Insorati so sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. ee se tiska enkrat, 12 kr. ee so tiska dvakrat, 15 če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Kokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dieija, Poljanska cesta h. štev. 32. Vrednlštvo je na Poljanski cesti h. št. 32. Političen list za slovenski ltnl Po pošti prejemali velja: Za celo leto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — „ Za en mesec . . 1 „ 40 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 13 gl. — kr Za pol leta . . 6 „ 50 „ Za četrt leta . . 3 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 10 V Ljubljani na dom pošiljtffi elja 1 gl. več na leto. Posamezne štev. veljajo Izhaja vsak dan, izvzemšiinff-dolje in praznike, ob '/,0 popoldfi Aenistvo in grof Ta alfe. IV. Kranjska ima še le eno samo meščansko šolo in ta je na meji Kranjske v Krškem in je poleg tega nemška. Meščanske šole imajo velik pomen za praktično življenje. Zato bi bilo dobro, da bi slovenski mestni zbor se potrudil, da dobi Ljubljana dobro slovensko meščansko šolo. Res imamo v Ljubljani gimnazijo in realko, ali noben teh zavodov ne more nadomestiti meščanske šole. Meščanska šola ima namen za praktično življenje izobraževati ljudstvo, uči to, kar potrebuje kupec in obrtnik, spodnja gimnazija in realka pa pripravljate za višje študije. Nam Slovencem ne manjka toliko učenih ljudi, kakor izobraženega srednjega stanu. Tega nam bo pa izgojila le dobra meščanska šola. Se bolj kakor deška, je pri nas d o zdaj bila popačena dekliška o d g o j a. V vseh dekliških šolah se je ponemčevalo. Ros malo je gospa in gospodičin v našem mestu, ki bi znale dobro slovenski govoriti. To je vzrok, da se celo pri narodnih rodovinah doma nemški govori. Tudi pri volitvah so že nam ravno gospe včasih dosti skazile. Marsikteri mož bi bil volil naroden, ali njegova ponemčona soproga ga je pregovorila, ker ni spodobno, da bi volil kandidate one stranke, ki vsilujejo tisto surovo slovenščino. Se pri zadnjih volitvah je neka gospa na starem trgu na vse kriplje prigovarjala moža, da naj voli Nemce, ali njen soprog, pravi narodnjak, se ni dal zapeljati od svoje žene, kakor Adam od Eve. Gotovo se je še več podobnih slučajev pripetilo, ki so pa, imeli slabši izid, ali mi jih nismo zvedeli. Mi zavoljo tega vse krivde ne izvračamo na žene. ker mnogo je kriva njih napačna nemška od- goja, ki jim je vcepila predsodke, ki se jih pozneje znebiti ne morejo, dostikrat pa tudi nočejo. One ne poznajo slovenskih zadev, toraj tudi o njih soditi ne morejo. Sicer pa, kar se politike tiče, jim rečemo, kar sv. Pavel pravi o cerkvi: Mulier taceat in eeclesia, tako tudi o političnih zadevah naj ženska molči. Storijo pa lahko kaj boljšega. — Kar materno srce vcepi otroku, rado ostane do groba. Mlado dete laglje sprejema razne vtise; če se v mladosti nauče ljubiti svoj rod in dom, se bo ohranila ta ljubezen do črnega groba. Koliko naših najboljših sinov, ki so za svoj rod prestali toliko britkosti in težav, se ima za ljubezen do svojega naroda zahvaliti lo svoji materi. Jezik, v kterem se je s kom pogovarjala mati, mu ostane mil do groba. V društvenem življenji ima ženstvo silo velik vpliv. Kolikokrat se govori nemški samo ženskam na ljubo! Zato je treba, da dobimo narodno ženstvo, tedaj treba slovenskih dekliških šol. Dekliške šole v Ljubljani naj se vse poslovenijo. Dekletom je še manj treba nemškega jezika, nego dečkom, ker te ne gredo s kupčijo po svetu, jih ne jemljejo v vojaštvo itd. Da se pa tudi gospodične morejo dalje izobraževati v slovenskem jeziku, bi bilo dobro, da se ustanovi slovenska višja dekliška šola v Ljubljani. Imamo jo sicer v tukajšnjem in menda tudi škofjeloškem samostanu, „a kaj bo to za toliko ukaželjne mladosti!" A odpraviti se mora pri dekliških šolah vse ponemčevanje, kterega čč. gospem nunam ne očitamo, ker ravnati se morajo po zapovedih in ukazih postave in nadzornikov. Nočemo sicer s tem reči, naj bi nobena ženska nemškega ne znala, ne, qui beue distinguit, bene docet; Hčere premožniših ali višjih stanov naj se lo učijo nemški, pa naj se učijo na podlagi slovenščine, naj učijo se temeljito tudi sloven- skega jezika, kar se vendar prej spodobi, kakor angleškega in drugih ptujih jezikov. — Bodi zadosti. Da dobimo dobre slovenske ljudske šole, je treba sposobnih slovenskih učiteljev. Te pa nam more dati le slovensko učiteljišče. Kakor povsod, se je tudi tukaj od nekdaj nemšku-tarilo. Nič nimamo proti učenju nemškega jezika; učitelj se šteje že k bolj izobraženim stanom (saj tako bi imelo biti), učitelj mora svoje učenje nadaljevati z lastnim branjem iu učenjem in v nemškem jeziku mu je široko polje odprto, enako polje se mu odpira kar se tiče otročje odgoje, v kteri mora tudi vedno napredovati; a zopet rečemo, kar smo že večkrat rekli: Učitelj naj se prej slovenščine temeljito uči in na slovenski podlagi naj se potem uči nemščine. Kako žalostno je pač, če učitelj ve visoke reči v tujščini govoriti, še veče pa znabiti si domišljevati, v slovenščini pa znabiti ne zna navadnega pisma pravilno pisati. — Zatorej tudi to naj se predrugači in mestni odbor naj ves svoj upliv na to obrača, da v novem učiteljskem izobraževališči se v tem smislu postopa, da dobimo tako s časoma poštene ljudske učitelje, ki ne bodo visoko po zraku letali in muh lovili, najpo-trebniše pa zanemarjali. Politični pregled. V Ljubljani, 24. novembra. Avstrijske dežele. Dunajski socijai isti so imeli svojo tiskarno skrito v kleti na Laksenburški cesti št. 67. Tiskalnica je bila razdrta iu v kleti v pesku in premogu zakopana. Dobili so tudi omarico s črkami, ki so popolnoma enake z onimi, s kterimi se je tiskala brošurica „Erste Popotne črtice iz domačije. (I)alje.) Fantje pa ne nehajo, marveč pritrkavanje v zvoniku gre dalje. Jaz tudi. Pridem na pokopališče, kjer je polno križcv in spominkov. Imenitni zt'i-me niso, ker kdo bo poznal tu v miru počivajoče ljudi, ki ni tu domači Tam ob strani pod hribom pa je mul izbuhek in v njem je brati ob straneh na spominkih imeni Porenta. Bila sta dva župnika zaporedoma enakih imen, prvi drugemu stric. Ime zadnjega, Lukeža, komu ne bo znano! Saj je slovel ne h; po svojem kraji, marveč po svetu kot čebelar. Čebeljnak njegov je zdaj zapuščen, le par panjev je še, ktere jo pustil tu odišli gospod kaplan; klop, na kteri je sedel in gledal svoje priljubljenke, samotna je tudi, žaluje po nekdanjem gospodarji. Pa to sproleta človeka, ko hodi po pokopališči, kjer vendar ni čebel. Nekaj pa je tu, kar mi med križi vstavi oko in nogo in to ste besedi „Terček & Nekrep", zapisani na križi. „Saj to ni mogoče, moj prijatelj Francelj Terček, s kterim sva svoj čas v Alojzijevišči frnikolala, vendar ne bo tu ležal pokopan, še manj pa njegov drug." Tako si mislim in stopim bliže. Ej, da bi ga koklja brcnila — tega Franceta! Svoje ime je dal na ono stran, da se vidi, od kod je križ. Pa taka reklama je nevarna. Naj jaz obrnem križ proti grobu, pa jo tam brati, da pod njem leže kosti firme „Terček & Nekrep". Pa tako hudoben nisem, marveč svojemu prijatelju želim še prav dolgo življenje, saj nas ni veliko več tistih. S pokopališča smuknem nekoliko ob obzidji preko gorovja. Pa to je prestrmo. Ce človek pogleda v grapo, mora že hribolazec biti, da mu ne nagaja vrtoglavost. Po tisti grapi priteka in jo je gotovo tudi izdolbil si hudournik, o kterem sem prej govoril. Tu nič zii-te, toraj nazaj po stopnjicah, gladkih kamenitih; koliko jih je, ve gospod Matija, jaz sem število pozabil. Veliko jih je pa, skoro preveč za človeka, ki nosi količkaj trebušuosti po svetu — posebno navzgor. Na ovinku stoji staro znamenje, pa je lično popravljeno. Z višave je tudi videti obširno vas, hiše so tu vse z diljicami (šin-deljni) pokrite in koliko je razobešeno turšice! Kakor da bi se bahali ž njo. Pa jo hote že pojedli, ljudje božji, Bog, če jo 110 bo preveč pozobal še davkar. Nektere hišo so tu kar vpičene v skalnato steno, da lahko s hriba skoz streho naravnost v izbo padeš. Pa v Bohinji je povsod doma poštenost, pusti vrata odprta na stezaj in nastavi tam kup zlata, pa odidi; ko boš prišel nazaj, dobil boš vse, kakor je Ijjlo,--če ni šel memo kak tuj človek. O tatvinah ni tu nikjer slišati, malokdo pomni, da bi bil kdaj 'kak Bohinjec, če se ni zunaj kje spridel, obsojen zarad tatvine. Varen si tu li in tvoje blago, kakor pod najtrdnejšo ključavnico, čo prav vse odprto pustiš. Naj si bodo 1'reie 1'resse Cisleithaniens" (prvi slobodui tisek v Oislitvauiji). Zaradi tega prijeli so dva kovaška pomočnika. Rougeta iu Miinnla, ter ženo prvega, Josipino Rouget, ter vse tri v deželno sodnijo odgnali. Da socijalisti vendar nimajo pameti! Vse toži čez majhine zaslužke! Naj le vsakdo manj pijančeva in se stanu p rini e r n o oblači, pa ne bo nikjer pomanjkanja. Ce pa hlapec tako obleko nosi kakor gospod in" toliko ali pa še več pijače spije, kakor poslednji, ni čuda, da bi mu ne manjkalo in socijalist stoji pred nami, kakor bi bil iz zemlje zrastel! Gosposka zbornica 1111 Dunaji začne zasedanje 4. decembra ob 11. uri dopolnilne. Na dnevnem redu je: Povedo se vloge, potem se voli član v denarstveno, železnično, v gospodarsko in državno pogodbeno komisijo. Iz Moravskega. V začetku tega meseca je kupilo velehradsko podporno društvo, ktero je z redko radodarnostjo osnoval kardinal grof Fflrstenberg, grajščino Velehrad od njega posestnice, in tako je katoliško ljudstvo zopet dobilo, kar si je dolgo, dolgo želelo. — Za tisočletnico smrti sv. Metoda, ki bode I. J885, se že snujejo priprave. Na podlagi obširnega programa se je ustanovil v Brnu odbor. Mali obrtniki so se začeli gibati, zbirajo se, snujejo si pravila in sklepajo. Vsaka reč pride le s svojim časom, ljudje niso več vajeni novih osnov, in stvar zarad zadrug se bode še le pojasnila. Politična deželna vlada je določila, da imajo zadruge obsegati sodnij-ski ali davkarski okraj. Precej so se oglasile trgovinske zbornice, in so svetovale, naj bode v okraji le dvoje zadrug, in sicer jedna za rokodelce, druga za „proste" obrti. Zoper to osnovo so so oglasili obrtniki od vseh krajev. Ker je tako ravnanje zoper § 106 obrtnijske postave, ki govori le o jednacih ali sorodnih obrtih. menda tadi oblasti ne bodo ljudi v take zadruge silile. Pa tudi obrtniki so po nekterih krajih zašli v napačno pot, ker hočejo razne obrti v jednem in istem kraji skupaj v jedno ali več zadrug skupaj spraviti. Za sedaj je vlada prav vkrenila, ko je določila okraj, v kterem se imajo zadruge osnovati. V njem je že toliko obrtnikov jedne vrste, da lahko med sabo osnujejo zadrugo. Ko bi pa v jednem okraji ne bilo dosti obrtnikov kake vrste, je pa v postavi za to v § 114 pomoč, ko se pravi, da vsaka zadruga z drugo lahko stopi v zavezo, a ne da bi zarad tega nehala biti samostalna, le toliko se naravna, da je zveza mogoča. Mesta se ve, se tukaj ne vštevajo, po njih je obrtnikov vsake vrste že toliko, da ima vsak obrt svojo zadrugo. — Sicer se na prvi hip navadno pravo ne zadene, skušnja bode marsikaj učila. Iz Zagreba. Pod predsedništvoin kraljevega komisarja barona Ramberga vršila so se 21. in 22. posvetovanja, da se odpravijo naopake pri pobiranji davkov v Zagorji in v nekdanji vojaški granici. Predmet tem obravnavam. pri kterili so bili navzoči septemvir Bohinjci že vrojenci ali priseljenci, tatvina je pri njih neznana reč in če bi tujcev ne bilo, bi ne bilo nikdar nič slišati o nji. Odpritrkovali so bili že davno, ko sem jaz prišel na polje. Dolg ta sprehod proti potoku ni, pa prijeten je vendar. Dve siroti, to je: dva zapuščena psa, ki sta imela potovanje za svojim gospodom še pred seboj, sta me spremljala po poljskih potih, eden je vtikal nos v mišje luknje ter brskal, kakor da bi imel izkopati zlato ali vsaj srebro. Njive so bile gole, samo tu in tam še kak zelnik s sila zanikrnimi zeljnatimi glavami. Ne, Bohinjci, zamerite mi ali ne, to niso glave, to so k večemu uhani, kakoršne naš Krakovec z zaničevanjem gleda. Tudi v farovžu sem tretji dan videl tako revno zelje, ki so ga ribali. Kaj je to? Mar zemlja bohinjska ne rodi in ne izredi trdih glav, kakor hrustanec ? Ali morda ljudje ne znajo ali ne marajo gle- Bajer, viši denarstveni svetovalec Flerkov in sekcijski svetovalci Antonič, Mihalič, Sieber iu Stajanovič, jo bilo poročilo tistih odsekov, ki so bili poslani v spredaj imenovane kraje, da poizvedo pomanjkljivosti pri avtonomnem pobiranji davkov (občine so same pobirale davke in sicer tako, da se je ljudstvo zoper oderuhe vzdignilo). Konferenca je sklenila izdelati na-vod v ravnilo odsekom, ki bodo poslani v te kraje, kjer so imajo pregledati občinski uradi. Sklenilo so je dalje, po nakazili poti izdati ukaze, da se stvar bolje vredi, ker ima biti v podlago prihodnjim nasvetom. Vse to se je vršilo v porazumljenji z denarstvenini ministerstvom. — V liudapešti so nadaljevali debato o zakonih med j udi in kristjani. Za predlogo je govoril poslanec Mandl. — Emerih S z a 1 a j, antisemit, poleinizuje zoper predgovor-nika in poslancu Horvathu očita, da pride v zbor, kedar se o judih govori. — Poslanec P u 1 s z k y je za predloge. (Ho H e r m a n je govoril tudi za civilni zakon. On govori zoper govornike, katoliške duhovnike. Sedanja predloga mu je sredstvo, da se judje pridobe za volitve. — Istocy se na to oglasi, ter pravi, da antisemitezim ni zoper načela krščanstva in se zarad tega sklicuje na pol-vladno glasilo rimske kurije „Moniteur do Rome". — (lovori potem ministerski predsednik Tisza, ki odgovarja predgovornikom, ter pravi, da predloga ni semitska, tudi ne antisemitska, marveč taka, kakor to tirja jednakopravnost. Potem pa precej ojstro govori zoper antisemite in pravi, ako agitacija ne bode prenehala in se bode rovalo po slovanskih in rnmunskih listih zoper Madjare, bodo zahteval, da se njemu ali komu drugemu izroča oblast strogo postopati zoper tako hujskanje. Dalje pravi, da ni še čas vpeljati civilni zakon, in da je zoper njega ne ie ta ali una vera, marveč mnogo prebivalcev v deželi. Namešani zakoni so dovoljeni vsakemu veroizpovedanju, a le ju-dom ne, tedaj se mu zdi jednakopravnost, ako se tudi to dovoli. Govori še Pavel Somssich, ki zagovarja samogyski komitat nasproti judovskim rabukam. — K sklepu govori še poslanec Helfi za predlogo, ker njemu ta predloga ni napotje za vpeljavo splošnjo veljavnega civilnega zakona, marveč le priprava do njega. Debata se ima nadaljevati. Vnanje države. Srbski/t upornikov četovodje, ki so jih v Beligradu polovili, nimajo se nadjati n e milosti ne pri zanašanj a. Odvedli so jih v Zajčar, da se jim ondi zgodi, kar seje zgodilo s popom Milojem in dvema drugima — da jih bodo postrelili. Kaj bode posledica iz prelite krvi radikalcev, večni Bog ve; morda bi ne bilo slabo, ako bi bil Milan ubogal, kar ste mu avstrijska in nemška vlada svetovali čestitajoč mu, da je bil tako hitro uporu kos, naj se ljudomilnosti rajši poslužuje, kakor pa skrajne strogosti. štati zelja! Zelje in žganec — to je kakor polka in ples; žganec je v Bohinji tako slasten, zakaj pa zelje ne? Spominjam se, da mi je znanec pravil, da je nekje videl tudi sila slabo zelje, kar ni se hotelo zviti in strditi v glave, ampak vse je delalo le „ušesa"; potem je pa on prijatelju, pri kterem je to videl, poslal nekaj stotin „flanc" iz Trnovega ali Krakovega in glej! — glave so bile trde kot kamenje; dal je potem seme sosedom in zdaj imajo vsi lepo zelje. Kaj, ko bi Bohinjci tudi kaj tacega poskusili? Pa čemu? Kdor ima tako dobre žgance, kakor Bohinjci, kaj bo maral za zelje! Take žgance bi najboljše zelje le pokvarilo, če bi si prav „flance" ali seme naročili iz Krakovega. (Dalje prih.) Nemški cesarjevič je 2.3. nov. ob I I. uri zvečer, ko je minula predstava v gledišču, iz Valencije odšel v Madrid. Prebivalstvo ga je častno sprejelo, vendar na trgu vstave so nekteri žvižgali. Francozom so homatije v vzhodni Aziji sedaj najvažnejša zadeva. Med tem ko se v Parizu o kreditu pogovarjajo, in se o diplomatičnih obravnavah trosijo dan na dan novice, ki si nasprotujejo, začela se je že vojna ob Rudeči reki. Za Francoze bode kaj ugodno, ako Kitajci pobegnejo pri prvem strelu, a kaj potem, ako ostanejo in nočejo Francozom ska-zati te ljubavi? Potem bode pa Coubert zopet čakal šest tednov, da mu pošljejo pomoči. Na Angleškem se število delavcev vedno množi, ki žugajo 4. decembra po pre-mogokopih delo zapustiti, ako se jim plača ne poviša. Francoske skrajne levice jeden poslanec je zahteval, naj se loči cerkev od države. Povod mu je bila obravnava proračuna za ministerstvo bogočastja. — Francozi bodo zopet tako dolgo delali, da bodo Boga na odpust poslali, kakor nekdaj o prvi revoluciji, ter na njegovo mesto pamet posadili, ktera jih bo enako na cedilu pustila, kakor jih je prvikrat. Izvirni dopisi. Iz Novega mesta, 19. nov. Dolenec je' sirota; prav posebno pa bi smel to reči še o Novem mestu. Zadnji čas, tako se kaže, se je temu nbozemu mestu jelo goditi vedno slabše. Pozabilo nas je vse, železnica, ki bi nam gotovo nekoliko pomagala in bi je bili veseli, naj se že zvede do nas koder koli; kajti nekaj koristi bi imeli vsekako od nje. Sedaj je pa tužno tukaj. „Narodni dom" zdihuje; akoravno pričet, ne more se dovršiti. V njem. Čitalnica naša miruje in spi, česar smo sami krivi. Do zdaj se še kar ne kaže znamenje, da bi se obrnilo na bolje. Oj, kaj ne zakrivi nespametna needinost! Dobil je Novomeščan in še dobiva kak soldek od študenta in vojaka. Toda tudi tu se nam kaže žalostna. Dijakov je veliko manj nego prejšnja leta. Pravijo, da jih tako malo ni bilo že dolgo. Zgornja gimnazija jih baje še 40 nima. Bati se je, da tam bomo celo zgubili više 4 razrede, ako se ne pomnoži ali če se celo zmanjša število učencev. Razun pomanjkanja železnice se še različni drugi vzroki pripovedujejo po mestu, da gre razcvet naše gimnazije rakovo pot, dasi se dijaki res zdatno pedpirajo od tukajšnjih dobrotnikov — jaz jih vendar tu ne bodem pretresoval. Vojakov imamo nekaj deželnih brambov-cev. In tudi tu nas nekteri strašijo, da jih bomo zgubili. Mi tega ne verjamemo radi; kajti bila bi nam huda rana, koje nas Bog varuj! Ker sem že govoril o dijacih, povem še nekaj. Zvedel sem, da je pričel pretečeno nedeljo g. katehet dijakom slovensko pridigovati — doslej je bila vedno nemška ekshorta. Hvala Bogu, sem djal, vendar so enkrat viši sprevideli nespamet — besedo božjo v tujem jeziku dijakom oznanovati, ki so brez izjeme vsi Slovenci. Veselili se bodo pa te prenaredbe tudi drugi ljudje; kajti prepričani smo, da bode frančiškanska cerkev odslej pri dijaški maši bolj napolnjena nego je bila odslej. Dijaki so danes praznovali god naše pre-svitle cesarice s sv. mašo ter so imeli celi dan prosto. Sinoči pa so napravili koncert — muzikalno-deklamatičiio razvedrico — v kterem so pokazali, kako izvrstne moči ima naša da si slabo obiskovana gimnazija. Zahvale gre to pred vsem izvrstnemu njihovemu učitelju, g. gvardijanu P. Hugolinu. Dodali so nemškim in slovenskim pesmam in deklamacijem še šaljiv prizor iz ljudske šole z „nemčurskim" učiteljem, ki je obilne odlične poslušalce razvedril in pripravil v radosten smeli. Nadjamo se, da je bila z večerom zadovoljna tudi tukajšnja dijaška podporna družba, kajti prostovoljni darovi se imajo obrniti ubogim dijakom v korist. Pod Čavnom, 17. nov. Pred nekoliko tedni potikal se je letos že v drugo po tukajšnji dolini gospodič, čedno oblečen, ter je prodajal protestantovsko biblijo. Glavnih cest in večjih vasi se sicer navadno ogiblje, toliko bolj srčen je pa po stranskih potih in malih vaseh. Ce ga vprašaš, odkod ima dovoljenje za prodajanje, povdarja in kaže ti le neko dovoljenje iz Trsta iu semtertje usti se o nekem višjem poslanji z Dunaja, rekoč: „Jaz sem poslan z Dunaja, jaz moram prodajati in širiti sv. pismo, meni jo to zaukazano itd." Pa — čemu to'? Kaj je temu namen? Protestantovska biblija se katoliku brez nevarnosti v roke dati ne moro, čemu tedaj to prodajanje med čisto katoliškim ljudstvom?! Kaj hoče katolik s tako, po lastnem Lutrovem nagnjenji spačeno biblijo, saj še originalne, tedaj prave, cerkev neučenim prebirati odsvetuje, zarad težavnosti jo razumeti. „Nihče n a j ne misli, d a raz u m i sv. p i s m o, pisal je svoje dni sam Luter, razun ako je sto let s preroki, z Janez K r s t n i k o m in z aposteljni vladal cerkev; mi smo reveži in to je resnica." Odkod tedaj mora biti dotični prodajalec tako podučen in razsvitljen, češ, da „ b r e z biblije ne more biti nobeden zveličan", ako je ne. razumi? Po teh njegovih besedah gorje tedaj vsem, ki biblije ne berejo, nimajo, da, celo je ne poznajo ne! Čuden pač ta novi nauk! Iu — ako bi res bilo, kar agent ljudem zastopati daje, zakaj hodi po stranskih potih, po stezah in večidel lo po odstranjenih vaseh? zakaj se ogiblje duhovnov? zakaj nima srca in usmiljenja do vseh enako in brez razločka stanu? zakaj hoče ene zveličati, druge pa v temi pustiti? Ako se po njegovih besedah brez biblije ne more nobeden zveličati, naj nosi ta nauk vsem, vsem brez razločka! saj do zveli-čanja imamo menda vendar vsi pravico. Kaj morda ne? Na dan, na svitlo! Če pa protestantovska biblija k zveličanju ni tako potrebna, kakor prodajalec njen trdi, in to je gotovo da ne, čemu pa motiti in slepiti ljudstvo? Oemu ga vznemirjati? Odkod ta pravica? Kaj hoče ljudstvo s temi biblijami? Kaj si hoče z golimi psalmi? Kaj z visoko pesmijo (Cantica Canticorum), če tega ljudstvu nikdo ne razlaga? Ali gospodič ni lo barantač, ampak bega ljudstvo kar naravnost v njegovem verskem prepričanji. Tako 11. pr. daje semtertje zastopiti, da je maša njegovih bolja kot naša, da je Kristus sam zapovedal prebirati sv. pismo itd. Pa — kje je tista maša? Kdo jo je dal? „Saj je notri pisano", izrazil seje oni gospodič nekje, „kako jo Kristus sv. mašo postavil?" Je li pa to dovolj? Je li to že sv. maša, kakor se v navadnem pomenu jemlje? Zakaj slepiti ljudstvo? In kje je Kristus sam ojstro zapovedal prebirati in brati sv. pismo ? Ako so dalje prodajalčeve biblije tako važne, zakaj pa jih poprej ljudem pregledat ne daje, da se sami prepričajo in vidijo, kaj kupijo? Zakaj to svojo kramo tako tišči in jo malo ali nič v roke ne da, preden se mu ne odšteje umazanih tistih krajcarjev? Saj kupec ima vendar pravico si stvar ogledati, preden jo kupi. Kaj ne? Mačke v mehu menda vendar nihčo — tudi najpriprostojši kmet — kupiti ne mara. „P o š t e n a reč se ne skriva?" A tu tiči zvijača. Mož v gosposki suknjiči svojo nalogo dobro razumi. Biblije in vsakoršne svetopisemske prestavo morajo imeti dovoljenje od cerkvenega predstojuištva. Prodajalčeve pa tega nimajo. Dalje — čemu razgrinja prodajalec pred vsakim hišnim pragom razgaljeno ono kožo z nekterimi revnimi podobami, ter trdi (per las et nefas) ljudem, da to, kar kažejo podobe, je tudi v bukvah?! Kako to? saj Luter sam bil jo celo nasproten vsakterim podobam in teh nikjer, tudi v cerkvi trpeti ni mogel! I11 zakaj pa saj ene podobico v svoje tako hvalisane molitvene bukvice no vtakne? saj molitvene bukvice brez nobenega, da, najmanjšega znamnja kako podobe niso v očeh katolika nič. Njegove biblije so čisto gole. Pa kaj bi še dalje hodil, — dotični agent ve že, da so njegove bukve dobre, čeravno jih duhovniki prepovedujejo. En dokaz. Ko njegove edino zveličavne biblije nikdo tu kupiti ni hotel in 11111 je kar naravnost povedal, da biblija nima dovoljenja od cerkvene pravice kakor se zahteva, da je nam katoličanom pre-povednna, da naši duhovni ne učijo kaj tacega kupovati, temveč strogo prepovedujejo, zadri se je oni gospodič nad njim, rekoč: „Ja, ker so duhovniki neumni, kakor ste vi drugi!" Druzega komeutara k namenu agen tov, mislimo, da mi ni treba. To je pač prav po Martin-Lutrovem. So li ne pravi to ljudstvo zvičajno od njegovo vere odvračevati? „ čujte toraj višji in nižji, ker „vaš zopernik hodi okoli kakor rjoveč lev, ter gleda, koga bi požrl." „Varujte se krivih prerokov, ki pridejo k vam v ovčji obleki, so pa znotraj dereči volkovi." Toraj pozor! Domače novice. (Matica Slovenska) bo imela svoj letni občni zbor 5. decembra t. 1. Matične knjige se bodo, kakor čujemo, začele razpošiljati prihodnji teden. — Bed zborovanja priobčimo prihodnjič. (Tretji občni zbor za duhovne ljubljanske škofije) bil je v sredo 21. t. m. Zbralo se je 36 udov, med njimi več čč. gg. poverjenikov. Predsedoval je preč. g. prof. dr. Cebašek, namesto obolelega preč. g. predsednika kanonika Kramarja. Gosp. predsednik se v začetnem govori zahvaljuje mil. knezu in škofu, da so dvorano za zborovanje prepustiti blagovolili, omeni o potrebi društva, ktero pripoznajo udje že s tem, da so pri društvu, korist pa ima posebno priložnost poznavati odbor, kteremu se okoliščine drugim neznane, bolj odkrivajo. Podpirani pa so društvu tudi hvaležni, in to hvaležnost tudi dejansko naznanijo, ako okoliščine pripuste. Zahvali se presvitlemu cesarju, ki so društvu podelili 100 gold., in navzoče povabi, naj v v znamuje hvaležnosti zakličejo trikrat Slava. Zbor navdušeno to stori. Potem g. tajnik poroča o delovanji odbora v poslednjih treh lotih, in da račun, kako se je s premoženjem gospodarilo. Najpoprej omeni, kako prekrasna dela so izrastla na polji krščanske ljubezni zadnja leta. Cim bolj si lažnjivi humanizem hoče prisvojiti gospodstvo svetovno, tem živahnejše se je pričelo delovanje na polji krščanske ljubezni. Pa kakor sploh človeškim napravam se tudi dobrodejnim društvom rado marsikaj očita. Eni trdijo, da dobrodejna društva dajo povod neprevidnosti; češ, marsikdo si misli: če prav vse poženem, vsaj bom podpiran. — Res se to lahko sem ter tje prigodi, posebno če se podpora neprevidno doli, ali če ima kdo pravico tirjati podporo; — kjer pa se podpora deli po vestnem in resnem prevdarku, so to 110 bo tako lahko pripetilo. Da se pa vsaka, tudi najboljša naprava zamore zlorabiti iu se tudi res zlorabi, to se je vedno godilo in se bo. Ako se še celo Božje naredbe v slabo obračajo, kaj bi so človeške ne! Drugi očitajo: ta ali uni je po nepotrebnem potrosil svojo imetje — lahko bi si bil kaj prihranil; ali: ta ni tako potreben, ni vreden, sam si je kriv svoje nesreče. — Pa kaj se če — on tega ni storil. Ali ga smemo zarad tega pustiti v revi in pomanjkanji? Drakon bi bil to storil — nikdar pa ne bo tako ravnala krščanska ljubezen. Zopet drugi mislijo, podporna društva niso umestna, kajti podporo prejemati ponižuje, žali čut. Da, žali čut in ponižuje, če se ponižavno deli, če se deli tako, da podpirani še globo-kejše čuti svojo nesrečo; če se deli nekako ostentativno, da jih mnogo to vidi; če se revščina. ktero bi rad prikril, očitno objavlja. — To je res ponižavno in žali rahločutje. Če se pa doli v smislu krščanske ljubezni, naj ne ve levica, kaj dela desnica, to ne ponižuje, marveč združuje v ljubezni dobrodejnika in podpiranega, gine srce in blaga čutila zbujujo v njem. Povod tej opombi dala je sem ter tje pismeno pa tudi ustmeno izražena želja, naj bi se imena podpiranih udov društva tiskala v letnem poročilu. Očitanje to zadeva nekoliko odbor, kakor bi 011 110 hotel tega storiti. Toda omenjati naj bo dovoljeno, da se je odbor moral ravnati po sklepu zadnjega občnega zbora, kjer je bilo z vsemi glasovi zoper dva določeno, naj so ne naznanjejo imena. To jo bilo merodajno, zarad tega odbor ni v poročilih z imenom objavljal podpiranih. Po tej splošni opombi prestopi poročevalec k poročilu delovanja odborovega v pretočenih treh letih. (Dalje prih.) (Umrl) je že tisti hlapec, o kterem smo poročali včeraj, da se je ponesrečil. (Prijazen opomin.) Gospode učitelje na pripravnišnici za učiteljice prosimo, naj opomnijo „gospice" pripravnice, da bi se po ulicah proti vsakemu spodobno obnašale, posebno proti narodnjakom, ker tega nektere ne store, če bi ta opomin ne pomagal, utegnemo navesti lakta in imena. (Učiteljske službe.) Na dvorazredni ljudski šoli v Jesenicah nadučiteljeva služba 500 gold. in II. druga učiteljska služb 400 gold. eventuelno tudi prosto stanovanje, do 20. decembra pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Eadoljici. — Učiteljska služba v Sen-čurji pri Kranji v stalno umeščenje. Plače 400 gold. in stanovanje. Prošnje do 20. decembra pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Kranji. — V Šont-Koncijani pri Turjbku učit. služba 450 gold. in stanovanje, do 10. dec. pri okrajnem šolskem svetu ljubljanske okolice. Razne reči. — Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Šentvidu nad Ljubljano priredi v svojih prostorih v nedeljo 25. novembra 1883 veselico s petjem in tombolo. — Goriški nadškof so imenovali za konsist. svetovalce prečast. gg.: Gabrielčič, vodja in prof.; dr. Jan. Flap, prof. bogoslovja, in Andr. Marušič, gimn. prof. Ad multos an nos! — „ K a t h o 1 i s c h e r Le h r e r - K a 1 e 11-d er\ herausgegeben vom kath. Piidagogiuni in Donauw5rth. — Želeti bi bilo, da bi to izvrstno knjižico dobil vsak učitelj na deželi v roke. Prav ljubeznjivo obdeluje učitelja v njegovih verskih in stanovskih zadevah ter govori o razmerah njegovih do domače duhovščine. Tudi organistom daje primerne migljeje. Stane (iti kr. — O p o m b i c a. Kdor priporočeno knjigo želi dobiti, naj se v kratkem v katoliški bukvami za-njo oglasi, ker se brez gotovega naročila nobena ne oddaja, pa potem tudi nobena nazaj ne vzame. — Nova železnica iz Trsta v Benetke bo vseskozi po dva tira imela in bo južno železnico oškodovala. Konsorcij, ki jo bo gradil, je že za dotično dovoljenje prosil. Postaje bodo naslednje: Trst, Tržič, Cervinjan (krajinska postaja), Latisana, Portogruaro, San Dona in Mesrte (Benetke). Laška železnica „Alta Italia" gradila bo progo Mestre - Porto gruaro. tržaški konsorcij pa Porto gruaro - Trst. — Ime n o vanje. Gospod Adolf M o-settig, dosedaj predsednik trgovinske in pomorske sodnije in podpredsednik deželne sodnije v Trstu, imenovan je za predsednike deželne sodnije tržaško. — Red železne krone III. vrste dobil je gosp. Pavel Sbisa, okrožne sodnije goriške predsednik. — Nadvojvodi n j a G i z e 1 a, poročena princesa z vojvodom Luitpoldom bavarskim, povila je 22. t. m. ob 10. uri dopoludne sina. Dete in visoka mati sta zdrava. Zahvala. Preblagorodni gospod c. kr. deželni predsednik Andrej baron Winkler mi je povodom dvojne svečanosti, ki se je danes praznovala v prečastiti njegovi obitelji, poslal petdeset goldinarjev, da jih razdelim med uboge. ('šojam se v imenu ubogih za velikodušno to darilo javno izrekati najtoplejšo zahvalo. Mestni magistrat ljubljanski dno 22. novembra 1883. Zupan: Grasselli. Telegrami „Slovencn". Pariz, 23. nov. Kamora je vkljtib opozicije pravnega ministra sprejela predlog Roche-jev, da se ima plača nadškofa parižkeg;1, od 45.000 frankov znižati na 15.000 frankov ter da se odpravijo ustanove za semeniščnike. Madrid. 23. nov. Nemški cesarjevič je dospel sem ter peljal se s kraljem ob živahnem vriskanji množice v palačo. Madrid, 24. novembra. Kralj in in nemški cesarjevič. oba v ulanski opravi z redom zlatega runa, vozila sta se v odprtem vozu. Množica pozdravljala je najspoštljivejše. Več hiš je razobesilo zastave, med kterimi je bilo nekaj tudi nemških. London, 23. novembra. „Reuterjev bureau" poroča, da se kitajska vlada pripravlja za, vojsko Francozom. — Tukajšnja policija prijela je dva človeka, ki sta imela pri sebi dva „ peklenska stroja", ktera bi bila. sprožena, veliko razdjala. London, 24. nov. Nemško poslanstvo je zavoljo naineravanegn napada prišlo pod policijsko nadzorstvo in stražo. Kairo, 24. nov. Zastopnik avstrijsko-ogerskega glavnega konsulata v Kairi storil je v sporazumljenji s francoskim generalnim konsulatom korake, da se Evropejcem, kakor tudi konsulom in misijonarjem v Sudanu pripravi ladija na Nilu, če bi je bilo treba. T u j c* i. 22. novembra. Pri Maliil: Reiling, kupec, iz Monakovega. — HercI, Berger, Giiick, kupci, v Dunaja. — Dr. Hofmann, z Dunaja. — Anton Moritscli, drž. poslanec, s soprogo, iz Beljaka. Pri Slonu: Kari Mildmer, kup. potovalec, z Dunaja. — Alb. Altmann, agent, z Dunaja. — Henrik Singer, i z Linca. — Viljem Bienenstock, iz Gradca. — Ford. Kodjek. iz Maribora. — Janez Mesar, župnik, iz Boli. Bistrice. — 11. Kuinski, župnik, od Nove cerkve. — B. Sondini. iz Trsta. — R. Dolenc, iz Slapa, — Moric Seheyor, s soprogo, iz Radeč. — Filip Tanberger, s soprogo, iz Tržiča. Umrli so: 22. nov. Janez Repič, delavec, 43 let, ulice na grad št. 12, jetika. V bolnišnici: IS), nov. Jožef Marinčič, dninar, 45 let, Exudat in pericordio. — Franca Božič, delavčeva hči, 14 let. 20. nov. Jovana Franeelj, dekla. 20 let, kron. tuberkuloza. Žitna cona. Pšenica banaška 1 liklt. 9 gl. 40 kr., — domača 8 gl. 25 kr. — Rž 5 gl. 60 kr. — Ječmen 5 gl. 35 kr. — Ajda 5 gl. 60 kr. — Proso 5 gl. 35 kr. — Turšica 5 gld. 28 kr. — Oves 2 gl. 64 kr. Dunajska borza. 23. novembra. Papirna renta po 100 gld. 78 gl- 85 kr Sreberna „ ,, „ ., . 4 °io avstr. zlata renta, davka prosta . 79 25 n 98 n — Papirna renta, davka prosta 93 „ 30 „ Ogerska zlata renta 6% „ 4% . 119 n 90 87 M 05 u ,, papirna renta 5% 85 „ 15 M Kreditne akcije . . 160 gld. 280 50 M Akcije anglo-avstr. banke 120 gld. 107 n 75 „ avstr.-ogerske banke 837 — „ Liinderbanke 107 n 25 ., avst.-oger. Llojda v Trstu 620 n — n „ državne železnice . 310 n — „ Traraway-drustva velj. 170 gl. . 216 » 75 M 4 "Jo državne srečke iz 1. 1854 250 gl. 119 50 4% ., „ „ „ 1860 500 „ 133 25 Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 171 50 „ „ „ 1864 50 „ 170 75 Kreditne srečke . 100 „ 172 _ Ljubljanske srečke . . 20 „ 23 M — Rudolfove srečke . 10 „ 19 " — 5"'« štajerske zemljišč, odvez, obligao. 104 — Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice 102 n 80 ,, ,, Ferdinandove sev. „ 104 75 London ..... 120 35 Srebro . ..... — — Ces. cekini..... 5 70 Francoski napoleond. 9 57 / 2 » Nemške marke..... 59 10 Pod gobrimi pogoji odda se v najem. Več o tem pove Anton K ravan j a, trgovec v Cirknici. (i) Kanje*. (iirr»orja Kilearja pesmi se dobivajo še vse pri sestri njegovi (gospod-ske ulice št. 4), le nekaj posameznih pol je pošlo. — Vljudno se priporoča vsem [prijateljem ranjcega (l) Jerica Hiharjeva. Orgljarska služba oddaja se v (2) n^i ■.■:•