291ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 57 • 2003 • 3–4 (128) • 91–307
Du{an Kos
Listinska praksa v provinci
Primer Kranjske v letih 1150–1300*
Najprej, kaj je sploh »provinca« in kako se je odra‘ala v pismenstvu neke srednjeve{ke
regije? To je v osnovi pravzaprav vsaka regija zunaj vladarjevega centra. Kranjska pa je
imela v tem oziru v srednjem veku {e nekaj posebnosti. Od 10. stoletja je bila geografsko,
politi~no in dru‘beno obmejno obmo~je rimsko-nem{kega cesarstva. Vsa kraljeva posest v
kranjski mejni grofiji je bila do konca 11. stoletja razdeljena med gospode,1 ki sta jim bila
(formalno) nadrejena le kranjski mejni grof in koro{ki oz. bavarski vojvoda (do okoli leta
1000), nato pa le kranjski mejni grof (od prve tretjine 11. stoletja) in kralj/cesar. Ko je cesar
Henrik IV. leta 1077 in 1093 podelil mejno grofovstvo oglejskemu patriarhu, je moral ta
kmalu priznati prevladujo~ vpliv posvetnim gospodom: v letih ok. 1141–1228 so bili na
ozemlju prvotne Kranjske najmo~nej{i ande{ki grofje, na Savinjskem pa grofje Vovbr{ki.
Nenazadnje govorimo lahko o »provinci« tudi zato, ker noben od dinastov ni imel sede‘a ali
te‘i{~a politike na ozemlju Kranjske. [ele v za~etku 13. stoletja je bil izjema le zadnji pripa-
dnik kranjsko-istrske veje ande{kih grofov Henrik IV. z enim od sede‘em v Kamniku.2 To je
omogo~ilo politi~no, pravno in posledi~no tudi kulturno, celo diplomati~no partikularizacijo
Kranjske in dolgo oviralo nastanek »de‘ele« in posledi~no oblikovanje enotne listinske prak-
se. Druga zna~ilnost »province« je, da je bila Kranjska vse do za~etka 13. stoletja glede
pisnega poslovanja v znamenju prejemni{kega listninjenja.3
Ker je kljub skopemu besedi{~u listina prevladujo~ srednjeve{ki vir, jo v tem prispevku jem-
ljem kot glavni kazalec poslovnih in pisnih navad, aplikacij obi~ajnih in kodificiranih prav v
poslovanju, mentalitet, gospodarskih in kulturnih prepletanj, socialne slojevitosti, pa tudi estetskih
pogledov na zapis na ozemlju ju‘no od Karavank. Glede na cerkveno in politi~no podrejenost
Kranjske moramo vplive najprej iskati v severovzhodni Italiji, zaradi izvora in sede‘a dinastov
pa tudi na Koro{kem in [tajerskem ter vsaj {e na Bavarskem. K problematiki pisnega poslovanja
moramo poleg listin doma~ih ustvarjalcev pritegniti tudi zapise zunanjih avktorjev in ugotoviti
* Predelan referat z naslovom »Wie entwickelt sich das Urkundenwesen in der Provinz? Krain 1150–1300« na
12. kolokviju Akademie Friesach 2002: Vom Wort zur Schrift, Anfänge und Entfaltung schriftlicher Kommunikation
im Alpen-Adria-Raum, 14. septembra 2002 v Bre‘ah na Koro{kem.
1 LJUDMIL HAUPTMANN, Krain (Erläuterungen zum historischen Atlas der österreichischen Alpenländer, I/4,
die Landgerichtskarte, Wien 1929), 350 sl.; DU[AN KOS, Med gradom in mestom. Odnos kranjskega, slovenje{tajerskega
in koro{kega plemstva do gradov in mest do za~etka 15. stoletja (ZRC 1, Ljubljana 1994), 14–109, 129–139; PETER
[TIH – VASKO SIMONITI, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva (Ljubljana 1995), 67–114.
2 [TIH-SIMONITI, Zgodovina, 93–98; PETER [TIH, Oglejski patriarhi kot mejni grofje na Kranjskem. ^aso-
pis za zgodovino in narodopisje 70=35 (1999), {t. 1–2, 40-46; isti, Krain in der Zeit der Grafen von Andechs (v:
Grofje Ande{ko-Meranski. Prispevki k zgodovini Evrope v visokem srednjem veku. Zbornik razprav z mednarodne-
ga znanstvenega simpozija, Kamnik, 22.–23. September 2000, izd. Andreja Er‘en in Toni Aigner, Kamnik 2001), 18
sl., 28 sl.; DU[AN KOS, Die Ministerialen der Grafen von Andechs in Krain (bis zur Mitte des 13. Jahrhunderts)
(ibidem), 200 sl.
3 Ve~ v: OSWALD REDLICH, Die Privaturkunden des Mittelalters (Handbuch der mittelalterlichen und neue-
ren Geschichte, Abt. IV: Hilfswissenschaften und Altertümer) München und Berlin 1911), 124–140; DU[AN KOS,
Pismo, pisava, pisar (Gradivo in razprave Zgodovinskega arhiva Ljubljana 14, Ljubljana 1994), 187 sl.
292 D. KOS: LISTINSKA PRAKSA V PROVINCI
njihove zna~ilnosti in vplive na Kranjsko. Toda za ~as pred sredo 12. stoletja ni ohranjenih listin
idr. pravnih zapisov »doma~ih« kranjskih ustvarjalcev. Malo verjetno je, da jih v resnici sploh ni
bilo, vpra{anje pa je, v kak{ni obliki so bili. Neobstoj je deloma posledica dejstva, da je bila prva
kulturna ustanova, ki bi lahko imela razvito pisno poslovanje – samostan, sti{ka cisterca, ustano-
vljena {ele leta 1136.4 Ker so bile prav cerkvene ustanove med 10. in 12. stoletjem zve~ine
destinatarke, je taka situacija vsaj do neke mere razumljiva. @e v 11. stoletju je nastalo nekaj
zapisov, ki zadevajo Kranjsko, a jih {e ne moremo ozna~iti za javne listine. Gre za notice v
tradicijskih knjigah, ki so imeli omejen javni zna~aj in manj{o dokazilno mo~, obi~ajno pa v
dokon~ni (ohranjeni) obliki niso nastali isto~asno z dejanji.5 Za ~as do 13. stoletja je ohranjenih
ve~ deset briksen{kih, freisin{kih, diessen{kih in vetrinjskih tradicij,6 ki se nana{ajo na dejanja,
posest in avktorje na Kranjskem, a so bile zapisane po obi~ajih, ki niso imeli neposredne zveze
s Kranjsko. Tudi njihov povratni vpliv je bil majhen, neprimerljiv celo s prakso pisarn zunanjih
gospodov, saj so tradicije nastale in se hranile zunaj Kranjske.7 Ko pa so bili v 13. stoletju na
Kranjskem ustanovljeni novi samostani, so bile tradicijske knjige iz mode. Zamenjali so jih
urbarji, kopialne knjige, v dokazilnosti pa predvsem prave dokazilne pe~atne listine. Vsaj samo-
stan v Sti~ni pa je najbr‘ imel neke vrste kopialno oz. tradicijsko knjigo, saj je pater Pavel Pucelj
v za~etku 18. stoletja navedel vrsto plemi{kih darovnic izpred prve polovice 13. stoletja, ki niso
ohranjene niti v prepisih, tako kot tisti od konca 13. stoletja naprej, ki so izhajali iz originalnih
listin. Vsaj nekatere od najstarej{ih darovnic so najbr‘ obstajale v obliki enostavnih zapisov,
nekatere – tiste iz 12. stoletja – pa si je Pucelj izmislil oz. priredil na osnovih nekih drugih (zlasti
patriarhovih) listin in dejanskega pravnega stanja.8
4 JO@E MLINARI^, Sti{ka opatija 1136–1784 (Novo mesto 1995), 33 sl.
5 REDLICH, Privaturkunden, 79–91; RICHARD MELL, Beiträge zur Geschichte der steirischen Privaturkunde
(Forschungen zur Verfassungs- und Verwaltungsgeschichte der Steiermark, izd. historischen Landeskomission für
Steiermark, VIII. Bd., 1. Hf., Graz und Wien 1911), 20–50. Za bavarsko-avstrijski prostor gl. HEINRICH FICHTE-
NAU, Das Urkundenwesen in Österreich vom 8. bis zum frühen 13. Jahrhundert (Mitteilungen des Instituts für
Österreichische Geschichtsforschung Erg.Bd. 23, Wien 1971), 73 sl., 134 sl.; PETER JOHANEK, Zur rechtlichen
Funktion von Traditionsnotiz, Traditionsbuch und früher Siegelurkunde (v: Vorträge und Forschungen XXIII: Recht
und Schrift im Mittelalter, izd. Peter Classen, Sigmaringen 1977), 131 sl.
6 OSWALD REDLICH, Die Traditionsbücher des Hochstifts Brixen (Acta Tirolensia, Urkundliche Quellen zur
Geschichte Tirols, 1. Bd., Innsbruck 1886); THEODOR BITTERAUF, Die Traditionen des Hochstifts Freising, II.
Bd. (926–1283) (Quellen und Erorterungen zur bayerischen und deutschen Geschichte. N.F. 5. Bd., München 1909);
WALDEMAR SCHLÖGL, Die Traditionen und Urkunden des Stiftes Dießen 1114–1362 (Quellen und Erorterun-
gen zur Bayerischen Geschichte, N.F. XXII/1, München 1967); AUGUST VON JAKSCH, Monumenta historica
ducatus Carinthiae (I–IV, = MDC; Klagenfurt 1896–1906) IV/1, str. XXIII–XXVI.
7 V tradicijskem kodeksu B briksen{ke {kofije je ohranjenih skoraj petdeset (nedatiranih) notic, ki dejanja oz.
darovanja gorejske posesti, last doma~inov in tujcev na Kranjskem, notirajo za ~asa {kofa Altwina (1049–1097)
ve~inoma na Kranjsko. Toda ti zapisi so nastali v Brixnu, kjer se je kodeks varoval in dopolnjeval. O tem pri~a
enotna struktura kodeksa za obdobje do okoli leta 1140, notranja zgradba notic pa ne odstopa od onih, ki niso v zvezi
s Kranjsko. Nekatere omembe in enotne pisave nekaj pisarjev Altwinovih notic pri~ajo o vnosu zapisov v predpisani
formi {ele po {kofovi smrti. Kodeks se je nahajal v Brixnu, kjer je bil {e sredi 13. stoletja poseben pisar zadol‘en za
njegovo noveliranje. Dejanja zunaj Brixna so bila nekonsistentno in skoraj geslovno zapisana na kose pergamenta,
kasneje pa so bila v Brixnu prepisana v obliki notice v koncepcijsko predlogo, {ele iz nje pa v kodeks. Pri tem so
lahko imele notice iz istega okolja enake oblike, kar naj bi bila posledica pisarjeve redakcije oz. pisanja po predlogi.
Prvotni zapisi in briksen{ka redakcijska predloga so izgubljeni (REDLICH, Brixen, {t. 74, 120, 126, 133, 137–140,
145, 146, 166, 175, 183, 211, 217–223, 228, 234, 236, 237, 244, 282, 285, 291, 305–308, 311, 320–324, 334, 348,
352, 353, 357, 359, 379, 380. Gl. uvod na str. XVII–XXV, XXIX–XXX, XL–LVI.).
8 P. PAULUS PUZEL, Idiographia sive rerum memorabilium monastery Sitticensis (1719), Rokopis v Arhivu
Republike Slovenije (=ARS), Zbirka rokopisov, {t. 148), fol. 9r–10r (1136), 10v–11v (1145), pg. 6–7 (1145). Gl.
JO@E M. GREBENC, Gospodarska ustanovitev Sti~ne ali njena dotacija leta 1135 (Sti~na 1973), 17 sl. JOHANEK,
Funktion, 154 sl.; za najstarej{e sti{ke listine {e posebej: GÜNTHER BERNHARD, Listine oglejskega patriarha
Pilgrima I. za samostan v Sti~ni. Zgodovinski ~asopis 54 (2000), 491–521.
293ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Medtem ko je bila tudi posvetna listinska praksa na Koro{kem, ki je bila v dru‘benem
pogledu {e najbolj podobna Kranjski, v 12. stoletju zaradi cerkvene pripadnosti nad Dravo
odvisna predvsem od salzbur{ke nad{kofije in kr{ke {kofije,9 je bila Kranjska pod vplivi
oglejskega patriarha. Njegova metropolitanska oblast in pisarna sta bili pristojni tudi za ozem-
lje vzhodno od So~e do Drave in Sotle. Tam ni bilo nikoli posebnega oglejskega sufragana, ki
bi s svojo pisarno vplival na listinsko prakso, kot je bilo opazno pri sufraganih zahodno od
Ogleja.10 Oglejska pisarna – termin gre tu jemati le kot skupnost pisarjev, osebno vezanih na
neko pisarni{ko tradicijo – se ni konsolidirala pred sredo 12. stoletja.11 Pred tem so listine
izdelovali posamezni notarji, po poreklu tudi iz Nem~ije. @e od druge polovice 11. stoletja so
bile oglejske listine pe~atene in imele elemente notarskega instrumenta ter bavarskega prav-
nega okolja (npr. ’pri~e, potegnjene za u{esa’).12 Skoraj celo stoletje je bila ve~ina pisarjev iz
vrst oglejskih in ~edajskih kanonikov, okoli leta 1200 pa so jih za~eli zamenjevati javni no-
tarji, ki so v prvi polovici 13. stoletja prevzeli njeno vodenje in jo reorganizirali. Prvi znani
notar, ki je imel opraviti z izdajanjem listin za kranjske prejemnike, je bil morda ‘e Pagan,
zagotovo pa »scriptor« Kuno v slu‘bi patriarha Peregrina I. (1132–1161). Kuno je bil morda
avtor ustanovne listine sti{kega samostana iz leta 1136, pa tudi edine danes v originalu
ohranjene listine patriarha Peregrina za Sti~no iz leta 1152. Original ustanovne listine, ki se
je zgledovala po pape{kih (rota, podpisi ipd., sankcija, koroboracija), ni ohranjen, obstaja pa
ve~ bolj ali manj prirejenih prepisov iz 17. in 18. stoletja.13 Pisarje patriarha Ulrika II. (1161–
1182) je vodil notar in kaplan Romulus (1161–1177), ki je med drugim napisal nekaj listin za
kranjske prejemnike.14 Leta 1177 ga je zamenjal kaplan in notar Konrad. »Scriba« Alderik je
med letoma 1184 in 1188 pisal za patriarha Gotfrida (1182–1194) in je diktat kompiliral iz
pape{kih listin, »predlistin« in instrumentov. V letih 1184–1228 je delovalo ve~ notarjev, npr.
kaplan [tefan, Artwic, kaplan Bertold, magister Albert, magister Ulrik, javni notar Nikolaj in
kanonik Konrad, nato pa predvsem notarja Krafto in Bonencontrus.15
Patriarhe je na potovanjih po Kranjskem in Koro{kem do srede 13. stoletja spremljal
vodilni notar, ki pa tudi zaradi »potujo~ega« vladanja nekaterih patriarhov ni mogel utrditi
9 CLAUDIA FRÄSS-EHRFELD, Geschichte Kärntens 1 (Klagenfurt 1984), passim; Geschichte Salzburgs I.
Stadt und Land (izd. Heinz Dopsch und Hans Spatzenegger; Salzburg 1983), 983 sl.; JAKOB OBERSTEINER, Die
Bischöfe von Gurk 1072–1822 (Aus Forschung und Kunst 5, Klagenfurt 1969), passim; FICHTENAU, Urkun-
denwesen, 186–190.
10 REINHARD HÄRTEL, Metropolit – Suffraganbischöfe – Kapitel. Die Urkunden im Umfeld der Patriarchen
von Aquileia (v: Die Diplomatik der Bischofsurkunde vor 1250. Referate zum VIII. Internationalen Kongress für
Diplomatik, Innsbruck 1993, Innsbruck 1995), 65–83.
11 Pregled severnoitalijanske listinske prakse (z literaturo) v: REINHARD HÄRTEL, Wolfger und das Schriftwe-
sen in Oberitalien (v: Germanische Bibliothek, N.F., 3. Reihe: Untersuchungen, Bd. 20, Heidelberg 1994), 142–146.
Moj pregled notarjev in pisarne sloni na: RAINER PUSCHNIG, Das Urkundenwesen der Patriarchen von Aquileia
(Staatsprüfungsarbeit am IÖG, Wien 1933), 37–92; MARIA LAURA IONA, Note di diplomatica patriarcale. Gli scrit-
tori dei documenti solenni da Pellegrino a Goffredo (v: Il Friuli dagli Ottoni agli Hohenstaufen, Atti del Convegno
Internazionale di Studio »Il Friuli dagli Ottoni agli Hohenstaufen«, 4–8 dicembre 1983, Udine 1984), 1–58.
12 MDC III, {t. 501.
13 REINHARD HÄRTEL, Itinerar und Urkundenwesen am Beispiel der Patriarchen von Aquileia (12. und 13.
Jahrhundert). Römische Historische Mitteilungen 31 (1989), 112; FRANZ SCHUMI, Urkunden- und Regestenbuch
des Herzogthums Krain (= URBKr; I. Bd. Laibach 1882/3; II. Bd., Laibach 1884 u. 1887) I, {t. 79, 83. Ve~ hipotez
v: GREBENC, Sti~na, 222–227. Sicer pa o tej problematiki iz~rpno in z literaturo: MLINARI^, Sti~na, 33–58 (v op.
89 na str. 47 je seznam vseh objav in prepisov ustanovne listine). Gl. tudi: PUSCHNIG, Aquileia, 132. Najnovej{a
analiza najstarej{ih patriarhovih listin za Sti~no v: BERNHARD, Listine, 503–505.
14 URBKr I, {t. 128, 173a (morda tudi URBKr I, {t. 139, 140). HÄRTEL, Itinerar, 112–113.
15 HÄRTEL, Itinerar, 113–115; OTHMAR HAGENEDER, Papsturkunden und Bischofsurkunden (11.–13. Jh.)
(v: Die Diplomatik der Bischofsurkunde vor 1250. Referate zum VIII. Internationalen Kongress für Diplomatik,
Innsbruck 1993, Innsbruck 1995), 39–64.
294
enotnega stila pisarne. [e patriarh Bertold (1218–1251) je npr. izmeni~no vladal v Vidmu,
^edadu, redkeje pa v Ogleju idr.16 V severni Italiji in Istri so se patriarhi poslu‘evali uslug
doma~ih notarjev, pa tudi notarjev sufraganov. Zaviralno je na ustalitev pisarne delovala tudi
konkurenca javnih notarjev. Zlasti na ‘eljo nem{kih prejemnikov so nastajale pe~atne listine.
Zato tudi {e v ~asu patriarha Bertolda po mnenju Reinharda Härtla ne gre ne za racionaliza-
cijo, centralizacijo in poenotenje pisarne, pa~ pa za pisano me{anico stilov Bertoldovih »oseb-
nih« pisarjev. Njegove listine so kakovostno celo nazadovale glede na starej{a obdobja. Ker
patriarhi po letu 1251 niso bili ve~ osebno vpeti v kranjske razmere, so upravo vzhodnih
cerkvenih provinc prepustili arhidiakonom. K temu so pripomogli tudi politi~ni problemi v
Furlaniji in Istri, obenem pa je tem patriarhom dokon~no u{la iz rok posvetna mejnogrofo-
vska oblast na Kranjskem. @ivljenje patriarhov se je zato ‘e v drugi polovici 13. stoletja
vedno bolj omejevalo na rezidenco v ^edadu (vedno bolj tudi Videm), kjer se je po letu 1251
utrdila pisarna na ~elu z Johannesom de Lupico.17
Od zadnjih let patriarha Bertolda ali vsaj Gregorja de Montelongo (1251–1268) zaradi
neprisotnosti na Kranjskem patriarhi niso bili ve~ odlo~ilni dejavniki niti pri cerkvenih zade-
vah. Primer je bila ustanovitev kartuzije Bistra leta 1260. Klasi~ne ustanovne listine ni bilo,
zato je dobila listina, s katero se je koro{ki vojvoda Ulrik odpovedal od{kodnini za odvetni{tvo,
kartuziji pa zagotovil obse‘no posest, zna~aj ustanovne. Kot tako jo smemo imeti tudi zaradi
skriptorskega izgleda, pa tudi polo‘aja v kasnej{em o{tevil~enju bistr{kih listin, ko je dobila
{tevilko »1«.18 V resnici pa so menihi pri{li v Bistro ‘e za ~asa vojvode Bernarda Spanhei-
mskega († 1256) in pape‘a Inocenca IV. (1243–1254), saj je pape‘ Aleksander IV. ‘e leta
1257 izdal za kartuzijo dve listini s privilegiji in pape{ko za{~ito.19 Podoben zna~aj je imela
listina iz leta 1300, ki je naznanjala ustanovitev mekinjskega samostana. Ker patriarh tudi tu
ni bil neposredno dejaven, je listina v obliki darovnice. Ustanovitelji Gallenbergi so si pri-
dr‘ali patronat, zato je bila originalna listina vedno hranjena kar v njihovem arhivu, v
mekinjskem samostanu pa je bil le prepis.20 ^e je bil patriarh ‘e ignoriran s strani visokega
plemstva, pa je bilo druga~e v zadevah krajevne Cerkve. Zadevne listine so imele obliko
pe~atne listine, {e dale~ v 14. stoletju so imele invokacijo, arengo z bibli~nim citatom, duho-
vno naracijo, garancijske klavzule.
Po letu 1251 je opaziti mo~nej{i vpliv notarskega instrumenta in javnih notarjev v kranjskih
mestih, kjer so delovali cerkveni oficiali,21 ki so uveljavili pisni sodni postopek na Kranjskem
v posami~nih primerih v za~etku 13. stoletja. Tudi poravnalni proces, ki v za~etku {e ni bil
pisen, je na koncu dejanja predvidel kon~no listino.22 Najstarej{i kranjski primer je iz leta
1221 o posestnem sporu med vetrinjskim samostanom in koro{kim ministerialom. Za~enja
se z Acta iudicium, tekst je o~i{~en manj pomembnih formul (invokacije, arenge). Listina je
16 HÄRTEL, Itinerar, 100 sl.; isti, Zur Herrschaftspraxis des Patriarchen Berthold von Aquileia (v: Archiv für
vaterländische Geschichte und Topographie 84: Kärntner Landesgeschichte und Archivwissenschaft. Festschrift für
Alfred Ogris zum 60. Geburtstag, izd. Wilhelm Wadl, Klagenfurt 2001), 92 sl.
17 [TIH, Andechs, 25 sl.; isti, Patriarh, 49–53; HÄRTEL, Itinerar, 115 sl.; isti, Herrschaftspraxis, 93.
18 URBKr II, {t. 272. JO@E MLINARI^, Kartuzija Bistra (Ljubljana 2001), 39–47.
19 URBKr II, {t. 239, 240. MLINARI^, Bistra, 28 sl.
20 WALTER BRUNNER, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv. Mitteilungen des Steiermärkischen Lande-
sarchivs 44/45 (1995), {t. 1.
21 FICHTENAU, Urkundenwesen, 196–198; WALTER HÖFLECHNER, Zum Urkundenwesen der Herzöge
von Kärnten bis 1269. Carinthia I 159 (1969), 68 sl.
22 DU[AN KOS, Imago Iustitiae. Histori~ni sprehod skozi preiskovanje, sojenje in pravo pri plemstvu v poz-
nem srednjem veku (ZRC 3, Ljubljana 1994), 75 sl.; OTHMAR HAGENEDER, Die geistliche Gerichtsbarkeit in
Ober- und Niederösterreich (Forschungen zur Geschichte Oberösterreich 10, Linz 1967), posebej {e 195 sl.
D. KOS: LISTINSKA PRAKSA V PROVINCI
295ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
nastala v Kranju in je morda delo vetrinjskega pisarja.23 Med letoma 1258 in 1265 je nastalo
v Ljubljani ve~ listin o razli~nih fazah sojenja v dveh cerkvenih sporih, ki so bile del oficial-
skega sojenja. Vse je kot delegirani pape{ki razsodnik izstavil tamkaj{nji ‘upnik in kranjski
arhidiakon Ludvik (1248–1265). V njih je mo~ najti dolo~ene javnonotarske elemente.24 So
bili tak{ni instrumentalizirani zapisi patriarhovih oficialov in notarjev le izjema, ali pa so
vplivali na doma~e posvetne pisarje? Okoli leta 1200 so javni notarji v patriarhovi slu‘bi z
instrumenti zamenjevali staro dispozitivno ’charto’, ki je dotlej vplivala na listine za kranjske
in koro{ke prejemnike.25 Me{anice med ’charto’, notarskim instrumentom in pe~atno listino
so v 13. stoletju nastajale tudi v Istri in v pisarni gori{kih grofov.26 Patriarh Wolfger (1204–
1218)27 je pre{el na notarske instrumente, saj se je prej kot pro{t ~edajskega kapitlja stalneje
zadr‘eval v tem posvetnem sredi{~u patriarhata, kjer je bil instrument ‘e v 12. stoletju
prevladujo~a oblika zapisa.28 ^edajska tradicija je vplivala tudi na patriarha Bertolda. Glede
na patriarhovo posvetno oblast ni presenetljivo, da so izrazitej{e me{anice med instrumentom
in pe~atno listino nastajale le na Notranjskem. Najzgodnej{i primer me{anja notarske in pe~atne
listine je listina Engelbrehta Turja{kega iz leta 1220 za vovbr{ke ministeriale iz Lo‘a. Na
zunaj listina ne spominja na instrument, saj je pe~atena; izrazitej{e javnonotarske zna~ilnosti
pa so koroboracija za pri~ami ter paleografske posebnosti.29 Tudi druga podobna listina je iz
istega dru‘benega kroga: privilegij vovbr{kih grofov iz leta 1237 za ministeriale v Lo‘u.30
Toda to so izjeme: le v kartuziji v Bistri so italijanski vplivi privedli do nastanka pravih instru-
mentov. Kartuzija je bila edini kranjski samostan, ki je imel od ustanovitve tesne upravne stike
z Italijo, Furlanijo in Istro. Razlog je bil v pripadnosti k italijanski kartuzijanski provinci Lom-
bardija. Zato sta v njem nastali dve listini, ki sta zelo podobni instrumentu. Listina iz leta 1265
je sploh prva kranjska listina o vizitaciji. Toda v tem primeru je {lo za izstavitev dveh delegira-
nih vizitatorjev, priorjev iz Italije. Leta 1335 je pre{la Bistra skupaj s spodnje{tajerskima @i~o
in Jurklo{trom iz lombardske v nem{ko (po letu 1355 v zgornjenem{ko) provinco, ki jo je
kulturno oddaljevala od Italije ter jo v listinski praksi pripeljala k pe~atni listini. Samostan pa je
ohranil poslovne stike z Italijo, saj so bila njegova dejanja v obliki notarskih instrumentov
zapisana npr. tudi v Gorici, Kopru idr.31 [e zanimivej{i je primer iz leta 1299, ko je v Ljubljani
nastala listina za samostan, ki po formulah spominja na notarski instrument, po pisavi pa je
kvaziskriptorska. Listina je pe~atena, brez notarjevega podpisa in signeta, toda za~etek z datu-
23 MDC IV, {t. 1829.
24 URBKr II, {t. 265; JOSEPH ZAHN, Codex diplomaticus Austriaco-Frisigensis (= Zahn; Fontes rerum Au-
striacarum, II. Abt., 31, Wien 1870; 35, Wien 1871), 31, {t. 215, 222–224, 246. Za spor gl.: isti, Patronatsstreit
zwischen den Bischöfen von Freising und Lavant um die Pfarre St. Peter am Kammersberge in Obersteier. Archiv
für Kunde österreichischer Geschichts-Quellen 26 (1861), 29–44.
25 Gl. tudi: REINHARD HÄRTEL, Notariat und Romanisierung. Das Urkundenwesen in Venetien und Istrien
im Rahmen der politischen und der Kulturgeschichte (11.–13. Jh.) (v: Notariado publico y documento privado de los
orígenes al siglo XIV. Actos del VII. Congreso Internacional de Diplomatica Valencia 1985, II. Valencia 1989), 881
sl.; HÄRTEL, Aquileia, 66 sl.; splo{no o notarskih instrumentih REDLICH, Privaturkunden, 209–232.
26 Za razvoj istrskih listin in notarskih instrumentov: MILKO KOS, Aus der Geschichte der mittelalterlichen
Urkunde Istriens (v: Studien zur älteren Geschichte Osteuropas. 1. Tl.: Festschrift für Heinrich Felix Schmid. Wie-
ner Archiv für Geschichte des Slawentums und Osteuropas, Veröffentlichungen des Instituts für osteuropäische
Geschichte und Südostforschung der Universität Wien, Bd. II, Wien 1956), 49 sl.
27 Analiza listin patriarha Patriarch Wolfgerja je v: HÄRTEL, Wolfger, 152 sl.
28 Kratek pregled listinske prakse ~edajskega kapitlja je v: HÄRTEL, Wolfger, 150–152.
29 URBKr II, {t. 34. DU[AN KOS, Zur Problematik des öffentlichen Notariats in Krain. Mitteilungen des
Instituts für Österreichische Geschichtsforschung 105 (1997), 60.
30 URBKr II, {t. 96. KOS, Notariat, 61.
31 FRANZ SCHUMI, Archiv für Heimatkunde I (Laibach 1882), str. 110. KOS, Notariat, 62–63; MLINARI^,
Bistra, 10 sl.
296
mom, ki se ponovi na koncu, italijanska ortografija in formulacije, ki so izhajale iz nerazume-
vanja pravnih razmer, so dolo~ale poreklo notarja, ki je pri{el v Ljubljano v spremstvu priorja
in napisal prejemni{ko listino.32 Z bistr{kim samostanom je neposredno povezan tudi prvi
»doma~i« instrument za kranjske prejemnike iz leta 1313. Njegov avtor je bil novic Johannes
Blaionus, po rodu Kopr~an in javni notar s cesarsko avtoriteto.33
Vsem tem instrumentom in me{anim pe~atnim listinam je bilo skupno romansko poreklo
notarjev ter njihova navezanost na Furlanijo ali Istro. Kranjski prejemniki pa si zve~ine niso
dajali izstavljati instrumentov. Zgolj ob~asno izstavljanje pe~atnih instrumentov pri poslo-
vanju med cerkvenimi funkcionarji, ki na Kranjskem niso stalno ‘iveli, ni moglo privesti do
izrazitej{ega vpliva instrumenta in notariata v okolju, ki se je sredi 13. stoletja naslonilo na
pe~atno listino. [ele konec 70. let 14. stoletja je pri{lo na Kranjskem do izrazitej{e recepcije
javnega notariata.34 Toda nenehno prepletanje zahodnih in severnih vplivov se je bolj kazalo
v zunanjem izgledu listin. Na Kranjskem je veljalo, da se je razmerje med italijanskim in
severnja{kim pergamentom navadno nagibalo v korist prvega.35 To je {e posebej opazno pri
spanheimskih listinah, ki so bile na Kranjskem napisane na italijanskem pergamentu, na
Koro{kem pa na »severnja{kem«.36 Nasprotno pa so bile vse ande{ko-meranske listine pisa-
ne predvsem na severnja{kem pergamentu.37 Pergament so iz Italije prina{ali zlasti pisarji
oglejskih patriarhov in gori{ko-tirolskih grofov. Na doma~ega in severnja{kega so zapisali
manj pomembne in zunaj Furlanije in Kranjske izstavljene listine.38
[e sredi 12. stoletja je celo v Istri nastalo nekaj listin visokega bavarsko-kranjskega plem-
stva (grofov Ande{kih in Bogenskih), ki so bile pisane v maniri ’charte’, njihovi avtorji pa so
bili istrski ali furlanski notarji. Toda v 13. stoletju je na Kranjskem zlagoma le prevladala
bavarsko-avstrijska listinska praksa. Pe~at in listina sta prevzela vlogo pri~ dejanja. Zanimi-
vo je, da je ve~ina listin brez navedenih pri~ delo freisin{kih, deloma notarjev grofov Gori{kih
in okoli leta 1300 celo redkih doma~ih notarjev, ki so ‘e imeli naprednej{e predstave o listini.
Od za~etka 13. stoletja je simbolnost in overovitev dejanja in zapisa pre{la na pe~atenje.39
Brez omembe pe~ata so bile nekatere najstarej{e listine, ki so ohranjene le v kopialnih knji-
gah ali mlaj{ih slab{ih samostojnih prepisih, recimo pri najstarej{em bolj ali manj vernem
prepisu listine doma~ega izstavitelja, sti{kega opata Adelpranda iz ok. leta 1170.40 Pri takih
pa je verjetno, da je prepisovalec izpustil koroboracijo. Kljub razli~nim tolma~enjem o nosi-
lcih avtenti~nega pe~ata, so se v praksi razlike do konca 13. stoletja razblinile.41 V 80. letih
32 BO@O OTOREPEC, Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku (= GZL, I–X, Ljubljana 1956–1968),
X/12. KOS, Notariat, 62.
33 ARS, listina samostana Bistra (= ARS BI), 1313 VII 13. Bistra. KOS, Notariat, 63.
34 KOS, Notariat, 65 sl.
35 Za ilustracijo je pou~na praksa gori{kih grofov: njihove listine, izstavljene v Lienzu, so bile ve~inoma pisane
na severnem, tiste v Gorici pa na italijanskem pergamentu. Gl. KARL STARZACHER, Beiträge zum Urkundenwe-
sen der Grafen von Görz, besonders für die Zeit 1270–1350 (Prüfungsarbeit am IÖG, Wien 1935), 8–9.
36 HÖFLECHNER, Kärnten, 88.
37 HERMANN HORST, Ueber das Urkundenwesen der Herzoge von Meranien Otto VII. und Otto VIII. aus
dem Hause Andechs (phil. Diss., Wien 1923), 89; KOS, Pismo, 72.
38 PUSCHNIG, Aquileia, 93–95; KOS, Pismo, 71–72.
39 HEINRICH FICHTENAU, Forschungen über Urkundenformeln. Mitteilungen des Instituts für Österreichi-
sche Geschichtsforschung 94 (1986), 324–325; AHASVER v. BRANDT, Werkzeug des Historikers (12. Aufl., Stut-
tgart, Berlin, Köln 1992), 87–90; HARRY BRESSLAU, Handbuch der Urkundenlehre für Deutschland und Italien
1 (Leipzig 1889), 535–536.
40 JANEZ HÖFLER, Folknandus ali Aldeprandus. K najstarej{i zgodovini cistercijanskega samostana v Sti~ni
in njegovi rokopisni zapu{~ini (v: »Hodil po zemlji sem na{i ...« Festschrift Marijan Zadnikar, izd. Alenka Klemenc
et al., Ljubljana 2001), 135–136 (listina iz ok. leta 1170 iz Avstrijske nacionalne knji‘nice – sig. cd. 688 – z literaturo
na str. 123–135); URBKr II, {t. 14, 15, 62, 265; ZAHN 31, {t. 224.
D. KOS: LISTINSKA PRAKSA V PROVINCI
297ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
13. stoletja se je na Kranjskem za~elo pe~atiti tudi z mestnimi pe~atniki. To je bila posledica
porasta ugleda posameznih komun, oblikovanja mestnega sveta ter avtentiziranja mestnih
pe~atov.42 Tako je v 13. stoletju pe~atna listina postajala dispozitivna, njena oblika pa vedno
bolj enostavna »nos« oz. »ego listina« z dispozitivnim glagolom v sedanjiku.43 [tevilo
sope~atnikov je raslo s pomembnostjo dejanja. Zaradi omejitev pa so obdr‘ale pri~e pomem-
bno vlogo v listninjenju do srede 14. stoletja.44
Novi vzori so najprej pri{li iz vetrinjskega cistercijanskega samostana,45 ki je od druge
polovice 12. do prve tretjine 13. stoletja odlo~ilno vplival na listine zadnjih grofov Ande{kih
in njihovih ministerialov. Vetrinjske enostavne oblike brez pri~ so pre‘ivele v pismih,46 avto-
grafih,47 overovljenih vizitacijskih zapisnikih48 in kratkih reverzih49. Vetrinjske listine so
nihale med staro notico na pokon~nem formatu in razvitej{imi diktati »nos listin« na kvadrat-
nem formatu. Okoli leta 1220 so menihi izgubili dotedanjo vlogo pri pisanju za zunanje
izstavitelje. Isto~asno se je zmanj{alo {tevilo pravnih dejanj in listin kranjskih avktorjev/
izstaviteljev za Vetrinj, zato delovanje samostanskih pisarjev ni bilo ve~ pomembno za kranjsko
listninjenje.50 Vetrinj pa je zaradi redovnih stikov zelo vplival na listine sti{kega in
kostanjevi{kega samostana. Toda prvo listino, ki je po letu 1200 zanesljivo nastala v re‘iji
sti{kega pisarja je mo~ zaslediti {ele za leto 1230.51 Do srede 13. stoletja so se sti{ki pisarji
deloma poslu‘evali vetrinjskih formularjev.52 Nato pa la‘je sledimo razvoju stila sti{kih pi-
sarjev, ki so bili verjetno obenem ~lani skriptorija.53 Na to ka‘e raba polknji‘ne pisave za
listine vse do zadnjih desetletij 13. stoletja. Sredi 70. let 13. stoletja se je {tevilo v Sti~ni
izdanih listin zelo pove~alo, ve~inoma pa je {e {lo za prejemni{ke izstavitve. V samostanu jih
je pisal en sam pisar, ki je pri formulah ali v celotnem diktatu variiral. Dr‘al se je starih oblik,
npr. objektivne publikacije in kvaziskriptorskega duktusa.54 Konec 80. let ga je zamenjal
menih s sodobnej{imi navadami, ki je uvedel kurzivno pisavo, diktat »nos listin«, nekatere
romanske zna~ilnosti, a je se je v~asih {e zgledoval po starih vetrinjskih vzorih.55
41 BRESSLAU, Urkundenlehre, 540 sl. O pravni mo~i pe~ata: REDLICH, Privaturkunden, 108–124; WIN-
FRIED TRUSEN, Zur Urkundenlehre der mittelalterlichen Jurisprudenz (v: Vorträge und Forschungen XXIII, Re-
cht und Schrift im Mittelalter, izd. Peter Classen, Sigmaringen 1977), 206–208.
42 KOS, Grad, 176 sl.; MELL, Privaturkunde, 93–102.
43 REDLICH, Privaturkunden 120 sl.; MELL, Privaturkunde, 51 sl.
44 WILHELM EWALD, Siegelkunde (Handbuch der mittelalterlichen und neueren Geschichte, Abt. IV: Hilfs-
wissenschaften und Altertümer, München und Berlin 1914), 39–48; REDLICH, Privaturkunden, 111 sl.; KOS, Pi-
smo, 153 f.
45 FICHTENAU, Urkundenwesen, 190 sl.
46 Tak{no pismo je bila npr. listina grofa Henrika IV. Ande{kega za salzbur{kega nad{kofa Eberharda II. iz leta
1207; listina se za~enja z inskripcijo, manjkajo pa koroboracija, datacija in pri~e (MDC IV, {t. 1598).
47 URBKr II, {t. 257.
48 SCHUMI, Archiv I, str. 110.
49 HERMANN WIESSNER, Monumenta historica ducatus Carinthiae (V–VIII, = MDC; Klagenfurt 1956–
1963) V, {t. 233; Listina v Haus-, Hof- und Staatsarchiv, Allgemeine Urkundenreihe (=HHStA AUR) 1287 II 27.
Gorica; HHStA AUR 1295 VI 24. Mehovo; ZAHN 35, {t. 439, 443.
50 O vetrinjskih listinah, pisarni in arhivu glej uvod Augusta von JAKSCH v: MDC III, str. XL–L. Zadnji
prejemni{ki listini kranjskih izstaviteljev sta: MDC IV, {t. 2099 in 2100 iz leta 1235.
51 Glej regeste v: GREBENC, Sti~na, 11 sl. oz. PUZEL, Idiographia, passim.
52 MDC IV, {t. 2557.
53 O sti{kem skriptoriju: NATA[A GOLOB, Sti{ki rokopisi iz 12. stoletja (Ljubljana 1994), passim; MLINA-
RI^, Sti~na, 851–860.
54 GREBENC, Sti~na, {t. 66; 68, 70, 75; GZL VII/3,4.
55 ARS, Zbirka listin (= ARS ZL), 1289 III 13. (po vetrinjski MDC IV, {t. 2100); GREBENC, Sti~na, {t. 92
(po diktatu Henrika iz Cerkelj: ARS ZL 1296 XI 24. Sti~na; prepis listine v arhivu samostana Sti~na (= ASt ZL),
1300 IV 17).
298
Sti{ke listine in pisarji so bili v tesni zvezi s kostanjevi{ko cisterco, ustanovljeno leta
1234.56 Od srede 13. stoletja je tam nastalo nekaj falsifikatov, ki so legitimirali dejanja usta-
novitelja vojvode Bernarda in naslednika Ulrika. Tak{nemu falsificiranju se konvent ni odpo-
vedal niti v 14. stoletju.57 Pisarji so bili ~lani skriptorija, kar razodeva kvaziskriptorska pisa-
va,58 dve listini pa sta bili najbr‘ celo delo kasnej{ega opata Jakoba.59 Tudi v Kostanjevici so
v 70. letih nekateri pisarji ‘e pisali bolj kurzivno, diktatov in formularjev pa je bilo isto~asno
ve~: od zastarelih vetrinjskih (posredno iz sti{kih)60 do modernej{ih »nos listin«.61 V 90.
letih je listinske zadeve prevzel menih in »notar« Werner. Sode~ po nazivu je bil morda {olan
ali pa pri{el iz neke (lai{ke) pisarske prakse.62
^e so se tudi pri listinah samostanskih notarjev me{ale italijanske in nem{ke listinske
navade, je bilo pri zunanjih cerkvenih gospodih druga~e. Intenzivnost severnih vplivov se je
najbolje pokazala na Gorenjskem sredi 13. stoletja, ko se je zelo pove~alo {tevilo listin
freisin{kih in briksen{kih {kofov. Njihov vpliv pa je bil bistveno manj{i kot je bil dele‘ njiho-
vih listin, izdanih na Kranjskem. [e v 12. stoletju so bili freisin{ki {kofje na Kranjskem {e
odvisni od tujih notarjev: leta 1160 je v [kofji Loki izstavljeno listino {kofa Alberta (1158–
1183) za dva furlanska prejemnika v severnoitalijanski obliki »breve recordationis« sestavil
in napisal najbr‘ kar njun zastopnik »sodnik Jakob«.63 Listine, ki so jih pozneje spisali freisin{ki
notarji, pa so imele druga~ne oblike, saj so se {kofje poslu‘evali le uslug svojih notarjev ne
glede na kraj poslovanja. Dolo~ene freisin{ke zna~ilnosti, npr. prazni~no datiranje in enosta-
vnost diktata so se v 13. stoletju prijele ve~ine kranjskih pisarjev, a je vpra{anje, ~e sploh
lahko govorimo o direktnem vplivu ali le o splo{nem trendu v razvoju pe~atne listine. To
lahko pripelje do hipoteze, da geografsko omejeno, ~etudi dolgo, importiranje druga~nih
listinskih vzorcev v tuje okolje ni nujno imelo direktnih u~inkov. Ker so bile kranjske listine
zaradi italijanski vplivov kvalitetno nad pe~ateno notico, formularji freisin{kih notarjev pred
sredo 13. stoletja najbr‘ niso mogli spremeniti navad doma~ih notarjev/pisarjev. Sploh pa so
freisin{ki notarji in pisarji postali na Kranjskem dejavnej{i {ele od 40. let 13. stoletja,64 ko je
bil vodja pisarne »kaplan in notar« magister Konrad. Isto~asno je bil v [kofji Loki dejaven
»notar Viljem iz [kofje Loke«, ki pa ni bil le »pisar«, saj je bila funkcija »lo{kega pisarja«
najvi{ja upravna funkcija v freisin{kem gospostvu. Tudi »lo{ki pisar« Janez, ki se je omenjal
v letih 1297–1321, je bil tak upravnik.65 Najpomembnej{i freisin{ki notar druge polovice 13.
stoletja je bil magister in »protonotar« Henrik. Bil je rektor freisin{ke kapele na Dunaju
(1274), kanonik v Freisingu (pred 1267) ter pro{t na Vrbskem jezeru (1272). Vsaj sestavil, ~e
56 JO@E MLINARI^, Kostanjevi{ka opatija 1234–1786 (Kostanjevica na Krki 1987), 127 sl.
57 MDC IV, {t. 2475 (pod 1252); ARS, Prepis listine v arhivu gospostva Dol, fasc. 179 (= ARS DA) s.d. (1256–
1259); ARS DA 1256 I 10. St. Paul; ARS DA 1288 V 1.; URBKr II, {t. 311, 312, 324. Iz podobnih razlogov je bila
ponarejena tudi ustanovna listina samostana Gornji Grad iz leta 1140 (GÜNTHER BERNHARD, Die Stiftungsurkun-
de des Klosters Oberburg. Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung 108, 2000, 265 sl.).
58 URBKr II, {t. 168, 252, 363.
59 URBKr II, {t. 257; ARS ZL 1279 IV. (avtograf?).
60 URBKr II, {t. 199; MDC IV, {t. 2557; ARS ZL 1278 II 2.; FRANZ KOMATAR, Das Schlossarchiv in Auer-
sperg. Mitteilungen des Musealvereins für Krain 18 (1905), {t. 15.
61 ARS DA 1284 III 25.; ARS ZL 1286 V 1.; ARS DA 1288 III 25.; ARS ZL 1291 X 6.
62 ARS ZL 1286 V 1.; ARS ZL 1291 X 6.; ARS DA 1297 XI 25.; ARS ZL 1300 II 9.; ARS DA 1301 I 13.; ARS
DA 1301 XII 3.
63 ZAHN 31, {t. 110.
64 J. PAUL RUF, Studien zum Urkundenwesen der Bischöfe von Freising im 12. und 13. Jahrhundert (München
1914, 81–84.
65 Konrad: ZAHN 31, {t. 153, 231, 232.Viljem: ZAHN 31, {t. 152. PAVLE BLAZNIK, [kofja Loka in lo{ko
gospostvo (973–1803) ([kofja Loka 1973), 450.
D. KOS: LISTINSKA PRAKSA V PROVINCI
299ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
ni tudi napisal, je ve~ino {kofovih listin na Kranjskem. Do leta 1272 se je omenjal v kar 35
freisin{kih listinah in je nekajkrat celo sope~atil {kofove listine.66 V listine je uvedel dati-
ranje po svetni{kih praznikih, zelo kurzivno pisavo pa ‘e leta 1252. Od za~etka 60. let ga je
ob~asno zamenjeval kanonik magister Herman, ki je bil vodilni »protonotar« v letih 1275–
1283. Okoli leta 1290 je pisarno prevzel »dvorni pisar« Henrik, ki je nekatere listine s
sedanji{kimi dispozicijami postavil v polo‘aj dispozitivne listine.67
Mnogo manj vplivni so bili notarji briksen{kih {kofov,68 saj je bilo njihovo delovno obmo~je
bistveno manj{e od freisin{kega in oglejskega. Enostavno strukturirana briksen{ka pisarna je
pri{la po letu okoli 1230 pod mo~nej{e vplive severnoitalijanskih notarjev, deloma tudi zara-
di furlanskih in bene{kih notarjev v {kofovski pisarni in tirolskih mestih. V ~asu {kofa Hen-
rika (1224–1239) je bil najpomembnej{i briksen{ki notar javni notar Oto iz Ogleja, ki je do
leta 1241 izstavil 15 listin, med njimi nekaj instrumentov. Njegov naslednik je bil (sub)diakon
Mihael. Napisal je 26 listin, instrumentov in tradicijskih notic, na Kranjskem pa dve pe~atni
listini.69 Med letoma 1230 in 1250 je za omenjena {kofa pisalo kar 18 pisarjev, a vsi niso bili
~lani pisarne. V ~asu {kofa Bruna (1250–1288) so v pisarno vstopili tudi pisarji ministerial-
nega izvora. Tedaj so na Kranjskem nastale {tiri listine »notarja« Henrika.70
Za~etke samostojne listinske prakse med kranjskimi posvetnimi gospodi opazimo najprej
pri zadnjih ande{kih grofih.71 Do za~etka 13. stoletja so bili v kranjskih zadevah odvisni od
vetrinjskih menihov.72 Na dvoru grofa Henrika IV. in brata Ota VII. se je situacija spremenila v
prvih letih 13. stoletja. Ok. leta 1207 se je omenjal Heinricus scriptor, dvorni kaplan in ‘upnik
v Amrasu na Tirolskem, ki je bil vodilni ande{ko-meranski notar vse do smrti grofa Henrika IV.
leta 1228.73 Od leta 1228 se je omenjal njegov u~enec in naslednik cerkljanski ‘upnik Henrik.
Samostojno je za~el delovati po smrti grofa Henrika.74 Zatem je pribli‘no leto dni upravljal
ande{ko posest na Kranjskem, ko so se zanjo prepirali brata umrlega, patriarh Bertold in meran-
ski vojvoda Oto VII. ter {tajersko-avstrijski vojvoda Friderik. Najprej je pisal za patriarha, ko
pa se je leta 1229 tehtnica nagnila v korist Ota, je pisal zanj. Kasneje ga je Oto odstavil, nato pa
je {e izgubil cerkljansko ‘upnijo. Najbr‘ po posredovanju Henrikove vdove Sofije je vstopil v
sti{ki samostan in kmalu po letu 1238 umrl.75 ^eprav omenjena notarja nista predstavljala
prave pisarne, je bil njun vpliv opazen. Listine mlaj{ega Henrika so bile bolj{e od listin drugih
posvetnih gospodov med Dravo in Jadranom, primerljive celo z listinami cerkvenih gospodov.
To potrjujejo patriarhova naro~ila iz leta 1228 in Otova iz leta 1229.
Izmed posvetnih gospodov je imela na Kranjskem najve~ opraviti pisarna koro{kih vojvod
Spanheimov.76 Zadnji vojvode so bili pravzaprav stalno na poti med svojimi gospostvi, z
66 ZAHN 31, {t. 162, 163, 168, 190, 199, 200, 207, 231, 232, 308, 309; MDC V, {t. 82, 203.
67 Herman: ZAHN 31, {t. 275, 279, 280, 299 (pod 1263 XI 14.), 361 und 362 (obe pod XII 29.), 373. Henrik:
ZAHN 31, {t. 402, 403, 409, 410, 412, 413, 422; ZAHN 35, {t. 433, 439, 443, 444, 447.
68 GUSTAV PFEIFER, Die Urkunden des Brixner Elekten und Bischofs Egno von Eppan (1240–1250). Eine
paläographisch-diplomatische Untersuchung (Staatsprüfungsarbeit am IÖG, Wien 1992), 90–105.
69 URBKr II, {t. 131; LEO SANTIFALLER, Die Urkunden der Brixner Hochstiftsarchive I (Schlernschriften.
Veröffentlichungen zur Landeskunde von Südtirol 15, 1929), {t. 116.
70 SANTIFALLER I, {t. 95, 236, 246; MDC V, {t. 567.
71 Pomo~ pri pregledu omogo~a zastarelo in na mnogih mestih neto~no delo Hermanna HORSTA, ki pa se je v
najve~ji meri posvetil nekranjskim listinam ande{kih grofov in meranskih vojvod (HORST, Meranien, 32–41). Gl.
seznam ande{kih listin v: EDMUND von OEFELE, Geschichte der Grafen von Andechs (Innsbruck 1877).
72 MDC III, {t. 1377; MDC IV, {t. 1596, 1597, 1740.
73 URBKr II, {t. 14, 18, 43, 55, 54, 56.
74 URBKr II, {t. 54, 56, 57.
75 URBKr II, {t. 58, 59, 60, 63, 66, 99. KOS, Pismo, 195 f.
76 O spanheimskih listinah, pisarni in osebju glej uvod Augusta von JAKSCH v: MDC IV/2, str. XI–XXII in
HÖFLECHNER, Kärnten, 59–110.
300
njimi pa tudi notarji. Politi~na intenzivnost pa do srede 13. stoletja ni {la v korak z listinsko:
{ele leta 1211 se je omenjal magister Poncij, pisar, zdravnik in »kaplan« vojvode Bernarda,
~eprav so v njegovem ~asu Bernardove listine nastajale tudi {e pri prejemnikih77 ali pri profe-
sionalcu,78 ki je pisal tudi za vojvodo Leopolda VI. in salzbur{kega nad{kofa Eberharda II. Niti
z mlaj{im in inovativnim notarjem Henrikom (do 1225) pisarna {e ni bila formirana. Po letu
1240 je vstopil v vojvodovo slu‘bo ‘upnik v St. Radegundi Bertold. Njegovo notarsko izo-
brazbo so izkazovale ‘e njegove ortenbur{ke listine, ki so imele ve~ podobnosti z instrumentom.
Vodilno vlogo v novokonstituirani pisarni je obdr‘al do Bernardove smrti leta 1256, saj je v tem
~asu sestavil in napisal skoraj vse spanheimske listine, ki so bile kompromis med instrumentom
in pe~atno listino. Pisarna vojvode Ulrika je bila po letu 1256 v znamenju notarja Konrada iz
Hru{ice79 ter protonotarja Hilpranda, ki ga je zamenjal sredi 60. let 13. stoletja.80
Za ve~ino nedinasti~nega plemstva pa je vse do druge polovice 13. stoletja obveljalo, da
so bili v pisanju listin odvisni od prejemnikov. Tudi ortenbur{ki grofje, ki so sicer imeli svoje
notarje vsaj ‘e v prvi tretjini 13. stoletja, ko je v njihovi slu‘bi kraj{i ~as deloval bodo~i vodja
spanheimske pisarne magister Bertold, so se po njegovem odhodu grofje spet obra~ali na
prejemni{ke in prilo‘nostne notarje. Ko so npr. Ortenbur{ki leta 1256 darovali posest sti{kemu
samostanu, je bila ustrezna listina prejemni{ka, ~eprav se je tedaj omenjal »notar Jakob«,81 ki
je bil najbr‘ njihov uslu‘benec. Tudi leta 1263 »na Kranjskem« izstavljeni vzajemni listini o
delitvi rodbinske posesti je sestavil in napisal notar vojvode Ulrika Spanheimskega, ki je
posredoval pri dejanju.82 Zdi se, da so Ortenbur‘ani {ele ob koncu 13. stoletja v spremstvo
vklju~ili stalnega pisarja.83
Ministeriali so bili pri pravnem poslovanju {e dodatno, socialno-pravno, omejeni. V za~etku
moramo iskati ministerialne transakcije seveda predvsem v ustnem poslovanju. Ob tem je pri{lo
do pisnih potrditev ustnih dejanj s strani njihovih nadrejenih gospodov ali cerkvenih prejem-
nikov. Tak{no potrjevanje se je razvilo na Kranjskem v drugi polovici 12. stoletja in izginilo do
srede 13. stoletja, ~eprav so si gospodje najbr‘ {e lastili pravico ustne privolitve. Ena zadnjih
tovrstnih potrditev je bilo dejanje Agnes Meranske, ki je leta 1248 v Sofumbergu v Furlaniji
potrdila darilo svojega ministeriala samostanu v Velesovem.84 S potrditvami preteklih dejanj od
nadrejenih cerkvenih gospodov je bilo druga~e: z njimi se je legaliziralo ve~ ustnih tradicij
laikov. Tako potrdilno vlogo je imela npr. listina patriarha Bertolda iz leta 1250, s katero je
sti{kemu konventu potrdil ve~ deset plemi{kih tradicij za ve~ kot polstoletno obdobje.85 Prva
ugodna prelomnica za pojav samostojnih ministerialnih dejanj in listin je bilo izumrtje grofov
Vi{njegorskih (1209), {e bolj pa smrt grofa Henrika IV. Ande{kega († 1228). Njegovi ministe-
riali so si poiskali nove gospode, predvsem freisin{ke {kofe, Babenber‘ane in Spanheime, ven-
dar nove vezi niso bile ve~ tako tesne kot prej. To je posledi~no pripeljalo do samostojnej{ega
77 MDC IV, {t. 1682 (v Vetrinju).
78 MDC IV, {t. 1810, 1816.
79 MDC IV, {t. 2617, 2618, 2650; URBKr II, {t. 286, 348, 349, 370 usw. Pomembnej{i ~lani Bertoldove pisarne
so bili ‘upnik Oto (od 1243), ‘upnik Liutold iz Kraiga (1244), Ofo in Bertold (1244), Wiglin in Henrik (1251),
Konrad iz Hru{ice (1252).
80 MDC IV, {t. 2629, 2930, 2949, 2982; URBKr II, {t. 318, 383; ZAHN 31, {t. 150 (pod 1247 IX 24.); SCHUMI,
Archiv, str. 27.
81 MDC IV, {t. 2632 in uvod Augusta von JAKSCH v: MDC IV/2, str. XIX.
82 ZAHN 31, {t. 189, 236, 397, 444, 447; MDC IV, {t. 2805; HHStA AUR 1263 IV 25.
83 Leta 1295 je na ortenbur{kem gradu Waldenberg pri Radovljici napisal listino Nicla der schreiber (MDC VI,
{t. 365, 1296 XII 28.).
84 URBKr II, {t. 155.
85 URBKr II, {t. 170.
D. KOS: LISTINSKA PRAKSA V PROVINCI
301ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
poslovanja v vlogi avktorjev in izstaviteljev. Tedaj je ve~ina ministerialnega plemstva ‘e imela
prosto pravico darovanja cerkvenim ustanovam za du{ni blagor, pa tudi prosto dedovati in
prodajati dru‘insko posest. Zato se je od srede 13. stoletja pove~alo tudi {tevilo listin, s katerimi
so dedi~i potrdili darovanja umrlih sorodnikov. Lahko so bile v obliki pe~atnih notic, tiste s
koroboracijem pa nekaj med notico in pravo pe~atno listino.86
Naj{tevilnej{a zvrst plemi{kih listin nasploh so bile darovnice. Najve~krat so nastale tik
pred smrtjo darovalca/izstavitelja. Imele so zna~aj legatov, saj pravi testamenti na Kranjskem
pred koncem 14. stoletjem {e niso bili v navadi.87 Od druge polovice 13. stoletja zgolj »skrb
za du{ni blagor« darovalcem ni ve~ zado{~ala, zato so dajali natan~neje zapisati obveznosti
obdarovane ustanove. Neko~ kratke listine so se za~ele dalj{ati.88 Ob ustanavljanju ‘enskih
samostanov je prihajala v ministerialnih darovnicah v ospredje ‘elja po preskrbi h~era in
sestra. V obeh ‘enskih samostanih Velesovo in Mekinje je bila ve~ina nun iz vrst gorenjskega
in koro{kega plemstva ter ljubljanskih patricijskih krogov.89 Dvig ministerialov je imel po-
sledice tudi v svobodnej{em prodajanju posesti. Prodajne listine so bile na Kranjskem {e do
pribli‘no srede 13. stoletja skoraj domena svobodnih gospodov in dinastov. Od 50. let 13.
stoletja pa se je njihovo {tevilo zelo pove~evalo med ministeriali. Prodajne listine so se poja-
vile so~asno z dru‘benimi spremembami tudi pri najbogatej{em me{~anstvu v Ljubljani,
Kamniku in Kostanjevici. V teh listinah so bile pomembne konsenzualne, pertinen~ne in
garancijske formule in od konca 13. stoletja pogosteje navedeni poroki.90 Ker je {lo pri pro-
dajnicah za praviloma enostavna pravna dejanja, invokacij, areng ipd. balastnih formul v njih
obi~ajno ni bilo. Pisne podelitve fevdov pa do leta 1300 {e niso bile pravilo.91
Najpozneje v ~asu kranjskega gospoda Ulrika Spanheimskega (1256–1269) starih mini-
sterialnih pravic de‘elni knez ni ve~ mogel omejevati, ~eprav jih kranjski ministeriali na
ravni de`ele {e niso imeli zapisanih. Prvi pisni ministerialni privilegij na Kranjskem sta leta
1237 podelila vovbr{ka grofa svojim ministerialom v Lo‘u.92 Ta privilegij je bil v dolo~eni
zvezi z isto~asnim podeljevanjem novih pravic {tajerskim de‘elanom leta 1237.93 Drugega
podobnega je leta 1246 podelil salzbur{ki nad{kof ministerialom v Kr{kem.94 Ve~ina dolo~il
je pre{la v nastajajo~e de‘elno pravo. Zato posebnih ministerialnih privilegijev od srede 13.
stoletja ni bilo ve~, pa~ pa je bila ve~ina listin, ki so govorile o ministerialnih obljubah,
povezanih s konkretnimi osebami in zadevami.95 Listine o ministerialnih zadevah so postale
nujne {ele s ponovnim omejevanjem svobodnega poro~anja ministerialov nekaterih gospo-
dov konec 13. stoletja, ~eprav je to uspevalo le {e redkim dinastom (gori{kim grofom) in
cerkvenim gospodom (salzbur{kim nad{kofom).96
86 URBKr II, {t. 382; GZL XI/30,31.
87 DU[AN KOS, Dedi{~ine, dedno pravo in plemstvo na Kranjskem in slovenskem [tajerskem (posebej v 14.
stoletju) (Celjski zbornik 1994), 35–39.
88 DU[AN KOS, Plemi{ka darovanja cerkvenim ustanovam (s posebnim ozirom na 14. stoletje). Zgodovinski
~asopis 47 (1993), 36–41.
89 Za samostane Velesovo, Mekinje, [kofja Loka, Marenberk, Studenice in Muta do 15. stoletja: DU[AN KOS,
Neagrano gospodarstvo in dru‘ba na Slovenskem v 14. stoletju (s posebnim ozirom na plemstvo in vi{je sloje
me{~anstva) (doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Ljubljana 1993), 593–604.
90 ARS, listina iz samostana Velesovo (= ARS VE), 1299 XII 8.; ARS BI 1299 XII 21. Ljubljana; ARS DA 1301
I 13. Listina iz Nad{kofijskega arhiva Ljubljana, Zbirka listin (= N[AL ZL), 1301 VIII 30. Kamnik; ARS DA 1301
XII 3.
91 URBKr II, {t. 34, 113.
92 URBKr II, {t. 96. KOS, Grad, 29, 187.
93 UBSt II, {t. 349, 350, 354.
94 URBKr II, {t. 138.
95 MDC V, {t. 1, 3, 233. KOS, Grad, 27, 185.
96 KOS, Grad, 21.
302
[e ve~je spremembe v pravni in socialni strukturi kranjskih ministerialov in posledi~no
pravnemu poslovanju in listninjenju so se zgodile po porazu ~e{kega kralja PVemysla Oto-
karja II. leta 1276. Kranjsko je najprej zasedel gori{ki grof Albert II., nato pa je postal njegov
brat Majnhard II. za~asni upravitelj Koro{ke, Kranjske in Slovenske marke, leta 1286 pa {e
koro{ki vojvoda. Majnharda je po Kranjskem vedno spremljalo ve~ ~lanov dvora in pisar-
ne.97 Pisarji gori{kih grofov98 so bili ‘e sredi 13. stoletja organizirani v pisarni, ki je imela
zglede v Furlaniji, Koro{ki in Tirolski.99 Z dedovanjem po tirolskih grofih leta 1253 je
Majnhard prevzel tudi tirolske pisarje. Do delitve rodbine na tirolsko in gori{ko vejo leta
1271 so se grofje poslu‘evali uslug notarjev obeh provenienc, med katerimi so imeli vodilno
mesto notarji/pisarji iz pisarsko usmerjene dru‘ine iz Ebersteina. Tedaj se je razvil tudi gori{ki
dvor, zato se je vodja gori{ke pisarne od leta 1277 pogosto imenoval »dvorni pisar«.100 Na
Kranjskem so za~eli grofje izstavljati listine, ko so se po letu 1276 zasidrali na nekdanji
vi{njegorski posesti na Dolenjskem.101 Na Kranjskem pa je dal grof Majnhard {ele leta 1283
zapisati tri listine, vendar niti v eni ni bil izstavitelj.102 Majnhard je lahko vsilil svojega
notarja komurkoli, tudi freisin{kemu {kofu, pred ~igar notarji so se npr. {e notarji Ulrika
Spanheimskega vedno umaknili. [tevilo vseh Majnhardovih pisarjev, zadol‘enih za
najrazli~nej{e zvrsti zapisov iz uprave, je {lo v nekaj desetin. Vendar pa na kranjske listine
niso imeli tako velikega, predvsem pa ne neposrednega vpliva, kot ga je imela modernej{a
Majnhardova de‘elna uprava na celotno dru‘bo. Upravni modeli so z ju‘notirolskimi in fur-
lanskimi uradniki, trgovci in plemi~i prina{ali v kranjsko ‘ivljenje zahodne in tudi modrene
severne gospodarske in dru‘bene vzorce. ^as do leta 1335 zato lahko ozna~imo za obdobje
posebnega stapljanja romanskih upravnih in pravnih oblik z germanskimi v samosvoj, ven-
dar na koncu v prevladujo~ nem{ki poslovni praktikum, kakr{en je bil ‘e uveljavljen na
Tirolskem in Koro{kem. V listinah se je odra‘al v prevladi pe~atne listine, a s {tevilnimi, iz
notarskih instrumentov prevzetimi formulami.103 Vplivi seveda niso bili le posledica tirol-
skih uradnikov: na mikroravni so s posredovanjem prihajali vzorci tudi posredno iz Koro{ke.
To je mogo~e ponazoriti z me{~ansko modo, ki je konec 13. stoletja iz Koro{ke (Velikovca)
pri{la v Kamnik in se hitro raz{irila po Gorenjskem, vendar predvsem v tistem delu, ki so ga
obvladovali poklicni pisarji v Kamniku in Kranju: {lo je za pravno nepomembno vstavljanje
pridevka »dobri«, »dobra« (svetnik, svetnica) v datacijah. Kot najstarej{i primer mi je znan
primer iz Kranja iz leta 1298. Po drugi strani pa omejenost navade predvsem na [tajersko,
Koro{ko in Gorenjsko posredno ka‘e na tesno kulturno in gospodarsko povezanost terito-
rija.104 ^eprav se je italijanski pravni in listinski vpliv, ki je bil na celotnem Kranjskem dotlej
97 WERNER KÖFLER, Studien zum Kanzlei- und Urkundenwesen Meinhards II. (1271–1295). Vorarbeiten
zum Tiroler Urkundenbuch (Prüfungsarbeit am IÖG, Wien 1968), 1 sl.; isti, Beiträge zum Urkundenwesen Meinhar-
ds II. in den Jahren 1271 bis 1295. Mitteilungen des Österreichischen Staatsarchivs 26 (1973), 56–93; RICHARD
HEUBERGER, Das Urkunden- und Kanzleiwesen der Grafen von Tirol, Herzoge von Kärnten aus dem Hause Görz
(bis 1335). Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung Erg.Bd. 9 (1915).
98 STARZACHER, Görz, 36–58.
99 URBKr II, {t. 161. STARZACHER, Görz, 36.
100 HEUBERGER, Tirol, 61, 116; STARZACHER, Görz, 37–39. PETER [TIH, Studien zur Geschichte der
Grafen von Görz. Die Ministerialen und Milites der Grafen von Görz in Istrien und Krain (Mitteilungen des Instituts
für Österreichische Geschichtsforschung Erg.Bd. 32, Wien/München 1996), 192 sl.
101 ARS BI 1286 I 3. Ljubljana; ZAHN 31, {t. 396 (pod VII 11.), 405; HHStA AUR 1295 VI 24. Mehovo;
KOMATAR 18, {t. 17; ASt ZL 1297 VI 5. Ljubljana.
102 ZAHN 31, {t. 374, 3766; MDC V, {t. 560.
103 HÄRTEL, Notariat, 901 sl.
104 ARS VE 1298 XI 24. Kranj. REINHARD HÄRTEL, Der gute Heilige. Ein Beitrag zum Privaturkundenwe-
sen des Spätmittelalters. Archiv für Diplomatik 19 (1973), 220–236, 254–259.
D. KOS: LISTINSKA PRAKSA V PROVINCI
303ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
mo~an zaradi cerkvene in formalno politi~ne podrejenosti, prihajanja italijanskih klerikov na
kranjske ‘upnije, trgovine med Italijo in Ogrsko, vedno bolj omejeval na ju‘ni in zahodni del
Kranjske, je ostal v celotni de‘eli prisoten {e dale~ v novi vek v vsakdanjem ‘ivljenju.
Prevlada severnih politi~nih vplivov se je na Kranjskem konec 13. stoletja potrdila tudi v
prevladi nem{kega jezika v pravnih zapisih. Prvo listino (gori{kega grofa Alberta II. za
freisin{kega {kofa Emiha) v nem{kem jeziku je na Kranjskem sestavil notar gori{ko-tirolske-
ga grofa Majnharda Viljem.105 Naslednja je iz leta 1287, ki jo je napisal doma~in, gorjanski
‘upnik Ulrik.106 V za~etku 90. let 13. stoletja je nem{~ina prevladala v freisin{kih listinah. V
ortenbur{ki pisarni so nem{ke listine za~ele nastajati sredi 90. let. Okoli leta 1300 in s
pri~akovano me{~ansko zamudo je prevladala nem{~ina tudi v listinah ljubljanskih pisarjev.107
O poznavanju slovenskega jezika med poslovno sposobnimi sloji pa pri~a vsaj npr. pravilno
zapisovanje slovenskih krajevnih in osebnih imen v listinah. Da je bil to pri nepoznavanju
jezika lahko problem, dokazujejo zapisi italijanskih notarjev, ki so praviloma zelo pokvarili
njihovo obliko. ^e je bil slovenski jezik {e primeren za nepisno poslovanje, za pisno z ozirom
na de‘elno pravo {e ni bil. Potrebno se je bilo ozirati na jezikovno znanje pri~, ki so bile
pogosto z obmo~ij, kjer se ni ali se je le malo govorilo slovensko. O tem so govorile nem{ke
publikacije, ki so se obra~ale na ’vse, ki listino vidijo ali jo sli{ijo prebrano’.108 Pri transmi-
siji dejanj v zapis je {lo za prevajanje v nem{kem jeziku sklenjenega dejanja v latinski jezik.
Na klju~ne besede in imena so pisarji obesili latinske formule. Nem{ko piso~i pisarji so se
zato izogibali prevajanju retori~nih formul in so jih raje izpustili.109 Nem{ki, slovenski in
italijanski pisarji pa mnogokrat niso na{li primernega latinskega izraza za besedo, krajevno
ime ali lokalni termin. V takih primerih so poleg latinskega izraza navedli tudi ljudskega s
sintagmo »vulgo ... nuncupatur« ali »teutonice dicitur« ipd. Zmaga nem{kega, na Kranjskem
niti ne glavnega ljudskega, pa~ pa politi~nega jezika je bila mogo~a tudi, ker so samostanski
pisarji od konca 13. stoletja izgubljali primat v pisanju listin. Tako je tudi na Kranjskem
obveljalo pravilo, da bolj, ko se je nek izstavitelj opiral na lastno pisarno, kasneje se je v
njegovih listinah pojavila nem{~ina. To je veljalo za nekatere dinaste z zahoda (grofje Gori{ki,
Majnhardinci), predvsem pa za samostane.
Najbolj je bilo za rabo nem{~ine dovzetno ni‘je plemstvo in me{~anstvo. Nenazadnje so
bila njihova dejanja enostavna, listine pa niso potrebovale zapletenih formul. Majnhardinci
so bili plemstvu manj naklonjeni in bli‘ji me{~anstvu, kar se je kot zadnja sprememba kon~no
odrazilo v hitrem porastu javnega poslovanja me{~anov kranjskih de‘elnokne‘jih mest. V
105 KÖFLER, Tirol, 19. ZAHN 31, {t. 374.
106 KARL KOVA^, Beiträge zur Geschichte Krains. Carniola 4 (1914), str. 173.
107 Freising: ZAHN 31, {t. 402, 403, 409, 410, 412 (unter VII 15.), 413, 422; ZAHN 35, {t. 433; 439, 443, 444,
447. Kostanjevica: ARS DA 1291 V 25. Kostanjevica; MDC VI, {t. 365; Listina samostana Mekinje (= ARS MK),
1297 I 5.; GZL I/7; GZL II/2; ARS DA 1302 IV 8.; ARS DA 1302 VI 2.; ARS DA 1304.; ARS, listina samostana
Pleterje, 1304 IV 24.; ARS ZL 1305 II 3.; ARS DA 1306 V 18.; ARS DA 1308 IV 4; MDC VII, {t. 7. Ljubljana: (L
297, 299, 314, 324, 327, 328). Tudi Max Vancsa pi{e o 10–15 letni zakasnitvi v mestnih listinah (MAX VANCSA,
Das erste Auftreten der deutschen Sprache in den Urkunden (Preisschriften gekrönt 30, izd. Fürstlich Jablonski’schen
Gesellschaft zu Leipzig 30, Leipzig 1895, 52).
108 HANS HIRSCH, Zur Frage des Auftretens der deutschen Sprache in den Urkunden und der Ausgabe deut-
scher Urkundentexte. Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung 52 (1938), 228–233; INGO
REIFFENSTEIN, Zur Begrundung der Schriftlichkeit in deutschen Urkunden des 13. Jahrhunderts (v: Sprache und
Recht 2. Beiträge zur Kulturgeschichte des Mittelalters. Festschrift für Ruth Schmidt-Wiegand zum 60. Geburtstag,
izd. Karl Hauck et al., Berlin-New York 1986), 663 sl.
109 INGO REIFFENSTEIN, Deutschsprachige Arengen des 13. Jahrhunderts (v: Festschrift für Max Spindler
zum 75. Geburtstag, izd. D. Albrecht et al., München 1969), 184.
304
{tirih najpomembnej{ih je od zadnje ~etrtine 13. stoletja do leta 1300 mo~ identificirati ve~
profesionalnih notarjev/pisarjev. V Ljubljani je bil od konca 60. in do srede 80. dejaven notar,
ki bi bil lahko ~lan ljubljanske komende Nem{kega vite{kega reda. Njegov pojav v komendi
po letu 1269 je bil morda v zvezi z razpadom spanheimske pisarne.110 V istem ~asu se je v
komendi zanesljivo naselil biv{i spanheimski protonotar Hilprand.111 Od 90. let 13. stoletja
in vse do drugega desetletja 14. stoletja sta v Ljubljani delovala vsaj dva profesionalca. Prvi
je bil (pomembnej{i) »pisar Rutlib«, ki je najbr‘ pri{el v Ljubljano iz ju‘ne Tirolske. Pisal je
latinsko in nem{ko, predvsem za me{~ane in plemi~e, ne pa za cerkvene prejemnike.112 Dru-
gi je bil Lienhard, ki je v Ljubljano morda pri{el s Koro{ke ali Gori{ke, saj se v njegovih
diktatih ka‘ejo nekatere zna~ilnosti iz pisarne gori{kih grofov. Lienharda ne gre zamenjevati
z drugim ljubljanskim Lienhardom, ki je pri~al v listinah in je pripadal ljubljanskim patri-
cijem (furlanskega porekla) Porgerjem. Zdi se, da je pisar Lienhard prenehal pisati po letu
1309, ko je postal de‘elni pisar (vicedomov pomo~nik).113
^e je bila Ljubljana od srede 13. stoletja zaradi poenotenja Kranjske pod Spanheimi
dru‘beno in politi~no sredi{~e de‘ele, je ostal dotlej pomemben Kamnik nekaj ~asa {e kultur-
no in cerkveno sredi{~e z bistveno bolj{o tradicijo pisarstva. Tu so bili (izpri~ani) pisarji
zgodnej{i: tako zaradi potreb trgovine med [tajersko, Koro{ko in Kranjsko po prisilni poti po
Tuhinjski dolini, kot zaradi upravnega sede‘a ande{kih grofov in nato Babenber‘anov in
patriarhov. Ande{ko in patriarhovo podpiranje Kamnika proti spanheimski Ljubljani je ugo-
dno vplivalo na naseljevanje izobra‘enih klerikov iz Furlanije. Eden takih je bil ‘e notar
Leonhard.114 O pomenu mesta v prvi polovici 13. stoletja pri~a tudi dalj{e zadr‘evanje in
bivanje vdove Friderika Babenber{kega Agnes Meranske. V mestu se je celo razvil patri-
ciat.115 Kamni{ki ‘upniki so bili {e dolgo najve~krat isto~asno kranjski ali savinjski arhi-
diakoni. V pisnem poslovanju je Kamnik obdr‘al vodilno mesto vse do prve ~etrtine 14.
stoletja. Prvi znani notar/pisar in ‘upnik je bil magister Peregrin, kaplan in poslanec pa-
triarha Rajmunda.116 Po razli~nih diktatih je v letih 1277–1298 napisal nekaj listin, ki so
vsebovale moderne (»nos« publikacija) in konservativne elemente (»aguntur« arenga, objek-
tivna publikacija).117 @upnik Manfred Della Torre je pisal v letih 1287–1293.118 Najdejavnej{i
gorenjski pisar – gorjanski ‘upnik magister Ulrik – je imel med letoma 1287 in 1300 sko-
rajda monopol v pisanju listin za lokalne plemi~e in me{~ane. @ivel je v Kamniku, kjer je bil
tudi u~itelj. Na eni od njegovih listin je ohranjen njegov pe~at z upodobljenim sede~im
u~iteljem z odprto knjigo v roki. Motiv ka‘e na njegovo ve~jo usmerjenost v {olsko in pisar-
sko dejavnost kot v du{nopastirsko. Odli~no je pisal je tako latinske kot nem{ke listine, kar
110 Njegove listine so bile: MDC V, {t. 1, 3; GZL I/2,3,5; GZL VII/5.
111 GZL IX/5,6.
112 GZL I/12; GZL II/2; GZL XI/30,31. Med pri~ami se je omenjal do leta 1309. Kot profesionalec je prepisoval
tudi kodekse (npr. misal iz leta 1296, ki se je neko~ nahajal v dominikanskem samostanu v Algundu na Etschu). Gl.
JANEZ HÖFLER, Gorenjski prispevki k najstarej{i glasbeni zgodovini na Slovenskem. Kronika 14 (1966), 46.
113 GZL I/8,11,15,18,19; GZL VII/7. KOS, Pismo, 205.
114 URBKr II, {t. 160, 273.
115 KOS, Grad, 180–182.
116 BO@O OTOREPEC, Gradivo za slovensko zgodovino v arhivih in bibliotekah Vidma (Udine) 1270–1405
(Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Viri za zgodovino Slovencev 14, Ljubljana 1995), {t. 18–21, 26, 30–32,
34–39, 74–76, 80, 82–84, 86, 87, 91, 97, 98, 100–103, 107. 108, 112–116, 119, 123, 124, 126–130, 133–135, 140–
142, 144. DU[AN KOS, V prime‘u pobo‘nosti, karierizma in (samo)preskrbe (od konca 13. do za~etka 15. stoletja).
Zgodovinski ~asopis 50 (1996), 22 sl.
117 ARS ZL 1277 IV 26. Kamnik; ARS VE 1283 um; ARS BI 1287.; ARS, Listina iz repertorija I, 1298 XI 25.
118 ARS MK 1287 X 3. ^edad; ARS BI 1288 II 8. Ljubljana.
D. KOS: LISTINSKA PRAKSA V PROVINCI
305ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
pomeni, da ni bil romanskega porekla, pa~ pa najbr‘ Kranjec. Zato morda ni preve~ napa~na
misel, da je bil celo priporo~eni pisar s strani kamni{kih mestnih oblasti.119
Nekdanji sede‘ kranjskih mejnih grofov mesto Kranj je v 13. stoletju izgubilo prej{njo
vlogo na ra~un Ljubljane in Kamnika ter [kofje Loke. Zato ne ~udi, da je bilo v Kranju
opravljenih pravnih dejanj in izstavljenih listin do za~etka 14. stoletja malo. Konec 13. sto-
letja je v Kranju in okolici deloval en sam pisar, ~igar uslug se okoli{ko plemstvo in me{~anstvo
ni kaj rado poslu‘evalo. Predvsem zaradi slabe prakse, ki je izpri~ana v diktatno in pisarsko
identi~nih listinah, podpovpre~ne pisave in nesolidnega diktata, zaradi ~esar se ni mogel
uveljaviti nasproti sodobniku, gorjanskemu ‘upniku Ulriku (gl. zgoraj). O~itno je {lo za pri-
lo‘nostnega pisca. Po poreklu je nemara {lo za Koro{ca, saj je ‘e leta 1298 uporabljal na~in
datiranja z vstavkom »dober, dobra« (svetnik, svetnica). Natan~nej{a identifikacija ga pri-
bli‘uje {en~urskemu ‘upniku Ulriku.120 Glede na pomen mesta Kostanjevica v 13. stoletju bi
bilo napak domnevati, da tam v 13. stoletju zaradi konkurence samostana ni deloval lai{ki
pisar. Podatke pa imamo {ele od leta 1291, ko je bil dejaven pisar, ki je {ele v svoji zadnji
listini leta 1308 odkril identiteto (Perhtolt, den schribaer, der disen brief geschriben hat).121
Spekter pisnih navad kranjske dru‘be je bil torej do zadnje ~etrtine 13. stoletja, ko je
pravladala (nem{ka) pe~atna listina, zveza velikih razlik v politi~nih, gospodarskih in social-
nih razmerah. Trdnih pravil vsaj do srede 13. stoletja pravzaprav ni bilo. Subjektivnost izsta-
vitelja in prejemnika je imela v procesu izdelave listine najve~ji pomen, celo v istih »pisar-
nah«. Odstopanje od idealnih vzorcev je bilo veliko. Pri »kranjskih listinah« zato lahko vsaj
do ok. leta 1300 govorimo kot o pojmu zgolj v geografskem smislu.
Z u s s a m e n f a s s u n g
Urkundenwesen in der Provinz. Beispiel Krains 1150–1300
Du{an Kos
Seit dem 10. Jahrhundert war Krain ein geographisches, politisches und gesellschaftliches Grenz-
gebiet des römisch-deutschen Reiches. Nicht zuletzt können wir über eine »Provinz« sprechen, weil
keiner der Dynasten seinen Sitz oder seinen politischen Schwerpunkt in Krain hatte. Dies ermöglichte
die politische, rechtliche, kulturelle und sogar diplomatische Partikularisierung Krains und behinderte
lange Zeit die Herausbildung einer mehr oder weniger einheitlichen Praxis. Da trotz des kargen Wort-
schatzes die Urkunde die vorherrschende mittelalterliche Quelle ist, dient sie in diesem Beitrag als
Hauptindikator der Geschäfts- und Schreibgewohnheiten, der Anwendungen des Gewohnheitsrechts
und der kodifizierten Rechte in der Geschäftstätigkeit, der Mentalität, der wirtschaftlichen und kultu-
rellen Verflechtungen, der sozialen Schichtung, aber auch der ästhetischen Ansichten über die Nieder-
schrift im Gebiet südlich der Karawanken.
119 KOVA^, Beiträge, str. 173; MDC VI, {t. 351; ARS VE 1297 V 16. Velesovo; GZL IX/8; MDC VI, {t. 437,
452; MDC VII, {t. 16; ARS VE 1299 XII 8. Velesovo; BRUNNER, Gallenberg, {t. 1; ARS VE 1301 II 12.; N[AL ZL
1303 III 12. Kamnik; ARS VE 1304 I 22; ARS MK 1304 VIII 4.; N[AL ZL 1306 II 8. Kamnik; N[AL ZL 1306 IV
20.; N[AL ZL 1307 XII 15. Kamnik; ARS, listina iz repertorija II, 1308 III 25. Kranj; ARS, listina iz repertorija III,
1312 V 16.; ARS II 1317 XI 16. OTOREPEC, Gradivo, {t. 192, 281.
120 ARS VE 1298 XI 24. Kranj; ARS VE 1304 I 22. Velesovo; ARS VE 1304 II 23.
121 ARS DA 1291 V 25. Kostanjevica; ARS MK 1297 I 5.; GZL I/7; GZL II/2; ARS DA 1303 IV 8.; ARS DA
1302 VI 2.; ARS DA 1304.; ARS PL 1304 IV 24.; ARS ZL 1305 II 3.; ARS DA 1306 V 18.; ARS DA 1308 IV 4.
306
Krain stand bis zum Ende des 13. Jahrhunderts stark unter den Einflüssen des Patriarchates Aqui-
leia. Dessen Metropolitangewalt und Kanzlei waren auch für das Gebiet östlich des Isonzo bis zur Drau
und Sotla zuständig. Dort gab es nie einen eigenen Suffragan Aquileias, der mit seiner Kanzlei die
Urkundenpraxis beeinflußt hätte, wie dies bei den Suffraganen westlich von Aquileia bemerkbar war.
Nach 1251 ist ein stärkerer Einfluß des Notariatsinstrumentes und der öffentlichen Notare in jenen
Krainer Städten bemerkbar, in denen Kirchenoffiziale tätig waren, die in Krain zu Beginn des 13.
Jahrhunderts in einzelnen Fällen ein schriftliches Gerichtsverfahren durchsetzten. Allen diesen Instru-
menten und gemischten Siegelurkunden gemeinsam ist die romanische Herkunft der Notare sowie ihre
Verbundenheit mit Friaul oder Istrien. Die nur fallweise Ausstellung von Siegelinstrumenten bei Re-
chtshandlungen unter Kirchenfunktionären, die nicht ständig in Krain lebten, konnte aber zu keinem
ausgeprägteren Einfluß des Instruments und Notariats in einer Umgebung führen, die Mitte des 13.
Jahrhunderts unter den Einfluß der Siegelurkunde geriet. Dennoch überwog in Krain im 13. Jahrhun-
dert langsam doch die bayerisch-österreichische Urkundenpraxis. Siegel und Urkunde übernahmen die
Rolle der Zeugen der Handlung.
So wurde im 13. Jahrhundert die Siegelurkunde auch dispositiv und ihre Form eine immer einfa-
chere »Nos-« beziehungsweise »Ego-Urkunde« mit dem dispositiven Verbum. Neue Vorbilder kamen
zuerst aus dem Zisterzienserkloster Viktring, das von der zweiten Hälfte des 12. bis zum ersten Drittel
des 13. Jahrhunderts die Urkunden der letzten Grafen von Andechs und deren Ministerialen entschei-
dend beeinflußte. Viktring hatte aber wegen der Kontakte großen Einfluß auf die Urkunden der Klöster
Sti~na (Sittich) und Kostanjevica (Landstrass) in Unterkrain. In diesen Klostern wurden sie von einem
einzigen Schreiber verfaßt. Die Schreiber waren Mitglieder des Skriptoriums, wie die quasiskriptori-
sche Schrift zeigt.
Die Intensität der nördlichen Einflüsse zeigte sich am stärksten in Oberkrain in der Mitte des 13.
Jahrhunderts, als sich die Zahl der Urkunden der Freisinger und Brixener Bischöfe stark vergrößerte.
Ihr Einfluß war aber wesentlich geringer als der Anteil ihrer in Krain ausgestellten Urkunden. Bestim-
mte Freisinger Charakteristika, wie zum Beispiel die Festdatierung und die Einfachheit des Diktats,
wurden im 13. Jahrhundert von der Mehrheit der Krainer Schreiber übernommen. Doch stellt sich die
Frage, ob wir dabei von einem direkten Einfluß sprechen können oder nur von einem allgemeinen
Trend in der Entwicklung der Siegelurkunde.
Anfänge der selbständigen Urkundenpraxis unter den Krainer weltlichen Herren beobachten wir
bei den letzten Grafen von Andechs. Bis zum Beginn des 13. Jahrhunderts waren sie in Krainer Ange-
legenheiten von den Viktringer Mönchen abhängig. Am Hof Graf Heinrichs IV. und seines Bruders
Otto VII. änderte sich die Situation in den ersten Jahren des 13. Jahrhunderts. Unter den weltlichen
Herren ragt in Krain die Kanzlei der Kärntner Herzöge aus dem Haus der Spanheimer hervor. Die
Mehrheit des nichtdynastischen Adels war hingegen bis zur zweiten Hälfte des 13. Jahrhunderts bei der
Ausstellung von Urkunden von den Empfängern abhängig. Ministeriale waren bei Rechtsgeschäften
noch zusätzlich – nämlich sozial-rechtlich – eingeschränkt. Der erste günstige Wendepunkt für das
Auftreten von selbständigen Handlungen und Urkunden von Ministerialen war das Aussterben der
Grafen von Vi{nja Gora/Weichselburg († 1209) und der Tod des Grafen Heinrich IV. von Andechs (†
1228). Das führte schneller zu einer selbständigeren Geschäftstätigkeit der Urkundenaussteller. Da-
mals besaß die Mehrheit des Ministerialenadels bereits das freie Schenkungsrecht an Kircheninstitutio-
nen für das Seelenheil und das Recht, den Familienbesitz frei zu erben und zu verkaufen. Verkaufsu-
rkunden tauchten gleichzeitig mit den gesellschaftlichen Veränderungen auch beim reichsten Bürger-
tum in Ljubljana (Laibach), Kamnik (Stein) und Kostanjevica (Landstrass) auf. Für diese Urkunden
charakteristisch waren die Konsens-, Pertinenz- und Garantieformeln sowie die seit dem Ende des 13.
Jahrhunderts häufiger angeführten Bürgen.
Zu noch größeren Veränderungen in den rechtlichen und sozialen Verhältnissen der Krainer Mini-
sterialen und folglich bei Rechtshandlungen und Beurkundungen kam es nach der Niederlage des böh-
mischen Königs Ottakar II. im Jahr 1276. Krain wurde zuerst vom Görzer Grafen Albert II. besetzt,
danach wurde sein Bruder Meinhard II. zeitweilig Verwalter Kärntens, Krains und der Windischen
Mark. Dennoch hatten die Tiroler Schreiber keinen so großen, vor allem aber nicht so unmittelbaren
Einfluß auf die Urkunden in Krain, wie ihn die moderne Landesverwaltung Meinhards auf die gesamte
Gesellschaft hatte. Die Verwaltungsmodelle aber brachten langsam, zusammen mit den Südtiroler und
D. KOS: LISTINSKA PRAKSA V PROVINCI
307ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
friulanischen Beamten, Händlern und Adeligen, westliche und auch moderne nördliche Wirtschafts-
und Gesellschaftsformen nach Krain. Die Zeit bis 1335 kann deshalb als eine Periode bezeichnet wer-
den, in der es zu einer besonderen Verschmelzung romanischer und germanischer Verwaltungs- und
Rechtsformen mit den germanischen zu einer eigenständigen bzw. schließlich zu einer vorherrschen-
den deutschen Geschäftspraxis kam, wie sie bereits in Tirol und Kärnten Geltung hatte. Das zeigte sich
Ende des 13. Jahrhunderts auch im Vorherrschen der deutschen Sprache im Urkundenwesen. In den
Urkunden spiegelte sich diese im Vorherrschen der Siegelurkunde, jedoch mit aus Notariatsinstrumen-
ten übernommenen Formeln. Die Meinhardiner waren dem Adel nicht wohl gesonnen und begünstigten
das Bürgertum, was sich schließlich im schnellen Anwachsen der öffentlichen Geschäftstätigkeit der
Bürger der krainischen landesfürstlichen Städte widerspiegelte. In den bedeutendsten Städten können
vom letzten Viertel des 13. Jahrhunderts bis zum Jahr 1300 mehrere professionelle Notare bzw. Schrei-
ber identifiziert werden.
Das Spektrum der Schreibgewohnheiten der Krainer Gesellschaft wies also bis zum letzten Viertel
des 13. Jahrhunderts, als die Siegelurkunde überwog, große Unterschiede in den politischen, wirtschaf-
tlichen und sozialen Verhältnissen auf. Feste Regeln gab es bis zur Mitte des 13. Jahrhunderts nicht. Die
Subjektivität des Ausstellers und des Empfängers hatte für die Ausarbeitung der Urkunde die größte
Bedeutung, sogar in ein und derselben „Kanzlei«. Bei den „Krainer Urkunden« können wir daher
zumindest bis etwa 1300 nur in geographischem Sinn von einem Begriff sprechen.