II. tečaj 1849. V četertik 5. maliga travna. 14. list I. polovice. Grlulii ali prazni klas. (Basen.) ^Jle mi bil je žetve čas, Vklonjen sial je žila klas; Eden le" vzdigaval glavo Cez tovarše je gizdavo, In se s Um napihoval, De je tako ravno stal. Pao, m« en tovarš je djal, Naj bi tvoja glava zern, Kakor naša polna bila — Pač hi se čez drugo stern Tak ošabno nebi vila. V buči *) prazni — to uči Silno rad napuh čepi. Pot skozi življenje. (Prilika.) Solnce izhaja in rumeni podnebje z zlatimi žarki. Ptice žvergljajo mile pesmice v zraku, prijetno šume potoki po rose blišeeih travnikih. — V prelepo, srečno mesto je popotoval mladeneč z željami, tam svoje dni živeti. Pridši na velik travnik, zagleda toliko pot, de mu je volitev prave težka bila. Kar pristopi prijazin starček, in ga vpraša, kam de hoče. Ponudi se mu vodja. Nju pot gre po mehki Iravi. Krog in krog je prijetna ravnina. Le deleč deleč stoji v mreži megle *) „V buči" laniiljivo namesto t v glavi. 106 hribček. Zavoljo velike doline sta ga popotnika komaj zagledala. „0, kako lep je ta kraj! kako prijetna je pot!" zavpije večkrat veselja ganjeni mla-deneč. — j-AH vidiš hribček?" pravi starček. „Na svojim popotovanji morava čez iti." — „Hribček je še deleč" povzame mladeneč. „In če morava ravno čez iti, ne bo hudo delo. Le majhin se mi dozdeva." Popotnika gresta dalje. Ali kakor je pot prej zmiram prijetniši bila, tako je sčasama zmiram bolj neravna, ojstra. Le vozka steza pelja po bodečim ka-menji in ternji, se večkrat v globokim pesku zgubi, in se zopet, tode v kamnitni zemlji pokaže. Gresta in gresta. Kolikor bolj se hribčku bližata, toliko veči se jima prikazuje. Velika groza mladenca opade, ko pod visokim, stermim hribam stoji. Maloserčno vpraša vodja, bi li mogoče bilo, strašni hrib obajti, in po kaki drugi poti namen popotovanja doseči. „Ravno tukaj je pot" odgovori starček „ki se na eni strani hriba ovija. Marsikteri me je že tukaj popustil, in si ravno pot .zvolil, po kteri pa ni najdel mesta sreče. Dana ti je prostovoljnost. Zvoli si, ktero hočeš. Ali me-nitev moja je dobra. Hodi za mano." Zopet gresta in grpsta po hribu gori. Ko sta na polovici, zapazi mladeneč, de hrib ni ravno tako ster-man , ko se mu je prej zdelo. Vunder se je hotel mladi popotnik malo počiti. Ali vodja pravi: „KmaIo prideva na verh hriba. Navzdoli pojdeva ložje. Prišla bova v prijetno dolino, kjer prečista voda iz skale izvira, kjer nar lepši sadje drevje zalša. Tam se ho-čeva po volji krepčati. — Te besede mladenca pvo-gumniga" store. Vtolažen gre s starčkam dalje. Čez malo časa sta na verhu hriba. Od tukaj zagledata ravno pot pod hribam v strašni brezen peljati. Popotnik zahvali vodja, de mu je nevarno pot odsvetoval. — Pred sabo pa vidita prijetno dolino, deleč več hribov, izmed kterih je bil nasledili zmiram večji od spred-niga. Med raznimi pogovori prideta v dolino. Se vse-deta pod neko drevo, in se z bistro vodo in z lepim zrelim sadjem krepčata. Potim gresta zopet dalje. 107 Za vsakim hribam, čez kteriga sta mogla iti, se je razširjala prijetna dolina, kjer sta se mogla počiti. Ali sonlce zahaja. Popotnika morata v neki hiši prenočiti. Ko se dan napoči, sta zopet na nogah, in tako prideta nekaj dni deleč. — Upanje imata, kmalo v preserčno mesto priti. Večkrat se jima je zdelo, de bosta pravo pot zgubila. Ali kmalo sta jo v zelenih ravninah zopet našla. — Peljala ju je enkrat čez globok prepad. Na obedveh straneh vise grozovitne skale nad njima. Mladeneč prične obupovati, in zopet mu starček pogum daje. Srečno sta prišla čez prepad. Skale se niso čez nju pogreznile. Nevarnost je zginila. S serčnim zaupanjem gre popotnik z vodjam dalje, in bi ga zdaj tudi moran zapustil ne bil, z njim skozi ogenj iti. Bil je lep dan, krog nju vse tiho. Popotovala sta po zeleni ravnini. Pihljala je mila sapica, in sušila dva potna obraza. Prijazno pogleda starček mladenoa, in mu reče: „Vtolažen bodi! Najiga popotovanja bo kmalo konec. Kmalo bova v prelepim, zaželjenim mestu, kjer boš svoje prijatle našel, ki te bodo z neizrečenim veseljem sprejeli. Poprej morava pa čez tamno dolino iti, kjer bosta solnce in dan spred naju oči zginila, kjer bo nama zemlja pod nogami bežala. Tačas se me terdno derži, in se nič ne boj! Zakaj jez te hočem srečno prepeljati, in peljati na kraj tvo-jiga popotovanja." Ne deleč — kar prideta v tamno dolino. Na roki zvestiga vodja gre mladeneč neprestrašen v grozno tamnino, kjer sta solnce in dan spred njega oči zginila. Več ne vidi popotnik starčka, ali terdno se ga prime, se tudi ne trese, ko se zemlja pod nogami maje — in tako je bil srečno prepeljan čez tamno dolino. In glej: Solnce izhaja, s vitli dan — kot dan vstvarjenja — se napoči, pred zavzetimi očmi mladenča stoji mesto, namen njegovih želja, v neizrečeni lepoti. — Ta prilika, ljubi otroci, je podoba človeškiga ziv-ljenja. Obernite jo nase. Pričelo kmalo se bo popo- 108 tovanje vašiga življenja. Ravna je bila dozdaj vaša pot — malo hudiga ste prestali. Kmalo pridete v leta, ko si bote mogli pravo pot voliti. Večna sreča, zve-ličanje, je namen vašiga, je namen popotovanja vsaciga človeka. Nebeški raj pa je mesto, kteriga išete. Zvolite si vodja, kteri je Bog sam. Ta vam bo skozi svoje svete zapovedi pravo pot k prihodni sreči pokazal. Ce bote na tanjko tako popotovali, kakor one zapovedujejo, vas bo pot gotovo v lepo mesto — nebeški raj pripeljala. Ne mislite pa, de vas bo Bog na vašim popotovanji zmiram po ravnih potih vodil. Mogoče ni, de bi popotniku v dopadajenje hribi in kamnitni griči se v ravnine spremenili. Pripravljeni bodite na težave življenja, de ne zgubite zaupanja na Boga tačas, ko vas bo z njimi kaznoval. Kadar mislite, de vam nič ne manjka, de ste popolnama srečni; kadar se vam narava smeja, in vse krog vas dije: ne dajte se slasti življenja zapeljati! Domislite se hribčka, kteriga je popotnik od deleč majhniga, blizo velikana zagledal. Ne godernajte zoper Boga, kadar je pot skozi življenje neprijetna. Spolnovajte zapovdi božje; potim znate upati, de je Bog vaš vodja, in de on po't k naši sreči bolj ve, kakor mvi. Ce ste tedaj bogaboječi in pridni, če zmiram spol-nujete svoje dolžnosti; se vam ne bo treba bati, kadar na svojim popotovanji pridete v tamno dolino smerti. Pobožen človek je prepričan, de se bo njegova duša vekomaj veselila pri Njem, kteri jo je k težkimu, pozemljskimu popotvanju poklical. Bernard Tovuič. Leto. Šesti pogovor. Otroci ho sami v hiši. Veliki četertik je. Tonček, Matevžek, Matiček in Janezek poskušajo svoje regalke ali regetulje in klepelce. Barbika in Nežika pa sodite, čigava regalka, čigav klepčtec de bolj ropoče. Boštjan stopi v hišo. Si zatisne ušesa rekoč: 109 »|Jj^^!^!atilCSaj bi ne bilo gromečiga BogT"sTIsati, tako ropocete. (Dva-, trikrat zavpije. Otroci ga pa ne vidijo in ne slišijo, dokler eniga iz zad malo ne polasa, — Velik smeh.) Matevsšek. Stari oče! ne smete zameriti. Danes je veliki četertik. Bomo šli Boga strašit. Nikogar ni bilo doma, smo pa malo poskusili. Boštjan. Oe bo tak ropot, saj se bo mogel res Bog vstrašiti. — Pa ste vender le pridni, de tudi danes k meni pridete. — Zadnjič ste zvedili, kako de se noč in dan napravita. Tonček (mu v besedo seže:) Boštjan! v koliko časa se pa zemlja okrog in okrog zaverti? B. V 24 urah. V tem času imamo noč in dan. Matiček. Jemnasta! ali toliko časa potrebuje? B. Kako je pa tudi velika! Ali še nisi pozabil? M. (misli — misli.-) Saj sira res že pozabil. Mežika. Jez pa še vem. Okrog in okrog po sredi meri zemlja 5400 milj. B. Prav. — Naša zemlja se pa ne oberne samo v-sakih 24 ur po enkrat, de je tako noč in dan; ampak ima tudi svoj tek okoli solnca v strašno strašno velikim kolobarji ali obroču. Janezek. Kolik pa je vender kolobar? B. Učeni pravijo, de 70 milijonov milj. (Vse se sa-vzame,) Zemlja potrebuje, svoj tek v tem kolobarji okoli solnca končati, 365 dni. In to je eno leto. — De pa bote to laglje razumeli, mislit« si voz teči. Kaj ne, vsako kolo se verti okoli svoje osi. Tode ko bi se kolesa le okoli osi vertile, bi se voz z mesta ne ganil. Stal bi ko kolovrat, čeravno se kolo verti. Vozova kolesa se ver-tijo tudi dalje. Tako se zgodi, de tudi voz dalje pride. — Glejte otroci! Ravno taka je z zemljo. Verti se pervič sama okrog sebe ali okoli svoje osi. (Učeni si mislijo, da ima zemlja os, če je tudi nima.) Sukaje se okoli svoje osi naredi — kakor že veste — noč in dan. — Verti se pa tudi v svojim kolobarji vedno dalje. Kadar 110 enkrat okrog in okrog pride,"je eno leto. — Koliko dni ima že eno leto? Otroci (enoglasno:) 365 dni. B. Dobro ste zapomnili. Drugo pot kaj drugiga. Zdaj je ravno čas k molitvam. (Dečki zgrabijo svoje regalkc in klepetce iu jo derdrajo z neizrečenim veseljem v cerkev. Barbika in Nežika gresle, molitne bnkvice v rokah, z Boštjanam počasi za njimi.) Oroslan ali lev. (Konec.) Učeni prištevajo oroslana mačjimu plemenu. In zares je mački nekoliko podoben, posebno pa po svojih zno-tranjih lastnostih. Kakor mačka, tako namreč tudi oroslan na zver, ki jo misli požreti, tiho preži. Nekoliko po mačje za njo leze. Nato pa — skok! — se z vso močjo od deleč na njo verze. Ako zgodi, zasadi svoje grozovitne kram-plje revni zverini za vrat, jo razterga iu požere. Ako pa zgreši, malo kedaj drugi skok stori. Kakor mačka se verne osramoten na svoje mesto nazaj. Redi se sosebno od večjih zverin. Manjši živali zaničuje. Cerknetine se ne dotakne. Pije zlo. v v Človeka napade le v veliki lakoti. Ce se pa človeš-kiga mesa omersi, ga je potlej močno željan. Mirno sto-ječiga, mu ojstro v oči gledajociga človeka pa se ne upa zagrabiti. Kadar je taka, oroslan ostermi iu obstoji. Nato se začne ritama pomikati. Potuhne glavo, se naglo za-suče in brusi pete (zbeži). Desitudi je njegova moč tako velika, ga vender včasi slon ali elefant ssvojim velikim rilcam zmlati, nosorog pa s svojim rogam na nosu, mu vamp predore. Tudi ris ali tiger, povodni konj in bivol ga včasi vženejo. — Bere se več povest, ki spričujejo, de je oroslan zlo hvaležen. Živi po 20, 40, 70 let. — Mlad se da vkrotiti, to je privaditi. Imenitni zverinar po imenu Aken je imel v svojim zverin j aku oroslanov, ki so se pustili svojimu strežniku radovoljni tepsti, in mu celo glavo v gobec vtakniti. — lli Oroslanka je manjši od oroslana, ne tako močna kot on. Tudi nima tako velike grive kot on, ampak namesto nje le malo dalji dlako. — Vkroteni oroslani, ki se vidijo v zverinjakih, ktere po svetu okoli vozijo, so proti divjim, afrikanskim komaj senca. Vutein v ITIetliki. V Metliki , slovenskim mestu na hrovaški meji, imenujejo veliko noč „vuzem", Hrovatje pa ,,vazam."— Od kod to ime, bomo pozneje slišali. — S kolikim veseljem v Metliki zlasti otroci vuzem pričakujejo, mi skoraj ni moč popisati. Eden drugiga že en mesec poprej poprašujejo: Kaj boš imel ti za vuzem noviga, ali hlače, ali suknjo, ali čižme? ali kaj? Zakaj, če le ni nemogoče, vsak mora za vuzem kaj noviga dobiti. To je veselje! Nar manj en teden pred vuzinam se začnejo pisance pisati. — Tako se veli (pravi') z voskam pisanim pirham. — Vender pisance bolj kme-tiška mladost piše kot mestnjanska. V mestu večidel ne-* pisane pirhe v p rezil j ki kuhajo, ki jih v razloček od pisane ..lesjake" imenujejo. Nar več se jih veliko soboto skuha, da se jih popoldne nekoliko po stari navadi k blagoslovu ali žegnu nese. Komaj se zorja vuzamskiga jutra napoči, komaj procesija mine; se že otroci in odraseni mladenči od vsih strani s pisancami v rokah in v žepih (aržetih) shajajo. Zdaj se prične vojska s kurjimi jajci. Sterclajo ali tur-čajo se. Skerbno poprej eden drugiga pisanco na zobeh poskusi. Cigar pisanca se na obedveh straneh vbije, tisti jo zgubi. Kislo se derži. Uni pa možko stopa, ki dobi. Nekteri pa znajo smolenice delati, s kterimi po goljufiji veliko drugih pobijejo. Ali gorjd takimu sleparju, če goljufija na dan pride. Razbite pisance mečejo vanj, da je joj. Poverh ga pa še po herbtu nažgejo. — Drugi so, ki vbite pisance s krajcarji sekajo. Sekajo večidel v roki. Podajač marsikterikrat krajcar y perst do- 112 bi, da poskoči. Liže si potlej perst. Pa nič zato, če je le krajcar dobil. Dober sekač polne žepe pisane naseka. Proda jih potlej/ ali jih pa domu starišem nese. Tode včasi namesto zahvale šiba zapoje. — S terčlanje terpi celi vuzamski in drugi dan, pa tudi še drugo nedeljo. (Dalje sledi.) Košarica. Iz serca dober človek pride s pravo ponižnostjo, kte-ra pri Bogu več velja kakor spačena mnogovednost, k umnima možu, kteriga je vse zavoljo njegovih čednost spoštovalo, in se mu pritožuje rekoč: Od vsiga, kar koli v pridigah in naukih slišim, skoraj nič v glavi obderžati ne morem, ampak vse koj pozabim. Na to le mu modri mož hoče zadovoljno dokazati; de čeravno se v glavi nič ne stavi, so mu pridige in božji nauki vselej v veliko korist, ter mu odgovori: Vzemi nesnažno košarico in pojdi po vode k potoku. Čuden se mu zdi ta svet. Se posmehuje. Vender gre. Zajema vodo; ali nič se mu v košarici ne vstavi. Za en čas nazaj pride in reče: Košarico sem brez vode prinesel; vode ni bilo moč! Zdaj ga modri popraša: Ali ni bila poprej košarica vmazana? Je bila, odgovori ta človek, pa zdaj je čedna in snažna. Vidiš, mu reče modrijan, tako bo tudi tvoje serce z božjimi besedami napolnjeno, v čednostih vedno lepši, čisteji, čeravno v pameti vsiga ne moreš obderžati. Jvan obalo. Smešnica. Berač pride na vežo in prosi za kruha. Dekla reče: Pojte v božjim imenu, ni nikogar doma. Berač: Jaz bi rad kos kruha, in nimam z ljudmi v hiši nič opraviti. (Ta je znal prav ponižno prositi.) Nenavadne besede v tem listu. Gizdavo ali štimano, prevzetno. — Zverinjak, vert, ali pa tudi zaboji, to je velike lesene shrambe, v kterih je zverina, zaperta. ^—— —-^^-— ——¦» Rozalija Eger, založnica. J. Navratil, vrednik.