D o p i s i. Sv. Lenart v Slov. gor. (V slovo.) Dne 20. t. mes. zadela je sentlenartske Slovence velika izguba. NaS vrli in mnogozaslužni kaplan, č. gosp. Maks Ocvirk, nas je moral zapustiti ter nastopiti službo duhovnika pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Bil je blag, miren in ljubezniv zaačaj ter goreč narodnjak. Kaj je ta gospod vse storil, da zbudi šentlenartske Slovence k narodni zavedaosti, se more pač težko izraziti. Njegovo delovanje je bilo vsestransko. On je oživel tukajSnje »bralno druStvo« ter ustanovil tamburaSki in pevski zbor. Č g. Ocvirk pa je imel za taka podjetja poseben dar. Ni zatorej čudo, da so tukajSnji nemčurji, ki so nezvesti veri in svoji slovenski materi, č. g. Ocvirka zavoljo njegovega narodnega delovanja silno sovražili ter ga pri vsaki priliki z biatnimi dopisi po nemških časnikih obrekovali. Še celo zadnje dni njegovega bivanja pri Sv. Lenartu, ko je že imel svoj odlok v rokab, ni mirovala njihova obrekovalna strast. Sv. lenartski nemčurji kar vriskajo od veselja, da nas mora č. g. Ocvirk zapustiti. Pa prezgodaj, vi reveži! Iz semena narodne zavednosti, katero je pri nas 6. g. Ocvirk zasejal, je vzra3tlo že močno drevo. To seme je padlo na plodovitna tla. C. g kaplan, vaS trud ni bil zaman. Naša skrb bode, da bodete vi, č. g. kaplan, ponosni na Sentlenartske Slovence. Krasne pesmice, katere ste nas Vi naučili, in milozvoneči glasovi tamburic, se bodo tudi zanaprej po Vašem odhodu v Sentlenartskem trgu in okolici razlegali. Prisežetoo pa Vam že danes, da bomo vedno hodili po isti poti k narodnemu cilju, katerega ste nam Vi pokazali. Prisežemo pa tudi Vam, šentlenartski nemčurji, da se Vam ne bodemo n i k o 1 i v d a 1 i, temveč se tako dolgo z Vami brezobzirno bojevali, dokler ne bode popolna zmaga na naSi strani!; Sv. Jurij ob juž. žel. (N a S e r a zmere.) Prelepi naš šentjurski kraj, kjer si doraovje zvestega Slovenca, da bi se še ohranil v Šentiurju tisoč in tisoč let vrli slovenski rod! To je nase geslo in to je znamenje, da mi Št. Jurčanje nismo nazadnjaki, akoravno počasi napredujemo. Imamo že razna koristna družtva, kakor: »Kmetijsko društvo«, ki prav dobro napreduje, čeravno je nekaterim tržanom iro v peti, nadalje |e »Katol. bralno druStvoc, ki je tudi v dobrem cvitu, razni pevski zbori, tamburaški zbor ter dve prostovoljni gasilni drustvi, eno v Kranjčici, drugo Sentjursko. 0 sledniem, dragi bralec, hočem spregovoriti nekoliko besedic. Vrla požarna bramba Sentjuraka je pač resnično pohvala vredna, ker tako izvrstno napreduje v seda- niem času. Upati je, da pride do velikih zaslug vsled njenih juaaških udov, kakor se je razvidelo y rrrnulem mesecu pri požaru A. Kinclna v Šsntjurju. Kako so se togotili nekateri udje te brambe, ko je bilo »Prost. gasil. druStvo iz Kranjčic« nekako pohvaljeno, ker je baje ponoči ostalo na pogorišču ter gasilo naprej, in kateri sta pomagala le dva moža pozarne brambe Sentjurske. Drugo vrlo moštvo se je podalo k počitku, raisleč, da dobi v sladkem spancu novih moči za prihodnji bcžji dan. Nastopil je drugi dan na požarišču, našla se je Se vedno od nočcega dela in slabega vremena izmučena bramba iz Kranjftic. Upala }e, da bode nadaljevala gaSenje Sentjurska bramba in se je odpeljala prcti Kranjčieam. Čudao je blo gledati ta ogenj, kateri je trajal 14 dni, in zakaj? Ker \*. bila vrla bramba šenturska z nekaterimi možmi vedno blizu požara pripravljena, seveda pri bližnjem gostilničariu, kier si }e hladila suha grla. Ls to si naj zapomnijo te osebe, da če bode kakSen pošten človek vstopil v gostilno, da ga ne bodo z razžaljivimi besedami in drugimi rečmi obkladalf, ktkor je ie nanesfl slučaj cd nekega nemško mislečega človeka, kateri pa naj bode le tibo s svojo »tajč Spraho« po Št Jur-iju, sieer ne bo več dobil od nas slovenskih grcSev! Tudi sem op»zil, da se je vefi takih nagnjezdilo v naSem Š.. Juriju, ki hočejo le tajč govoriti. Zraven sta neki sedlar in pa jeden krcjač ter Se več drugih. Torej flovenski Šentjur! poSteno prebivalstvo, ukrenimo, da se vsi ti pregreški odpravijo, da se zopet očistimo takih oseb, katere nam nasprotujejo, sosebno pa ti, »Prost. požar. branaba šeatjurska« ozir. načelaistvo, ukreni, kar je potrebnega v druStvu, da si ohrania dobro in slavno ime! Dovolj ima Sentjurska župnija vrlih slovenskih lantov in mcž, ki bodo vrli in pridni brambovci. Opazovalec.