kapelnika v škr-latastem krilu z veliko taktirko, ki jo meče v zrak in zopet ulovi. Toda vsega tega ni več. Tudi vidiš znake preprostosti in resnosti odraz težkega gospodarskega povojnega stanja v državi. Mimo je šel samo odred vojakov v navadni uniformi - mladi rekruti. In iz ust gledalcev slišiš opazke: »Tega imamo vse preveč. Pogrešamo pa gradbenih in tekstilnih delavcev ter rudarjev.« Te mlade vojake srečuješ povsod. Zlasti pa v vlaku. To je armada, ki se nenehno premika: vojaki, ki prihajajo in odhajajo na dopust. Srečuješ pa tudi edinice, ki gredo na dolgo pot, ki prihajajo iz Nemčije in Grčije ... Na obrazih te mladine ne opaziš znakov veselja. »Ali ni kuj v redu?« Pred vojno bi si v Angliji ne upal nihče nagovoriti neznanega šopoinika v vlaku. Rezerviranost in distanca sta bili tedaj med Angleži pravilo dobrega vedenja. Toda vojna, ki je marsikaj postavi/a na glavo, je tudi močno preobrazila družbene odnose. In zlasti vojak je vesel, da se sploh kdo zanima zanj. »V redu? Vse gre narobe!« In vendar jih videš v novih, lepih uniformah. Sveži mladi obrazi! Ta) so dolnjo hranjeni in negovani veliki otroci. Nad čim neki se pritožujejo? »Mi ne, drugi se tožijo in predvsem vlada. Pravi, da stanemo preveč. Naša plača, naša oskrba in celo naši osebni izdatki so baje previsoki in to zlasti v Nemčiji. Ali smo mi krivi? Zavezniška nadzorstvena komisija je določila smešen tečaj zamenjave našega denarja: 40 mark za angleški funt! Ce pomislimo, da nam Nemci plačujejo zavoj cigaret 169 mark, torej vrednost 4 funtov- (1 funt 3000 lir). Ni čudno torej, če se bavimo s črno borzo. Kdo bi se pa temu odrekel spričo takšnih razmer?« Tedaj so se še ostali vojaki vmešavali v razgovor: »Tudi Za nas n; zadeva preprosta. Mi dobro vemo, koliko gorja so Nemci piizadejali. Povedali so nam, pa tudi sami smo to izkusili, saj smo kot mladoletniki ostali med vojno doma in okusili nemški »blitz« (bombardiranje). Toda kaj zahtevajo od nas? Najprej so nam prepovedali bratenje z nemškim narodom. Toda s časom postaja to neizvedljivo spričo ljudi, ki se hočejo vreči v vaše naročje. Mi seveda dobro vemo, zakaj- Toda hkrati naša vlada sprejema z vsemi častmi »dobrega Nemca« Schumacherja (vodjo nemških desničarskih socialistov). Takih »dobrih Nemcev« poznamo mi celo vrsto .. ali vsaj ne slabših. Očitajo nam, da delimo proviant in cigarete: hkrati pa nam govorijo^ o nesrečnih Nemcih, ki seveda iščejo prvo priložnost, da nam skočijo v hrbet ... Če stanemo preveč, zakaj ne razreši vlada vojaške dolžnosti 400 tisoč angleških vojakov? Pred vojno ni štela vojska niti pol milijona mož, sedaj pa jih je pod orožjem okrog milijon -in pol, kar 'predstavlja 10 odst. vse moške delovne sile v Veliki Britaniji, hi to v času, ko ladjedelnice, predilnice, tkalnice in rudniki nujno potrebujejo več kot pol milijona delavcev! Zadržujejo nas v vojski, da pasemo lenobo, da trosimo ogromnega .denarja in da se tako ne izučimo nobenega poklica. Industrija pa počiva, ker pogreša delovnih rok!« In drugi vojak je skomignil z rameni ter pristavil: »Nek novinar je cefo napisal, naj si izberemo ali vojaški ali rudarski poklic. To je globoka žalitev. Ali nimamo pravice, da se tudi mi naučimo služiti svoji domovini? In ali nimamo pravice; da si izberemo poklic, ki nam najbolj ustreza, kar je tudi en način 'službe domovini? Naj nas pošljejo domov in povedali bolho, kaj mislimo, novinarjem, ki v dolgih člankih razpravljajo o nemorali v vojski!« »Kar povzroča, zapletljaje z našimi zaročenkami,« je zaključil najmlajši in obmolknil. Nemorala v vojski! Spodnja zbornica je to vprašanje do dna pretresala 'julija lani pri proračunski razpravi. Odkrili so namreč »luknjo« v angleškem proračunu za Nemčijo. Nekateri so cenili primanjkljaj na 20 milijonov funtov, drugi pa na 60 milijonov. Krm je izginil ta denar? V dim! Da, v dim. Dobre angleške cigarete iz lepega rumenega tobaka, ki naj bi dvigale moralo angleških čet, so postale — o ironija! — denar za širjenje nemorale. Sinovi tako krepostnih angleških družin so namreč odkrili, da v Nemčiji lahko kupijo s tem blagom vse in predvsem tiste zabave, ki so jih v Angliji najbolj pogrešali. Toda hkrati je tudi angleški davkoplačevalec ugotovil, da so uvoz nujno potrebnih živil — slanine, masla, kondenziranega mleka — omejili do skrajnosti, medtem ko je Anglija l. 1946 kupila zn 25 odst- več tobaka kot leta 1939. In za kakšno ceno! Cigareta nemške »gretchen« (»segnorine«) stane drago angleške davkoplačevalce. Angleški vojni minister Bellen-ger ni zanikal teh dejstev, toda pristavil je: »Ce gre za spletko, ki naj prepreči pošiljanja mladih rekrutov v Nemčijo, jo energično odbijamo, kajti naše obveze so take, da jih moramo pošiljati.« Vlak je počasi prihajal na postajo Birmingham. Raznašalci listov so delili večerne izdaje in kmalu se je vsak poglobil v branje. »Ali je končno mir ali ne?« je prostodušno ponovil mladi padalec, lei ni mogel razumeti. Zakaj obtožujejo njega in tovariše nemorale. ...in nniKrišItimi Tudi o ameriških vojakih je bilo svojčas razširjeno mnenje, da sicer radi obešajo svoje denarne zadeve na veliki zvon, da so pa zelo molčeči o ostalih rečeh, zlasti pa o srčnih zadevah. C e pa 'sedeš na vlak v ameriškem zasedbenem področju in nagovoriš Američane, se kmalu prepričaš, da ti zaupajo svoje največje tajne. Tako sem sg pri Frankfurtu približa/ v jedilnem vozu skupini ameriških vojakov — »G. I.« (dži aj) — kot jih skrajšano imenujejo. Sami mladi fantje od 25 do 30 let. Toda po njihovi duševni starosti bi jim človek prisodil 10 let manj. Mogoče zaradi tega trdijo, da so A- nek črnec, ki je bil sicer zaradi tega ustreljen, nesrečnica pa je na porodu umrla. Tako je moja prijateljica vzela siroto za svojo in sedaj je otrok, kakor da bi bil njen, čeprav ni njen.« Pripovedovalec je zardel kot rak in se upehal.\ Požrl je slino in z njo svojo rasnih sramoto. Kajti tudi najbolj poniževalnim zgodbam najdejo olajševalne okoliščine: »Sicer je bil oče otroka Američan, ampak črnec,« je pristavil. Kar bo rešilo tega dečka poroke, sem si misli/, je barva otroka in njegovi osebni predsodki. Ameriška vojaška uprava je zelo zaskrbljena zaradi velikega števila /. čiiiglttškiini in tinicriskinii i/lijaki meričani mlad narod. Veselo so ši ti »G. 1.« kazali slike svojih nemških ljubic — svojih »gretchen«. Enemu izmed njih je pad/a slika zamorskega otroka na tla. Naglo jo je pobral in zardel. Tovariši so začudeno vsi silili vanj: »Kako to, da je otrok črn?« In mlademu Američanu je šla razlaga težko iz ust- Ne knjegov demobilizirani prijatelj, ki se je vračal v domovino, mu je dal naročilo za neko svojo nemško prijate/jico v Marburgu, pa se je sam zaljubil vanjo, ko je to naročilo izvršil. »Podedoval je ljubezenski roman v nadaljevanju!« so se vsi prisotni zasmejali in ga vpi-ašali, če je bil mogoče ta demobilizirani prijatelj črnec. In mladi Američan je nadaljeval vedno bolj v zadregi: »Otrok je črn; ker je otrok prijateljice moje prijateljice iz Marburga. In to prijateljico moje prijateljice je posilil otrok v Nemčiji, ki jih »G. I.« priznajo Za svoje. Z napisi in smešnimi stripi skuša te »odrasle otroke« odvrniti od ljubezenskih nevarnosti- Glede spolnih bolezni je ta propaganda vsekakor učinkovita, kajti kakor ameriški vojaki sami trdijo, imajo ljubezenske odnose samo podzavestno, to je tedaj, ko so pijani »P. X.« (vojaški magazini) delijo vojakom preservativne predmete s tiskanimi naročili in priporočili v desetih točkah. Prvih devet obravnava posamezne primere, točka deset pa se g/asi: »Ne imej ljubezenskih odnosov!« Torej je 723 otrok, ki so jih »G. I.« priznali za svoje v zadnjem polletju v ameriškem področju, plod alkohola in pijanega zaničevanja prvih devetih priporočil. Verjeti pa moramo, da je vendar mnogo drugih »G. I.«, ki niso tako naivni in podzavestni. In to opravičuje šalo, ki je že postala klasična: v primeru svetovnega konflikta bo po 20 letih zadostovalo ZDA, da' pošljejo uniforme in orožje v Nemčijo, in ameriška armada bo že priprav/jena na mestu ... Toda to je samo šala. MUNDO OBRERO citi, da se ne bi. obračali k španskemu narodu in ga cozivali v borbo. Ce hočejo uničiti nas, morajo uničiti vse Spance.« Fedangistični španski tisk ne najde kupcev, pač pa pokupi narod ves ilegalni in revolucionarni lisk, čeprav je naklada vsakega časopisa dvakrat ali štirikrat večja od fran-/Cističnih časopisov. Vsaka številka »Mundo oprerà« prehaja iz roke v roko kot prava dragocenost- »Mundo obrčro« ima izredno mnogo dopisnikov: tako v tovarnah, v rudnikih, v vaseh in v ribiških naseljih. Včasih se javljajo kot dopisniki tudi partizani, ki opisujejo poslednje vojne operacije. Na straneh »Munda obrera« se odraža veliko gorje, ki ga prenaša španski narod, odraža se njegovo sovraštvo de falangistov in borba partizanov. Majhen oglas v vsaki številki kaze, kako je treba oddati v redakciji material: »Tovariš, oddaj svoj dopis tistemu, ki ti izroči to številko « Zgovoren dokaz, kako velik vpliv ima »Mundo brero«, je na primer ta, da so v Madridu nabrali 100.000 pezet za izdajo ilegalnega časoplM, kljub težkim razmeram, v katerih živi delovno ljudstvo. Združena socialistična mladina izdaja časopis »Juventud« (Mladina) in »pficha« (Bmba). Junaški Baski izdajajo delavski časopis »Euskadi Roha«. Ta Časopis odgrinja manevre mednarodne reakcije, ki stremi razrešiti špansko vprašanje na grški način. Borba, ki jo vodi delovno ljudstvo Baskov, kaže vsemu svetu, kako trdna ie volja španskega naroda: on hoče, da bi se špansko vprašanje ne rešilo na grški, pač na španski način, kar pomeni, da je treba uničiti Franka in frankizem in vzpostaviti demokratično republiko.« Celo v vrstah frankistov deluje ilegalna organizacija, ki jo sestavljajo vojaki, ki so ostali zvesti narodu. Ta organizacija izdaja časopis »Repa-blicn«. Partizanska armada ima tudi svoje časopise. Glasilo vrhovnega poveljstva partizanske armade je »A-tague«. V eni izmed razprav beremo o narodnem heroju Kristinu Garsii, ki se je boril za osvobojenje Francije in dal življenje za svobodo Španije. Pred svojo smrtjo je napisal pismo, v katerem beremo naslednje: Če kdo izmed nas pade v borbi, bodo drugi nadaljevali njegovo delo. Ponos zavesti, da si bil vreden, da se imenuješ komunist, velja več kot lastno življenje.« glasnik borbe španskega delovnega ljudstva V Parizu je izšel album o ilegalnih časopisih, ki izhajajo v Španiji. Ti časopisi izhajajo brez ozira na fašistični teror in na zasledovanja Frankove policije. Kdor piše v te časopise, kdor jih širi in bere, tvega življenje. Ilegalni časopisi niso veliki po obsegu, toda duh v njih je velik. Predrli so gnusno »zaveso molčanja,« s katero so falangistična propaganda in anglo-ameriški agenti obdali borbo španskega naroda proti fašizmu in nosijo resnico v vse kraje Španije in vsega sveta. O tej herojski borbi nam pripoveduje pariški album, vendar je v njem prikazanih le nekaj imen od ogromnega števila časopisov, ki izhajajo dnevno v Španiji. Mnogi, ki pregledujejo ta album, sc verjetno močno čudijo, ko spoznajo, da časopis »Mundo obrera« (Delavski svet) glasilo komunistične partije Španije, redno izhaja v Madridu, Valenciji, Asturiji, Sev ili ji, Galiciji, na Balearskih otokih, v Alikan-tu. Istočasno sedem izdaj! V številki, posvečeni 7. novemiru, se uvodni članek pričenja s temile besedami: »7. november je dvojnega pomena za španske antifašiste: kot obletnica velike socialistične revolucije 1917. leta in kot obletnica junaške obrambe Madrida l. 1936. Tu vidimo tudi portrete Lenina in Stalina ter voditeljev španske kom-partije Hoze Diasg in Doloi'es Ibar-ruri. Prva številka »Mundo obre-ro« je izšla maja 1946. leta. V njej so objavili, kako so republikanci 14. aprila praznovali v Valenciji petnajstletnico proglasa španske republike. «Na ta slavni dan — beremo — so razvili devet republikanskih praporov v različnih krajih Valencije. Pred njimi je defilirala vzhičena množica patriotov.« 30. junija 1946 leta piše madridska številka Munda obrera«: »Od-1 slej bo časopis izhajal tedensko. To je potrebovalo podeseterjenih sil in tveganja, toda zato se je podese- terila tudi vplivna sila časopisa.« V naslednji številki beremo: »Od 1-junija do 18. juliia smo si postavili nalogo, da podvojimo število članov naše partije.« Naslednje objave govore o tem, da so to nalogo izpolnili. Komunistična partija Španije ni samo najštevilnejša, temveč tudi najbolje organizirana ilegalna or- ganizacija. Ona sijajno vodi vso borbo proti fašizmu. Včasih jo dolete občutni udarci: umrjejo koristni in požrtvovalni tovariši ali pa odkrije policija katero njihovih organizacij. Tako je n. pr. v zadnjih mesecih preteklega leta policija odkrila v Madridu tiskarno, kjer so tiskali «Mundo obrero». Falangisti so se hvalili, da morejo sedaj počivati vsaj 6 mesecev, toda čez tri tedne se je «Mundo obrero» znova pojavil. Na prvi strani piše: »Ni lake sile, ki bi nam mogla prepre- Monte Santangelo na Garganu ima preko 25.000 prebivalcev. Povzpeti se moraš 830 m, da prideš tjakaj. Od tam zgoraj se vidi morje, zaliv in ravnina brez konca. Cest in potov je kak ducat. Ce hočeš razumeti, kje more prebivali 25.000 oseb, se moraš povrnili navzdol z vrha, na katerem je center naselbine s svojim starim gradom v razvalinah in z antično baziliko. Ljudstvo prebiva v bokih hriba, v duplinah, izdolbenih v samem hribu. To so dupline, vsaka z lesenimi vrati in dimnikom. Majhni prehodi v skali služijo za ceste. Pozimi se med skalami ustavi sneg, sc vtihotapi v razpoke in v dupline priteče voda in zastaja, kjer so postelje in pohištvo! Tri tisoč družin živi v teh duplinah. Druge, komaj nekoliko bolj srečne, žive v hišah, ki so zidane druga vrh druge, z enim samim prostorom in samo z eno odprtino, ki služi za vrata in okno. Za vse ni ceste ne vode, gnoj leži pred vrati, gnojnica in človeški odpadki se cede v vodnjak, kjer se zbira deževnica. Možje sicer po- Demokratično usmerjena inteligenca iztšaja časopise: »Demokrito« v Madridu in »Nuestro tiempo« v Valenciji. Na eni izmed strani piše: »Inteligent! V svobodi naroda je tvoja svoboda! Bori se zanjo!« Ilegalni španski tisk govori o tem, da borba, kj se je pričela pred 11 leti še ni končana. Tisoči rodoljubov tvegajo svoje življenje, ko širijo antifašistični tisk. Falangisti zversko zasledujejo patriote, kajti boje se njih mogočnega in ostrega orožja. Časopisi, ki se tajno tiskajo v tiskarnah, na ciklostilih ali so tudi pisani na roko, so več kakor samo glas protesta, oni so organiziran element borbe. Beseda ilegalnega tiska je po sili enaka partizanski krogli in je večkrat pisana s krvjo. znajo železnico, kajti poznajo vojno okrožje. Včasih so segali gozu^vt vse do, naselbine in vse prebivalstvo je od njih živelo. Takrat je spadala naselbina v fevd Griinaldi. Poslednja fevdna gospa je bila neka princesa. Ko je v Muratovem imenu razdeljevalec Biase Zurlo odpravil fevdalne pravice, se je nekaterim osebam posrečilo polastiti se večjega dela zemlje: Posekali so gozdove in zemlja je z deževji zdrsela v dolino, hribi so pa ostali goli. Suino nekaj kmetov, ki jim je prišlo v posest tnalo zemlje na strmem hribu, je tu pa tam zadržalo nečke zemlje, ki je hotela uiti, s tem, da sr. zgradili terase z neometanimi zidovi. Vendar so v veliki manjšini na Monte S. Angelo tisti, ki žive oa poljedelstva, kmetje in poljedelski delavci. Drugi so pastirji, ki se pozimi spuste v nižavo, večinoma pa so ogle rji; tako se imenujejo, v resnici pa so oglarji ih drvarji obenem. Delajo v gozdovih, ki merijo 25.000 hektarov z letno proizvodnjo 10 do 15 tisoč kubikov stavbnega MONTE SA $ 0*B*I*S*K V osrčju Nanosa in Čavna se je razbesnela hurja in se spustila preko skalnatih rotapv v Vipavsko dolino. Ze čez noe so se razbegnili svinčeni oblaki, ki so težili nad njo vse prejšnje dni. Zgodaj zjutraj se je razlilo sonce čez osamela polja, na katerih so se upogibala in lomila le prazna koruzna stebla. Jz vinogradov je burja odnašala °-sušenio trtno listje, ga vrtinčila v zraku, se zaletavala v brajde in tulila ljudem mimo ušes. Tovariš Ivan, kmet od Sv. Martina, ki je najvišja vasica na bregovitih in sončnih Brjah, je s poti bahal svojega konjiča, ki se je zaradi bprje nemirno prestopal in obstajal sredi strmine. Mehko mu je prigovarjal, kot svojemu dobremu popotnemu drugu, naj vendar potegne naprej. »Ali te ni s^am, Hid-ron ,da se obotavljaš«, mu je govoril, ko je ta trdovratno vztrajal na svojem mestu. Za ovinki, kjer je burja nekoliko popuščala in je Hidrohček šel sam od sebe, je nadaljeval pričeti razgovor: »Greben, na katerem ležijo Brje, Šmarje, Vr-tovče, Planina in druge vasice se začenja pri Slapu in vleče v loku do Bornberga. Vipavsko dolino deli na dve neenaki polovici. Manjša ,ki leži na njegovi drugi strani, je Brapiška, toda tega mnogi ne vedo in jo istovetijo Z Vipavsko, kar je le v svojem širšem pojmu. Burja ne prevrača preko gričev, a na nasprotni strani nekoliko pojema in se odbija v kraških goličavah onkraj Branice. Pobočje proti Braniški dolini je skoraj popolnoma v zatišju. Sonce se upira z vso močjo v vinograde, kjep rastejo na lapornati zemlji, ki jo trta najbolj ljubi. Vse to pripomore, da U-speva tu najžlahtnejša kapljica, ki jo premore vinarska zadruga v Vipavi. Skoda je le, da je ne pridelamo toliko, kolikor bi jo lahko. Nikdar nismo bili svoji gospodarji. Fašizem nam je mačehoval in za njega se je uničevalo še tisto, kar smo imeli. Vino ni imelo cene in kmetje so bili primorani sejati žito brez ozira na žitno bitko, ki jo je započel Mussolini 1927. leta v odnosu dp bodočih zavojevalnih vojn. Pri nas nima žito prave ra, sti, ker ni snega, da bi ga pokrival s toplo odejo, pod katero bi kalilo seme kot na Gorenjskem. Burja ga odnaša in razgrinja zemljo. Izpostavljeno je mrazu in v njem ga mnogo pomrzne. Počasi bomo obnovili vinograde in napravili nove. Ce bi imeli- že stroje, bi šlo hitreje, a vse ni mogoče na mah. Gè ne prej, konec petletke jih bomo dobili. Takrat bo ves greben en sam velikanski vinograd, ki ga bodo krasili breskovi nasadi. Nekaj pjiv bomo pustili za deteljišča, ki bodo služila za gnojenje. Pod fašisti so se delile nagrade za umno izkoriščanje zemlje, katerih pa nismo bili deležni, ker nismo izpolnili in Uidi ne imeli pogojev, ki so bili predvideni. Dobili so jih le oni, k; so se vpisali y stranko in od teh samo veliki posestniki, ker ni bilo vprašanja, koliko si pridelal ua ' đolbč'enem kongu zemlje, temveč'kako velik kos si posejal ne lesa (javor, cer, bukev, hrast), til) do 10eče|- nimajo luči. Podnevi pod‘-•ajo debla, sekajo veje, priprtv-li«jo kope; ponoči stražijo v izine-"«h Pri kopi, ki gori in se spremi-"ia o oglje. Ogenj zadržuje volka-"*• ki tulijo v bližini, da se preveč H(- Približajo. Tak je način življe-"ja teli drvarjev, tako morajo ži- gi ede na pridelek. Srednji in mali kmet nista pomenila ničesar. Davki so nam zadrgnili vrat in še dihati je bilo težko, kaj šele da bi se gospodarsko opomogli. Naše sive, nepobeljene hiše z odprtimi dvorišči so verna slika revščine. Vanjo smo se pogrezali vsa poslednja leta pred vojno. V pretrganem razgovoru naju je konjič zapeljal mimo cerkve in šole, kjer je tekla vzporedno z njima meja med cono A in B, tako, da je puščala šolo v B coni, cerkev pa v A. Prišla sva k Zulom, kjer je bila v borbi dolgo časa sedež prosvetnega odseka za Srednjo Primorsko. Pikcova mati je odložila mokro posodo in si obrisala roke v predpasnik. Nato je počasi spravila iz sebe: »Kadar vidim koga izmed vas, vstanete vsi pred menoj: Drago ,Nikolaj, Nežica, Rastja, Danilo . . . Zdi se mi, da ste vsi moji. Živo začutim bolečino za tistimi, ki smo jih izgubili«. V kuhinjo je vstopil visok, plečat fant. »To ie moj tretji sin,« je rekla. »Domov je prišel šele pred tremi dnevi. Do zdaj je bil v ječi v Italiji«. »Ko sem prišel v Gorico, sem naletel na nekega belčka iz Zabel j. Sprva me je nagovarjal naj ostanem tam, ker so na Brjah samo še tri družine. Druge so vse že odšle y Italijo. Ko je videl, da sem dobro poučen, kako je pri nas, mi je priznal, da ga je pobegli župnik spravil tako daleč. Nazaj mu je nerodno pred sosedi«, je pripovedoval Polde svoje doživljaje. Razgovor je krenil na anglo-ame-riško okupacijo. V vasi Furlani, ki je bila v coni B, se je pričela obnova že 1945. leta in to jesen bo PADU NA NEMŠKE POSTOJANKE V veti, da lahko pošljejo svoj zaslužek družinam v naselbini. Tjakaj zahajajo oni vsak mesec ali dva; če je praznovanje kakega- svetnika, kak krst ali pa kaka poroka. Ostanejo tam dva ali tri dni in že se jim mudi nazaj v gozd, kajti delo je akordno. Tako je šest mesecev, ostalih- šest pa ostanejo brezposelni. Na Monte S. Angelo se časti nadangel Gabriel. Prihajajo i ornar;', iz vse Pelje, iz Moliza, iz Kampanje; prihajajo peš v procesijah; pomlad je in spe na prostem. Pod baziliko je . duplina okrašena z nmrmerjem, tod« kakor v duplinah, kjer prebijajo ljudje, tako tudi tukaj teče po zidovih voda. Ko stopijo z zadnje stopnice, se ženske vržejo np tla in plazijo z jezikom po tleh vse do oltarja, kjèr nadangel, ki ima meč v roki, tre kačo. Kakor ta nadangel, se. vsa naselbina ni zganila v času. Vse. dobe, ki so si sledile, so zapustile na Monte S. Angelu samo imena svetnikov, blaženih in slavnih papežev, ki so vklesana na tablicah cest in plofou. (Ugo Vittorini v „Tl Politjenico") domaja v celoti pod streho. Tiste pa, ki so bile v coni A, so ostale v ruševinah, ker so Angleži obnavljali samo v dolini in še to le hiše, ki so bile manj poškodovane. V Rihenbergu so obnovili komaj pičlo tretjino stanovanjskih hiš. Plačevali so davek pri vinu in bil je desetkrat večji od davka v coni B. Imeli so dvoje ljudskih odborov in dvoje šol. Angleži so poslali za božič otrokom pakete z makaroni in sladkorjem, prav tako kot so delali Italijani ob svojem prihodu, kar tudi Brejci še niso pozabili. Ljudskemu odboru so jemlji besedo in zadnje mesece so šle celo živilske nakaznice skozi župnišče. »Ko bi šlo tako dalje, bi bilo slabo,« je zaključila mati. Njene oči so se ves čas smehljale in na ustnicah j* je igral radosten usmev, ki se je raztezal čez ves obraz in prikrival gube. Nič ni rekla, a vso kuhinjo je napolnila njena neizgovorjena misel: pa smo le pod Jugoslavijo, za katero sem tudi sama toliko pretrpela. Qskròovala je veliko družino, ki se ji je nabrala, in ko so prihajali Nemci, domobranci, fašisti in četniki v vas, je pomagala vleči papirje y bunker za hišo, potem pa naredila pred njimi neveden obraz, da ni ničesar bilo pri njih. Pri Sv. Martinu je medlem pripravlja Katja vipavsko skuho, ki se je kadila na mizi. • Spomini se vežejo s sedanjostjo, opletajo se okoli hiš in ruševin. Dvakrat so požigali vas. Stiri in sedemdeset deklet iz vseh brejskih vasi ie stražilo vedno v zvoniku Sv. Martina. Nekoč so jih zapazili fašisti in domobranci na rihemberškem gradu VIPAVSKI DOLINI. ker pričeiH nabijati z minami v cerkvico. Dan pred Sv. Martinom so prihrumeli v vas. Poropali so vse kokoši in kleti so morale biti odprte vso noč za njih. V cerkvi so ležali in rajali. Na glavnem oltarju so poklali kokoši in kurili s pohištvom. Se zdaj je sled ognja, pepela in ogorkov. Najbolj trpek spomin pa so pustili četniki. Dva polna meseca pred koncem so se utaborili pri Sv. Martinu in utrjevali zid pod vasjo. V. njem so našli tik pred svojim odhodom majhen bunker, in če bi jim preostalo časa, bi bili klali, tako kot so zaklali Rastjo . . . »Nož U zarije pod vratom, potem pa poliže kri od obeh strani, je pravil krvnik Tintori obuja Katja nedavno preteklost, ki je ne bo mogla nikdar zabrisati. V najtežjih urah je bil poleg nje Boris, njen sin, ki so ji ga iztrgali še otroka in ga pahnili v ječo. Strastno je ljubil Primorsko, ki je dvignila zastavo svobode in vrgla moreče okove, kot je zapisal v eni izmed svojih pesmic. Ni smela kloniti. Do kraja je morala kljubovati razčlovečeni drhali, ki je grozila, da pokoplje vse pod seboj. Pred cerkvico U objemlje pogled vso Vipavsko in Braniško dolino. Kot na dlani leži Rihemberg. Požgali so ga skmmo s Komnom in odgnali ljudstvo. V gradu, na Governi in postaji so ostali fašisti toliko časa, da so zvozili v Italijo blago, ki je bilo pod hišami, katere ao samo minirali v ta namen. Za njimi sp prišli domobranci, ki so imeli v Rihembergu le mesec dni življenja. Partizani so'uničili celot- Vipavskem no posadko. Porušeni most veže v sredini nov steber, preko katerega so izpeljane tračnice. Iz Gorice in Repentabra prihaja vsako jutro do mostu vlak'/, materialom. Prihodnjo nedeljo steče proga, ki jih bo znova povezala s svetom. Odsekani robovi in ozke soteske med njimi so bi H „kot nalašč ustvavT jeni za partizanske borbe. V Šmarjah, ki čepijo' kot jata preplašenih golobov ob vznožju Skola, je imela svoj štab XXX. Divizija. Napadala je Štanjel in onemogočila fašistom udobno bivališče y vaških domovih. Fašistični posadki v Štanjelu in Dornbergu sta bili obnovljeni premišljeno. da bi ob koncu vojne pri Angip-amerikancih upravičili svoje zlagane pravice na našo zemljo. Vojska in ljudstvo jih je izpodbijalo. Na študijskih urah, kjer proučuje mladina volilni zakonik za bližnje volitve, oživljajo junaki. Ponosni so nanje in na svoje vasice, ki so krile tako važne ustanove, kot je bila partizanska orožarna pri Jakulinih. V Šmarjah samih sta bili dve zgodovinski zborovanji. Prvo, ko je Primorska postavljala svojo ljudsko oblast, drugo, ko je sredi težkih ofenziv pokazala sovražniku svojo enotno voljo. Tudi pryo prireditev po razpadu fašizma so imeli v Šmarjah. »V naši hiši,« pravi tovarišica Erna,« so imeli tovariš Primož, Luka in Matevž svoj posvet. Dekleta so na tihem prišla, oblečena v narodne noše s pasom i/. trobojnice, v predsoblje, da bi jih iznenadile. Na znamenje so zapele in zaigrale kolo. Luka je imel še potem, ko so odšli, solzne oči in je rekel, da narod, ki ima tako mladino, ne more u-mreti«. »Kako sedaj napredujete?« sem se obrnila do gospodarja Franceljna. »Pravijo, da mora biti naša vas, ki je toliko preživela med borbo, prva tudi v obnovi. Ze v lirah so nam nakazali milijon kot prvi prispevek. Cim dobimo material, pričnemo z gradnjo vodovoda. Napravili bomo štiri moderna javna stranišča in voliko skupno gnojišče, kjer bo imela odkazan prostor vsaka hiša. Izginila bo nesnaga pred njimi in pobelili jih bomo, da bo tutela vas le^.še lice. Dogovorili •smo se tudi, da odstranimo ruševine in podremo nekaj hiš, ki se dajo nadomestiti, ter jih izravnamo z zemljo. Malo več prostora bodo imeli, zraka in zelenja. Tudi cerkvi so nakazali za popravila, ali najbolje bo povedal župnik sam«. Župnik Bajt, ki je izmed tistih, ki so spremljali partizansko borbo, je z veselim obrazom izvlekel iz ovitka papir, na katerem mu je Predsedstvo vlade naznanjalo, da so odobrili enkratno podporo z« popravila cerkvice v znesku 200.000 dinarjev. »Napravil sem prošnjo in rešitev je prišla v osmih dneh,« je pristavil, ko je skrbno spravil na- zaj dragoceno pisanje, ki postav))* na laž vse gnusno klevetanje o preganjanju vere v Titovi Jugoslaviji. Ko smo se dotaknili drobnih spo-> minov, sem ga-.‘izprašala brez ovinkov. kaj misli ofF kot duhovnik o Močnikovi zadevi. »V Ajdovščini smo pred kratkim zborovali duhoV» niki, vpisani v Osvobodilni fronti«* je pričel na moje besede. Prišel j« tudi tovariš Marjan Brecelj in tovariš Kajtimir. Izvolili smo prt» prayljalni odbor, ki. bo organiziral zborovanje vsega duhovništva i* bivše goriške, reške in tržaške škofije. Med seboj bomo izbrati tri tovariše in jih predlagali jugoslovanski vladi, da jih predloži po diplomatski poti papeškemu nunciju V Beogradu, Tako se bo pravilno rešilo vprašanje apostolskega administratorja. Prej so postavili administratorja proti zakonu pred izvršeno dejstvo, ne da bi se posvetovali z oblastjo, kakor se mora v smislu ustave tudi ob imenovanju vsakega župnika. Močnik je bil imenpvan pa predlog Margottiti òli ne gre, da bi bil postavljen na predlog nekoga, ki je izvéH 'države. Poleg tega je sodeloval'.v uredništvu Slovenskega Primorca, ki blati osvobodilno borbo in novo Jugoslavijo. Kot takega odklanjamo tudi mi«. Ko sem zavila iz župnišča proti Franceljnovim, je mladina odhajala od študija. Po volitvah bodo študirali zgodovino starega, srednjega in novega veka. Predelali so že Veliko pobudo in druge stvari. Dvakrat tedensko imajo pevske vaje in dvakrat vdorni tečaj. Njihova vnema in vztrajnost sta najboljši porok, da se bodo izpolnili ideali, za katere sci se borili partizan in za katere so toliko žrtvovale ^njihove vasice. Luna se je gubila v svetlobi na« stajajočega dne, ko sva z gospodar- Gregorčičeva založba bo izdala tudi lelos svoj knjižni dar, in sicer: 1. ) Koledar za 1. 1948. 2. ) France Bevk, «Mesine luči, povest, 3. ) Mazaleg - Budal, Murek, dogodivščine nnicka-paglavčka za otroke. Naročajte se pri lastnih prosvetnih društvih i« podjetjih» ali' pa v knjigarni Stoka v ul. Milano ali v knjigarni Fortunato na trgu sv. Antona novega. jeni Franceljnom vozila Po nesti, ki jo popravljajo po petindvajsetletni fašistični in dveletni anglo-ameriški okupaciji šele v novi državi, proti Štanjelu. Od požganih in zredčenih borovih gozdov je vel oster jutranji hlad. Daleč zadaj -o pod sklenjeno verigo nanoškega in čavenskega pogorja še dremale tihe vasice. Tik pod nama je vstajala megla iznad jase, kjer je dobil* Bazoviška brigada 6 septembra 1944 zastavo, da jo ponese v Trst«, V te kraje in med te ljudi bi se morali vračati večkrat iz hrupne-« mestnega življenja,« sem pomislila v sebi. Dušo in srce ti prerodijo. Mn m Samsa NT ANGELO v partizanskih vasicah na Lazaropoljci v Makedoniji •Krasna slika življenja novih ljudi v novi KRONIKA © Regulacija Drave in Mure napreduje. Letos bodo dokončana dela> ki so se začela leta 1943 za katera je bil določen kredit 18.000.000 Din. Lani so zgradili 13 objektov za zaičjto pred poplavami. V zvezi z regulacijami v Medžimurju je važna zlasti regulacija nekega potoka, ki poplavlja vsako leto okrog 7000 oralov zemlje. O Sadna letina v Bosni je bila precej dobra. Jablane so tako obrodile, da tovarne za predelavo sadja niso mogle predelati vseh industrijskih jabolk. Letos so mnogo sliv izvozili v tujino, predvsem v Češkoslovaško. Pridelek sliv je bil letos približno za 50% večji, kot lani. O Maršal Tiforue sprejel predstavnike mestnega odbora Ljud-*ske fronte Zagreba, ki so ga obvestili o prispevku Zagrebčanov pri izgraditvi avtomobilske ceste «Bratstva in edinstva »ter mu podarili album slik, v katerih so prikazana dela na avtomobilski cesti. O 8. novembra je v Goriškem okraju izšla prva številka lista «Nova Gorica». List je glasilo OF za goriški okraj in bo v bodoče redno izhajal vsak drugi petek. O Iz Jugoslavije je odšla prva skupina 1061 odpuščenih avstrijskih vojnih ujetnikov. Pred odhodom so vojni ujetniki poslali maršalu Titu in notranjemu ministru FLRJ Rankoviču brzojavki, v katerih se zahvaljujejo za skrb, ki jim jo je izkazala vlada FLRJ ter obljubljajo, da se bodo v domovini vztrajno prizadevali za prijateljske odnošaje med Avstrijo in Jugoslavijo. O V nedeljo so izročili prometu obnovljeno progo Prvačina— Repentabor. Tako je prvič po vojni vozil direkten vlak iz Ljubljane do Repentabra. Ta proga je bila zadnja proga, ki Se ni bila obnovljena v Sloveniji. O Na mladinski progi opravljajo zaključna dela. Na vsej dolžini proge so že položili železniški tir in na postajah je že razmeščeno prometno osebje. Prav tako so napeljali na vsej dolžini proge telefonsko brzojavno o-mrežje. O Zaradi nizkega vodnega stanja morajo v Ljubljani zelo Siediti z uporabo vodè. Maksimirana količina dnevno porabljene vode na osebo je 100 litrov. O V oktobru so rudniki železne rude izpolnili plan za 113,37% O V Beogradu je petj plenum Centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije. Na dnevnem redu plenuma ie razpravljanje o nalogah Enotnih sindikatov, urejevanje vprašanja plač itd. Ob tej priliki je govoril minister za industrijo zvezne vlade Boris Kidrič o problemih, ki se pojavljajo pri izvajanju petletnega načrta. Med drugim je ministér Kidrič dejal: «Pri nas obstaja čvrsta zveza med delovnim ljudstvom mesta in podeželja in mi jo bomo z ekonomskimi ukrepi samo še u’vrstili. Onega, ki poskuša parazitsko živeti na račun delovnih ljudi v vasi in na deželi, bomo onemogočili. Za špekulante ni več prostora v našem družabnem in gospodarskem sistemu ; postali so ne samo kočljivi za trenutni gospodarski položaj naših ljudi, temveč tudi resna zavora za hitrejši razvoj naše produkcije. Na cesti od Skoplja proti Ohridu se pri Baskovem mostu odce. pi pot, ki drži k ogromnim masivom planine Bistre. Cesta je vijugasta, krivenči se kakor kača in plesa v strmi planinski svet. Kmalu pa se pot konča. Njeno nadaljevanje se izgublja v stezah in po njih pride potnik v La-r.ro-polje, kjer imajo največji kmečki zadružni kolektiv v Makedoniji. Ta kolektiv šteje 800 članov in njegovo delo je zelo raznoliko. Člani se bavijo s kmetijstvom in živinorejo, med njimi pa so tudi obrtniki. Imajo celo svoin ii go. Izdelujejo blago iz domače volne, pirotske in perzijske preproge. Osem sto Lazaropoljcev si na vrhovih planine Bistre v višini V>00 m nad morjem utira pot v novo življenje. Ma dnini Lazaropoljci, zumi ludi po svojih narodnih plesih, so živeli v preteklosti v- zelo težkih razmerah. Gozdnati predeli Bistre so dajali hrano 50 do 60 tisočem ovac, ki so bile last približno tacata imovitih živinorejcev. Kakšnih štiristo lazaropoljskih družin je delalo v glavnem zanje. Mladi Lazaropoljci so pasli drobnico po hribih med Bistro in Sto-govim. Zemlje sploh niso obdeio. vali, ker tega niso bili vajeni-Po glavico zelja'so morali v oddaljeni Gostivar... Pastirji so sla. bo živeli. Gospodarji so jim dajali do 1800 din letne plače in par opankov, hranili pa so jih. s koruzo in mlekom. Spali so v pastirskih kolibah, pogosto na žemlji, drug poleg drugega. Ko so odrasli, so opustili pasti-rovanje in se napotili v svet: v Atene, v grški Serez, v Sofijo in v Ameriko. Tako se je tuji svet polnil z jugoslovanskim življem. Tako je bilo do 1. 1941. Tedaj so se mnogi vrnili domov, ker jim tujina ni več dajala kruha. A kaj bi doma? Osnovali so zadrugo. Zadruga je začela zbirati in predelovati volno, ki so jo dajale doma vzrejene ovce. Žene so tkale. Te izdelke so Lazaropoljci zdaj prodajali znatno dražje ka. kor prej domače sukno. Naučili so se izdelovati sedem do osem vrst blaga, ki je šlo rado v denar. Tako se je njihovo delo' širilo. Nekateri so hodili po planinah, kupovali volno od bogatih ovčje, rejcev, drugi so doma barvali in tkali, tretji so nosili izdelke iz domačega kraja v svet in jih prodajali. Toda ta idila ni dolgo trajata. Prišel je okupator na vrhove Bistre in 1. 1943. je kakšnih tisoč fašistov napadlo gorsko naselbino. Napad se je izplačal. Cele kolone konj sq se vračale s planine oprtane z bogatim plenom. Več kmetov sp fašisti pobili. Takrat se je la. zaropoljsko ljudstvo dvignilo na noge. Tristopetdeset družin se je napotilo s hribov proti Ohridu in Bitolju. Nekateri so odšli k partizanom na Kosovo, drugi so se pridružili folklornim skupinam, ki so se zbirale pri glavnem štabu, žene in otroci pa so se naselili v nižini. A v vseh Lazaropoljcih je gorela želja, da se zopet snidejo, znajdejo in si osnujejo pogoje za boljše življenje v bodočnosti. Tekstilna zadruga Začelo se je toko.le: 12. februarja 1945. s0 se Lazaropoljci zbrali v Galičkem Hanu. Osnovali so zadrugo za tekstilne izdelke. Drugo zadrugo so ustanovili v Skoplju. Žene so se učile tkati in kmalu so se pokazali prvi uspehi. Zadruga je štela 150 članov. Na hrbtih so prenesli svoje tkalske priprave v Lazaropolje, za njimi pa je prišla kolona s 600 kg semenskega krompirja. Pred tem niso Lazaropoljci poznali krompirja drugače kakor po imenu. Seme je vzklilo, tekstilni za- drugi je sledila kmečka. In ta je pokazala čudovite uspehe - iz pašnikov in nijv so nastali rodovitni vrtovi. Tekstilna zadruga je finančno podprla in omogočila kmečko; In zopet korak naprej: Lazaropoljci so kupili 20 krav in večje število ovac. Na planinskem svetu se je začela razvijati z/idmžna živino, reja. Preorali so zemljo po večkrat zaporedoma, po njivah so sejali žito in sadik tobak, na vrtovih je zraslo prvo zelje... Nekoč zapuščena in mrtva lazaropoljska zemlja je vzcvetela. A zopet je bilo treba upoštevati krajevne razmere in si urediti življenje po njihovih zakonih. Po- Letos se ie vrnilo veliko število izseljencev iz tujih dežel v Jugoslavijo. Iz Nizozemske se je pripelja-nekaterih med njimi je prav žalostna. Pripovedujejo, da so jih nizozemske oblasti najprei skušale pregovoriti, naj se ne vračajo domov, ko pa so vztrajali na povratku, so jih poslali v taborišča ter jim pobrali vse pohištvo Pustili so jim samo nekaj telesnega perila, obleke in obutve. Sele po devetih mesecih čakanja v taborišču z visoko bodičasto žico so smeli odriniti na pot, toda pred tem so jih vnovič oplenili: pod pretvezo, da potujejo »v Nemčijo«, ker so se morali peljati skozi to državo, so jim pobrali še del tega. kar jim je ostalo ob prihodu v taborišče. Slovenski izseljenci si bodo to »hvaležnost« ho- | landske policije prav dobro zapomnili. Tudi v nekaterih drugih deželah so skušali izvajati pritisk na povratnike, da bi vsaj odgodili odhod v domovino, kajti naši ljudje so povsod bili na glasu dobrih delavcev, posebno v rudarskem poklicu. Belgiji je v začetku oktobra dalo slovo 348 jugoslovanskih rojakov. Kmalu za njimi je prispela domov skupina izseljencev iz. francoskega Metza, po številu ?37 oseb, nato še 224 izseljencev iz Westfalije. Pristojna mesta so obveščena še o nadaljnjih transportih rojakov. Iz Belgije se odpravlja na pot še 310 ljudi, iz Francije se bo vrnilo predvidoma do konca letošnjega'leta približno 10 tisoč izseljencev, iz Westfalije nadalinih 1500 rudarjev, iz Kanade pa pričakujejo še prihod 2500 naših ljudi. A tudi s tem še ne bo izčrpano število vseh, ki si želijo povratka v novo Jugoslavijo. Povrat-niška akcija se bo nadaljevala še vse prihodnje leto in če bo potreba, tudi še naprej. Izseljenci so po strokah zelo različni. Prevladujejo med njimi ru- ztmi so ljudje imeli zaslužek s tkanjem, poleti s kmetovanjem. Pokazala se je potreba, da se delo razdeli na brigade. In tako se je izcimilo šest brigad: tekstilna, kmetovalska, živinorejska, obrtniška, za izdelovanje piratskih in perzijskih preprog. Pozimi je štela poljedelska brigada samo nekaj članov, kajti ljudje so bili zaposleni s predelovanjem volne v tkanine. Poleti Pa je narasla brigada kmetovalcev. Tako so našli Lazaropoljci delo skozi vse leto, Kmr-tomlska brigada je dpla zadrugi 20 tisoč kg krompirja, 12.000 kg žita, 220.000 kg sena. Tobak je dobro obrodil in je dal 200.000 rastlin, K vrtovih, ki niso časih darii, tekstilni delavci, električarji in mehaniki, kajti za te stroke se Jugoslavija najbolj zanima in jim lahko nudi zaposlitev in vse, kar spada k temu. Da bi se čimbolj u-godno reševalo vprašanje povratnikov in njihove namestitve v domovini, je sklicala vlada LR S'ove-nije pri ministrstvu za delo posebno konferenco. Udeležili so se jo zlasti predstavniki rudnikov v Raši, Velenju, zasavskega bazena, nadalje predstavniki direkcije za rudarstvo LR Slovenije, Rdečega križa, glavnega odbora Enotnih sindikatov kakor tudi predstavnik zvezne vlade. Na sestanka so razpravljali o vseh oblikah pomoči za rudarje in njihove družine. Gre z’asti za ukrepe v stanovanjskem vprašanju, kjer so se doslej pokazale največje pomanjkljivosti. Rudarji, ki so se vrnili iz Nizo- dobi rodili ničesar razen trave, pa so pridelali nad .Ì00.U00 kg zelja. Živinorejska brigada je začela oskr. bovati Skoplje in okolico z mlekom in mlečnimi izdelki. Bila pa je po sredi še neka ovira — velika ovira... Zveze s svetom so bile nadvse preproste in zelo slabe. Treba je bilo prijeti za orodje, da se napravi pot. Lazaropoljci so se lotili tudi te naloge in so jo dovršili. V 2400 prostovoljnih delovnih dneh so zgradili pot, ki je omogočila, da je privozil pr v-, kamion do njih. Posttivili so tudi žago, ki žaga les za domače potrebe. Pozneje, ko bo lesa dovolj za domačo uporabo, ga bodo izdelovali tudi sa prodajo. In še nékaj V Lazaropolju so dobHi tudi elektriko. Mestni odbor v Bitolju je Lnza. ropoljcem preskrbel centralo. Nerodno je bilo v dolgih zimskih večerih in nočeh tkati pri petrolej, ki ali oljenki. Lazaropoljci so izvršili vsa potrebna dela za postavitev električne centrale in so tudi v tem pogledu dosegli zmago. Veliko veselje je zavladalo v vasi, ko se je prvič posvetila električna luč. Danes je električna razsvetljava v vviaki lazaropoljski hiši. Lazaropolje nadalje proevita. Iz nekdanje zaostale gorske vasi nastaja novo naselje, stare primitivne kolibice se umikajo prostornejšim hišam in ni več daleč dan, ko ne bodo po Jugoslaviji in drugod znani samo po svojih starih plesih •lesnotom* in rteškotonit, ampak tudi kot napredni zadru-garji, ki so si na zadružni podla- Po reportaži Sonje Dapčevičeve gi priborili boljše in lepše živ. ljenje. lo 198 oseb že v septembru. Usoda zemske, so dobili večinoma zaposlitev v rudniku v Kočevju, kjer jim je krajevni ljudski odbor preskrbel stanovanja. Del rudarskih povratnikov iz Belgije bo zaposlen v slovenskih in bosanskih rudnikih, drugi pa bodo porazdeljeni po potrebi. Wcstfalski rudarji bodo zapos'enl tudi v Raši, kjer so zanje uredili 110 stanovanj. Zasavski rudniki bodo dali delo približno sto rudarjem, v Trbovljah so na razpolago stanovanja za približno 40 rudarjev, v Zagorju za 30, v Hrastniku tudi za 30. V Hrastniku gradijo zdaj še 12 novih stanovanj za rudarje, v decembru pa bodo dogradili v Zagorju še 14 novih stanovanj. Tako bodo polagoma vsi rudarji prišit pod streho s svojimi družinami in bo pereče stanovanjsko vprašanje tudi za vrnivše so izseljence ugodno rešeno. KAŠTEL SUČURAC PRI SPLITU; POGLED NA GRADILISĆE TVORNICE ZA IZDELAVO SUROVE GUME, BAKELITA ITD. SOLINE V ULCINJU: Z VELIKANSKIH KUPOV ODVAŽAJO SOL. POVRATNIKI - RUDARJI na delu v domovini Delavnost naših zborov Dnevi v začetku tega meseca so bili posvečeni predvsem spominu mrtvih. Naši pevski zbori in ponekod tudi godbe so nastopili pri raznih žalnih proslavah. Čeprav niso to izrazito kulturni dogodki, je vendarle potrebno, da omenimo te nastope naših pevskih skupin, ker pride tu do izraza čustvovanje naših ljudi. V nedeljo 2. novembra je Sv. Ivan pri Trstu proslavil spomin svojih žrtev, ki so padle v narodno osvobodilni borbi. Pod vodstvom svojega pevovodje Franca Venturinija so zapeji njegovo skladbo »Osem blagrov«, ki jo >e skladatelj posvetil spominu svojega padlega sina. Globoko je gànila ta občutena skladba vse navzoče. Po tej spominski svečanosti na prostem pred »Ljudskim domom« je bila v domači župni cerkvi peta maša za-dUšniča. Pri maši je pel svetoivan-»ki 'zbor Venturinijev» mašo, posvečeno spominu bazoviških žrtev. Tildi Bazovica se je oddolžila spominu svojih mrtvih, ki so padli kot žrtve. Zbor ie s svojim občutenim peljem da] izraza čustvovanju vaščanov. Na kontoveljskem pokopališču so posvetili grobnico padlim. Pevski zbor Kr.ntovel-Prosek, ki je pel popoldne na pokopališču, je zvečer nastopil v našem radiu. Boljunski okraj se je istega dne poklonil spominu svojih padlih. Prišli so tja vsi zbori in godbe iz Brega. Spomenik, ki so ga postavili Boljunčani svojim padlim žrtvam, je eden izmed nailepših na tem ozemlju. Narodova kultura raste iz čustvenega in materialnega življenja naroda. V čustveno življenje spada tudi pieteta do mrtvih. Ža naš narod je značilno, da čuti v sebi ljubezen do umrlih in da zna najti izraza svojemu čustvovanju za vse lepo in dobro. V soboto 1. novembra je bi]a prireditev na Lovcu. Nastopili so mešani zbori iz Roccia, lonjerski mešani zbor »Zmaga« iz Rovt, poški zbor »Rota« iz Kolonkovca, pionirski zbor pionirske družine Lónjer-Katinara, pionirji iz Rovt in iz Roccia z baletom ter žene ženske antifašistične zveze iz. Rovt s skeči. Prireditev je potekla zelo dobro. Srečna je bila zamisel prirediteljev, da so pritegnili k prireditvi tudi ■ šo ske otroke: S svojimi ljubkimi nastopi so zelo pc živili razpoloženje. .Z baletom se je posebno odlikoval Rocol. Bil je preprost, toda Prisrčen, Nekateri skeči so bili nekoliko preveč groteskni. Je pa prav lahko zaiti v grotesknost. Pri vseh teh nastopili ie treba paziti na iifluef.jenost, pri tem pa ne sme-tf),živahnost in pravilni tem- ig-; ’ Rojanski šolski otroci so ponovili v Skednju Ribičičevo otroško igrico »Kraljica palčkov«. Razmere, v katerih se vršijo priprave za take nastope, so skrajno neugodne zaradi pomanjkanja prostorov in o-dra. Vzlic temu pa so otroci nastopali brez zadrege: nikjer ni bilo opaziti oklevanja. Petje je bilo dobro, pri'zboru palčkov bi bil potreben malo bo'j živahen tempo. O-drska oprema je ustrez.a’a igri in je zelo ugajala. V nedeljo je bilo mnogo pionirskih in mladinskih priredilev. Pionirske prireditve so bile v nedeljo popoldne, in sicer pri »Kraljiču«, pri Škamperle, pri ’ Tomažiču, v Skednju, v Riemanjih, na Opčinah in v Miljah. M'ndinsbe prireditve so pa bile deloma v soboto, deloma v nedeljo. V soboto sta bili mladinski prireditvi v Sv. Križu in Miljah, v nedeljo pa na Opčinah in pri Delavski športni zvezi. Nastopili so s petjem, deklamacijami in prizori, tipam, da bodo ti nastopi iii predvsem navedeni nastopi pionirjev za zgled tudi drugim okrajem. Prosvetno udejstvovanje otrok zelo dobro izpolnjuje šolsko vzgojo in izobraževanje. Razmerje med otroki m učiteljstvom bo tako Pj'.ist^pejše, kar bo brez dvoma u-gódno vplivalo na-šolsko de'o. Jav-= pd nastopanje bo sprostilo otroke lri jih- napravil,-) okietne, obenem pa se jim bo odprl pogled na plemenito lepoto umetnosti. Spomini na mladost bodo še v poznejših letih bagodejno vplivali na značaj bodočih mož in žena. Otroci si bodo pridobili čut za dolžnost in za metodičnost v delu, kar jim bo pomagalo še v poznejšem življenju. Vse to jih bo odvajalo od praznega bleska premnogih drugih zabav in od brezplodnega lenarjenja Knjiga je zelo velikega pomena za prosvetno-kulturno izživljanje našega naroda. Zato vedno rad sledim pojavom, ki so v zvezi s knjigo in knjižnicami. Tako je n. pr. mladinska organizacija v Babičih zopet nabavila nekaj knjig za svojo knjižnico, V Cezarjih pa so pripravili na dveh stojnicah lepo urejeno razstavo knjig. Razprodane so bile mladinske knjige, poezije Simona Gregorčiča in še nekaj večjih del. Od vseh razstavljenih knjig jih je bilo prodanih nad 70%. Našemu ljudstvu moramo približati knjigo morda tudi s pogostimi razstavami in z navajanjem izišlih knjig v časopisju. Pa še nekaj iz gostovanja šku-dfenjska zbora. Prve dni novembra je gostoval škedenjski pevski zbor v Zagrebu in Ljub'jani. Od. 1. do 5. novembra je bit kulturni festival umetniških društev in grup narodne republike Hrvatske v spomin 30 letnice velike oktobrske s:o-cialistične revolucije. Nastopi’a so pevska društva, plesne grupe in narodnj instrumenti iz Hrvatske, Slavonije, Srema. Dalmacije, Slovenije, Istre in Trsta. Na tem festivalu so Skedenici zastopa'i kot gostje Tržaško svobodno ozem’ie. V isti ylogi je nastopila tudi godba »Rinaldi«. 1. novembra so imeli dva nastopa: enega v veliki dvorani sindikatov in drugega v domu armile. Govornik je pojasnil razmere, v katerih živi in‘dela’ zbor, nakar je zbor zapel tri pesmi s hrvatskim besedilom. V domu armije je najprej nastopila godba »Rinaldi« s tremi simfonijami. Po pozdravnem govoru tov. Draga Pahorja je zbor zapel sedem pesmi. Pel je še mnogo bolj ubrano kot na »smotri«. Obakrat sta bili dvorani napolnjeni do zadnjega kotička. Iz dvorane sindikatov so pelje prenašali po radiu. Naslednjega dne so si pevci ogledali Zagreb; posebno je ugajal »Etnografski, muzej«, kjer so občutili bogastvo in razkošje mladosti, zdravja, dela in vere v življenje- V ponedeljek je škedenjski zbor pel ob šestih zvečer v dvorani »Union« za mladino. Milanu Pertotu je bi]o mnogo do tega, da bo nastop v Ljubljani najboljši, kajti tukaj je bilo mesto, kjer ie žel svoje uspehe z »Učiteljskim zborom«. V eni uri časa, ki je bila odmerjena za nastop in istočasno oddajo po radiu je po pozdravnem govoru tov. Pahorja zbor izbral iz svojega programa najlepše pesmi. Dvorana je bila polna mladine. Za vsako pesmijo veliko odobravanje in občudovanje. Ena turneja je srečno prestana. Prepričani pa smo, da bodo ta zbor in drugi zbori ponesli našo pesem med bližnje in daljne brate, med delavske in kmečke slovenske in italijanske množice. V dnevih 8. in 9. novembra je bilo pomembno zborovanje učiteljev in profesorjev iz Svobodnega ozemlja. Referati so govorili predvsem o problemu slovensekga šolstva. Osnova vsem nadaljnjim poročilom je bilo predavanje tov. prof Miros'a-va Ravbarja o kulturnem problemu Slovanov STO-ja. Problem šolstva in vsega življenja Slovanov na tem ozemlju so vsestransko temeljito in premišljeno osvetlili tov. prof. J. Kosovel z referatom o šo'-stvu STO-ja in nalogah slovanskih šo'nikov, tov. prof. J. Lucijan z referatom v vzgojnih in učnih ciljih naše šole. ki ie žel prav posebno odobravanje ir. tov. prof Caric Ivan s predavanjem o odnosih med učiteljem in učencem v sodobni šoli. Zdi se mj prav posebno važno, da omenim to zborovanje v zvezi z raznimi drugimi prosvetnimi dogodki, da tako poudarim tesno povezavo šole z življenjem. Da bi se poživili družabni stiki med učiteljstvom, se je vršil v soboto zvečer prijeten družabni večer z lepim, pestrim, lažjim sporedom, da so imeli zborovalci priliko se nekoliko odpočiti od napornega dela na zborovanju. Sodelovali so člani SNG. duet radijskega komornega zbora. tov. Rožica Kozem, duet Boštjančič-Vrabec. Prijetno in šaljivo je napovedoval tov. Božo Pod- * Sl . .* ■ ‘ .'f krajšek, ki je tudi napisal skeč: »Dvogovor dveh gluhih upokojencev«, ki sta se duhovito razgovarja-!a o aktualnih dogodkih. Pri klavirju je spremljal tov. Zebre. Dr J. K. John Steinbeck bo v kratkem obiskal Sovjetsko zvezo. Steinbeckove knjige so v Sovjetski zvezi zelo priljubljene in razširjene. Prvič po vojni je dirigeivt Furt-waengler vodil le diti nek koncert na Dunaju. V Rimu je bila olvorjena razstava umetnin, ki jih je Italija dobila nazaj iz Nemčije, kamor so jih bili odnesli nacisti. NA ZGORNJI SLIKI VIDIMO VELI ČASTNO OBNOVLJENO POSLOPJE DRŽAVNEGA GLEDALIŠČA V MINSKU, PRESTOLNICI BELORUSKE SSR, SLIKA OB STRANI PA KAŽE OSNUTEK SPOMENIKA MAKSIMU GORKEMU, DELO KIPARJA SADRA. STAL BO V MOSKVI PRED BELORUSKIM KOLODVOROM. Novosti knjižnega trga Ob tridesetletnici oktobrske revolucije so izšle tri zanimive knji. ge politično-zgodovinskega značaja. Državna založba je izdala zgodovino oktobrske revolucijo pod naslovom Velika proletarska re~ volucija. Delo je prevod iz ruščine in sicer n. dela veliko zgodovine državljanske vojne v StìtìK. Avtorjev jc več in so sami priznani sevjetski strokovnjaki, tako da predstavlja delo znanstveno resen dokaz velikih dni. Cankarjeva založba pa je izdala dve knjigi: Sl alia: O veliki domovinski vojni predstavlja zbirko Stalinovih govorov člankov in dnevnih povelj minule vojne: Lenin - Stalin: O oktobrski ervoluciji pa jo zbirka Leninovih in Stalinovih govorov in člankov o revoluciji. Josip Jurčič: Deseti brat jc te dni Izšel v krasotni izdaji. Ta splošno poznani in med slovenskim ljudstvom izredno priljubijo, ni roman je izšel sedaj v posebno lepi opremi, na najfinejšem papir, ju in v dvobarvnem tisku. Posebno dragocenost pa so ilustracije akademskega slikarja Maksima Gasparija. Vladimir Dedier: Zapiski le A-merike, je zbirka 9 reportaž s poti po Ameriki. Avtor, znani srbski publicist, nam v tej preprosti, a izredno mikavno pisani knjigi sli. ka svoja opazovanja s poti po A-meriki in prikazuje zlasti kultur, ne in socialne zanimivosti. Avtor popisuje vtise z obiska pri našem i 111/ (1 KS' -V» • 7" ! “ .T., slavnem rojaku pisatelju Louisu Adamiču z obiska v Hollywoodu, večji del knjige pa posveča ameriškemu tisku. Dedierjeva knjiga jo izredno zanimiva pa tudi poučna ter nam pomaga pri spoznavanju prave in resnične Amerike, ki ni taka kot jo predstavljajo imperialistični kapitalisti. Eno najlepših del pripovedno, biografskega značaja na svetu predstavlja življenjepis o znani učenjakinji Mariji Curie-Hklodow-ski, ki ga jc napisala njena hčer. ka Eva Curie, pod naslovom Oospn Curie. Delo je v slovenskem prevodu izšlo pred vojno, ponovna izdaja pa bo omogočila, da se čim širše plasti slovenskega naroda seznanijo z življenjem in delom . velike slovanske učenjakinje. Knjiga je izredno lepo in zanimivo pisana, tako da bo prav vsake, mu bralcu nudila mnogo lepih u-žitkov. Ljubezen do slovenske knjige v istrski vasi M ojij a je mala vasica v slovenski Istri, uro oddaljena od Izole. Zanimanje za kulturo v tej vasici pa je zelo veliko. Ko si prišel v soboto 1. novembra v šolo, te je na hodniku ustavila tabla z' napisom: »Razstava naših knjig«. Stopil si v razred. Klopi ni bilo več, le ob stenah nekatere in na njih knjige. Pogled se ti ie ustavil na steni, kjer visi ob slikah Trubarja in Cankarja naslednji napis: »Dolga, dolga leta smo molčali, dolga, dolga leta smo ječali, zdaj svobodna naša govorica srečo čara nam na mlada licu!« Na klopeh prevlečenih z blagom je razstavljenih preko dvesto knjig. Večina teh so last tukajšnjega prosvetnega društva (130), druge pa so v razprodaji. Knjige so razdeljene po skupinah. Častno mesto ima partizanski tisk. Zbornik je odprt na .strani, kjer je slika, ki prikazuje trpljenje našega ljudstva v času NOV fn dokazuje, da ljudstvo ni in ne bo pozabilo naporov in žrtev ter ne bo dovolilo, da bi se povrnil fašizem. Na razstavi uzbuja Zbornik največjo pozornost. Nato sledi oddelek naših pisateljev, Tu najdeš Valjavca, Stritarja, Kersnika, Preglja in druge. Cankar je tu na častnem mestu. Zastopan je s sedmimi knjigami. Dalje so naši pesniki: Zupančifieu »Zimzelen pod snegom« je odprt na strani: »Tja bomo našli pol«. V Aškerčevi čitanki pa beremo: »Mi vstajamo!« In res vstajamo in vedno dvigamo našo kulturo. In čeprav je to prva razstava te vrste na Maliji, je imela v dveh dneh veliko obiskovalcev in to ljudi, ki se res zanimajo za naše knjige. Tisk za naše najmlajše ima dva oddelka, v prvem nam napis na steni pove, da so 'to knjige, ki so jih v Sloveniji brali pred vojno in grenko priznamo: »Pri nas tega nismo imeli« Koliko veselejšega pa je v drugem oddelku pod napisom: »To čitajo sedaj naši pionirji«. Ta kotiček je najbolj priljubljen najmlajšim. Ti .so že dolgo pred otvoritvijo razstave plezali na Okna in gledali v učilnico. Ko so vstopili, so poželjivo gledali ta kotiček. Posebno jih.je mikal letnik Cicibana. Vprašali so učitelja, če ga smejo vzeli. Sedli so nato na tla in z zanimanjem brali. Starejši so mlajšim razkazovali in pojasnjevali. Veliko zanimanje so kazali starejši obiskovalci razstave pri oddelku, kjer so razstavljene knjige o gospodarstvu, kmetijstvu, kletarstvu, živinoreji in drugem poljudnem znanstvu. Res lepo je gledati, kako se naši ljudje zanimajo za knjige. »Toliko let jih nisem videl, danes se jih pa hočem temeljilo nagledati.« Tako je govoril starejši mož in res je ostal na razstavi več kot tri ure. Več knjig je tu naprodaj. Obsegajo razne nove knjige; dobro so Zastopani ruski pisatelji, prav tako tudi politični tisk. Zanimanje za te knjige naj povedo le neke suhoparne številke. Razstavo si je. ogledalo 164 ljudi. Ob tej priliki je bilo razprodanih 37 knjig v skupni vrednosti 4310 Ur. Prosvetno društvo si je nabavilo 13 novih knjig. Prostovoljnih prispev- kov je bilo nabranih 1730 lir. Naj omenim še značilen dogodek Prileten gospodar je nekoliko za. skrbljen brskal po knjigah. Vprašal sem ga, kaj išče. Odgovoril ml je: »Rad čitam pesnike in bi kaj takega vzel.« Dal sem mu GrrgorSir čeup pesmi. Pazljivo in natančno si je ogledal knjigo. Potem je ponovno pristopil, plačal knjigo ih mi pokazal pesem »Soči«, rekoč! »Zdi se, da je to naš človek.« Mislim. da je pohvala preprostega človeka in ugotovitev o Gregorčiču tako preprosta in resnična, da sem prav storil, ko sem mu molče siis- » nit roko. Na razstavi je tudi oddelek, po-soečen našemu naprednemu tisku Tudi ta oddelek je imel mnogo obi-skovalcev. Na žalost nismo ime« dovolj revij in časopisov, da bi jih' lahko prodajali. Taka je bila razstava knjige na Moltn. ki je pokazala resničnost stihov na steni ».. . kultura in prosveta - to naša bo osveta!« M Uče KOLERA ODKOD KUITERWE V zadnjem času mnogo čitamo . Koleri, ki razsaja po Egiptu. Vse ča' Sopisje ji posveča daljše ali krajše članke in poroča o številu obolelih in umrlih, V Egiptu je torej epidemija kolere in Egipčani, ki še niso zboleli, se silno boje okuženja se branijo na vse načine. Bacilonosci in staln izločevalci Potemtakem ie kolera nalezljiva bolezen, človek se je lahko naleze kar tako mimogrede. Ce pridejo telo posebni bacili kolere, ti ža plačilo za gostoljubnost puste kojero. Okuženje je zelo enostavno; čim večja je nesnaga in zanemarjenost, tem bolj se kolera širi, tembolj se njeni bacili množijo in laže se jih človek naleze. Toda vsakdo ne zboli za kolero. Nekateri ljudje bodo lahko med samimi mrliči in bolniki kolero, v največji nesnagi, pa : jih bolezen ne bo prijela. Ce bi preiskali vsebino črev takih ljudi, bi našli v njih vse polno bacilov kolere, toda bolezen jim ne more do živega, njih telo je po naravi odporno. Toda ti ljudje so najbolj nevarni. Njih okolica in oni sami si niti ne mislijo, da nosijo v sebi nevarne kali in jih sejejo povsod okoli sebe. Drugi ljudje jih imajo za zdrave, nenevarne, ne beže pred njimi, se družijo z njimi — in kolera se po teh ljudeh — bacilonoscih — širi izredno hitro in daleč. In potem so nevarni še oni, ki so bolezen že prestali Smešno je misliti si, da ne bi ti po prestani bolezni imeli več bacilov v sebi, še so v njih, toda v tem telesu so bitko izgubili; smejo sicer še živeti v njeni, toda brez vsake odločujoče besede. Človek, ki je kolero prestal in se zdi docela zdrav, še dolgo izloča bacile; takemu pravimo stalni izločevalec in je prav tako ne' varen kot bacilonosec. To pa ne velja le za kolero, ampak tudi za vse ostale kužne bolezni. bile egiptovske piramide, ko je že bij Benares veliko mesto, važno središče v Indiji, a sijajnimi svetišči in znanimi učenimi verskimi bra--manskimi šolami. Ze takrat so prihajali v procesijah z banderi božje-potniki in tujci od vsepovsod; izgnanci, čudoviti puščavniki, fakirji. Od vseh krajev so prinašali bolnike v ta indijski Lurd — vse kot danes. Benares leži na levem bregu veletoka Ganges. Ganges, ki je dolg nad tri tisoč kilometrov, izvira v daljni Himalaji in se izliva v ocean v Bengalskem zalivu. To je sveta reka in najsvetejša je prav ob mestu Benares. Ce prideš v to sveto mesto in tu piješ vodo iz svete reke se v njej okoplješ po pravilih vere in pri tem trdno veruješ, da je reka res sveta in prebiva v njej božanstvo, potem so ti odpuščeni vsi grehi in z jasnimi očmi moreš gledati v lepše posmrtno življenje, če si bolan, kdo te laže ozdravi kot sveta reka Ganges. Koliko jih je sveti reki ozdravelo! In če si tako srečen, da umreš ob reki Ganges ali v kakem svetišču v mestu Benares v senci svetih kipov bogov pošastno smejočimi se obrazi, se vrata v nebo nasležaj odpro. i tako dero verniki iz vse* Indije to sveto mesto. Ob velikih praznikih, ko se mijost deli posebno izdatno, prihajajo od vseli strani procesije vernega, lačnega ljudStva iz prostrane, bogate in nesocialno urejene Indije. ! komarji iColera - Benares Kolera Indiji je doma v Pravimo, da je kolera endemična v Indiji, to se pravi, da je tam doma. Ce bi hoteli videti človeka, ki ima kolero, ali pa bi hoteli dobili bacile kolere, bi vse to še najbolj gotovo našli v Indiji, in sicer v pokrajini Bengalije, v džungli ob reki Ganges, skoraj blizu velikega mesta Kalkute. To so močvirni predeli, kjer je zrak zelo vlažen, dokaj topel — kot nalašč za kužne bolezni. V teh predelih ni mnogo prebivalcev, toda stalno je kdo bolan na koleri. Bolezen se' od tu širi od časa do časa po vse] Indiji, včasih pa še dalje po svetu. Njen pohod po svetu traja včasih deset in več let. V zadnjih sto tridesetih letih je naredila že sedem lakih pohodov, bodisi po enem delu svela ali pa je s svojo smrtno koso obšla ves svet in pomorila milijone in miir-jone ljudi. Enega izmed važnih vzrokov življenja le morilke moramo iskati v verovanju de]a Indijcev, brama-nov, in njih češčenju svete reke Gangesa. Ti bramani verujejo v posmrtno življenje, ki bo za zaslužne boljše in lepše, za mlačneže in grešnike pa slabše, lahko celo zelo slabo. Pravega vernega Indijca ne briga sedanjost in ne preteklost, on živi za posmrtnost. In kaj je za bedne, lačne pripadnike nižjih kast, ki jih je največ, lepše in tojažilnej-še, kot vera v življenje po smrti. In kolera? Ni težko najti zveze med mestom Benares, reko Ganges kolero. Ob velikih praznikih, poznem poletju, ko mesto mrgoli božjepotnikov, tedaj gorje po me stu čistiti nesnago, to je smrten greh; ko se sprehajajo svete krave, opice, papige in druge svete živali po templjih in ulicah, ko se popolneži v izpolnjevanju pokore plazijo po prahu in se mažejo* po tejesu s kravjeki in iščejo kot odrešilno pijačo po cestnih kotanjah kravjo seč, ali ni tu dovolj pogojev za nastanek in za širjenje vseh mogočih kužnih bolezni? In ob reki Ganges pijejo vodo zdravi, bolni, stalni izločevalci, bacilonosci, se v njej_ kopljejo in bolnike pomakajo V njej. Tako bacili kolere, ki so v Gangesu, ne pridejo v slano vodo Indijskega oceana, kjer bi gotovo poginili, marveč beden Indijec j ili sprejema vase in jih prenese domov, v svojo siromašno domačijo, če preživi pot do doma. Romarji sc razhajajo kolera Benares Nekako šest sto kilometrov seve-rc zahodno od obmorskega mesta Kalkute, leži ob reki Ganges mesto Benares. To je sveto mesto. Kar je katoličanom Rim, Jeruzalem m Lurd, kar je muslimanom Meka, to je bramanom Benares. Mesto cerkva, kapel, kapelic, svetih znamenj in svetih spominov. To je eno najstarejših mest na svetu. Kje je bil Rim, kje so bile Atene, kje so se siri In še za svojce, ki niso mogli na daljno pot v Benares, si natoči po S'odo svete vodice in jo kot največji zaklad nese domov, kot odpustek in blagoslov. V. nekaj dneh se tako razširi kolera iz džungle tam ob Kaluti po celi Indiji. Kolera postane na ta na- čin epidemična. Kadar se namreč kaka kužna bolezen zelo razširi po kaki pokrajini, tedaj govorimo o e-pidemiji. V Egiptu je torej sedaj epidemija kolere. Podobnih božjih poti pa ima Indija še več. Znana je ona v Hard-varju, kjer se zbirajo verniki v posebno velikem številu vsako dvanajsto leto! Tudi do dva milijona jih pride, ki opravljajo enake nehigienske verske vaje. In kaj pravijo varuhi te dežele, kulturni in civilizirani Angleži? Kaj hočejo reveži? Dobiček je dobiček. Ce bi delali ljudem zapreke pri verskem izživljanju, kdo ve, kakšne versko fanatične demonstracije, u-peri in nemiri bj nastali. Koliko izgubljenih delovnih ur na plantaži! Ali ni lepše, da je narod miren, priden, delaven in bogaboječ? In muslimani Toda s tem še nismo končali. V tej čudežni Indiji niso samo bramani, so tudi muslimani in tudi U so verniki kot se spodobi, ki tudi hodijo na božja pota. Muslimani morajo v Arabijo, tja v Meko in Medino. Bramani so na srečo samo Alah poslal Gabrijelu. Abrahamu po angelu Po stopinjah očakov j in Mohameda Nato potujejo v mesto Arafat, kjer je grob očaka Abrahama. Tu je tudi gora, kjer je Eva čakala Adama sto let. Ko sta bila za kazen vržena iz raja, je Eva priletela na goro Arafat, Adam pa na otok Cejlon. Sto let ga je reva klicala in končno ga ie le priklicala, da sta se našla in razmnožila človeški rod. Tu je tudi studenec, kjer romarji pijejo, v bližnji mlaki se kopljejo in perejo svoja oblačila. Proti večeru se romarji vračajo proti Meki. Ustavijo se še v Mina, kjer je A-braham hotel zaklati Izaka. Potem so tu še hudičevi stebri, kjer je stari zlode’ izkuša] samega izvoljenega preroka Mohameda. Mohamed ga je pa kamenjal. Vsak pravi romar nese s seboj sedem kamnov in jih vrže v te zlodejeve prispodobe. Prerok pa je tudi žrtvoval 63 kamel. Se dandanes vsakdo žrtvuje vsaj jagnje, če ne drugega. Dogodilo se je, da so bogatini dali naenkrat poklati več deset tisoč živali, da bi j bila zveličana njih duša, čeprav soj J " ~ J i * r j I i- I 1 S Rastline vsemogočih vrst in oblik so liste, ki omogočajo človeku ob stoj na zemlji, kajti brez njih bi človeški rod prav gotovo kmalu izumrl. Ze rastlinska hrana je človeku nujno potrebna za življenje. Človeški organizem je sicer ustvarjen za mešano hrano, vendar bi brez rastlinske hrane, s katero dobiva človeško telo škrob in sladkor, rudninske snovi in vitamine, kaj kmalu shiralo. Razen za hrano sluzijo rastline človeku za tehnično predelavo, kot n. pr. les, strojila, kemikalije in. vlaknine. Zdravilne rastline dajejo v zdravilstvu prevažne snovi, pa tudi krmilne rastline so velikega pomena. Lahko rečemo, da je velika večina rastlin koristnih človeku na ta ali oni način. Toda še posebnega pomena pa so za ljudi kulturne rastline, kot imenujemo one, ki jih človek goji na veliko, neguie in zboljšuje ter iz njih vzreja nove boljše in uporabnejše vrste. Kako in kdaj je pričel človek gojiti kulturne rastline in si vzgojil iz divje rastočih rastlin koristne in donosne rastline, je težko reči- Vsekakor p,j je človek že v najstarejši dobi spoznal, da se rastline lahko RASTLINE N E)K A J Indiji, muslimani pa tudi v Turčiji, Egiptu, Sudanu, Maroku, Evropi in ne vem še vse kje. In koran, muslimansko sveto pismo, pravi: »Muslimana, ki ni poromal v bodo smatrali po smrti za ži- Meko, ida ali celo življenje izmozgavali, tjačili in ubijali svojega bližnjega. Znani Karun — ali Rašid, ki je potoval peš iz Bagdada v Meko, je potrošil nad milijon in pol, ne papirnatih lir, marveč pravih zlatnikov. Gotovo 1894. ni več vrnilo domov 31.137 romarjev. Leta 1889. se jih od 43.000 ni več vrnilo 11.000. Med leti 1900 in 1902 se je izkrcalo v Džedi 145.144 romarjev; preko 45.000 jih je umrlo v svoji sveti deželi. IN ROMARJI kristjana — kar pomeni pes.« Meka in Medina sta na arabskem polotoku. Kdor more, pride peš po karavanskih poteh. Oni, ki pridejo po morju, pa se izkrcajo v pristanišču Džeda, ki je oddaljeno od Meke osemdeset kilometrov. m Evin grob V Džedi je Evin grob, ki ga bož-jepotniki še mimogrede obiščejo. Romarji se oblečejo v oblačilo, ki pokriva le ledja in ramena. Spijo po tleh na cestah ali pa, če so imovitejši, pod šotori. Vsi morajo biti vedno odkriti in tudi podrgniti se ne smejo, če jih grizejo nadležne žuželke, kajti pri tem bi morda ubili kako živalco, kar bi bil velik greh, zvezan z velikimi pokorami. Potujejo po puščavi, v vročem soncu in mrzlih nočeh, slabo odeti in slabo hranjeni. Telo oslabi in nič n: ugodnejšega za širjenje kužnih bolezni kot izmučena in oslabela telesa, ki se ne morejo upirati napadam bolezenskih kali. Meka Romarji ostajajo po osem dni v Meki, kjer opravljajo verske vaje, obiskujejo svete kraje, predvsem bajt Alah — Alahovo hišo, kjer je naj večji biser mohamedanske vere: hiša Kaaba — popek zemlje — s črniin kamnom, ki naj bi ga bil nm jih je prostovoljno darovalo dobro ljudstvo. Leta 1893 je kolera grozno kosila Kolera ze navadno poiavi v Mini, kjer je polno človeške in živalske nesnage, vlažen zrak in s krvjo prepojena tla. Najhujše je bilo 1. 1893. Meseca julija tega leta jc bila tu grozna morija. Ležale so tam ce'e gore bednih mrličev. Jarke dolge 25 metrov, široke 15 metrov in globoke 5 metrov so v enem dopoldnevu napolnili z mrliči. Več tisoč Beduinov in Sudancev je noč in dan zakopavalo mrliče, več kot polovica teh grobarjev je sama šlo v krtovo deželo v s’abih petih dneh. Kolera se je silovito razširila po vsej deželi. V Meki ni bilo meg čc hoditi po ulicah, ker so vsepovsod ležale gore mrličev. Po treh dneh gredo romarji iz Mine nazaj v Meko. V veliki mošeji j poljubljajo črn kamen v Kaabi. Tudi tu je sveti studenec. Vsakdo mora pitj to vodo in srečen je, če more te svete vode nesti domov svojcem. Razkošje za kolero! Meka je velika nevarnost za širjenje kolere po svetu; pravijo, da je tu za kolero prehodna postaja med Bengalijo in Evropo. Eni skozi puščavo drugi po morju Največja nevarnost za prenos kolere nastane, ko se romarji v ačaio. Ti ki gredo po karavansikh poteh, niso nevarni, kajti kar je oslaoelega in neodpornega navadno na poti umre; oni, ki pa potujejo po mori« lahko raznesejo kolero v naiodda-Ijenejše kraje, V 34 letih so romarji dvanajstkrat zanesli kolero iz Meke v Egipt. Četrta epidemija kolere d 1865. do 1874., ki je grozno gospodarila po Evropi, ima začetek v Meki. Meja 1865 je okoli 15 tisoč romarjev prišlo iz Meke v Suez. Cez nekaj dni je bda kolera v Suezu in hitro nato Aleksandriji. Do konca avgusta je v Egiptu pomrlo 60 tisoč oseb. sčasoma spreminjajo, bodisi zaradi zunanjih vzrokov (če jim razrahljamo zemljo, bolje gnojimo) pa tudi zaradi notranjih (križanje, cepljenje); spoznal je tudi, da se nove, pridobljene lastnosti, prenašajo tudi na potomke, kolikor niso seveda posledice trenutnih zunanjih vplivov, Te izsledke in ugotovitve je človek kaj kmalu začel s pridom izkoriščati in tako je v. človeški zgodovini nastalo precej veliko število najrazličnejših kulturnih rastlin. Te so danes prav raznovrstne in nam služijo za prehrano in za industrijsko predelavo pa tudi u Zdravilstvu. Med kulturnimi rastlinami so brez dvoma najvažnejše žitarice, saj dajejo človeštvu osnovno hrano — kruh. Pšenico so poznali že stari Egipčani 4000 let pr. Kr. in gotovo tudi Kitajci ne dosti za njimi. V Evropi je bila najstarejša vrsta tkim. enozrnata pšenica, ki so jo gojili baje že mostiščarji. Našo pšenico pa so po Evropi gotovo razširili Rimljani, ki so si v tem oziru pridobili nedvomno velike zasluge; Rimljani pa so pšenico dobili iz vzhoda.-Pred pšenico pa je vsekakor bila v Evropi udomačena rž, ki je bolj odporna proti vremenskim in podnebnim neprilikam. Kdaj in kako je bila premeščena v severno Evropo iz svoje pradomovine v jugozapadni Aziji, zgodovina molči. Ječmen je doma v. Abesiniji, iz Sredozemlja pa izvira oves, ki se je razvil iz prvotnega plevela med drugimi žitaricami. Pri širjenju pšenice se je, ker je bil zelo odporen proti vsem neugodnostim, vedno bolj osamosvajal in postal samostojna kulturna rastlina. Zanimivo je, da se je ajda razširila po Evropi šele V, srednjem veku, prišla je iz Azije, kjer je Tatarom služila kot krušno žito. Tudi koruza je pozno prišla v, Evropo, saj je njena domovina Amerika. Med posebno važne žitarice spada tudi riž, saj predstavlja osnovno hrano eni tretjini človeštva. Riž je prastara kulturna rastlina iz vzhodne Azije in Kitajske in se kot tak omenja že v 3. tisočletju pred Kristusovim rojstvom. V Evropi so ga najprej gojili v stari Grčiji, kamor ga je menda prinesel Aleksander Veliki; Številke Ugotovili so, da se od Si .493 romarjev iz Indije med leti 1333,— v Egiptu je nastal grozen preplah: več kot o0 tisoč ljudi beži; beže v Carigrad, Grčijo, Španijo, v razna mesta v Sredozemlju, v kratkem času je kolera mogočno zakorakala po vsej Evropi in po njej neusmi-iteno gospodarila dolga leta. . ,13an.^anes so se razmere seveda izboljšale. Mednarodno zdravstvene pogodbe so podlaga vsem mogočnim ukrepom po pristaniščih, da se u-branj in zajezi širjenje kolere. uP . KAIRO PRELET'* i TALA, KI PP&1 ffi ANs: I MNOŽINAH D0*G0CeNO SREDSTVO V P f,R VsAKo. VRSTNE s NaSajq epidemije. a SWL1KI D1MO POI.NJ^ (fAf;, Knic CEPIVOM LE- kih N.IA SUKA KI PRED DELOVANJE ],,A{,»Vtbl; SPODNJI SLlI{I Sred. ^ >vTAL0, r&š, Sl; ‘ LeT/< „Skuša *0v- na SKEGA MINlS'1*' fj A; ISKANDAR-PA*?Ó(/'3a j IbKL v HIŠO TEŽKO 1)0 -------1 „ DOKLER V ^ ^ NišdiH ni K° LADJAH NA*'* ISK:i PREGLED, N* V'*. 2APb- Sfl*1 Gramofon je danes spričo radia nekoliko izgubil na svoji veljavi, vendar pa je vrednost modernega gramofona še vedno velika. Gramofon in radio danes drug drugega izpopolnjujeta in predstavljata oba izredno pomembni glasbeni pripravi. Vrednost (gramofona cenijo še po-sebno, če pomislimo, kaj bi pomenilo za svetovno muzikalno kulturo, če bi ime]i gramofonske plošče od Paganiniia ali Liszta, teh nedosegljivih umetnikov! Radio nam omogoča poslušanje glasbe na daljavo, gramofon pa je tisti, ki ustvarja glasbenim umetnikom nesmrtnost njih umetnosti. Danes imamo sicer možnost reprodukcije glavbe tudi s pomočjo zvočnega traku (posebno kot pri zvočnem filmu),, vendar pa aparature za reprodukcijo še niso dostopne sploš-nosti tako, da bo gramofon tudi v tem oziru ohranil svojo veljavo. Vsekakor pa so pri gramofonu najvažnejše p]ošče, kajti brez njih hi tudi z najboljšim aparatom ne mogli pričarati muzike. Izdelava gramofonske plošče pa ni tako preprosta, dasi je princip, čim ga razumemo, enostaven. Najprej je treba posneti petje ali instrumentalno g! #jho s pomočjo posebne aparature. To se izvrši v študiju, t.j. sobi, ki je od vseh strani obdana z blagom, da se zvok ne odbija (kot v radijskem študiju). Sprejemna aparatura ima napeto opno, na katere sredini je pritrjena igla, ki drsi kakor pri gramofonu po vrteči se plošči, ki pa je ‘iz mehkega voska. Ce se tresejo strune gla) bila ali pevčeve glasi]ke, prične valovati zrak, tresljaji se prenesejo na posebno občutljivo opno spremne aparature, ki je v zvezi z ‘glo; ta igla zarezuje te tresljaje v vrtečo se voščeno ploščo, s tem je snimek gotov, hi pa še uporaben. Voščeno'ploščo potresejo s prahom grafita ter jo slavljajo v posebno kemično tekočino, kjer po električ-no-ga]vanop!astični kopeli nastane na voščeni plošči nova kovin: » ta Plošča, katere urezi popolnoma točno 'odgovarjajo urezom voščene pio- gramofonski plošči šče, le da so obratni; tam, kjer je na voščeni plošči vzboklina, je na kovinasti vdolbina in obratne. Ko-vinasta plošča predstavlja torej trajen negativ ali matico, s katero je mogoče dobiti neomejeno števijo pravih gramofonskih plošč. Te so napravljene iz specialne mase, ki jo sestavljajo šelak (posebna snov, ki se pridobiva v Indiji) zmleta bombaževina in še razne kemikalije ter druge primesi, ki so pa seveda tajnost, in ki te trde snovi spajajo v novo črno snov. To maso stavljajo še segreto in zvaljano na lenke plošče skupaj s' kovinasto matico v posebno stil kalnico, v kateri odtisnejo pravo ploščo, ki ima enake zareze kot kovinasta, le da so obratni in je torej popolnoma enaka voščeni plošči, v katero zarezuje igla pri snemanju tresenje glasbila oz. opne. Tako dobimo iz ene negativne kovinske plošče poljubno število pravili gramofonskih plošč, kar predstavlja veliko prednost tega postopka, saj velika količina plošč povečuje cenenost. Kako snemamo zvoke na zvočni trak, pa prihodnjič. odtod pa se je razširil na Sicilijo in severno Italijo ter-v Španijo. Krompir tvoid danes eno najvažnejših kulturnih rastlin in služi kot važno hranilo vsemu kulturnemu človeštvu. Doma je iz Amerike in ni točno znano, kdaj in kako je prišel v Evropo. Vsekakor so ga tu sprejeli z velikim odporom iii šele velikim lakotam ter pomanjkanju gre hvala, da se je krompir kot najvažnejše hranilo razširil po Evropi Sadje je izza najstarejših časov cenjeno kot prvorazredno živilo Človek ga je najprej dobil v prosti naravi, sčasoma pa ga je pričel gojiti v bližini svojih bivališč. Pravi mojstri v. sadjarstvu so bili Rimljani, katerih velika zasluga je, da se je tudi sadjarstvo razvilo na visoko stopnjo. Breskev in marelica sta prišli v Evropo s pohodom Aleksandra Velikega. Naziva obeh sadežev kažeta, da je prva doma iz Perzije (per-sika), druga pa iz Armenije (arme-niaka). Vendar pa nekateri botaniki zastopajo mnenje, da sta obe vrsti sadja doma na Kitajskem. Vsekakor pa res drži, da je večina naših sadnih vrst prišla v Evropo in ostali kulturni svet iz Azije. Tako češnja, sliva, pa tudi pomaranča in Umana, Pomarančo goje v južni Kitajski žc od najstarejših časov zgodovine, limono pa zlasti v južni Kitajski in Birmi, odkoder sta se šele oba sadeža razširila v Sredozemlje, ki ga nekateri smatrajo kot njiju domovino. V srednji Evropi sta doma le jablana in hruška. O vinski trti trdijo znanstveniki, da so jo poznali v Evropi že njeni najstarejši prebivalci in da je trta doma iz južnih predelov Azije okoli Kavkaza in Kaspiškega jezera, odkoder sc je šele razširila v Grčijo in Italijo in odtod v ostalo Evropo. Vsekakor bo to riaziranje glede na podnebne prilike Evrope boli verjetno. Važno postavko v naši prehrani tvori tudi zelenjava, s katere uživanjem dobiva človek prepotrebne vitamine in rudninske snovi. Stročnici, bob in leča, sta stari kulturni rastlini, doma v Sredozemlju, le fižol je prišel k nam iz južne Amerike. Iz Amerike imamo tudi paradižnik in papriko, soja in špinača pa sta iz Orienta. Zelje in njega številne zvrsti so doma po vsej Evropi in enako tudi repa. Tudi solate so poznane že od davna in jih v svoji zgodovini omenja že rimski zgodovinar Plinij. Industrijske rastline izvirajo večinoma tudi iz Azije, tako sladkorna pesa, bombaževec in konoplja. Iz Amerike pa sta doma sončnica gumijevec in tobak. Iz vsega navedenega izhaja, da je domovina žitaric po visokih gorskih predelih in ne po rečnih dolinah. Sorazmerno zelo malo kulturnih rastlin je doma po Evropi. Največ smo jih dobili (z južne in vzhodne Azije, ki je v, tem pogledu izredno bogata- nekaj jih je prišlo tudi iz Amerike, najmanj pa iz Afrike. Australija je v kulturnih rastlinah popolnoma revna in enako tudi severna Azija. Vendar pa se danes goje skoro vse kulturne rastline Se po vsem svetu. no rečeno ‘rja drugem istega pokopališča. 34. D ial ek tal n ih oblik je precej tudi v novejših napisih. Vzemimo n. pr. imena mesecev: Marija Ženic, rojena Dne 14. marča 1852 . . . Ali: Stefan Guštin, umrl 10 marča 1900 . . . Ali: Alojzija Guštin, roj. 31. avgusta 1847. In pa tale: TUKAJ / POČIVA /. AšNDREJA LUIN / ROJEN 1. 4. JENOVAR- / JA 1832 . . . Poleg meseca (»jenovarja«) je v zadnjem primeru mikavno tudi ime Andreja, ki je moško in ne žensko, kakor bi človek mislil na prvi pogled. Dreja, Dreje i. p. so še danes živa poimenovanja med Kraševci. Dvojina je izpričana na spominku učitelja Antona FAKINA, po rodu iz Škrbine (1848-1920), kjer beremo naslednji pripis; Tukaj počivati tudi njegovi soprogi Alojzija in Justina. 30. Vaška imena z množinsko obliko na -e (n. pr. Dutovlje, Utovlje, rr-hovlje, Kreplje itd.) se v drugem sklonu glasijo na -an oz. v krajev^ ni izgovarjavi -en. Iz žive govorice sp te oblike prišle tudi v kamen. N. pr. Aha KOCJAN iz Vrhovljen (+ 1918). »Iz Vrhovljen« sta- bila tudi Josip Kjuder (1833--1919) in njegova žena Urša (1832—1917). Letnici njunega rojstva navajam zato, ker bi rad opozoril na redek primer, da je žena starejša od moža, tu za eno leto. Po naših vu-’eh so se namreč v prejšnjih časih bolj strogo držali nenapisane »postave«* da bodi žena mlajša od moža. Prava starost za vstop v zakon bi bila po gledanju naših babic in dedov: za moškega 30 let, za žensko 20 let. Nekako h>P dovršenem 26 letu so punce smatrali za »stare« oz. »tete«. Q izkoreninjenosti takih naziranj se lahko prepričamo še Iz razgovora s kaplanom na _ (tam je pred pol stoletja služboval tržaški zgodovinar Matija Sila) sem izvedel, da se je letos — 1947. — pri vpisovanju oklicev nevesta opravičevala, ker je nekaj mesecev starejša od ženina. Večkrat tudi prosijo duhovnika, da hi pri oklicih zakašljal ali kako tako povedal starost, da bi posln-salci ne izvedeli resnice (tako n pr. v Postojni i. 1930). Izjeme od tega splošnega pravila (v matičnih knjigah jih je kljub vsemu precej) so bile v zvezi z gospodarskimi interesi ,ki so sploh narekovali marsikatero »kršitev« starih običajev. (Se nadaljuje’ danes. Taboru Izidnaghradnega natečaja za teden demokraf-skega tiska Natečaj PRIMORSKI LJUDSKI NAPISI (Nadaljevanje št. 10) Ne da bi zapustili STO, podajmo se danes k severni meji nove »države« —• na Repentabor. Ro lepi asfaltirani cesti Trst — Dutovlje ne boš prišel daleč. Ze »na Poklonu«, to se pravi manj kot uro hoda od openskega tramvaja, ti zastavlja pot nova napisna deska: DRŽAVNA MEJA — CONFINE Dl STATO. O nekdanji carinski meji na tem mestu govori krajevno ime »Col«, državna meja pa je nekaj povsem novega, Bestvor 20. stoletja! Po ozkem klancu v desno lahko še obiščeš vrhoVski kamnolom, na levo stran pa te pot zapelje v Repen. Na izbiro imaš sicer Veliki ali Mali Repen, toda na Voglje ne smeš več kar tako brez listin in dovoljenja. Z vrha naravne utrdbe, ki so si jo naši kraški dedje preuredili v »Tabor« za obrambo pred Turki in drugimi napadalci, se ti odpira najlepši razgled čez vso okolico — od morja na jugozapadu do Čavna in Nanosa na severu in vzhodu. Pred sabo — kakor na dlani — imaš mirne vasice, ki so živele stoletja v najožjih medsebojnih stikih vse do tistega dne, ko jih je francoska črta breobzirno razdelila. Na glas starega, romarskega zvona s Tabora od 15. septembra 1947. dalje lahko odgovarja komaj polovica faranov, kar pa še ni tako hudo. Bolj kočljivo je takrat, ko ti »zadnjič zapoje zvon«. Tarat namreč nisi več sani svoj gospodar in ne moreš obsedeti doma za ognjiščem. Svojcem se ob vsakem vremenu mudi, da bi te po najbližji poti odnesli k »večnemu počitku«. Vprašanje pa je tu, kam bodo nosili pokopavat mrtve iz va-A Voglje, Do!, Vrhovi j e. Pokopališče pod Taborom je osialo namreč v drugi državi — y STO-ju. Razglejmo se malo tgm pokopališču. 32. Najstarejši napis iz leta 1866: po napisih na je menda tale TUKAJ POČIVA ANTON LAZAR KIJEIIIDANMARCA ILLETSTARVME REL1866 Rimske številke, ki se tu pojavljajo (3. dan marca 40 let star) so sicer bolj redke po naših spominkih. 33. Iz istega leta in prav tako že v gajici je napis nad groborii dveh bratov - GUŠTIN Franc in Blaž — ki sta se »XU MAJA 1866 VTOPILA«. Krajevni govor pozna dosledno samo obliko »utopiti se« nam. književnega vtoniti. Omenjena mladeniča seveda nista v.tonila y morju, ampak v domačem kalu ali v »kalni vodi«, kakor je evfemistič- rl, , ... zn »««rude v Tednu de- mokratičnega Uska je pokazal zelo razveseljiv rezultat tako glede na kvantiteto in kakor tudi na kvnli-teto poslanih del, saj se j'e tečaja udeležilo 31 avtorj‘ev s 64 deli Dc la so bila razdeljena v štiri 'skupine; črtiea o tržaških množičnih manifestacijah iz najbližje preteklosti, socialna črtica Iz našc pokrajine, novela iz partizanske borbe m pesem po svobodni izbiri vsebine. Ocenjevalna komisija, ki so so sestavljali dr. Vladimir Bartol. Ji SS’’ dr' Jos!l> Koso' J?ra*0 P“h°i’ i« prof. Miroslav Ravbar je podelila v prvi skupnu drugo nagrado Bo,is,, Pahorju. ki je tudi naš sodelavec, za delo / rešeren se smehlja. (Prva in tret-ja nagrada se nista podelili) y drugi skupini je prejel drugo nagrado Alojz Rei,ula za Spoznanje na morju jn Zora Jugova-Košulova za Kristalno vazo. V tretji skupini je biio nagrajeno s prvo nagrado , Sl"l,al mater (v hrvaščini) Rada Pregarca, z drugo Kako so umirali junaki, ki ga je spisal Tone šmek (čigar daljše delo £ prižel objavljati tudj naš lisi), in s tietjo Slave Pahorjeve delo Pil-Padova. Nadalje je prejel prvo n.al pesnik Z C rSmi žc pesnik Črtomir Šinkovec, drugo U-eUo 11 Za Jesen^o slovo in /Mn, Lazar za hrvaško Primorskemu naroda. Naši časopisi in revije bodo objavili še tudi marsikatero delo, ki ni bilo nagrajeno. UMETNOST UKAZOVANJA Ukazovanji- — umetnost? Seveda, ui celo težka in redka, uko hode. imeti za cilj radovoljno poalužnost. Vsak ukaz zahteva podreditve vzgojiteljici volji. Zato mislijo ne-kateri starši, da morajo gospodova Ino in strogo ukazovati, zlasti še, ker so si v svesti svoje duševne in telesne premoći. Dete pa kmalu začuti ponižujoči prizvok takega poveljevanja in se nezavedne upre ponižanju. Trde, neprijazne ali celo grozeče besede zagrenijo otroško srce in podžgo notranji odpor, katerega radi vnanje sile in premoči Sicer pritaji, a nikoli ne zaduši i« premaga; otroška duša se bori med protislovjema: «stori to» in «no-gem»; pod pritiskom se odloči za «moram», nikdar Pa z« radovoljni «hočem». Tak vzgojni postopek je »Jaha setev za bodočnost, kajti tisoč inalili, navidez premaganih naspro-lij sc’izrodi v trmo in zagrizenost ter postane velika zapreka vzgoji, Ce pa spremlja srčna dobrota —• ki je ne smemo zamenjati s slabostjo — resnobo ukaza, ga prežar-j« in razsvetljuje, potem občuti o-troška volja povelje kol sočutno, dvigujočo roko. Poslušnost na besedo neizprosno zahtevajo ljudje, ki o vzgoji nimajo niti pojma, kaj šele da bi slutili njeno tclkoče. Res je ubogljivost cilj vzgoje, nikoli pa pot do nje. Malim otrokom, ki težko koncentrirajo misli, je trajna poslušnost na besedo nemogoča; če pa jo deci le s silo in mehanizacijo «vtepavamo v glavo, težko oškodujemo nežne živac. Otrokom zelo lajšamo duševno delo, če razdelimo svojo zahtevo v delne naloge. Ako sedi neposlušna trmoglavka pred svojim krožnikom juhe in jc noče jesti, nam ne pomaga prijazno opozorilo: «Sedaj pn bodi dobra in poslušna ter lepo fidjfiij šWiJO jiVho»; Presenetljiv pa je nasprotno uspeh sledečih kratkih, mirno izgovorjenih stavkov: «Roki na mizo! — Primi žlicoI — Zajemi! Nesi v usta!* Ta kratka povelja vsebujejo vzpodbudo, odvzamejo otroku težko duševno delo odločitve, potegnejo ga v tok dejavnosti, ostalo pa stori sugestija in močnejša volja odraslega. Zelo važen 7— posebno za klepetave matere — je nauk: no zmerjajte, ne kričite, ne pridigajte, kadar ukazujete! Poplava besed marsikaj dobrega odplavi in utrudi ter postane vsakdanja. , >az naj bo kratek, s tem pa ui «P, da bi ga «e smeli ponoviti. ' Iu ,e, kot da ga mi ponovimo, je, če ukažemo, da to stori otrok sam: «Kakšno natočilo sem ti dala?* ali «Kaj sem ti pravkar ukazala?» Povelje sc na ta način trdneje vtisne v spomin in otroci se navadijo paz. tjivosti. Vsekakor in pod vsakim pogojem pa mora vzgojitelj opazovati ter spremljati potek izvršitve, a nikdar ne sme pripustiti delne ali površno izpolnitve ukaza. Iz vsega navedenega lahko posnamemo, da ne smemo brezglavo uka-- /ovati ali celo več stvari naenkrat. Kako naj mali možgani predelajo množico povelj, Dc da bi trpeli ško. do? Naravna posledica takega ukazovanja je neposlušnost in otrdelost proti njemu, kajti otrok sc nezavedno brani preobremenitve. Poleg tega moramo postopati dosledno. Kar smo ukazali, je ukazano, kar smo prepovedali, jc prepovedano za vselej; popuščanje, preklicevali je in naknadno odstopanje od povelja spočetka samo bega oteoka, pozneje pa ga privede tako daleč, da ne vzame ne naš, ne naših ukazov več za resno, in ima čisto prav. Z neumnim in nepremišljenim poveljevanjem s; naravnost vzgojimo nepo-slušncže in neubogljivce. Tudi za dolgo časa vnaprej ne smemo ukazovati. Kako naj bi bito dete, ki blaženo živi pestri igri tre-nutka, srečno in veselo, če ga tuja, nezaželena volja /a ure jn ure vna- Ze stari narodi so menili, da je jesen človeškemu zdravju posebno nevarna. Kakor kaže moderna statistika, to mnenje ni popolnoma brez podlage. Raziskovanja so pokazala, da je vzrok jesenskim boleznim sprememba v toplotnih razmerah ozračja. Posebno nevarno je še, če nastopi sprememba nenadoma. Da so pa vprav jesenske toplotne spremembe nevarne, ima svoj vzrok v tem, da je naša koža postala zaradi poletne vročine nekam oslabela in onemogla. Zato pa je tudi naša naravna zaščita proti obolenjem slabša. Naša koža ne služi namreč samo kot zunanji ovoj telesa, ampak ima tudj velik vpliv ho notranjost našega organizma.. Koža reagira na zunanje dražljaje mraza s tem, da se male kožne krvne žilice skrčijo in da tako tudi v hudem mrazu ohranimo telesno toploto pri 36 — 37 stop. C. Toda mišičje, ki je zaradi poletne vročine omagalo, ne more jeseni dovolj naglo in v dovoljni meri opravljati prej prisilno priklepa nase? Kilo no bi raje trgal cvetlic, kot nosil kamenje?! Nikoli pa ne. bodimo do svojega otroka tako obzirni, da bi mu hoteli ukaze obrazložiti ali utemeljevati. Zagovor vsakega upravičenega vzgojnega koraka je žesam po sebi umljiv. Vsi tozadevni poizkusi vzbude v otroku le sum, da dvomimo (> njegovi poslušnosti ali da nismo prepričani o pravomoćnosti ali ncpreklicanosti povelja. Zlito prične deca s posebnim veseljem razlagati in uveljavljati svoje nespametne in nesmiselne u-govore proti ukazu: končno moramo celo'mešetariti v njimi za to, ali nas bi, ali nas ne bj ubogali. Nc — vzgojiteljeva — volja je navzven edini in popolnoma zadosten razlog za poslušnost. Vsako povelje moramo prej dobro premisliti ter pretehtati, ko pa ga izgovorimo, postane postava in zakon. Otrok ima tanko uho za tehtnost tuje volje ter takoj zasluti in občuti, ako ne zveni harmonično s tistim glasom, ki ga sam sluteč nosj v sebi in kateremu pravimo moralni zakon v duši. svoje naloge. Sele počasi, s ponovnim vplivanjem mraza na kožo so mišice sposobne krčiti se in s tem regulirati našo telesno toploto. Posledica izgube telesne toplote je prehlajenje. Vendar pa prehla- jenje še ni vzrok raznim katarjem, influenci itd. kakor so včasih mislili. Zaradi prehlajepja se zniža odpornost organizma in odpro se vrala raznim bakterijam. Prehlaje-nje se pojavlja navadno kot nahod ali katar, v nekaterih primerih, kjer sodelujejo posebne bakterije, pa je prehlajenje lahko izvor resnih in težkih obolenj. Influenca, da-vica, pljučnica itd. izbruhnejo na dan pogosto šele po prehlajenju, tedaj ko je organizem oslabljen. Kakor že rečeno, sam prehlad ne more povzročiti teh bolezni. Da je temu tako. nam kaže pritner novo-rojenčka, ki ga spravimo do dihanja tako, da ga izmenoma polagamo v mrzlo in vročo vodo. Odrasli bi na to reagira! s prehladom, pri novorojenčku pa, ki je še brez bakterij, to menjavanje temperature ne povzroča nikakega prehlada in tudi nahoda ne. Ker torej jeseni naša koža ni zmožna, da bi sama regulirala telesno toploto, si moramo pomagati z zaščitnimi ukrepi. Posebno neodporni morajo paziti, da so toplo obiečeni, da imajo suhe in tople noge in če je hujši mraz, izdatnejšo hrano. Nahod: Tudi nahod povzročajo bakterije. Cim začutimo, da se nas loteva nahod, popijmo vsak dan čašo vode, v katero smo kanili kapljico jodove tinkture. Tega pg ne smemo predolgo ponavljati, ker. jod tudi v manjših količinah razjeda želodčno služnico in ker se moremo tudi z zunanjo uporabo joda obvarovati nahoda. Priporočljivo pa je, da si večkrat na dan temeljito ]ESEN in nase .zdravje KUHINJA in nekaj nasvetov Nedelja: Riž in klobase na juhi, goveje pogačice, dušena špihača, pire krompir, pečene hruške. Večerja: Marinirane ribe, krompirjeva solata, ocvrta jabolka. Ponedeljek: Mineštra iz fižola in testenin, zrezek, solata, sadje. Večerja: Vampi s krompirjem, paradižnikova solata, kostanj. Torek: Krompirjeva juha, svinjska rebrca s kislim zeljem, jabolka. Večerja: Testenine z brodetom iz školjk, solato s krompirjem, jabolčni narastek. Sreda: Mineštra iz riža in cvetače. zrezki, dušen krompir, jabolka. Večerja: Sardine, trdo kuhana jajca, kruh z maslom, kakao. Četrtek: Riž na grahovi juhi, zre- zek in radič, jabolčni zavitek. Večerja: Klobase • paradižnikom in polenta, pesa, pečen kostanj. , Pete.k: Mineštra iz krompirja in zelja, polenovka, krompir s slanino, kompot. Večerja: Rižot, solata, palačinke. Sobota: Krompirjevi cmoki z maslom in sirom, telečji dunajski zrezek, rdeč radič, kunan kostanj. Večerja: Testenine z gifljažem, praženec in kompot. -k MASTNA koža — Pazi« moramo na dobro prebavo hrane, ki jo moramo počasi jesti in dobro zgristi. I*o-Kibati se moramo močno začinjenih In prevročih jedi, prav tako alkohola In e kisom prirejene solate (dober nadomestek za kis je limona). Ne-izmernoet v jedi In pijači kakor tudi v čem drugem Mcoduje, zato bodimo povsod zmerni, razgibljimo dovolj svoje telo in Medimo a svojimi Alvei. 1. Pri zelo mastni koil pomaga ■koro vedno parna kopel. Mastno koto umivamo z maznim ali žveplovim milom. 2. Umijemo koto z mlačno vodo, ki smo ji dodali nekoliko boraksa, ali z boraksovim milom. S. Obraz umijmo večkrat ali zdrgnimo z mandeljnoviml otrobi in peskom namesto z milom. 4. Obraz večkrat zdrgnimo z limoninim sokom ali kolinsko vodo. Živali iz blaga Slon: 30 cm svetlosive in nekaj bele klobučevine. Ko smo ukrojili posamezne dele, jih sešijemo s svetlosivo nitko št. 8. Čekane napravimo iz belega blaga, in ju nagačimo. Oba dela trupa, trebuh, prsi in hrbet sešijemo ž malimi vbodi, nakar všijemo še čekane. Na hrbtu pustimo odprtino, da žival nagačimo. Najbolje nam služi z« to vata, oblanje ali narezani ostanki blaga. Ušesa podložimo g belo klobučevino. Za oči uporabimo ovalen košček bele klobučevine 3 črno piko. Za nep zvijemo bel kos klobučevine, jo zašijemo in na koncu nekajkrat narežemo. Žirafa: 35 cm rdeče-beleg« karirastega povoščenega platna. Posa- izperemo ustno duplino s top to vodo, v katero smo kanili kapljico jodove tinkture, razen tega pa da enkrat z eno, nato z drugo nosnico vdihavamo jodove pare iz stekleničke z jodovo tinkturo. Te jodove pare izdihavamo potem skozi odprto usta. 2e ko ao se pojavili prvi znaki nahoda, spijmo v postelji čašo vročega čaja, ki mu dodamo čašo žganja, da se prepotimo. Priporočljive so tudi nosne kopeli: nos držimo v kamilčnem čaju ah topli raztopini borove kisline in tekočino nalahno vsrkavamo skozi nosnice. Proti zoprnemu občutku suhote v grlu počasi srkamo citronin sok ali popijemo nekaj kapljic glicerina na žlički tople vode. Menda bo vendar najuspešneje, da tudi v primerih, ko 3e nahod že nastopil, uporabljamo jodovo tinkturo. Majhne svaljke vate namočimo v jodovi tinkturi in pustimo, da se malo osuše. Nato jih ovijemo s plastjo čiste vate (da jod ne pride v direktno dotiko z nosno sluznico, ki bi jo razjedal) in jih potisnemo v nos. Skoraj vedno bomo tako v najkrajšem času preprečili okužjfcnje in pregnali nahod. V času epidemije nahoda bomo večkrat dnevno izpirali usto z vodo, ki smo ji dodali kapljico jodove tinkture. Bronhialni katar je tudi obolenje, ki nastopa po prehlajenju. Draži nas kašelj, ki je zlasti ponoči jako mučen in ki ga blažimo s tein, d« pijemo vroč slezov (ajbišev) čaj, vzamemo aspirin in ležemo v posteljo. Telesna toplota doseže do 38 stop., včasih nas strese mrzlica in v takih primerih moramo takoj poklicati zdravnika. Bronhialni katar se prenaša kakor nahod in tudi obramba je enaka. Vnetje žrelnice — angina je obolenje, ki je tudi posledica prehla-jenja, ko začno bakterije, ki so že od prej na žrelnici, s svojim škodljivim delom. Bolezen more postati tudi smrtno nevarna. Znano je, da je povečana, obolela žrelnica izvor raznih resnih bolezni, kakor so pa primer vnetja srčnih zaklopk, vnetja srednjega ušesa, ledvic in možganske mrene ter vir revmatizma in tudi sepse. Angine se ubranimo na to način, da večkrat na dan izpiramo ustno votlino s svetlo rdečo raztopino hipennangana ali, z 2 odst. raztopino vodikovega preki- sa. Grlo izpiramo tudi s kamiličnim čajem. Ce imamo doma sulfamidne tablete (streptazol, sulfotiazol, sul-fopiridin itd.) vzamemo prvi dan vsaj 8 tablet. Tablete jemljemo po jedi in popijemo mnogo tople tekočine. Vrat ovijemo z ruto ali brisačo, ki smo jo namočili v hladni vodi, nato pa dobro oželi. Preko tega vlažnega ovoja moramo oviti suh ovoj tako, da zgoraj in spodaj presega vlažni ovoj za dva prsta in ga torej popolnoma prekriva. (Pri-essnitzev ovoj). Ce obolenje kmalu ne preneha in nastopi mrzlica, moramo poklicati zdravnika. . Influenca (gripa, španska bolezen) je znana kot izredno nalezljiva bolezen. Inkubacijska doba traja do dva dni. Ker je bolezahujako nalezljiva, nastopa kot epidemija. Znaki obolenja so glavoboli občutek splošne onemoglosti, boli .pas vse telo, kot bi nas kdo premlatil. Telesna temperatura doseže •' tudi 48 stop., večkrat nas trese mrzlica. Odkar vemo, da povzroča influenco poseben bacil (ki mu prehlajenje pripravlja ugoden sprejem), in odkar se uporabljajo v zdravilstvu sulfamidni preparati, je influenca, če jo pravočasno in pravilno zdravimo. razmeroma lahko obolenje. Vendar ne bodimo lahkomiselni, ker se sicer influenci prav rada pridruži še pljučnica, vnetje možganske mrene itd. Prav posebno nevarna je influenca za tiste, ki bolehajo za pljučno jetiko,, ker izredno pospešuje širjenje jetičnega obolenja. (Dalje prihodnjič) Dr. A. K. mezne dele sešijemo in pustimo odprtino za polnjenje. Nato všijemo noge. Rep in oči napravimo kakor pri slonu. Osliček: 22 cm svetlosive klobučevine. Posamezne dele sešijemo in nagačimo kakor pri prejšnjih dveh. Grivo narežemo in naši jemo. Rdeče-belo kariraste vreče naredimo v velikosti 16/12 cm. Položaj Hijsi delavcev v Jugoslaviji zakaj je pn rastlinah | listje važno LA Znano je, da je vprašanje kmetijskih delavcev v stari Jugoslaviji predstavljalo težak problem, ki ga stare oblasti do raspada države niso mogle rešiti. V Italiji, kjer je bila in je še zemlja, pretežno v ro. kah veleposestnikov, katerim jo obdelujejo koloni, je to vprašanje bistveno drugačno kot v Sloveniji, kjer je zemlja večinoma v rokah kmetov samih. Vendar pa v Sloveniji ni dovolj zemlje za vse podeželske prebivalce, ki morajo de. lati na posestvih močnejših kmetov kot kmečki delavci če se hočejo preživljati, bodisi kot stal. ni ali samo priložnostni. Osvobodi, tev in odstranitev tujih in domačih izkoriščevalcev je sicer postavila pogoje za izboljšanje težkega socialnega položaja kmečkega prole, tariate, vendar pa tudi agrarna reforma iti kolonizacija, ki sta precejšne površine plodne zemlje razdelili med dotedanje kmetijske delavce po načelu: zemljo tistemu, ki jo obdeluje, nista mogli dokončno rešiti tega vprašanja, V Sloveniji je namerč mnogo pre. inalo plodne zemlje na razpolago, d*1 bi se mogli z nje obdelovanjem preživljati vsi prebivalci podeželja. Z neprestanim izboljševanjem obdelovanja zemlje ter uporabo raznh kemičnih in tehničnih pripomočkov, bo obdelovanje zemlje zahtevalo še celo manj delavcev kot jih je danes zaposlenih s kine. tijskim delom. Jugoslavija in tudi Slovenija je sedaj v dobi petletne, ga gospodarskega načrta, katerega glavna naloga je elektrifikacija In industrializacija dežele. V zvezi s tem se bo po novih industrijskih obratih, močno dvignilo število de. lovstva, ki bo prihajalo s pode. želja. Vendar pa položaj v Sloveniji ne bo nikdar tak, da bo vsak, ki bo ostal na deželi, pri kmetijstvu, imel lastno majhno kmetijo ter mogel z nje obdelovanjem preživljati sebe in enega ali dva člana družine. Donosne zemlje je premalo, tako da bi to povzročilo le porast revščine na deželi, na drugi strani pa bi tako gospodarstvo vodilo do prevelike razdrobljenosti kmečkih posestev, kar bi bilo v škodo tudi kmetijski proizvodnji. Število industrijskega delavstva se v Sloveniji stalno dviga, vzporedno s tem pa bodo precejšnje množine dosedanjih kmetijskih delavcev odvzete kmetijstvu, njih delo pa bo prešlo na tiste, ki bodo še na. dalje ostali pri kmetijskem delu. S tem se bodo in so se že kmetijski delavci vključili v petletni plan, ki je važen činitelj našega gospodarstva, kajti z novimi delovni, mi metodami, z uporabo kmetij, skih strojev in kemičnih sredstev, bodo dvigali poljedeljsko proizvodnjo. Z uvajanjem petletnega plana je bilo torej rešeno vprašanje naj. revnejšega sloja slovenskega naroda, ki se usmerja v proizvodnjo, kolikor pa ostaja pri .kmetijstvu, pa je polnovreden član delovne skupnosti. Temu v dokaz služi posebna, letos izdana uredba, ki e-notno ureja položaj kmetijskih delavcev, po vsej državi, S to u-redbo je urejeno službeno razmer, je, njega nastanek in razveza, delovni čas, plača ter vprašanje prehrane in stanovanja, torej vseh najvažnejših vprašanj, ki zadeva, jo kmeVjskf) delavce. Glede na trajanje delovnega razmerja so kmetijski delavci razdeljeni na. dve kategoriji: V prvo skupino štejejo samo začasni kmetijski delavci, med katere spadajo priložnostni, mesečni in sezonski; drugo skupino pa tvorijo stalni kmetijski delavci, za katere pa mora službeno razmerje trajati najmanj eno leto. Ta kategorizacija je važna predvsem za plačilo. Začasni delavci so namreč plačani Po urah (izključen tudi akordni sistem, t. j. plačilo po opravljenem delu), razdeljeni pa so glede na vrste in težo dela na tri plačilne razrede, v katerih znaša mezda na uro 6.7 din, 7-9 din ter 9-11.50 din. Stalni kmetijski delavci P« »e morejo biti plačani po urah ali akordu, temveč prejemajo mesec-'no plačo, katere višina se gib/je °d 1700 do 3200 din. Tudi to so različne grupe, glede na vrsto de- la, kvalifikacijo in trajanja zaposlitve. Delavcem se lahko del zaslužka plača tudi v kmetijskih pridelkih, zti posebno uspešno delo pa so predvidene denarne nagrade; tudi nočno in nadurno delo more biti plačano posebej in zakon ne dopušča več nikakega izkoriščanja. Kmetijski delavci imajo razen te. ga pravico do povračila stroškov za potovanje od doma na kraj de. la, pravico do brezplačnega stanovanja (začasni delavci do skupnih ležišč, stalni pa do samostojnega stanovanja), razsvetljave in do hrane po režijski ceni. Posebne materialne ugodnosti pa uživajo kmetijski delavci, zaposleni na državnih posestvih, katerim mora uprava državnega posestva dati v brezplačno obdelavo in užitek določen del zemljišča, na katerem rede tudi nekaj domače živine. Razen tega so ti delavci ludi socialno zavarovani kot vsi ostali industrijski ali drugi delavci. Uredba ureja nadalje še delovni čas in počitek. Delovni čas je v raznih letnih dobah različen in znaša štiri poletne mesece po 12 Mali zimski PEDIC Mali zimski pedic je nočni metuljček. Samec je popolnoma razvit, kakor metulji sploh, samica pa ima mesto, kril le štiri kratke izrastke, zato ne more letati; ima pa tri pare prav krepkih nog, da lahko izvrstno hodi. Ta metuljček se pokaže pozno jeseni, oktobra in novembra, navadno potem, ko nastopi prvi jesenski mraz. V toplejših krajih in ugodnih zimah ga je včasih videti celo decembra in januarja. Podnevi ždi na drevju v razpokah in po vejah, kjer ga prav težko zapazimo; šele o mraku oživi, tedaj letajo samci po zraku, samice pa takoj, ko zapuste bubo, tekajo po zemlji do prvega sadnega drevesa in plezajo potem po deblu navzgor. Ko se na deblu oplode, samci kmalu poginejo, samice pa hite v vrh, kjer odlože med popje kakih 1150 jajčec v kupčkih po 20 do 40 skupaj. Najljubše so jim češnje in jablane. Mnogoletne izkušnje so pokazale, da se je pedica mogoče ubjaniti; najlaže in najbolj gotovo pa v pozni jeseni, ko prileze iz zemlje metuljček, in sicer tako, da polovimo samice, ko lezejo (ker ne morejo 'eteti) po deblu v vrh sadnega drevesa. Lovimo jih pa na papirnatih pasovih, ki jih privežemo na debla in namažemo s kakim lepljivim mazilom, na katero se nežne živalce primejo in kmalu poginejo. Te pasove imenujemo zafo lepljive pasove. Priredimo jih pa takole: Kak poldrug meter od tal prav na gladko osnažimo raskavo skorjo na deblu kakih 20 Cm ca široke. Ako ima globoke razpoko, jih zamažemo z ilovico, da samica pod parom ne zleze naprej. Nato opašemo deblo z močnim, 19 d j 2l> cm širokim papirjem, ki se v ta namen kupi, ali pa vzamemo z3 to kak debel, močan papir. Pas privežem » zgoraj in spodaj prav *tzno k deblu z vrvico ali še bolje z žico. Naposled ga namažemo okrog in okrog kake tri prste na široko s primernim lepilom, ki ima to lastnost, da ostane več mesecev lepljivo. Pii tem delu inordmo paziti, da ne pustimo kakega prehoda pod ali nad pasom, po katerem bi pedičeva samica lahko prišla nepoškodovana v vejevje drevesa. Pasove odstranjujemo zgodaj spomladi. Najbolje, da jih sežgemo. Zelo priporočljivo je, da jih pustimo do maja na drevju in jih pred pomladjo še enkrat prenovimo (premažemo). Ako bi se na pomlad na kakem drevju pokazali pe-dicij drevo močno otresemo, nakar zlezejo nazaj in obtiče v pasu. Lepila ne smemo mazati naravnost na deblo brez papirnate podlage, ker so v njem snovi, ki lahko zamere lubad in drevo tako močno oèkodujejo. Zlasti velja to ur, počitek pa 2 uri; v aprilu in septembru je delovni čas določen na 11 ur, počitek na 1.5 ure; v marcu in oktobru znaša 10 In 1.5 ure, v 4 zijnskih mesecih pa delovni čas 8 ur, počitek pa 1 uro. V zvezi s tem je važno omeniti še posebno uredbo o minimalnih rentah in pokojninah, ki prvilerat v zgodovini jugoslovanskih narodov, določa stalne podpore za onemogle in stare kmetijske delavce, ki dokažejo 25 letno zaposlitev. Predpogoj pa je, da je delo tra. jedo nepretrgoma eno ali več let (skupaj seveda 25 let) in da je bilo donosno, t- j. tako, da je. pridelovalo dobrine za trg. (Kmetijsko delo za preživljanje lastne družine torej ne šteje). Za stare in one. mogle kmetijske delavce se dose-daj nihče ni brigal. Ko so se pri težkem delu izgarali in na starost postali nesposobni, So v najboljšem primeru pri kakem poštenem gospodarju imeli pravico do skromne hrane in prenočišča na slami, navadno Pa so bili prisilje. ni beračiti, če so se hoteli preživeti. Nova uredba, ki daje pravico do stalne podpore iz sredstev socialnega zavarovanja tudi dosedanjim kmetijskim delavcem (no. vi so itak deloma že socialno zavarovani), predstavlja torej velik napredek To so torej v glavnem pridobit, ve narodnoosvobodilne borbe za kmetijske delavec v tretjem letu po minuli vojni. Tega, da bi delavci za smešno nizko plačo ali celo le za hrano in stanovanje delali 14 ali še več ur na dan (kot je to bilo želo pogosto) in bi bili na starost vrženi na cesto, da bi nadalje cela viničarska družina zaslužila na mesec morda niti 100 din s težkim celodnevnim delom v vinogradih (kot je bilo to na Štajerskem običajno), ter da bi bili kmetijski delavci sploh predmet največjega izkoriščanja, tega v povi Jugoslaviji ni več. Kmetijski delavci so postali polnovreden sestavni del delovne skupnosti, katerega pravice in dolžnosti so pravično in socialno urejene. Rastline dobivajo hrano iz zemlje po koreninah sesalkah; to hrano nato sprejemajo debelejše korenine in jo oddajajo deblu, vrhom, listju in cvetju, oziroma sadu. Sama hrana iz zemlje pa ne zadošča za rast in razvoj rastline, je enostranska in rastlina bi ob sami tej hrani usahnila. Rastlina potrebuje še hrane, ki jo prejema po listju. Ako trgamo rastlinam listje, ko dorašča, u-sahnejo; nekatere prej, druge kasneje; nobena pa ne preživi enega leta. Zrak se sestoji iz približno 2 tretjin dušika in tretjine kisika. Rastlin sko listje prejema iz zraka dušik in ga odda mladikam, sadju (semenu), vrhom, deblu in tudi koreninam. Dušik se spaja z ogljikom in V rastlini se tvorijo tako imenovani ogljikovi hidrati, ki so sestavni del zrnja, sadja in pa tudi lesa. Brez tega ne more sad dozoreti, ne more se razviti, niti dobiti dobrega okusa. Viden dokaz imamo na grozdju vinske trte, ako ji listje odpade zaradi peronospore. Na trti brez listja je grozdje drobno in kislo, ker mu primanjkuje dušika, katerega pretvarjajo stanice V škrob in po potrebi y sladkor. Isto opazujemo na vsakem sadnem drevesu. Sadje z drevesa, kateremu so gosenice požrle listje, ali ki mu je listje odpadlo zaradi suše ali glivičnih bolezni, je drobno, nerazvito in neokusno. Prav tako si dela kmetovalec veliko škodo, če poreže koruzi vrhe in listje, preden dozori. Tako nespametno in prisiljeno zorenje da bolj drobno zrnje, ki daje slabo moko in je celo nezdravo. Uživanje kruha in polente iz take moke povzroča znano bolezen pelagro. Krompir, ki mu porežeš krompir-jevko, ko je še zelena, U bo seguii v shrambi. Obiranje listja na paradižnikih je tudi še precej razširjeno. Ne pomislimo pač, kakšno škodo si delamo s tem. Navidezno dozoreli pa- radižniki na rastlini z obranim listjem niso ne zreli, ne zdravi, čeprav so rdeči, okusa so grenko kislega, za mezgo so ničvredni. Pri obrezovanju paradižnikov odstranjujemo stranske poganjke in pregoste vršičke, nikdar pa ne enega lista. Tudi zeleni (šelinu) trgajo nekateri liste, češ, da se bo gomolj bolj debeli), toda dosežejo ravno nasprotno. Pri krmski pesi in zelju lahko obiramo listje za krmo. Toda samo ovelo in tako, ki že rumeni, vsako večje obiranje rastlino slabi. Se neštetim drugim kmetijskim rastlinam ropamo listje, ne da bi se skoraj zavedali, da škodujemo s tem rastlini in sebi. Sledimo rajši naukom strokovnjakov, ki sq znanstveno dokazali in umnim kmetovalcem, ki so praktično preizkusili, da je tako delo nesmiselno in skrajno škodljivo. Listje deluje v prid rastline, dokler je zeleno. Ko nastopijo hladni jesenski dnevi, odda vso svojo zalogo drevesu, orumeni (izgubi klorotil) in odpade. Vso to hrano in kolikor je drevo ni porabilo že prej, izrablja rastlina pozimi; kar jo preostane pa uporabi naslednje leto. Največ te hrane se nakop'či pri popkih, zato tudi podtaknjene! poženo najraje tam korenine. Ako uničimo kaki rastlini listje, dobiva samo enostransko hrano po koreninah, zato boleha in se duši. Se v drugem letu si ne opomore ali pa tudi usahne, če listje ponovno odstranimo. To lahko opazujemo na trtah cepljenih v zeleno, na vrtnicah in sadnem drevju ki ga cepijo na živo oko. Zaradi tega cepijo vrtnarji in sadjarji izključno na speče .oko. Pri cepljenju starih sadnih dreves pustj razumen sadjar vedno dve do štiri spodnje vrhe zaradi listja, ker bi sicer mala množina listja iz cepičev v prvem letu ne zadoščala za prehrano in vzdrževanje ravnotežja proti navalu soka iz korenin. Dr. I. B. PARTIZANSKI INVALIDI . • Tržaškega ozemlja! Da se v STO-ju živečim vojaškim vojnim invalidom, ki imajo v smislu jugoslovanske zakonodaje pravico do prejemanja invalidnine, o-mogoči uresničenje te pravice, objavljamo priloženo objavo, ki je izšla v Uradnem listu FLRJ št. 70 z dne 22. avgusta 47. Objava. V smislu čl 5 o vojaških vojnih inva'idih (Uradni list FLRJ št. 44. z dne 31. maja 1946.) imajo tuji državljani in njihove rodbine pravico do podpore in zaščite po odločbah tega zakona, če so se med vojno borili v vrstah naše vojske, če izpolnjujejo pogbje tega zakona in če od države, k,atere državljani so, he prejemajo nobene podpore in zaščite zaradi invalidnosti. Da se imenovanim omogoči izp’ačbvanie te podpore, je minister za finance FLRJ izdal naslednja Navodifa o izplačevanju invalidskih prejemkov njihovim koristnikom v inozemstvu. 1. Uživalci invalidskih prejemkov, za miadV' -adno drevje z nežno kožo. Razumljivo je, da bo imel mir pred pedicelli, kdor opaše /deblo sadnega drevja z lepljivimi pasovi, a tvojemu sosedu, ki tega ni storil, bo pa škodljivec vse uničil. Zato pokažimo tudi' sosedu, ne, vsem sadjarjem v vasi, kako se to dela! Se več, delavno četo organizirajte, jo za to delo primerno p.iučite in takoj na delo in neglede na to, čigava je ta ali ona jablana, bomo vse opasali i, lepljivimi pasovi. Pedic bo pokončan na tvojih, sosedovih in jablanah vse vasi in prihodnje letó boste , dejali: »Dobro delo smo opravili, pedica ni več«. ki začasno ali stalno živijo v inozemstvu, morejo samo v posebno upravičenih primerih prejemati svoje invalidske prejemke v valuti iste države, v kateri živijo. Prejemki se jim nakazujejo v inozemstvo po odobritvi finančnega ministrstva FLRJ, ki presodi v vsakem posameznem primeru, ko dobi mnenje od organov iz 2. točke tega navodila, ali gre za tak posebno opravičen primer in ali je mogoče nakazovati prejemke. 2. Prošnje za nakazovanje invalidskih prejemkov na finančno ministrstvo FLRJ (oddelek za plačilni promet z inozemstvom) in sicer; a) tisti, ki so zaposleni — preko urada ali ' ustanove, oziroma podjetja, kjer delajo. Ta urad, Ustanova, oziroma podjetje pošljejo prošnje s svojim obrazloženim mnenjem finančnemu ministrstvu FLRJ (od-de’ek za plačilni promet z inozemstvom); b) tisti, ki niso zaposleni — neposredno na finančno ministrstvo FLRJ (oddelek za plačilni promet z' inozemstvom) ; c) tisti, ki so že v inozemstvu, in inozemci — preko krajevno pristojnega političnega predstavništva FLRJ. • To predstavništvo pošlje prošnje s: svojim mnenjem finančnemu ministrstvu FLRJ. Prošnji je treba priložiti: L Overjen prepis izvršne odločbe, s katero so bili prosilcu urejeni invalidski prejemki, ki naj se izplačujejo v inozemstvu; 2. druge morebitne dokaze, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo; 3. odobritev za nakazovanje invalidskih prejemkov uživalcem, ki živijo v inozemstvu, posile finančno ministrstvo FLRJ tisti blagajni, ki je pristojna za izplačevanje teh prejemkov. Ta bjagajna mora skrbeti, iia f in'f‘ ' ‘ veljal 1 da se uživalcu preko Narodne banke FLRJ redno nakazujejo prejemki za tisti čas, za katerega velja odobritev. 4. z določbami tega navodila morejo okoristiti vs. uživalci lidskih prejemkov, za katere velj< zakon o vojaških vojnih invalidih (Uradni list FLRJ št. 44-46); 5. to navodilo velja od dneva objave v Uradnem listu FLRJ. VII, št. 33.561. Beograd 31. julija 1947. Minister za finance: Sreten Zujovič s. r. NEGA OBRAZA PRI DOMAČEM DELU — Če v kuhinji ni preskrbljeno dovolj za prezračevanje (pozimi to ni vedno mogoče), lahko poitane kuhinjska soparica tudi škodljiva. Para in plini, ki izhajajo iz loncev in kozic, izsušujejo tkivo in lahko povečajo znojnice in povzročijo nezadostno kroženje krvi. Koža postane uvela, grde barve in neprl; jetna. žena, ki dela v kuhinji ali pralnici, se mora potruditi, da popravi škodo, ki Je nastala na njeni kožit. Predvsem priporočamo parno kopeli obraza Obraz potrosimo nato s tanko jdastjo riževega prahu, ki preprečuje neugodno delovanje kuhinjskih par. če je obraz zaradi kuhinjskega dela razgret, tedaj ga ne smemo umivat! z mrzlo vodo. Dobra mastna krema, ki jo razmažemo po obrazu in zbrišemo s kosom vate, čisti zaradi vročine pordelo kožo in Pravično uporabljanje kožnega mazila. Kožno mazilo moramo jemati iz škatlico z majhno žličko in ne s prsti. Škatlico moramo po uporabi takoj , dobro zapreti, da s« ne nabira na mazilu prah ali druga umazanija. Srbenje na koži. Srbeča mesta zdrgnemo z vročo vodo in posipamo z riževim prahom (pudrom). ffllSPfl Z MKEUM ^------ROMAN CRONINA------ J Katarina Lorimer, 35-letna lastnica prodajalne umetniških starin, je kupila Holbeino-vo miniaturo slike »Gospa z nageljni«. Nameravala jo je prodati, da opomore svojemu omajanemu gmotnemu položaju. Katarina, ki se je s svojo sposobnostjo povzpela do lastnega podjetja, je z vso nežnostjo skrbela za svojo nečakinjo Nancy, zaročeno z Američanom Chrisom Maddenom. Medtem ko spočetka Katarina ni imela do Maddena zaupanja, je na poti v Ameriko (kamor je potovala tudi Nancy na turnejo) spoznala, da ga ljubi. Ni hotela Ira-liti sreče svoji nečakinji in rada bi se umaknila. Madden in Nancy sta sklenila, da se čez en teden poročita. Zdelo se je že. da je kupčija z miniaturo propadla, ker se je Brandt smrtno ponesre-» čil; vendar je sliko kupil trgovec Ascher - za koga, Katarina ni vedela. Ob priložnosti je Madden izpovedal Katarini svojo ljubezen. Katarina, ki ni tajila, da ga tudi ljubi, je vendar odklonila misel, da bi nečakinji odvedla zaročenca. Trenutno je Katarina z Breugetoin pri neki gospe Beuren, kateri nasvetuje, kako naj preuredi opremo svoje hiše. S pomočjo Breugeta in nekega sluge je pobrala s sten celo vrsto dolgočasnih bakrorezov in postavila n« njihovo mesto preprogo, ki je predstavljala prizor K lova. Pod njo je porinila starinsko italijansko skrinjo, kc je bila napol skrita v nekem kotu, postavila ob strani dva visoka svečnika, ki jih je našla v prenatrpanem salonu in namestila v sredi lep četvero-voglat srebrn pladenj. Sprememba je bila presenetljiva. Vhod je dobil popolnoma novo sliko in sam Breuget je zadovoljno prikimal. Majhna gospa je bila na vrhuncu navdušenja in ni mogla prenehati z vzkliki občudovanja. »Ne dotikajte se več ničesar! Tako naj ostane! Natančno tako!« »Da, toda v tem primeru manjka na nasprotni strani podolgasto ogledalo z ozkjm okvirjem. Imamo eno i* časa Jurija I., ki bi se čudovito podajalo sem.« »Dobrog je zamrmrala gospa Van Beuren, »jutri pridem brez'nadaljnjega, da si ga ogledam.«- Ko sta se vračala, Breuget ni mogel zadržati svojega veselja in obrnil se je h Katarini: »Sem imel prav ali ne? Začeli smo se dvigati in dospeli bomo na cilj. Čutim to v svojih starih kosteh « Ciilj! Kakšen pomen je imela za Katarino še ta beseda? Z nekim izgovorom je izstopila na 57. cesti in šla peš v hotel. Nenadoma se je spomnila, da je prišel danes Upton in ona bi ga vendar morala iti čakat. Toda ob kateri uri bo prispel parnik »Europa«? Ko je vstopila v sobo, je bila njena prva misel, da je Charley že moral prispeti, kajti podolgast omot iz cvetličarne jo je čakal na mizi. Toda ko ga je odvila, je videla, da se je varala. Bil je prekrasen šop nageljnov. Vsak poedini cvet je bil deviško svež, oddajat je nežen vonj in bil je kot balzam za oči. Cvetlice je poslal Madden. Katarinino srce je zopet občutilo pekočo bolečino. Z napol priprtimi, očmi je prižela k licu nežne cvetlice. Njihova lepota je bila skoraj neznosna, ker se ji je zdelo, da je strnjena v njih vsa žalost njene nedosegljive sreče. Dolgo se ni ganila in ko je dvignila oči, se je njen pogled ustavil v ogledalu, ki je bilo pritrjeno na steni. Slika, ki se je nudila njenim očem jo je presenetila. Pred seboj je irnela kot priziv iz preteklosti podobo miniature z vso njeno zgodovino. Gospa z nageljni, je žalostno pomislila, s svojo neizbežno usodo, kot je bila njena. Ne vizitka in niti ena beseda nista spremljali pošiljke. To je pomenilo, da jo bo Madden kmalu poklical po telefonu; skoraj v istem hipu je res zazvonilo. Njegov glas je bil tih in hripav. »Moram te videti, Katarina«, je dejal, »moram k videti brez obotavljanja.« Katarina je naglo pomislila, dogodki poslednjih ur so ji dali moč in njena odločitev je bila trdna. Vendar ni mogla odreči Maddenu tega poslednjega sestanka; že zato, da mu sporoči svojo trdno odločitev. Njen nemir je izginil. Sedaj bo znala biti močna in ne bo izgubila izpred oči cilja, ki si ga je postavila. Ker ni hotela iti na večerjo z njim, je pomišljala, kje naj mu da sestanek. Naenkrat se je domislila Mestnega muzeja kot najbolj pripravnega kraja. Ob četrt na tri je vstopila skozi vrata muzeja. Madden, ki jo je že čakal, sprehajajoč se gor in dol v veži, ji je molče prožil roko. Toda če je mislila, da se bo njun pogovor vršil tu, v tem obsežnem prostoru s prepihom in pred očmi teh veličastnih kipov, ki so ju gledali od zgoraj dol, se je varala. Madden jo je peljal v oddaljeno samotno dvorano, kjer je bilo razpostavljeno pohištvo iz prve dobe zgodovine Združenih držav. Vodil jo je v sobo z marmornatimi stenami, se tu ustavil in. jo gledal. Tedaj je ona precenila njegovo trpljenje: živahnost, ki jo je dan prej razkazoval, je bila popolnoma izginila, bil je slab in ijegov glas je izdajal čudno trudnost: »Katarina, bilo je potrebno, da te vidim Včeraj nisva mogla govoriti in ti si se odločda v hipu, ko si bila zelo razburjena. Morda si se premislila, Ka-, farina. Ne moreva živeti drug brez drugega. Samo če te vidim, je zame že nekaj neizmerno dobrega. Nisem spal celo noč in sèm samò mislil nate. Tu je mogoča samo ena rešitev: skupaj morava odpotovati.« Katarina je takoj uvidela, da bo preizkušnja zelo trda, mnogo bolj trda kot si je bila predstavljala in poskušala je črpati v dnu svojeg bitja moč, da vzdrži. »Bežati? je vprašala z bledim smehljajem,« bežati kot otroci? Ne! Jaz pojmujem stvar drugače, Chris. Zdi se mi, da morava biti midva vzvišena nad vsem tem.« »Treba je nekaj ukreniti,« je s hripavim glasom ugovarjala.>»Ne moreva uničiti svojih življenj.« S skrajnim naporom ji je uspelo ohraniti se navidezno mirna in vedra. »To bi se zgodilo, če bi midva bežala! S tem bi sama sebe proglasila za obžalovanja in zaničevanja vredna.« »Toda zakaj, Katarina?« »Si pozabil na Nancy?« »Prav nič je nisem pozabil? Toda to ni ista stvar; njeno življenje ne zavisi od mojega. Nancy pripada drugi generaciji, bolj hladni in trdi.. Nisi opazila ALBERT SIRK Sam s čolnom v Benetke Bilo je leta 1926. Brez službe sem živel doma v Sv. Križu pri Trstu. Risal sem, ribaril, posedal z ribiči pri portiču, slikal in čakal, da pridem spet do službe in s tem do dela, kateremu sem se posvetil. Tud, tega leia je bila v Benetkah odprta Mednarodna razstava upodabljajoče umetnosti Biennale. Sklenil sem, da si jo bom ogledal, a tokrat sem si Izbral prav posebno pot in družbo: od Križa do Benetk hočem prit'i v enosedežnem čolnu. Pot naj me pelje ob lagunah do kraljice Adrije — lepih Benetk. Tak ie bil moj sklep. Dasi so me domačini ribiči poznali kot starega morskega volka — sai šem preživel deset let na morju kot mornar avstro-ogrske mornarice, bil od mladih nog med njimi — vendar so mi odsvetovali samemu na tako pot, <«5, morje je muhasto, čoln je majhen, vodne razmere in kraji tuji in neznani. Toda mojega sklepa niso mogli omajati, želel sem prebiti nekaj dni z morjem sam. biti popolnoma sam s tem neizmernim elementom, borili se z njim ako bo treba in tako najgloblje občutiti veličastnost morja. Mo; sklep je bil trden in takoj v začetku avgusta sem ilei na delo. Izbral sem si čoln, ga teme-kjito pregledal in pripravil za pot : določi) sem kraje, kjer se bom ustavil- si pripravil nekaj hrane in pijače za pot in obvestil znanca ribiča, starega Andreja pri Barbani, kdaj »e oglasim pt’i njem, da mi da prvo noč krov in polento. Vse je bilo nared. Določil sem dan odhodat 12. avgust« (A 14. uri odrinem. V našem portiču je čakal čolnič, da se odpeljeva ' ez morje globoko, pod nebo visoko do belih Benetk. N« predvečer mojega odhoda se potemni nebo. Tramontana, običajna poletna nevihta je prihrumela sem od Gradeža. Tresk m grom ie udarjal in dež je bičal zemljo in morje. Tako je Slo kasno v noč ; proti jutru je od Nanosa sem zapihala burja, razgnala oblake in vzvalovila in razrvala morja. Prav zgodaj sem ze ni lei v «hrasti' e». da sem pogledal mor je in nebesko stran. % Pod menoj je kot na dlani ležal ves Tržaški zaliv. Sinja morska plan je bila od burje nemirna, na njej le redka jadra Cozotov. Na levi pod istrskimi gorami se ie bleščal Trst kakor izpran, kopajoč se v jutranjem poletnem soncu, ob njem Bar-, kovlje, kontoveljski breg s portičem. kjer je posedal Anton Aškerc jn v razgovorih z ribiči snoval «Jadranske bisere», in dalje bajni Miramar v svoji snežni belini kakor pravljica nad temnim Grljanskim zalivom ih potem še naša kriška obala s porth em ij^ mojim čolni* eni v njem ; jn dalje na desno je bila Brojniea tržaški vodovod» za njo Sésl{an in nad njim Devinski grad z zalivom, kjer: «V barko lepa Vida je stopila ; a ko sta od kraja odtegnila, ko je barka ž« po morju tekla se zjokala Vida je...» .V*« naš« slovenska obal, tako lepa, prelep« i«t žalostna... ! Onkraj Devinskega gradu je bila krvava Grmada in s slovensko krvjo prepojena Doberdobska planota in v ozadju vršaci Julijskih Alp, rožnata rdeča veriga Dolomitov na zapadu, ki so se bleščali v žarkih Jutranjega poletnega sonca. Pod njimi je ležala Furlanska nižina, ki so jo preprezale srebrne niti alpskih voda* Soče, Nadiže, Tilmenta in pritokov. Ob izlivu voda v morje so bile lagune, ob katerih me bo vodila pot' do Benetk. Vedel sem, da bo burja do poldneva popolnoma prenehala ia sem zalo poskrbel, da bo do prvih popoldanskih ur vse pripravljeno. V kriškem zvoniku je ura udarila dve, ko sem s prvimi zamahi vesla odrinil iz po rtič«. Ribiči in vaška mladež so mi želeli srečno pot, z breg« m! je mahale me« v po »d ra v z željo, tega sinoči, ko sva se vrnila? in v Vermontu? Drugi so vse to zapazili, tudi če niso ničesar rekli. Ona si bo laže preuredila svojo eksistenco in manj trpljenja jo bo stalo, da bo vse to pozabila.« Katarina je zmajala z glavo. »Ona te ljubi, Chris! Ne Chris! Ne moreva ji povzročiti trpljenja in jo izdati, zato da bi bila midva srečna. Ne smeva se še bolj onečastiti. Če imava, kot ti praviš, globok pojm o časti in zvestobi, je ne smeva izdati. Ali nisi mnenja, Chris, da je nekaj, kar velja več kot vse ostalo in da je to poštenje?« »Več kot vse ostalo ne!« Ganjeno jo je zagrabil za roko in si jo pritisnil na lice. »Ne, Chris, ne!« je takoj dejala Katarina. Spustil jo je; težko je dihal, njegove roke so ležale kot mrtve na mizi in njegov obraz je bil tako vznemirjen, kakor bi ne mogel prenašati njenega pogleda. »Zakaj tako delaš?« ga je zamolklo vprašala. »S tem delaš najino dolžnost še težjo.« Omotična strast ga je zajela in dolgo jo je gledal; toda Katarina se je znala ubraniti divji želji, ki jo je čitala v njegovih očeh: čutila je dolžnost, da se upira: to je bilo na vsak način potrebno, če ne, bi bila izgubljena. Težak molk je vladal med njima; Madden je stal pred njo bled kot mrtvec in ji gledal v obraz. / Citai je v njenih očeh neizprosno odločitev. Zagledal se je v okno, kot da je slep. Prešlo je nekaj minut. Končno je dejal: »Imaš prav. Če so to tvoje misli, (i nimam ničesar več povedati.« Devetnajsto poglavje Istega popoldneva se je Nancy vrnila ob pol štirih v hotel.' Računala je, da ne bo prosta pred peto, kajti Bertram je bil odločil, da bo še ena generalna skušnja in zato je naznanila Katarini, da se ne bo vrnila pred časom za čaj. Toda ni mislila na to, da se bo Bertrant premislil in poslal domov vso družbo s strogim naročilom, naj vsi počivajo, zato da bodo sveži in dobro razpoloženi ob osmi uri. Nancy se je torej ubogljivo vrnila domov, da bi se odpočila in ker ni hotela zgubljati časa, se je izognila salonu in šla naravost v svojo sobo, tiho in brez vsakega hrupa. Bila je popolnoma poglobljena v svoje misli in ni ji bilo mar drugo kot njen skorajšnji nastop, ko je nenadoma zaslišala govoriti v sosednji sobi. Presenečena se je ustavila sredi sobe. Z začudenjem je prepoznala Maddenov in Katarinin glas. Spremenila je barvo. Razločno je čula vsako besedo. Razumeti se je dalo, da sta se Katarina in Madden od nekje vrnila in da se sedaj pozdravljata, čuden pozdrav, zelo zadržan in vendar skrivnostno zgovoren: vsaka beseda je udarila Nancy kot udarec s kijem. Ostala je nepremično na svojem mestu; nato je razumela, da Madden odhaja. Čez pet minut je odšla tudi Katarina. Nancy se je izvil iz prsi krik, ki je bil istočasno bolestno ihtenje in otroški vzklik obupa. Stopila je v salon. Ni mogla misliti; v glavi so ji še odmevale besede, ki jih je bila pravkar slišala; z motnim pogledom je gledala okoli sebe Prav tako je bilo: Chris je ljubil Katarino. Da, Chris, isti Chris, s katerint se bi morala prihodnjo soboto poročiti, ljubi Katarino da se moje potovanje srečno konča. Toda jaz nisem imel ne strahu in ne skrbi, zate sem se krepko uprl v vesla' in usmeril svoi čoln proti zapadu, do no"i sem moral doseči furlansko obalo, kier me v Barbani raka znanec, lagunarski ribič*, stari Andrej, Pred menoj je ležalo morje, lahko pljuskajoč ob boke mo-jega_ čolna, ki je pod krepkimi zamahi rezal morsko gladino in puščal za sabo peneče se brazde. V enakomernem tempu so udarjala vesla v morje, krepko sem se vanje upiral, ker je pot še dolga in me noč ne sme zateči na odprtem morju, kajti pot med lagunami je v noči lahko prav nevarna. Cobi je drsel s tokom vode vedno v smeri zahajajočega sonca. Mrak je. Po lagunah ob izlivu Soče in po morski ravni se oglasi zvon, večerni Ave oznanjajoč. Na cilju sem. Pred uborno lagunsko ribiško kočico je starec. Moli večerno molitev i« me ne čuje. Vzdrami ga šele moj pozdrav. Pomaga mi pbtegniti čoln iz vode in me pelje v ko*'o. En sam prostor je. Na sredi je ognjišče, kjer kleči mladi Giacomo in kuha večerjo. Kmalu je napolnil ves prostor prileten vonj furlanske polente. Mladi kuhar je postavil pred nas skledo ribje juhe in polento, in pred vsakega leseno žlico. Stari se je odkril, prekrižal in zajel; za njim še mi: mladi, 12lefnj kuhar, njegov oče i« jaz. Jakob je gospodinjil v tem ubornem domu, in istočasno je bil tudi prav čvrst mornar. Ni hodil v šolo. V zimskih dneh ga je učila sosedova Lenka branja in pisanja. Tu živi z dedom in očetom težko življenje lagunskih ribičev : poleti ribarijo, v zimi in burji se zapro v svoje kolibe, kjer krpajo in pripravljajo mreže za prihodnjo pomlad. Pri lem delu ai »osedi medsebojno pomagajo. Po ve’erji sem podal gospodarju steklenko naše črne krinke kapljice in tobaka z« pipo.'Steklenka je M« od ust do ust' V« pipica se je prižgala. Iz starega zaboja sem dobil vrečo suhih a^, m vzglavje nerabne mrež«, legel bi kmalu zaspal, (■Da/ir priftodttjN*) Mii ad zdravnik Stifen Pop£ je prišel v Bakbuk." Iznašel je preparat za pospeševanje rasti organizma in svojo iznajdbo preizkusil na dveh pritlikavcih. Eden od njiju Padrele, solastnik bogate tvrdke, je prosil Popfa, naj mu proda %voj patent. Popi je ponudbo odklonil in njegova žena Bereni-ka, užaljena, da je njen mož zavrnil bogastvo, Je odpotovala s Padrelejem v Mesto velikih žab. Avrelij Padrele se je sestal s svojim starejšim bratom Primom Padrelejem, toda bil je ves nesrečen, ko ga brat ni hotel več poznati. Primo se je hotel sam polastiti vsega premoženja. Tudj Ogastes Karb je zatajil svojega gospodarja, ker je računal, da ga bo Primo Padrele za to plačal. .— Zelo mi je težko, gospod... ie rekel Ogn-ste«. — Dovolite mi, da se odstranim. — Vidite, dragi sinko, — ie mehko odgovori* poglavar tvrdke. — ta gospod ie prosil, naj Vas pokličem v potrditev njegovih čudnih zahtev... (»Čudnih zahtev«! »Ta gospod«! — je vzkliknil v duhu Ogastes Karb. Torci sem uganil!«). — Nimam o čem govoriti z njim, je rekel utrujeno Avrelij. — Naj le gre. In. za boga čimprc.j! — Sc Vas bom potreboval. — je rekel ooglavar tvrdke, ko je bil vdani tajnik že pri vratih. — Pridite k meni čez kakih dvajset minut. Zdaj pa, — se ie obrnil k Avreliju, — bi Vam hotel povedati ne-kai besed, preden se razideva. Z mirno vestjo lahko rečem, da čc bi bili prišli pred tremi meseci, ne bi se bil niti za trenutek pomišljal in bi Vas bil dal zapreti. Toda spričo tiste fantastične zgodbe s To-mazom Magarafom nimam toliko moči, da bi poklical policijo. Seveda, devet sto devet in devetdeset izgledov otl tisoč govori, da niste kdo ve kako spreten posloven človek, čeprav ste očirvidno izvrsten igralec. No. en izgled pa je, en izgled!... Samega sebe skušam prepričati, da imate ta edini izgled! Zdaj pa, dragi prijatelj, postavite se na moje mesto. K Vam pride popolnoma neznan mlad moški ki ni v ničemer — ne pp postavi, ne po glasu, ne po obrazu podoben Vašemu bratu m izjavlja. da je Vaš mlajši brat... Kakšne dokaze ima.-' Neka posebna znamenja sumljivega izvora m neke POdaflb, ki jih je utegnil dobiti od katerega kob našega lakaja ali od tistega Karbà. ki ste z njim nravkar tako preliubeznivo ravnali. Friz naj to tudi čc bi Karb potrdil vaše navedbe. Vam jaz vendar ne bi mogel verjeti. Nisem več mlad. dragi prijatelj in vem, kakšno moč ima denar nad revnimi ljudmi, zlasti čc so častihlepni. Ogastes Karb pa se je izkazal, da je pošten, vdan in iskren mladenič ... n+À Podlež je! je vzkliknil Avrelij in se stresal od razburjenja. — Moj bog. kako se mofc’s. Primo. Ta Karb je nezaslišan podlež! — ... iskren in pošten mladenič. — ie prijazno, toda s poudarkom ponovil Primo Padrele. — in zelo mi je vsec, da se nisem motil o njem. Lepo Vas prosim, nc prekinjajte me. — je komaj opazno zvišal glas. videc, da .»e Avrelij hotel izpregovoriti. — Moj brat je odsoten že sedmi teden. Od njega nisem prejel v tem času nobenega pisma. Kes je, da me ni nikdar razvajal s pismi ko ie Ivi na potovanju, čeprav nisem niko i dvomil'in tudi zdai nc dvomim v megovo gorečo ljubezen do mene. Pomislite, šest tednov odsotnosti in ne eno pismo. In nenadoma se pojavil mlad moški ter izjavi, da je moi brat. Moja prva m sel je bila. da ste Avrelija umorili ali ga na kak drug način snravi'li s svoie poti. Potem pa sem podvomi. Verujem v božio previdnost, k» me noče pustiti na moia stara leta brez edinega, goreče liubiicnega brata. Nekaj mi nravi, da niste morilce, -- nc jirc-kinjaitc me. — nc. niste morilec. Verujem v glas srca. k: me redkokdaj vara. Ta glas mi Pruv'. dti ste prv:č stonili na not zločina in greha. Dober kristian sem in ne maram narediti vas nesrečnega vse, zwli^^ic. Zavedi+e se. dr&fii priiatcli. Kruli, ki si ga nridnbitc z zločinsko roko. ie grenak in vas ne nasiti. Danes, na moj roistni dan in v imenu svoiega nesrečnega brata vam govorim: zavedite se! Poidite v miru in Gospodova roka naj vas vodi po not: d.df, in čistega, pravičnega živlicnia! Primo Padrele ie krotko vzdihnil, hoteč s tem n ukazati, da imajo celo najboli neprijetni pogovori kohec in ie prišel čas. da Avrelij zajiusti kabinet. Avrelij pa še vedno ni razumel, kako brezupen ie njegov položaj. Težilo ga je spoznanje, da ne more takoj, že v tem trenutku, dokazati ljubečemu m ljubljenemu bratu, da ni samozvanec. Bilo mu ic zelo žal, da se ne bi mogel udeležiti današnje rodbinske slovesnosti. Toda niti na misel mu ni prišlo, da ie Primo sklenil, da ne bo v njem priznal brata. Čeprav je bil Avrelij omejenega duha in zaverovan vase, ie le razumel, da se ne bi spodobilo, če bi sc obrnil za pomoč v Bakbuk spričo tega, kar sc ie zgodilo med njim in Popfom. Zdaj pa je uvidel, da ne bo mogel brez tega. Rekel je: — V najbližjih dneh ti prinesem nesporne dokaze. Padrele starejši je namrščil čelo: — Še vedno vztrajate pri svojem? — Kaj pa, če ti predložim pismeno potrdilo doktorja Popfa in fotografije? Vsak dan me je snemal. — Bog mi je priča, koliko bi dal za to, da bi se vaše besede potrdile! — je krotko Spregovoril Padrele starejši. •— Ali joj, precej dolgo sem preživel na svetu, da bi mogel verjeti v čudež. Vstal je. Na ozadju žarkov zahajajočega sonca. ki so lili v kabinet skozi visoka ih široka okna, so se njegovi lasje svetili liki svetniški žarni venec. — Da ste mi zdravi, dragi prijatelj, — je rekel Primo Padrele. toda ni ponudil roke. Potegnil je u pisalne mize mali predalček, vzel * njega škatlico s sladkorčki in del enega v t*sta (zdravniki so mu prepovedali kajenje). Iz tega predalčka si mi nekoč dal čokoladnega možica, — je žalostno rekel Avrelij. — Sc spominjaš. tedaj ko ie umrla mati? Gospod Primo je molčal in Avrelij je šel počasi proti vratom. Že skoraj pri vratih se je obrnil m izpregovoril: — Oprosti, pozabil sem ti čestitati k rojstnemu dnevu. Gospod Primo je molče pokimal z glavo v znak zahvale in Avrelij je zapustil kabinet svojega brata. Padrele'starejši je olajšano vzdihnil. Zob je bil izdrt. Zopet je sedel za pisalno mizo, zamišljeno za-bobnal no njej s prsti in poklical po telefonu delniško družbo »Zavora«. Povedal ie. da pride tja čez dvajset minut gospod Ogastes Karb. ki mu naj izročijo ves material »bakbuške zadeve«. Ni treba delati nikakih ji opisov dokumentov. V nobenem primeru ne smejo odpirati in jemati i« njih, kar je notri. Vse naj pošljejo tako, kakor je prispelo iz Bakbuka. . Nato ie poklical k sebi Ogasta in ga prosil, naj gre takoj po tisti zavitek. — Kakor ukazujete, gospod, — je rekel Ogastes Karb ter se obrnil, da bi odšel. Primo Padrele pa ga je ustavil: — Če nimate nič proti, Ogastes, bi želel, da bi do vrnitve gospoda Avrelija prevzeli pri meni razna opravila. — Štel si bom v čast, gospod, — je rekel Oga-.Nte* Karb in se globoko priklonil. — Še nekaj, Ogastes. Če ste nocoj prosti, me bo veselilo, ako se udeležite zvečer našega rodbinskega slavja. Ogastu je skoraj sapo zaprlo od sreče. Položil je le desno roko na srce in malo ie manjkalo, da ni zajokal od navdušenja in vdanosti. Nato je izginil za vrati kabineta. Primo Padrele pa sc je šel preoblačit za zvečer. Pol ure pozneje ic Karb prinesel zavitek. Poglavar tvrdke jc odpustil tajnika in šel zopet v kabinet. Tam je odprl zavitek, ki ic tehtal nič manj kakor nct kilogramov, in pazlijvo pregledal vso vsebino: del papirjev, sveženj fotografij in zavitek negativov je sežgal v kaminu, ostale predmete pa je zaklenil v nezgorljivi omari. Zdaj je lahko mirno praznoval rojstni dan. DVAINDVAJSETO POGLAVJE \ ki navaja dejstva, brez katerih ne bi mogli preiti k drugemu delu naše povesti. Iz Mesta Velikih Žab odhajajo sleherni dan trije vlaki: zjutraj ob enajstih, popoldne ob treh tri in štirideset in ob desetih dvajset zvečer. Četrtega septembra sc je v vsakem izmed teh treh vlakov peljala po ena oseba, nastopajoča v tej povesti. S prvim vlakom se je odpeljal človek, čigar ime ic bilo pred dobrima dvema mesecema sleherni dan v aržantejskih časopisih. Visoki, lepo zraščeni rjavolasi mož z energičnim, nekoliko ličnatim obrazom je bil po številnih fotografijah vsakomur znan. Izprevodnik vagona, kjer ic sedel, je vljudno vprašal: — če se ne motim, gospod Tomazo Magaraf? — in ko se je prepričal, da se ni zmotil, je raznesel to novico po vsem vlaku. Toda nihče od potnikov se ni potrudil, du bi obiskal vagon, v katerem je sedel naš junak Tomazo Magaraf, ki že davno, a najmanj deset dnj. ni bil več znamenitost dneva. Popolnoma so ga i*-podrinili s stranic časopisov m revij ter iz lahkomiselnih src aržantejskih državljanov petorčki, ki so se. rodili nekemu doslej neznanem\i knjigovodij ,ko-nvksijske pisarne v neznatnem mestecu Anu. Vračajoč se z letovišča, kamor je bil odpotoval, je Tomazo Magaraf zvedel o teh petorčkih že na poti v Mesto Velikih Žab. toda šele ob prihodu v prestolnico je razumel, kako usodno je posegel v njegovo življenje izredni dogodek v družini anske-ka knjigovodje. Nihče ni maral več brezplačno hraniti odraslega pritlikavca v restavraciji, nihče mu ni ponudil niti najrevnejše sobice v hotelir in v vseh trgovinah so ga sprejemali kakor vsakega navadnega kupca. Pa saj niti ni bil navaden kupec, ker jc bil popolnoma brez denarja. V času. ko so mu bila odprta srca in blagajne podjetnikov, ki so potrebovali reklame, ni Magaraf prišel na to. da bi del na stran vsaj nekaj denarja. Rojstvo anskih petorčkov, ki je prineslo njihovim srečnim roditeljem začetek blagostanja, je izpodrezalo korenike nestalne sreče našega junaka. Deset dni je Tomazo Magaraf iskal zaslužka. . , avilv?e rislu. kar je imel delati kot univerzalni cirkuški artist, jc pač zadostovalo za pritlikavca, ne pa za človeka normalne velikosti. Zdaj. ko je zra-stel, so zahtevali od njega mojstrstvo. Da bi to dosegel. je potreboval časa in denarja. Magaraf pa ni imel^ denarja. Ko je preživel deset dni pri svoji prejšnji gospodinji, je sklenil, da se obrne za pomoč k doktorju Popfu. Doktor je poštena duša in mu bo pomagal. Ob štirih tri in štirideset popoldne se je odpravila iz Mesta Velikih Žab v Bakbuk Berenika Popfova. Pri vratarju hotela »Kortec« je pustila tole pismo za Avrelija Padreleja: »Spoštovani gospod Padrele! Oprostite, da tako strahopetno zapuščam mesto, ne da bi se poslovila od Vas. Mnogo sem preudarjala v tem času. ki sem ga prebila proč od moža. Z vsem srcem sem doumela, da samo njega liubim in da moram biti po-jeg njega. če. mi bo le odpustil žalitev in bridkosti, k; sem mu jih prizadela s svojim nepremišljenim begom. Vi ste eden izmed naibogateiših ljudi dežele. tisoči nailepših mladih deklet Vam bodo rade ponudile roko in srce in bodo srečne z.Vami. Oprostite. da tako ravnam, toda drugače ne morem. Zbogom.« ■ — — -------1 — w I n I IV/ j / i -i 1 I l II] čut:! drugega razen olajšanja. Odkar sc ie sestal Primom. ni več mislil na Bereniko. Zdaj sc ukvarjal samo z eno mislijo: kako bi dokazal h: tu svoje pravo na njegovo ljubezen in na svoj ; komti delež tvrdki nega premoženja. Razmišljaj o tem. se je Avrelij z nekim začudenjem preprii da bi se v skrajnem primeru rajši odrekel ljube: .starejšega brata kakor pa svojemu deležu pren ie leet m ob desetih dva in dvajset zvečer val v Bakbuk. Konec prvega dela « 14---------------- Milim j en i V ai m M. : Jcdiiu, dvii... Jedan, dva... Omladina Ulova... Tea, la, lana...! Traa, la, la, la — lai, lai, la...! Vi: Kaj te škuode. Miče, al kale, de se taku aiegre đc-nes? Hudej! V.: Vnnek m,noj zlate, taku sen vesijeu, de bc te nr rajše uobešo, no...! V.: Košnja mludicua. ina ne mene ke zbaden... Pej kaj, de se tiiku de voja denes? M.: Zetu ke viden, de grijc le naprej, ta naša stvar... De smuo le učakale, de tiječe, Vane... V.: Kaj, de tiječe, praveš? M.: Cuuug, Vane! Cug, tiječe sez Gorice na Rcpcntabr jen črijes Oupčene drito u Leblauua, buo tijeko, če se bojna zgliliele... V.: Ma sej, de je blu use rezdijano!? Kadaj suo paprou-le laku hmalen...? M.: lino več ku štiere leta, ke se ni nobijena strela zmenla za popravilo... Denes, Vane, vre lebko sijedeš jen te grije ku tristo hudičo... t V. : Ma ne ses Trsta ne grijc še na Kres, Miče? M.: Aaa ne. Vane, ne! Ze zdej tiječe samb guar pa naše zijemlje... Ale sen bijcu pe viš, sijeleh guai- tuo pasauua ncdclua... V.: Kaj prou guar črijes konfin. Miče? Ci? Kaku se šou? Sej, de ne pcslijua nauka muhe črijes...!? M.: Kaj ne, ja...! Sej nes je šlo guar aneli stopijcdc-sijet, če ne še več...! V.: Taku praveš, Miče, de sc lebko grije na Kres preš sitnoste...? M.: Sitnoste, be ri jeko ni takch... Samo čaket inuoreš na bloke amia padrugaa urna ze guar jen nekej pej tilde ze nazaj... V.: Ja, če je taku pej, sej te ne torna kuont jet, Miče!? M.: Du te denes glijeda, Vane, če torna kuont al ne... Zo guar te ledi je kume čakajua, de prcskuočejua štran-gua... Ze nazaj se te pej taku nerukajo, de nobijeden več ne pazna na urna, magare če čakeš du jetra...! V.: Sej, de je taku slabo guar. Miče, dreginja velika jen mežerja de ni za zriječ...! M.: Mene. ni mankalo ncč...! Jen drQzen menda tiide n», zakaj site suo ble, Vane, de je usek še kej damou nijeso... V.: Aaa!? Pej tilde čijcn, de ni mankalo ne petja ne vesijelja, Miče!? Tije s ped vrha suo pa strele kr jeli je za uganjet komedije... M.: Teatro, Vane! Tije bla ana bijondesta u brcgijeieli nekšna, šijora Vanka sez Rojana, ma nana tijek je take klatlu, de je blo za upuočet, no...! V.: Du zlude ue vijerje, Miče? Cc je še kej vince pa-inagalo, se je hmalen ornezijerala, male... M.: Ma kr te riječen, de jeli je znala use suorte; Sla-vcn.skOf 4«Hanske, partezanske jo' klnnfrskua anua, de me še zdej zguonc pa glave...: «Sije na farbala šuobc z rošeten... ■Sije uostrigla na kratko lesi... Jen juo je udarla prute Koprive, Z anua fejst klapua uod mrš kompani...» V.: Ha, ha, lia — Miče...! Ta je pej res menda prou zaujua zdrflkana... Sej juo paznan! Pej kaj prou u Koprivna ste šle kuančet? M.: Ne, ne, Vane! U Krajnc Vese, smuo ble... V.: Aaa!? Pej kaku je ten, Miče? M.: Žalost, Vane! — V.: Kaku, žalost praveš? Pej zakaj. Miče? M.: Žalost je, Vane zetu, ke ta majuše uatrek n vese Jemu vre štijere loia... I! Zestuopcš zdej? Al ni žalost tu? V.: Buh pamhge, Miče! Cc ni, ni! Pej kaj je puale taku strešnega? M.: A, ncč ni... Ma pej kuapo, du buo pej kuapo? Du buo delo u grunte če ne buo zaruda, aa? —1 V.: Jemeš prou ja, ma suo menda rafale modeme lude Krašoucc... M.: Jest praven. Vane, če je vrč ta obnova ten gtinr, nej buo obnova u uscii taleh... ! ! V. : Sej prou praveš... Puale ke je terko naroda šlo puozlo, u tije uojske... M. : Ben zc tisto jeli muoren pej pahualet, viš, zakaj miioren riječ, de se suo u Krojne Vese prou lepu skazale, dc bel se nisuo mogle ses listen spomeniken... V.: A, sna jen spomenik uodkrile? Tiide u Cetnare, u Beliincc, puaie u Trijbčeh jen na Kuntuvclu, de suo jen, Mice, strešno lepu nrdile... Samo u naše vese sc še neč ne frmajua... M.: Use buo, Vane, pačasen... Ale tu te pej riječen, de nrlcpšc spomenik za naše padle partezane, Imo naše delo, zc tuo Novim Jugosloujua ! V.: Ma sej, de suo ku siiznje guar, Mičel? De muorejua še jiaimačc dolet jen še zestuojn... !? Kaj be teu več? M.: Ce zase deleš, niše sužeju, Vane! Tu zestuope! V.: Za, de ne! Ma pej plačilo. Miče, kašno je pej plačilo? M.: Plačilo jen skrb ze muoia ke dela je tako, de se delavec res nejde konlijent ku še nekuole ne paprej, Vane! V.: Ma, tu čijen jest riječ. Miče, tu, de jeh grijenejua na delo pr forca..., ...sen čeu, de...? M.: Oo, ma uoblast te miječe...! Ma U res misleš, dc jen stajijua ses. pfišua odzad, laku, ku sijch jemo dual u bateljuone špečijalc, se spouneš? V.: Kaj sc ne... Ma, taku se čuje. Miče... Jest ne znan... Ti praveš, de se vido. M.: Z bendijerua, Vane, z remonckua jen ses petjen fc grije use u prek, mlado jen staro na delo,, de te use frli ku svijeta strela uod ruk — altroke pr forca! Upraše Ke-Piinkua, našua, te buo nana pavela, kaku letijua krjuole. V.: Ja, če jc taku, puale pej ni čudo če vre tiječe culi pa Kraše... ! M.: Jen tiide ime, Vane, dual 11 Serajevo, de buo tije dnjevc stijeko... Dvejstuštijcrdcsijcte keloinetro štrckc suo zdelcle letes uod aprila 'ijes jen tu uob suajen, Vane, preš tuolrjo! Ja, jen či suo pej še ceste, fabrcke jen hiše, ke te rasejua ku guobe pa dežje pousuod guar kamr krijeneš. V.: Ja. puale pej ni ze vijervet ano, Miče, kur lijete pi-Sejua Teljane...?! M.: Peste Icljane, Vane! Ne viš, ile suo prou pngorclc du kraja, zdej zc nijch fešte... taku, de se same sijebe špuotajua ! JOHN STEINBECK Ilustrira B. Grom III. POGLAVJE. KAKO JE V PILONU ZMAGOVALO ZLO 19. Naslednjega dne se je Pilon preselil v drugo hišo, ki je bila povsem podobna prvi, le nekoliko manjša. Prijatelja sta- bila često skupaj; čim je Pilon imel kako steklenico vina, takoj se je pri njem pojavil Danny in če je bil Danny srečni lastnik kake dobrote, je pa Pilon pri njem prebil večer. 20. Ubogega Pilona je večkrat mučila misel, s čim bo plačal najemnino. Nekega večera je slučajno zaslužil dolar. Takoj je tekel proti domu, da bi ga izročil Danny-ju. Toda spotoma si je kupil vino in z njim zvabil dve veseli dekleti v hišo. Danny je šel mimo, slišal hrup in ves vesel vstopil. 21. Ko se je Danny nazabaval in popil polovico vina, se je med prijateljema vnel prepir. Danny je zgubil zob, Pilon pa je ostal brez srajce. Dekleti sta vpili in tolkli, kamor je padlo, kmalu pa zbežali in ena je odnesla s seboj dva lonca. Kmalu sta Pilon in Danny tožila nad žensko nezvestobo, se spet nekoliko sporekla, a ne tako kot prej. 22. Minilo je več mesecev in Pilona je znova začela mučiti misel na najemnino. Končno je ves obupan nekega dne čistil šipe in kalamare, da je zaslužil dva dolarja. Zopet se je napotil, da izroči Danny-ju denar . . . Toda spotoma je kupil dve stddenici vina, vtaknil vsako v eno vrečo papirja in šel v smeri Danny-jeve hiše. 23. Večerilo se je. Pilon je ljubil lepoto. Dvignil je obraz proti nebu in njegova duša se je zgubila v siju zahajajočega sonca. Pilon se je vzpenjal po griču, toda to ni bil več prejšnji Pilon, ta je bil ves poduhovljen, vzvišen, sledil je galebom in se opajal nad svetom. Lep je bil ta Pilon, brez sence egoizma in poželjivosti. Toda duša, ki je zmožna največje dobrote, je zmožna tudi najhujšega zla. 24. V levem jarku ceste je hrepenel po cigareti in kozarcu vina Pablo Sancher. Ko je spoznal Pilona, je zaklical: »Ai, prijatelj, kaj tako težko nosiš?« »Mislil sem, da si v ječi, slišal sem neko zgodbo o neki gosi«, mu je odgovoril Pilon. »Da, bil sem«, je rekel Pablo, »a z menoj niso bili posebno zadovoljni.« Pilon ni poznal egoizma, povabil je Pabla k sebi in ob vinu sta se pogodila, da bo Pablo za 15 dolarjev mesečno stanoval pri Pilonu. V.: Sen čeu ja, de je blo saldo malo tisteli štrac pa itakneh...? ! M. : Se štrac jc blo neke pa meste, al nijeli manefesta-cije, Vane. sen se mogo prou smejet, no... V.: Zeka j? Sej, de suo rijekle, de bojna nrdile': MAR-CIJUA SU TRIJESTE jen, de nen bojna use rezbile...? M.: Bejže, bejže...! Du buo rezbivo, tisteh seduajst šmrkouco zelijeneh? Al mrvet une reveš, ke je sam s trom-betua pisko guar pa Korše: O Halja, o Halja, del mio kuo-rc... Tu či vijeni — «liberar!» V.: Ma ne sam, ante? Kaj je hijen šempijest, kale!? M.: Sam, kr te riječen, sam jc truobo...! Se buben je manko, pej be hijen cirkus komplete, Vane...! V.: Ja, puale suo pej res pr kraje. Miče, čeTilsuo ustane nankr sc zbret več... ! Tako treba nuasct u srce, Miče, ne na jezike...! Dc be ti vido, prnes kaj jf blo na viljna uod Revolucjc ruske...!? M.: Sej je blo pausuod, Vane, taku u meste laku pa vaseh... Pausuod se jc naše ljudstvo zbralo, zatu ke zna, de je prou tu naša stvar... V.: Ma prnes, Mičc, je blo prou res neke imenitnega, de vre do n go ni blo taku ! M.: Se bel buo, Vane! Zakaj, tu sc zciuijcrkc, dc mi grijemua naprej, Vane jen de juo ni šile na svete, ke bc nes mogla ustavet — zdrave! V.: Zdrave, Miče! Zdrave!... Ne! Prou prave, če nes nisuo fešiste, ne Nemce tiide teve gespude nes ne bojua... Ne! Jeli jema luamet..! Okolica, u svijeten Mrtinc, 1947. Iste ku lane. Te slike v prejšnji števUki pomotoma nismo objavili Drugo kolo jugoslovanskega pokala Ponziana je izpadla Po lepi Ponnad l.o- komoHvo smo z radovednostjo pričakoval; njenega ponovnega nastopa. Preteklo nedeljo je nastopila na Keki proti Kvarnem, s katerim je odigrala v tekmovanju za jugoslovanski nogometni pokal svojo prvo jn — žal — tudi zadnjo tekmo. Kvarner je imel v igri več sreče in s tesno zmago (k:2) se je usposobil za tekmovanje v naslednjem kolu. Usodo Ponziane je doživela tudi ljubljanska Unotnost, ki jo je v Ljubljani premagalo moštvo Naša Krila iz Zemuna (2:1,. Izpadla sla'tufi; druga dva slovenska predstavnika; trboveljski Iludar je izgiitnt. v Plevljii z Jakičem (3:2) in celjski Kladiv:.]' v Splitu z Mornarjem (5:1). PARTIZAN ZMAGOVALEC na luruirjii v Bukarešti Po zmagi v prijateljski tekmi med (liokanulom in Partizanom, ki jo j,, slednji odločil v svojo korist s 5:1, je sledila v nedeljo še ena zmaga Partizana. V finalni tekmi za naslov balkanskega mladinskega prvaka sta se sestala Partizan in romunski CKK, ki je najboljšo romunsko nogometno moštvo, a je vendar izgubil z j0:8. Katastrofalen poraz Italije na Dunaju Presenetljivo je odjeknila vest o izidu nogometne tekme med italijansko in avstrijsko reprezentanco na Dunaju. Izgubiti v razmerju 5:1 pomeni sramoto za moštvo države, ki se šteje ’za svetovnega prvaka (seveda, ona sama, ne drugi). Za lak poraz ne more biti nikakih o-lajšcvalnih okoliščin in dejstvo je, da je italijanski zvezni kapetan bil v veliki zadregi pri sestavljanju reprezentance. In čeprav je morda pr; sestavi imel nekoliko nesrečno roko, je pa prav tako res, da bi težko našel kaj boljšega: italijanski nogomet nazaduje. Avstrijci so pa odlično zaigrali. Mogoče Se vračajo v dobo svojega slavnega Wunderteama. KAPETAN MOŠTVA CDKA SPREJEMA POKAL Spet visoka /.maga Dinama V nedeljo je moskovski Dinamo igral v Oslu z norveškim prvakom. Skcidorn, ki ga je odpravil z visokim rezultatom 7:0 Potem ko je moštvo sovjetske armade (CĐKA) izgubilo tekmo s mi i i imi i. ........ češkoslovaškim klubom Ostravo (4:3), kje»- je igralo brez svojih dveh najboljših igra’eev, je izgubilo še tekmo z. Bratislavo v razmerju 2:3. Nogometno prvenstvo STO-ja Brez posebnih sprememb v lestvici BOLOGNA - WIKNKU S. K. 1:1 Samo z rezultatom 1:0 je moštvo Tovarne strojev zmagalo nad Piranom, kar je zadostovalo, da se je ohranilo neizpodbitno na prvem mestu. Magdalena še vedno tesno sledi; to pol je odpravila Umag s 3:0. Med doslej še nepremaganimi sta še Sv. Ana, ki je odpravila s tesniti)rezultatom Cosatlungo (2:1) in Skedenj z enako zmago nad Izolo. Svojo prvo zmago sla dosegla K"jan nad Nabrežino (3:2 v Nabrežini!) in koprska Aurora nad Drehcrjem (1:0). Lestvica je sedaj takale: Tov. strojev ^Magdalena Sv. Aha Skedenj Dreher Eonziaria Montebello Piran Iv.olu Costalunga Rojan Aurora Umag Pristaniščniki Milje Nabrežina 5 5 4 4 4 4 4 5 5 4 4 4 5 5 4 4 0 0 8 1 0 15 0 8 0 21 8 0 10 5 9 1 1 1 1 1 1 V tekmi med reprezentanco Albanije in beograjsko Crveno zvezdo v Tirani je zmagala prva % rezultatom 2:1. Na svoji turneji po Bolgariji je zagrebški Dinamo v Sofiji premagal bolgarskega prvaka Levskcga z 2:1, potem ko je z reprezentanco Sofije igrat neodločeno 2:2. Salernitana in Gcnoa »ta odigrali med seboj prvenstveno tekni«, Zmagala je Salernitana (4:1). Pariški Racing Club je pred 4* tisoč gledalci v Parizu porazil londonski Arsenal s 4:3. Holandska plavalka je postavil« nov rekord na 400 m prsno y času 5.58,0. Prejšnji rekord???? 32.222 km na uro ic dosegel trn koleščkih Knroco Rossi, s čimer je postavil svetovni rekord v te vrste športu. V tekmi v hoji na 100 km, ki s« je vršila zadnjo nedeljo v Lomazzi (Lombardija) je zmagal Guglielmi in Aleksandriji, ki je dolgo progo prehodil v 10 urah 40’59”; na ur« povprečno 9,372 km. Četrti je pik spel Tržačan Bressan v M urah 26’27”. ŠAH W ■ ■ ■ Na drugem šahovskem šampig* natri Balkana je močno in izenačeno moštvo Madžarske prepričljiv« in zasluženo zmagalo. Doseglo j* 18 točk od 24 možnih, Moštvo Jugoslavije je s IB točkami1 doseglo' drugo mesto, vendar en at prav Trifunovič, Gligorič in Pire slabo odrezali. Vzrok bo najbrž utrujenost, ker 30 nastopili takoj po ljubljanskem turnirju. Bolgari in Romuni si z 8 in pol točke dele zadn ji dve mesti. KRIŽANKA Stopnice Vremenska napoved Netopir, lilija, potepin, porednež, zvijača, zavese, Leonida) Volga, Kozina, zambrec, sladoled, pomot«, plenice, Vzemi iz vsake besede p« tri zaporedne črke. RADIO •Spored važnejših oddaj Radia Trst II. òd Iti. XI. do 22. XI. (valovna dolžina 228 m) Poročila vsak dan ob 7.45, 12.45, 19,45 23 15 NEDELJA 16. XI.: 9,30 Kmetijska oddaja: 13,00 Glasba po željah 13.45 Znane skladbe slovanskih skladateljev; 16,30 Otroška ura; 17.00 Nedeljski popoldanski spored; 19.10 Vaški kvintet — Radio Ljubljana; 21.00 Vesela oddaja. PONEDELJEK 17. XI.: 13,35 Slovenski zbori; 18,45 Vesele melodije «a harmoniki; 20.15 Slovenščina za Slovence; 20.30 Fantje na vasi — Radio Ljubljana; 21.00 Slušna igra. TOREK 18. XI.: 12,10 Slovenske Pesmi; 13.00 Pevski dueti; 18.20 Komorne skladbe Jožefa Haydna Prenos iz Ljubljane: 19.00 Mladinska ura; 21.00 Koncert simfoničnega orkestra Radio Ljubljane. SREDA. 19. XI.: 13.00 Narodne Pesmi pojeta Roman Petrovčič ih Jarc; 18.45 Arije iz rilskih oper; 20.10 Slovenski vokalni kvintet — Prenos iz. Ljubljane; 21.00 Slušna igra. ČETRTEK 20. XI.: 13.00 Češki Plesni motivi; 18,30 Zenska ura; 19-00 Koncert violončelista Nereja Gašperini; 20,45 Slovenski pravopis; 21.00 Veseloigra. PETEK. 21. XI.: 13,00 Slovenske Pesmi; 13,30 Ruska lahka glasba; 19,15 Komorni zbor Radia Trst. SOBOTA 22. XI.: 12,15 Pesmi slovanskih narodov: 13,00 Partizanske Pesmi; 18.15 Glasbena faritazija: 20.00 Pevski koncert sopranistke Ondine Ota; 21.00 Smetana: Proda-p* nevesta - opera v treh dejanjih. Vodoravno: 1. orožje pokrivalo, 2. poziv, vojaki, 3. m. ime, ž. ime, 4. poveljnik, m. ime; 5. ž: ime, karla, nota, 6. slavna vojska, tkanina, predlog, 7. veznik, ž. Tihe, veznik, 8. staroslovanska pijača, bi bila cela, če bi ne bile brez prve polovi, ce, pri nemških plemiških imenih, 9. mesto ob Baltiku, razdvojite/, 10. pogorje v Aziji rtetiar, 11. mesto v Jugoslaviji, literarno delo, 12. pijača, rastlina (tropičua). Navpično: 1. skladovnica, mati, 2. brezbrižnost, državni zaklad, 3. država v ZDA, pohištvo, 4. podnebje, cerkvena oseba, 5. predlog, začetek slovenščine, narobe, tuja beseda za ples ,6. predlog, gneča, zaimek, 7. karta, obrtnik, kratica v geometriji, 8. staroslovanska be-besa, notp, Prešernov voznik, 9. domača žival, povod. 10. ž. ime, kazen, 11. ž. 'ime, cerkveni dostojanstvenik, 12. jezero v Aziji, imte-je. •r- predlo« ---- del voza — — — glas — ---— rastlina — --------moško ime — --------— južni sad Namesto črtic postavi črke: ■ u ao«(jben«oor*sssasfv. Prva navpična vrsta pove dan v tednu. Kvadratna dvojica 4 l 1 H Vodoratmo in navpično: 1. del ladje; 2. rudnina; 3. podij; 4. glavno mesto slovanske države; 5. poziv; 6. ugovor; 7. rastlina. Rešitev ugank iz št. 89 Vodoravno: 1. Car, 2. Milan, 3. dan, bar, 4. zor, ded, 5. vie, spaka» iz„ 6. šota, ono, Brdo, 7. gol, golubar, Ada, 8. rt, dano, arak, et, J. bor, veteran, sla, Iz. ruda, oni, A-gro,* 11. mi, škoda, ob, 12. mah MQS, 13. sod, kos, 14, 14, ropar, 15. lan. — Navpično; 1. grb, 2. šotor, 3. vol, rum, 4. zet, dim, 3. do, agava, as, 6. Mars, one, »tor, 7, cin, polotok, dol, 8. al, rano, enok, p», 9. Rab, Kobarid, kan, 1-0. Nada, a« ra, amor, 11. re, brana, os, 12. dne, gos, 13. ZDA, Srb, 14. odelo, 13. ata. Številčnica: Rok, roka, koma», Marko, krma mak. Reševalcem Imena izžrebancev bomo objavili prihodnjič. Za danes pa sporočamo» yy m /fcr; i niw Eksplozija atomske bombe! Posledice : strašen glavobol imperialističnih vojnih strategov Prazne glave in ifunscrviie škatle To se Jc .pripetilo na Acquedotto. Sicer pa tega ne bi bilo treba omeniti' ker bi vsak takoj vedel, kje se je pripetilo. Saj drugje se take budnlosti ne pripete. V zafrk proslave tridesetletnice oktobrske revolucije so stalni gostje tega proslulega tržaškega okraja priredili zasmehovalno povorko. Na nielli so razobesili cunjo, ki naj bi predstavljala rdečo zastavo, mopno so popevali in vlekli za seboj prazne konservne škatle. K tej proslavi je pripomniti le to: V bodoče naj si nataknejo na vratove prazne konservne škatle; služile jim bodo prav tako,, kot nijbove od rojstva na vrat nataknjene glave; za seboj pa naj vlečejo svoje bulice, zvončkljale bodo prav tako prazno, kot prazne konservne škatle. In še manj škoda jih bo! Rla/.eiui bivša Jugu-slavija Nek zelo demokratični list. ki je sicer redno poln hvale, kar se bivše Jugoslavije tiče, je v zadnji številki napisal: «Sicer pa naj vedo vsi italijanski šovinisti, da je žc prejšnja Jugoslavija spoštovala italijanske šole in da so tam imeli Italijani celo svoje fašistične organizacije...» Blažena bivša Jugoslavija! Koliko svobode jc bilo tam! Cč bi jo dobilj v roke tisti, ki so jo zapustili in silijo sedaj v Argentino, bi prav gotovo uvedli spet vse stare svoboščine. Najprej pa tisto, ki b; dovoljevala fašistične organizacije. Mogočni Khan sp jc sprehajal s svojim spremljevalcem po prekrasnih livadah svojega carstva. Postal je žejen in ker ni hotel stopiti v kako podložniško hišo, je vprašal spremljevalca: «Imaš kaj pijače s seboj?» «Ne, veličanstvo,» je pdvridl spremljevalec, «samo dve jabolki imam. Srčno rad vam jih ponudim» «Daj sem,» je rekel mogočni Khan. Vzel jc jabolki in ugriznil z vso slastjo v eno, ne da bi ga olupil, drugo pa je vrnil Spremljevalcu, rekoč: «Na, to pojej ti!» Spremljevalec jc vzel ponujeno mu jabolko, potegnil iz žepa nožič ter ga začel lupili. «Kaj, vraga, se je razjezil Khan, «ti no ješ jabolka z olupkom? Olupek je vendar najboljši, največ vitaminov ima v sebi. In ali ne vidiš, da ga jaz, tvoj gospodar. jem s kožo vred!» «Oprostite, veličanstvo,» jc ■odvrnil spremljevalec, «jaz sicer tudi vedno jem jabolka z olupkom »vred, imel pa sem danes tile dve fiàbolki s seboj, pa mi jc prejle po merodnosti eno padlo v kravjek, pa ne vem katero». Želja A: Ah, še enkrat bi hotel iti v Ameriko! B: Ali ste enkrat žc bili tam? A: To ne, ampak enkrat sem žc hotel ili, pa bi šel še enkrat rad. Hnlska nalogu Mala Mimica jc napisala takole šolsko nalogo o tem, kako si predstavlia svojo bodočnost: ^ / Ko bo šole konec, potem bo zelo prijetno. Šla bom v cvetličarno in sc bom učila plesti vence in šopke. Ko bom vse to znala, bom ustanovila svojo cvetličarno in postala zelo bogata. Potem si bom izbrala lepega fanta in se bom ž njim poročila. Mòj mož bo postal general in bo imel polno vojakov- samih lepih fantov. Potem naju bo kralj povabil na večerio. Tam bomo jedli same dobre stvari, tako da nas bo vse trebuh bolel. Potem bom šla domov in ko bom sama doma. bo prišla štorklja in mi prinesla majhnega sinčka. Sam krali bo njegov boter. Potem bo sinček postal velik gospod in jaz in moj mož bova tako vesela, da bova od veselja umrla in bova šla v nebesa. Ampak vse to ni res. zato ker ni kralja in ker se jaz nočem poročiti in tudi umreti ne .-taram. , (Tozùa Oh, kako sem vsem grozila, dokler sem še sama bila! Se celo tam za Karpati morali so sc me bati. Zdaj pa Rus mi vse polomi! Konec grožnje je z atomi. Moja slava je končala; ah, saj bi se kar zjokala! Moja tajnost je na dlani; nič več Truman jc nc brani... Koliko sem dela dala koliko dolarjev stala! Pa ti Molotov objavi: «Tudi mi jo imamo!» pravi. Kaj mi je sedaj storiti/, ko no morem več razbiti pol sveta, kot sem želela? Naj udari Huse strela! Konec je vse mojć slave, smejejo se mi žc krave. Ko sem padla na Bikine, pisale so vse novine le o moji strašnj moči; zdaj pa smeje se mi v oči konkurenca tam z Uni la ! Kaj bi, reva, se jokala! Prej svetovna gospodarka; zdaj le še brezzoba starka. Oh, le kaj sedaj bo z mano, ko jc vse o meni znano? Res, najboljše bi še bilo, če - za poljsko grem strašiloI Nagrobni napis Tukajle v tem grobu spi bomba, klAjudi mori; njena smrt jc nastopila, ker sc nova je rodila, nova bomba, vse bolj lepa ki svobode nc zaklepa, ki ubijati nc mara, kot je to bolela stara. Stara bomba, le počivaj, v grobu večni mir uživaj! In se nič več nc povrni. V grobu trikrat se obrni. Žalujoči pa ostali — inozemski kapitali — točijo naj solze bridke, ker ob svoje so profitke. RIVA BHIVIHA Ena bomba priletela, drugi bombi slavo vzela, prva bombica - pogubna, druga bomba - miroljubna. Vija, vaja, vija, ven je imperialistov sen! Kapitulacije 8. septembra 1943. jc kapiiullra-la Italija. 9. maja 1945. je kapitulirala Nemčija. 7. novembra 1947. je kapitulirala ainerikanska atomska bomba. I. scii/.acija Pravkar je prispela vest, da je enega izmed rednih obiskovalcev Acquedotta čisto na lepem srečala pamet. Bil je, vse življenje nor kot top, na lepem pa se mu je posvetilo. Ko so ga vprašali, kaj misli da jc vzrok tej spremembi, je omenil, da že tri dni ni bral časopisa «La Voce libera». Kakor konference pod prejšnjimi šefi, je tudi ta izzvenela v dnini odklanjanja naših zahtev. O dvojezičnosti je general povedal II. senzacija Te dni je zelo zabobnelo. V morje so padle nade v amerikansko atomsko bombo. Skoda jc zelo velika, ker je ob tej priliki pocrkalo šc listo malo rib, ki so se upale na «Svobodno tržaško vodovje». Izguba gre v stotisoče lir, kar pa ni nič čudnega pri draginji, kj vlada danes na ribjem trgu. I/išeli Na tukajšnji kvesturi že 14 dni niso nastavili nobenega novega Čerina. Upravičena je bojazen, da bo ta pasma zaradi tega izumrla. Po. zivamo pristojno oblast, da prepreči katastrofo in reši, kar se šc rešiti da. Stran s pomisleki in hitro na delo. da je zelo težka zadeva, da je on ne obvlada in da sc proučuje. Ostala bo seveda zgolj pri proučevanju. Na eno vprašanje pa jc dal šef tak odgovor, s katerim se strinjamo vsi Slovenci. Ko so ga namreč vprašali, kaj bo z dvorano Slovenskega gledališča v Trstu, je odgovoril: «Zdj sc mi, da jc to že staro vprašanje.» Res staro vprašanje je! Brado ima že, devetkrat okoli mize ovito. In še je gospod Sef dejal, naj mu predlože načrt za izgradnjo novega gledališča. Zelo uvidevno! Kaj misli gospod, da bomo Slovenci hodilivsvoj teater tudi z bradami, devetkrat ovitimi okrog mize? Morda pa mn jc ta nasvet o gradnji dal nekdo, ki je zel« blizu Uradu za javna dela? Slovenci pa smo skromni. Nam ni do tega, da bi dobili prav novo stavbo. Zadovoljili bj sc ludi s kakim že postavljenim teatrom. Ce jc Politeama Rossetti dober za amerikansko kowbojske filme, bo prenesel lud; Cankarjevega Kralja na Betajnovi. Da, prenesel ga bo, teater žc! Najbrž bi ga gospod šef ne prenesel, zato zahteva načrte za novo stavbo. Poznamo zgodbo o jari kači in steklemu polžu. Pa je zelo podobna zgodili o šefu ZVU in dvorani za Slovensko gledališče. — Medlem pa smo na naše uredništvo z onega sveta prejeli brzojavko, v kateri javlja slavni dramatik Shakespeare, da nima nič skupnega z današnjimi angleško govorečimi ljudmi. Kakšna naj bo ta gorila, ki se v avto je splazila? Mar je /. Marsa sem prišla, mar v dnu morja je doma? Alj morda ta gospod jc mehanični robot? Morda je pa - ljudožer? Nc! Le llacrstov reporter, ki se je tako razrasel, ker s« jc laži napasel. Laž na laž - to ga napenja ! Kariex'a pa sc jenja, ko od samih sc laži, reporter ta razleti! Shakespeare demantira...