Jutri na Gorenjskem ni navaden večer. Jutri je ALPSKI VEČER! SNOVANJA Osamosvojitveni pospešek Tako imenovana "odprta seja" slovenskega Parlamenta o osamosvajanju, kar preprosteje Povedano pomeni, da razprava ne bo končana «o sprejema vseh zakonov za prevzem efektivne oblasti na ozemlju Republike Slovenije, je iz nadaljevanja v nadaljevanje postajala vedno bolj Monotona, splošna, filozofska in zato vedno »tanj učinkovita. Zato ni nič presenetljivega, če Je v sredo zmagala nejevolja skupine poslancev, aa je treba s filozofiranjem končati in se lotiti Praktičnih ukrepov za osamosvajanje, sicer nas bodo jugoslovanske razmere povozile in bomo res ostali osamljeni, blokirani in nebogljeni, z "Uresničeno idejo o samostojni državi Slovenci parlament se je včeraj lotil svoje zakonodajne funkcije in začel razpravo o paketu 12 osamosvojitvenih zakonov, kar je bilo sicer planirano Šele po 20. maju, jo nadaljeval vsak teden ob torkih, sredah in četrtkih, tako dolgo, da zakoni ne bodo sprejeti Odločitev parlamenta za takojšen začetek obravnave osamosvojitvenih zakonov Je pravilna (eden od poslancev je v sredo dejal, se z mencanjem že smešimo pred domačo in 'H/o javnostjo), čeprav splošne razprave o osamosvajanju ne bi smeli zavirati, v smislu pregovora, da več glav več ve. Slovenci in naši izvoljeni predstavniki v skupinskem poslopju v teh nevarnih in negotovih easih ne bi smeli podleči čustvom (ob usodi slovenskih vojakov so le-ta izrazitejša), ne bi smeli Postati žrtev naglice in evforije na račun razu-ma> taktnosti in odločnosti Zgolj kazanje na napake drugih v Jugoslaviji in po svetu nam ne bo koristilo, čeprav je treba zunanje dejavnike upoštevati Dovolj imamo opraviti sami s seboj in z razlikami ki jih pogosto po nepotrebnem ustvarjamo ali potenciramo. Spor med poslanci ki menijo, da je treba pri osamosvajanju tudi razumno tvegati in začeti samostojno pot, čeprav vseh zakonov še nimamo v predalu, in med poslanci, ki terjajo popolno zakonsko perfekcijo, je na splošni ravni nekoristen, produktiven pa je lahko pri sprejemanju konkretnih zakonov. Seveda pa morajo biti poslanci obveščeni o bistvenih namerah slovenskega političnega vrha, čeprav tudi na tej točki padamo v dve skrajnosti: eni menijo, da sta lahko vlada in predsedstvo pametna za vse in jima gre brezpogojno zaupati drugi pa hočejo biti na čistem z vsako podrobnostjo, piko in vejico. Tudi v tem primeru se lahko oboji najdejo na skupni točki ob konkretnem predlogu zakona, ne pa ob splošnem razpravljanju. Bolj kot to pa skrbi vedno bolj očitna razdvojenost slovenske politike oziroma strank. Sedaj res ni potrebno grupiranje okrog te ali one politične osebnosti, sedaj je odveč prerekanje, katera stranka v parlamentu ima več glasov in katera manj, pa selekcija predlogov ne po vsebini ampak po tem, kdo jih predlaga, in analiziranje, ali je v Jugoslaviji državljanska vojna ali ne. Ali nas bo res moral nekdo ponovno krepko stisniti za vrat, da se bomo spametovali in ponovili Cankarjev dom izpred treh let. Mislim, da smo se zadnja leta le kaj naučili in ni treba, da bi nam kdo od zunaj delil nove lekcije. • J. Košnjek Šolo na Planini so preimenovali Po bratstvu Jakob Kranj, 9. maja - Sinoči je bila v deset let stari osnovni šoli na Planini, ki je nosila ime bratstva in enotnosti, velikih in plemenitih, žal pa zadnje čase politično zlorabljenih velikih in plemenitih idej medčloveških odnosov, svečanost, na kateri so šolo poimenovali po Jakobu Aljažu. Aljaž Vezenine spet delajo Pričakovali bi sicer, da bo šola sredi velikega betonskega naselja prevzela ime katerega od pomembnih kranjskih vel-mož, denimo, po krivici prezrtem Janezu Bleivveissu ali izumitelju Janezu Puharju ali se kar preprosto imenovala šola Planina, vendar ji tudi ime Jakoba Aljaža lepo pristoji. Tako kot naš najvišji vrh Triglav, tudi z njim tesno povezano ime župnika z Dovjega Jakoba Aljaža, simbolizira slovenstvo, ponos, samozavest. Na proslavi, kjer so čudoviti barvni diapozitivi Julijcev, še posebej mogočnega Triglava, spremljali besede, pesmi in plese učencev, je bil častni gost starosta slovenskega planinstva Miha Potočnik. V svojem govoru je orisal življenjsko delo župnika Jakoba Aljaža, zagledanega v Triglav. Jakob Aljaž, ki je na Dovjem župnikoval od 1889. leta do svoje smrti 1927. leta, je prvič stopil na njegov vrh 1887. leta. S tem, ko je kupil vrh Triglava, 1895. leta postavil na njem znameniti stolp, leto kasneje pa prvo kočo na Kredarici in v Vratih, ima največ zaslug, da je Triglav ostal v slovenskih rokah. # H. J., Fo-to: J. Cigler ?ed' 9. maja - Del proizvodnje v blejski tekstilni tovarni Veze-'n! Je v ponedeljek stalo, ker delavci dotlej še niso dobili iz-: ac.ane niti marčevske plače. Stavkovni odbor je na vodstvo na- !0v>» vrsto zahtev, na prvem mestu takojšnje izplačilo marcev-d*e Plače, sicer bo stavka vse do izplačila. Plače so v torek (v s,°ciranih enotah pa v sredo) vendarle razdelili. so ?lJska tekstilna tovarna, ki sodir koncem minulega leta vih proPad, se v letošnjih pr-, ' mesecih skuša postaviti na Ovir • n°ge' vendar J° Pri tem ve ^° hude likvidnostne teža- Pred S° bile tudi vzrok> da bilo PrvomaJskimi prazniki ni x oenarin -*a mar. praznikih del tamkajšnje proizvodnje ni pognal strojev. Delavci, ki so letos prejeli šele dve plači (zdaj tri) in ki zaradi tega ječijo pod hudim socialnim bremenom, so osnovali stavkovni odbor in na vodstvo naslonio —j........ vili vrsto zahtev. Prvi, izplačilu ievskih JaK za izplačilo mar- marčevskih plač do 8. maja, so ^a Prve°Hnih donodkov 'n uspeli zadostiti, z veliko po-8a delovnega dne po močjo radovljiškega izvršnega sveta in s prodajo nepremičnine. Ostale zahteve stavkajočih delavk, ki so se v torek spet vrnile k strojem, pa je redno izplačevanje prihodnjih plač do 24. v mesecu (aprilska plača mora biti 24. maja), izplačilo regresov, jubilejnih nagrad in odpravnin do 12. julija (vod- Kon turnej certna ja Gallusa Kr ne'm " V or8anizaciji Glasbe- konr aUce Je te dni na SV°J' PevskTl1 tUrneji P° SloveniJ' Au! 2bor Gallus iz Bi Buenos i se A-iresa. Prvega od osmih Predvidenih koncertov, ki se Podo zvrstili od sredine maja Pa do začetka junija, prirejajo v dvorani kranjske Gimna-ZlJe in sicer v nedeljo, 12. maja, ob 19.30. Pevski zbor s lern imenom je bil ustanoven leta 1948, polnih 36 let pa ga je vodil njegov ustano-v'telJ dr. Julij Savelli, zdaj pa zbor vodi njegova hči Anka savelli - Gaserjeva. Zbor ima Za seboj že več kot sto koncertov in vsaj toliko drugih nastopov izdal je deset gra-m°fonskih plošč, za svoje na-sl0Pe pa je prejel številne di-P'ome in priznanja. V kon-^rtnem programu ima zbor glasbo Gallusa ter druge slo-enske umetne pesmi ter ne-KaJ argentinskih. • L. M. stvo jih obeta izplačati v drugi polovici leta), ustrezna razmerja med plačami delavcev in vodilnih, slednjih naj v prihodnje ne bi povečevali (izvzemši direktorja) in povečevanje plač skladno z rastjo življenjskih stroškov. Vodstvo in sindikat v imenu stavkajočih delavcev sta tokrat dosegla sporazum o minimalnih pravicah zaposlenih v Vezeninah, kjer je povprečni dohodek znašal komaj 4200 dinarjev, najslabše pa se godi delavcem, ki životarijo z zajamčenimi osebnimi dohodki. Direktor nam je tudi pojasnil, da tovarna ima prihodnost, program in trg, zaradi težav v produktivnosti in domači trgovski mreži pa jo tepe likvidnost, kar nameravajo do konca leta popraviti. Več o socialnih in drugih okoliščinah dogodkov v Vezeninah v torkovi številki Gorenjskega glasa. • D. Z. Žlebir u \i .i i n KRANJ, KOROŠKA C. 16. tel.: 212-249 KRANJ, JAKA PLATIŠE 13 Sejem obrti in podjetništva v Kranju Odraz razmer? Kranj, 10. maja - Danes bodo v Kranju zaprli štiridnevno specializirano prireditev sejem obrti in podjetništva, ki ga je v torek odprl predsednik kranjske občinske skupščine in, kot se je predstavil, podjetnik Vitomir Gros. Pravzaprav bi tokrat sejmu in okrog 60 razstavlja Ireni na njem bolj ustrezalo ime razstava z Okroglo mizo o aktualnih vprašanjih obrti in podjetništva, kot pa sejemska prireditev v tistem pravem pomenu besede. Predsednik Gros je ob otvoritvi poudaril, da je v Kranju s 500-letno sejemsko tradicijo prav s pomočjo sejma med obema vojnama nastajal podjeten sloj obrtnikov. Medvojno naravno rast podjetništva ob mali in srednji industriji pa so razmere po vojni nasilno prekinile. Ostalo je le zelo strogo omejeno obrtništvo, ki pa mu je, kot je ocenil predsednik Gros, kljub nenaklonjeni oblasti in podžigani nestrpnosti in zavisti v javnosti, uspelo preživeti in tudi napredovati. 'To je dokaz, da smo Slovenci podjeten narod in da se nam prihodnosti v svoji, samostojni državi ni bati." Ob tej ugotovitvi pa si je vseeno treba zastaviti vprašanje in sicer v zvezi s kranjskim sejmom, ki ima tokrat ime Obrt in podjetništvo. To je namreč že 16. prireditev po vrsti in za to obdobje bi veljala ocena, da je ta prireditev imela doslej že nekaj konceptov, nobeden pa se ni prav uveljavil. Ob letošnji, lahko bi rekli najbolj skromni prireditvi s tem imenom in vsebino doslej, je zato ocena, ki naj odgovori na vprašanje, ali ta sejem v prihodnje Da ali Ne, potrebna bolj kot kadarkoli v minulem poldrugem desetletju. Če je letošnja sejemska razstava odraz trenutnega stanja na področju obrti in podjetništva v kranjskem oziroma gorenjskem prostoru (pa recimo celo širšem), potem je (ponovni) start tovrstne prireditve spodbuden. Na njej se namreč kažeta znanje in izdelki tistih, ki so se sicer številčno skromno odločili za nastop. Tej ugotovitvi je na otvoritvi pritrjeval tudi predsednik Programskega sveta sejma in podpredsednik kranjskega izvršnega sveta Peter Orehar. Če pa se tokrat ponavlja le ocena, ki je postala že kar pravilo, da kranjsko oziroma gorenjsko gospodarstvo predvsem išče nastope na sejemskih in njim po- dobnih prireditvah raje drugod, domače dvorišče pa jim je "tuje in neprijetno", potem se bo moral prireditelj resno vprašati in se odločiti, kaj s to prireditvijo v prihodnje. • A. Zalar v-^mnlteti Trinlava so prvoligaši - Minulo sredo je bila na kranjskem Ml2k2SH zldnja domača tekma edinih slovenskih zveznih vater-letnem kopališču zaonj___ llsrMJ5„i sezoni so se z osvo itvi- (gm^mgmiGaLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 10. maja 1991 Zagotovilo slovenske oblasti Položaj obvladujemo Tako sta poslancem slovenske skupščine zagotovila predsednik vlade Lojze Peterle in obrambni minister Janez Janša. Ljubljana, 8. maja - Tridnevna seja zveznega predsedstva, končala se je ponoči s srede na četrtek, ni sprejela predloga armade, da se v vsej Jugoslaviji uvedejo izredne razmere (v sredo so v Sloveniji krožile govorice, da bo to storjeno opolnoči oziroma v četrtek ob sedmih zjutraj), je pa potrdila maksimalno stopnjo boj-r.e pripravljenosti ter nadaljevanje njene vloge pri zagotavljanju miru in varnosti, vendar skupaj z organi v posamezni republiki, ■ar pomeni tudi priznanje legitimnosti republiških oblasti in zvez-ega predsedstva. Ponovljene so bile zahteve o razorožitvi nele-alnih oboroženih formacij, vojska pa bo v pripravljenosti toliko časa, dokler zahteve predsedstva ne bodo uresničene. Bojimo se, da ne bodo uresničene, če upoštevamo razprave na sredinem zasedanju srbske skupščine, ki je obravnavala razmere na Hrvaškem. Premier Peterle in minister Janša sta nas umirila z izjavami, da slovenska oblast obvladuje položaj in da ima v rezervi zakone, predvsem obrambne, ki bi jih uveljavila, če bi bile uvedene izredne razmere. Janša je dejal, da jih ne bo (po informacijah nekaterih članov predsedstva tega ultimata vojska predsedstvu ni postavila), je pa tudi v Sloveniji povečana bojna pripravljenost enot JLA. zadnja dva dneva pa so bile mehanizirane oklepne enote v Postojni in na Vrhniki okrepljene z rezervisti iz Srbije. Običajnega priliva iz Slovenije namreč več ni. Slovenska teritorialna obramba in milica sta povečali pripravljenost. Janša je svetoval javnosti in slovenskim vojakom, naj ne zapuščajo vojašnic, ker bo to ocenjeno kot dezerterstvo, to pa se v takih razmerah strogo kaznuje. To bi bilo hujše od dejstva, da je v enotah JLA nekaj nad 6000 slovenskih fantov. Njihov odpoklic naj bi uredili na miren način. • J. Košnjek Iradnja zdravstvene postaje v Žireh ločitev v rokah odbornikov ija Loka, 9. maja - Ne gre več za vprašanje, ali prepotrebna sja nove zdravstvene postaje v Žireh da ali ne, saj sta se za-opredelila tako občinska vlada kot parlament, pač pa za • • ianje, ali jo začeti to poletje ali pa glede na negotov prora-.ffiskl položaj z njo še nekoliko počakati. Vlada je na torkovi se-podprla prvo pot, garancijo, da bo denar za nadaljevanje grad-uje zagotovljen tudi v proračunih za leti 1992 in 1993, pa bo vendarle moral dati parlament. Po lanskem predračunu bo gradnja zdravstvene postaje v Žireh veljala 3,8 milijona mark (marka 7 din). Za letos je v občinskem proračunu zanjo že dogovorjenih devet milijonov dinarjev, zmanjšanih za linearno desetodstotno skrčenje proračunske porabe, kar v skupni investicijski vsoti občinskega proračuna predstavlja nekaj več kot devet odstotkov. Ob proračunu, najizdatnejšem financerju gradnje, so mišljeni še nekateri drugi viri, kot amortizacija Zdravstvenega doma Škofja Loka, sredstva krajevne skupnosti Žiri in drugi. Fazna gradnja naj bi bila po načrtih sklenjena v drugi polovici 1993. leta. Približno tretjino stroškov bo šlo za opremo postaje. # H. Jeiovčan Lokacijski načrt za mestni primarni plinovod Locani se bodo greli na plin Škofja Loka, 9. maja - Točno kdaj, je sicer še precej veliko vprašanje (do leta 1995?), s papirji pa je načrt plinifikacije mesta vendarle že precej bližji. Škofjeloški izvršni svet je v torek sprejel osnutek odloka o lokacijskem načrtu za mestni primerni plinovod, ki upošteva pripombe iz javne razprave (naj se trasa podaljša do tovarne Termo v Bodovljah, skozi Staro Loko pa naj se prestavi), o njem se bo sukala beseda tudi na prihodnji skupščini. Primarni plinovod bo dolg 11,7 kilometra, gradili pa ga bodo predvidoma v petih etapah. Prva etapa zajema traso od Jelovice po Kidričevi in Partizanski cesti v Groharjevo naselje, druga etapa odcep na Podnu do Podlubnika, tretja Kidričevo in Staro cesto, Puštal, športno igrišče, četrta odsek skozi Puštal do Termo Bodovlje in peta etapa Komunala - Sv. Duh; vse omenjene trase vsebujejo tudi priključne plinovode, medtem ko sekundarno omrežje v osnutku odloka ni zajeto, podrobno tehnično dokumentacijo bo potrebno še izdelati. Primarni plinovod je speljan večidel ob cestah in ulicah, načrtovalci so se, kolikor je bilo mogoče, izogibali posegom na zasebna zemljišča. Stroški plinifikacije so ocenjeni na dobrih deset milijonov mark, razpolovljenih na stroške za primarno omrežje in za preureditev kotlarn. • H. Jeiovčan l A AK lik UtUaoHtelj la Izdajatelj: (T'asopisno podjetje GLAS. Mošc Pijadeja 1. Kranj Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s pou-darkom na dogajanjih na Gorenjskem_ Predaedaik časopisnega sveta: Ivan Bizjak_ Direktor ČP Glas In glavni urednik: Marko Valjavec_ Odgovorna urednica: ___i_a Bogataj_ Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jeiovčan. Jože Košnjek, Lea Mencinger. Slojan Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik. Danica Zavrl-Zlehir. Andrej Žalar. Štefan Zargi_, , Oblikovanje: Igor Pokom_______ Tehnično urejanje: Ivo Scknc. Mirjana Drakslcr, Nada Prcvc_ Lektoriranje: Marjeta Vozlič: Fotografija: Gora/d Sinik. Jure Cigler_ Ttak: Podjetje PELO — TĆR. Tisk časopisov in revij. Ljubljana__ I redništvo: Moše Pijadeja 1. telefon: 211-860 teleta*.: 2H-I63 Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 215-366 16. telefon: 2IM63. telefax: Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku: uradne ure: vsak dan 7,— 13.30. ob sredah do 16.30 (Cesta JLA 161_ Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: tromesečni obračun, individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Oglasne storitve: po ceniku (osnova: 200 din/col cm. Naročnina za tujino: obračun enkrat letno 140._ DEM oz. preračun v ostale valute. Oproščeno plačila prometnega davka (Lr. lisi Republike Slovenije 7/91). _ IZGORENJSKIHPARLAMENTOj _________________**^ Seja kranjskega Družbenopolitičnega zbora Mala šola parlamentarizma Predlogi, ugovori, predlogi, ugovori,... Kranj, 10. maja - Sredino občinsko popoldne je bilo v znamenju strank, pravzaprav v znamenju seje DPZ. Poslanci so se izkazovali z vedno novimi predlogi, zahtevami po glasovanju o tistem, kar so predlagali. Že takoj na začetku se je zataknilo pri medzborovskem usklajevanju sklepov, ki so bili na posameznih zborih že sprejeti. Aleksander Ravnikar, posla- krat. Končno so se poslanci nec SDP, je zahteval točno obrazložitev postopka medzbo-rovskega usklajevanja in opomnil navzoče, da se teorija, zapisana v pravilniku o medzborovskem usklajevanju, krepko razlikuje od dejanske prakse. Po njegovem mnenju bi morali o dveh odlokih, ki so jih na predhodnih zasedanjih v zboru DPZ že sprejeli, odločati še en- Jeseniški problemi odločili, da je potrebno do naslednjega zasedanja zbora pripraviti točno tolmačenje postopka medzborovskega usklajevanja. Poslanci niso, tako kot že v jeseniški in tržiški občini, podprli predloga za novega načelnika Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Predlagani kandidat, magister Mihael To- lar, tako ne bo postal novi načelnik, na tem mestu še vedno ostaja Zdenko Renko. Kljub temu da mu bo potekel štiriletni mandat in da je bilo njegovo delo, zlasti s strani stranke Zelenih, zelo kritizirano. Predsednik kranjskega izvršnega sveta bo tako moral predlagati novega kandidata, zaradi številnih pripomb pa bo po vsej verjetnosti za to mesto objavljen tudi javni razpis. Po letu dni še vedno ni ustanovljena Komisija za medobčinsko in mednarodno sodelovanje, včeraj so poslanci spet obravnavali predlog kandidatov za sestavo te komisije. Rezultati: predlagani predsednik komisije, Sašo Govekar se je včeraj odpovedal tej funkciji in nadaljnjemu sodelovanju v tej komisiji. Po njegovih besedah so Angleži iz Oldhama že sporočili, da jih nadaljnje sodelovanje z nami ne zanima več. Kot vzrok so navedli trenutne razmere v naši državi. Sašo Govekar dvomi, da je to edini vzrok za njihovo odpoved. Ker komisija Še ni bila sestavljena, je v tem času del njenega dela prevzelo predsedstvo in že objavilo razpis za potovanje v Francijo, v La Ciotat. Sporno je bilo poročilo o delu Uprave inšpekcijskih sluz" za Gorenjsko, ki ga je predstavil njen načelnik Zdenko Renko. Zlasti poslanec Miran Tiva-dar iz LDS je bil mnenja, da to ni poročilo, ki bi odražalo delo teh služb, da je poročilo "eno samo jamranje", skratka "P0' den od podna". Zdenko R*n.k0 je odgovarjal, da je delo "J; špekcijskih služb in hkrati tudi poročilo o tem delu, odraz splošnih slabih razmer v našem sistemu. Da delo inšpektorji ni preveč zaželeno, je bilo jasno tudi v preteklih letih, ko | na razpis za to delo ni jav" praktično nihče. Letos je P° besedah načelnika bolje, vendar je potrebno upoštevati, da se na razpis niso javili strokovnjaki s področja gospodarstva in drugi, kakor so pričakova" in želeli, ampak ljudje, ki ■** V stečaju Elim in Unitel Jesenice, 9. maja - V kratkem bo še najmanj 500 delavcev brez dela. Podjetniško informacijski center v pomoč bodočim podjetnikom. 2. junija ob 6. uri zjutraj bo stekel promet skozi predor. Ob sredah popoldne bodo za občane odprta vrata izvršnega sveta Jesenice. Na tiskovni konferenci, ki lavcev. Nasploh je v jeseniški jo je sklicala predsednica jeseniškega izvršnega sveta Rina Klinar, sodelovali pa so tudi predsednik skupščine občine dr. Božidar Brudar, člani izvršnega sveta in predstavniki posameznih sekretariatov, so novinarje seznanili z nekaterimi problemi, ki se pojavljajo v občini. V stečajnem postopku sta dve jeseniški podjetji: Elim z 42 zaposlenimi in Iskra Unitel na Blejski Dobravi, kjer je bilo 24. aprila odpuščenih 193 de- občini hud problem, saj je trenutno 1295 brezposelnih, ki se jim bo pridružilo še najmanj 590 delavcev. Najhuje pa je prav to, da jih ima večina nižjo stopnjo izobrazbe. 1. junija bodo slovesno odprli karavanški predor in promet skozi predor bo stekel 2. junija ob 6. uri zjutraj. Jesenice so zato, ker avtocesta še ni zgrajena, dale pobudo republiškemu izvršnemu svetu in sekretariatu za promet in zveze, da se prepove vožnja tovornja- kov skozi Jesenice in parkiranje tovornjakov na Jesenicah. Avtocesto naj bi končali do decembra 1991, vendar je rok vprašljiv, saj izvajalcem dela, ki so ga opravili letos, še niso plačali. Magistralno cesto skozi Jesenice obnavljajo in sema-forizirajo in predvidevajo, da bodo dela v roku zaključena. Mejni plato je zgrajen, špedicije tudi, za dokončanje vse infrastrukture, ki je ocenjena na 135 milijonov dinarjev, pa manjka še 31,3 milijone dinarjev. V jeseniški občini so ustanovili informativni podjetniški center, ki bo ob sodelovanju Neodvisni novinarski sindikat Kosova Železna zavesa nad kulturno-informacijskim prostorom Ljubljana, 7. maja - Na povabilo Sindikata novinarjev Slovenije in našega stanovskega društva so se v Ljubljani mudili trije predstavniki Neodvisnega novinarskega sindikata Kosova, ABDYL KA-DOLLI, ARBER XHAFERI in SINAN KAMBERAJ. Na novinarski konferenci so slovenske kolege seznanili z dejstvi, zaradi katerih je albansko govoreče Kosovo pod pravcato kulturno, informacijsko in komunikacijsko železno zaveso. Predsednik kosovskega no- brez dela in zaslužka, nekatere vinarskega sindikata Abdyl Ka-dolli je povedal, da je svoboda govora na Kosovu okrnjena, informacijski prostor blokiran, vsi množični mediji v albanskem jeziku suspendirani, na cesti pa 1300 novinarjev, domala vse članstvo njihovega sindikata. Že prej so albansko govoreči in pišoči ljudje na Kosovu doživljali pritiske, po ukrepih iz lanskega -julija pa jim je povsem odvzeta pravica do poklicnega dela v maternem jeziku. Mimo kršenja splošne deklaracije o človekovih pravicah pa ti ljudje doživljajo tudi hudo eksistenčno stisko, saj so pa so vrgli tudi iz stanovanj. Skupščina Srbije je lani ukinila albansko redakcijo TV Priština, s tem pa je albansko govoreči živelj izgubil ne le pomemben informacijski, temveč tudi kulturni medij. Direktor TV Priština se je kazenskemu preganjanju (podobno kot delegati kosovske skupščine v Slovenijo) umaknil v ZDA. Albanske novinarje je utišala tudi prisilna uprava v dnevniku Ri-lindja, ukinjen pa je tudi ves ostali dnevno-informativni tisk, tako da informacijsko praznino na Kosovu zdaj skuša zapolniti sedmero neodvisnih tedenskih časopisov v tem preganjanem jeziku. Molk in blokado pa ljudje s. Kosova doživljajo tudi iz drugih delov Jugoslavije. Le iz Zagreba dobijo TV informacije v albanskem jeziku, vendar ne zadostijo informacijski žeji. Iz sosednje Albanije, od koder so lahko lovili signal TV Tirana, pa zdaj dobijo samo motnje, saj so srbske oblasti na Kosovu poskrbele za ustrezne povzročitelje tehničnih motenj. Ukinitev javnih medijev na Kosovu je politično dejanje, na katerega so novinarji albanske šajo na ta način rešiti sv?jeffle, cialne in ekonomske probi«"1 • Mojca Peternelj INJESa konkretno P°m**idi stim, ki bi na Jesenicah r odprli obrt. Z zakonom o za dih se predvideva tudi reon^. nizacija jeseniškega VI^a'.|0. naj bi po enem izmed Pre«0]. gov deloval kot servis za stvo. V zadnjem času Pa.^0v Jesenicah največ Pr0 e„ro-zaradi velikih posegov v P stor, saj se zemljiške za° fl3 počasi rešujejo - predvsem Blejske oče območju Žirovnice in Dobrave Rina Klinarjeva je n*v* tudi seznanila, da boAo ^?ottt vsako sredo za občane °r?^ vrata izvršnega sveta. Z 0 (ju. ki bi jo želeli seznaniti s 9T°. ^. mi ali ki si želijo neposredni ^ govor - tudi po telefonu - ^ pogovarjala ob sredah od 13; 17. ure. Ob njeni odsotnost" za občane v tem času &ose^t podpredsednik izvršnega j" > Vitomir Pretnar. • D. SeM ! EKONOMSKA f ■PROPAGANDAf ^k obiskali vas bomo ^ ▼_pokličite 218-463 M narodnosti že večrat opoto^ zvezne organe, obrnili so se * kolege v drugih delih držav (tudi slovenske) in na Med"' rodno organizacijo novici v Bruslju, na svoje stiske.;, opozarjali tudi z gladovfl ? stavkami v evropskih mes" Na opomine iz medna peo stanovske organizacije je ^ grad reagiral le z inoIKo ignoranco. • D. Z. ž,eD dne Skupščina neodvisnega sindikata novinarjev Kosova je slovenskim kolegom in javnosti naslovila apel, naj se solidarizirajo z njihovimi zahtevami v zvezi z ukinitvijo izrednega stanja, ponovno vzpostavitvijo pravnega in parlamentarnega sistema na Kosovu in zagotovitvijo demokratičnih, nacionalnih, državljanskih in človeških pravic Albancev, vključujoč pravico o politične suverenosti. Zahtevajo tudi ukinitev okupacijskih ukrepov na prištin-ski radioteleviziji, vrnitev 1300 novinarjev in delavcev albanske narodnosti na delo in vrnitev 19 na silo odvzetih stanovanj tem ljudem. Enako velja za prisilne ukrepe v dnevniku Rilindja, zaradi česar je kosovski komunikacijski, informacijski in kulturni prostor pod železno zaveso. Zahtevajo tudi izpustitev treh novinarjev albanske narodnosti iz zapora, Hidajeta Hysenija, Isme-ta Begolija in Redjepa Rifatija. Kje Ločani služijo vojsko Tretjina na Hrvaškem Škofja Loka, 9. maja - Več mesecev že dežujejo na °^^e^ef ljudsko obrambo škofjeloške občine vprašanja staršev in t\\ nikov JLA, ali naj se" po izteku dopustov še vrnejo v yojs vj pa enostavno ostanejo doma. Pravilno svetovati je te**°' J$ bi Blaž Kujundžič, saj slovenska država nima pravne moči, ^t zaščitila obveznike, ki se bojijo, da bi morali b5postavlj»y ^ življenja v sporih med jugoslovanskimi narodi, zlasti ne ti so v JLA. 0jj. Trenutno služi v JLA 120 mladeničev iz škofjeloške^j. čine. Tretjina, 40, jih je na območju Hrvaške, po 30 v bi ji in Srbiji, peščica v ostalih republikah. Večinoma so o ^jj. poteni lani septembra, nekateri tudi junija in decemhr • ^ hovi starši tudi pogosto poizvedujejo po premikih nJ # enot po terenu, zlasti Hrvaškem. V škofjeloškem odde ljudsko obrambo za zdaj uspevajo dobiti odgovore. . jVe- Se z dopusta vrniti ali ostati doma? Blaž Kujunoz. ^ tuje, naj se vrnejo v kasarne, potopijo v anonimnost m z lastno glavo. • H. J. petek, 10. maja 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN (§®[^S«S2IG1_AS ^venski parlament začenja razpravo o "paketu 12 osamosvojitvenih zakonov Obramba domena slovenske države Si genska skupščina je v sredo nadaljevala pred prazniki prekinjeno razpravo o osamosvajanju, sprejela do-poinjen ustavni zakon za izvedbo 96. in 97. ustavnega dopolnila za področje ljudske obrambe in pismo zvezni »pščini, s katerim jo obvešča, da bo najkasneje do 26. junija razglasila samostojnost in neodvisnost sloven-e države ter izvolila dr. Andreja Ocvirka za podpredsednika vlade, Dušana Šešoka pa za finančnega mini- *boro' Ljubljana, 8. maja - Čeprav je kazalo, da sredina skupna seja slovenske skupščine (zaradi usklajevanja stališč in seje sfavne komisije je bila dvakrat prekinjena) ne bo prinesla otipljivih rezultatov, imamo o njej le kaj poročati. Zahteva 36 poslan-o,v< da bi prekinili splošno razpravo o osamosvajanju in začeli z "ravnavo paketa osamosvojitvenih zakonov že na tej seji, je bila aiPfej zavrnjena, v poznih večernih urah pa je bilo dogovorjeno, da razprava vseeno začne. Poslanci so se zajetnega paketa zakonov ?ai! VČeraJ (četrtek) opoldne. Prvotno je bil začetek obravnave teh kon°v predviden 21. maja. tn hkratno razpravo o osa-^vajanju Slovenije, ki je bila a se posveč; a to je poklicana skupščina. aJnerrT,,lja: Premalo pa se posveča zakono-i- Za to je poklicana skupščina, rneru — ne Predsedstvo, ne javnost. V tem Pri ;!tranke °ŽHu".m0rajo biti strankarska nasprotja v Va*e' ta £C Čas' k° se 'ank° štejemo na naše in ne SrnemaS Pa Za t0 n' Pravi- To so ure, ki jih ^ed drž..° 2amuditi, sicer ne bomo uvrščeni ?• bi av'otvorne narode.". PETER STARC iz Kranja (Stranka demokratične prenove): "To je težko vprašanje. Mislim, da smo sedaj Slovenci v škripcih. Če samega sebe gledam, ne vem, kaj bi rekel: ali bi ostali del Jugoslavije pustil, naj počne kar hoče, ali pa bi le skušal vplivati, da le umreti še več ljudi. Občutek n|ti vlada ne ve. kako se obrniti. "]°ralo da Rad bi, da bi mi nekdo od teh ljudi, ki imajo veliko več podatkov, kot mi, dal jasnejšo sliko, čeprav imamo mi več podatkov od drugih državljanov in je tudi nam vse te jugoslovanske negotovosti že dovolj. Ali bomo problem internacionalizirali? Lahko ga, vendar bomo pokazali, da mu sami nismo kos, da nismo suvereni. Če boš dobil arbitra, te prav lahko obravnava kot šolarčka. Sedaj bi morali biti tako preudarni kot še nikdar doslej. Tujina nam ni naklonjena, vendar mislim, da zato, ker ne pozna razmer. Delali smo pa napako, ker se z Jugoslavijo že prej nismo začeli pogovarjati. Sedaj moramo pustiti ob strani vse strankarske razprtije, vleči razumne poteze, saj vsaka človeška žrtev lahko povzroči velike posledice. Primer je Makedonija, pa je umrl samo en vojak. Skratka, ne veš, ali bolj zaostriti problem, ali ubirati diplomatska pota. Mislim, da je treba vse pripraviti za osamosvojitev, obenem pa si ne zapreti vrat za pogovore." FRANC GRAŠIČ iz Tržiča (Neodvisni poslanec): "Mislim, da je treba najprej sprejeti zakonodajo, da bo v Sloveniji funkcioniral pravni sistem. Tu so nekatere stvari po mojem mnenju že v zaostanku, zato jih je treba pospešiti. Potem pa osamosvojitev speljati, saj najbrž čakanje v tem položaju stvar samo še poslabšuje. Sam se zavedam, govorim kot gospodarstvenik, da bo ta osamosvojitev povzročila za podjetja, ki so vpeta v jugoslovanski prostor, hude posledice. Vlada bo morala najti ustrezen dogovor, kako se bo zavarovalo premoženje, nadaljevali blagovni in denarni tokovi, in da bo boleče prehodno obdobje čim krajše. Morali bomo iskati nadomestna tržišča, kar bo lažje za tiste, ki smo tam precej že prisotni, vendar brez negativnih posledic v prehodnem obdobju, za katerega bi želel, da bi bilo čim krajše, bojim se pa, da ne bo tako kratko, ne bo šlo." oster je bil Jože Smole (Socialistična stranka), ki je dejal, da se JLA nima pravice vmešavati v spore, predsedstvo in vlada Slovenije pa naj povesta, ali je res, da bo v četrtek, 9. maja, ob 7. uri začelo veljati izredno stanje, s policijsko uro, prepovedjo delovanja nacionalnih strank itd. V razpravo, ki je bila popoldne prekinjena, so se vključili tudi nekateri gorenjski poslanci. Vitomir Gros iz Kranja (Liberalna stranka) je protestiral, zakaj poslancem ni bilo razdeljeno gradivo te stranke in zakaj ni bilo razprave in glasovanja o pisnih predlogih. Opoziciji je oporekal njeno trditev, da nima informacij, saj jih lahko dobi prek članov, ki sodelujejo v skupščinskih telesih, čudi pa ga tudi, da opozicija stalno poudarja popolno pripravljenost na dejanja, kot so osamosvojitev. Nobena država ni 100-odstotno pripravljena na ta korak. Rudi Šeligo iz Kranja (Slovensaka demokratična zveza) je grajal organizacijo dela v skupščini in dejal, da bi se marsikaj lahko že prej dogovorili, ne pa da 240 ljudi čaka na usklajevanje in dogovore. Temperaturo za taka dejanja, kot je osamosvojitev, je treba dvigniti, to kar dela skupščina, je mlačno, prav tako pa ni nujno, da je vse gladko pripravljeno. Predlagal je, da skupščina začne takoj obravnavati osamosvojitvene zakone, jih sprejme in jih začne uveljavljati, ko bo pravi čas. Tone Kramarič iz Tržiča (Slovenska demokratična zveza) je menil, da se JLA obnaša samovoljno. Parlament naj se odloči za samostojnost, ker so se vse druge opcije izkazale za neuspešne in po sporazumni poti ne bo mogoče rešiti konfliktov. Slovenska skupščina je sprejela pismo zvezni skupščini, s katerim jo obvešča, da bo skladno s plebiscitno odločitvijo najkasneje do 26. junija razglasila samostojnost in neodvisnost Slovenije, ter predlaga takojšen začetek pogajanj med organi Slovenije in zveznimi organi. • J. Košnjek NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR ^4 MARKO JENSTERLE Prvi dnevi vojne Čeprav slovenski predsednik javnost prepričuje, da Jugoslavija še vedno ni v državljanski vojni, je vsakemu, ki vsak malo spremlja vroče dogodke po domovini, jasno, da se je ta že začela. Vprašanje zato ni, ali državljanska vojna že je ali še ni. temveč samo še - koliko časa bo trajala. Vojna se je začela v tistem trenutku, ko so padle prve človeške žrtve in to v smislu tiste najbolj klasične definicije, da je »nadaljevanje politike z drugimi sredstvi«. Že dalj časa je jasno, da je jugoslovanska politika v slepi ulici, saj si kratkoročno ne moremo predstavljati sporazuma med Hrvati in Srbi. Oba sprta naroda sta v medsebojnih spopadih zašla tako globoko, da bosta za ponovno vzpostavitev normalnega komuniciranja potrebovala dolga leta. Mnogi so mislili, da je povojna ureditev na diplomatski način rešila ta nenehna srbsko-hr-vaška trenja, ki so z razmerjem ustaštvo - četništvo v drugi svetovni vojni dobila še dodatno ostrino, vendar se je danes izkazalo, da je bila Titova zamisel jugoslovanske ureditve čista utopija. Jugoslovanska socialistična in samoupravna praksa, s katero smo se še pred leti tako ponosno postavljali pred vsem svetom, je prvi poraz doživela z vsesplošnim propadom komunizma, drugega (dokončnega) pa s sedanjimi mednacionalnimi spori. Pokazalo se je, da Jugoslavija kot večnacionalna država lahko funkcionira samo v diktaturi in centralizmu. Priznati je treba, da večina jugoslovanskega ljudstva življenja v tej državi nikoli ni doživljala v smislu totalitarizma in diktature, vendar predvsem zaradi tega, ker je povojna oblast domiselno poskrbela za umetni gospodarski razcvet. Ljudje s polnimi želodci se ne ubadajo z ideologijo. Danes, ko se po državi širita lakota in socialna kriza, pa je seveda zelo drugače. Ljudstvo plačuje ves ta imaginarni razvoj, pri tem pa mu »posojila« ne dovolijo odplačevati v obrokih, ampak ga zahtevajo kar takoj in v celoti. Kot že rečeno, Jugoslavija kot skupnost različnih narodov lahko funkcionira samo v diktaturi. In tega se predobro zaveda JLA, ki edina še živi v omenjenem utopičnem svetu, zato so tudi popolnoma razumljive in razložljive njene težnje po vzpostavitvi izrednega stanja po vsej državi, kar ni nič drugega kot vojaški udar. Zvezna vojska si drugačne rešitve kot udara sploh ne zna predstavljati, saj vsaka druga stvar zanjo pomeni ukinitev. V naravi vsake institucije (še posebej pa državne) pa je, da si svojo življenjsko dobo podaljšuje vnedogled, pri tem pa je cena ne zanima. Vse vojaške trditve, da hoče s svojim posredovanjem v državi zagotoviti mir, so zato čisto iz trte izvite, saj nas svetovna zgodovina uči, da vojska še nikoli na svetu ni predstavljala rešitve za krize. Generali so morda res uvedli »disciplino in red«, vendar največkrat za grozovito ceno kršenja človekovih pravic. Zahod je še pred dolgimi leti očitno podpiral vojaške diktature (s ciljem preprečevanja komunistične ekspanzije), vendar v zadnjih letih tudi pospešil prehode v demokracijo. Zato tudi s te strani vojska ne more več računati na podporo. Komunizem seje zrušil kar sam od sebe, pokazala se je vsa njegova nemoč, najhujša kombinacija, kar sijih v tem času lahko zamislimo, pa je udar s strani komunistične vojske (kar JLA nedvomno je). To bi bil namreč dvojen korak nazaj v sodobni zgodovini. Najprej bi se Jugoslavija povrnila v mračno obdobje vojaškega totalitarizma, hkrati pa tudi preživetega komunizma. Tega pa si v svetu najbrž ne želi prav nihče. Če smo na začetku dejali, da se Jugoslavija že nahaja v državljanski vojni, je na koncu treba dodati, da se ta na srečo ne odvija tudi v Sloveniji. Njeno zaostrovanje nedvomno samo pospešuje slovensko pot v samostojnost, čeprav brez poplačila naših notranjih jugoslovanskih računov. GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA Kidričeva 75 objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo zemljišča - del parcele št. 323, k.o. Suha v Škofji Loki v izmeri okoli 4.700 m2. Izklicna cena za m: je 937,70 din. Licitacija bo v sredo, 15. 5. 1991, ob 12. uri v Gorenjski predilnici Škofja Loka. Ogled je možen eno uro pred začetkom licitacije. KL.HI1IUAR Razpisna komisija pri DS družbenega podjetja Tovarne elementov za fluidno tehniko KLADIVAR ŽIRI, p.o. razpisuje na osnovi Statuta družbenega podjetja Kladivar Ziri, p.o., delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Od prijavljenih kandidatov pričakujemo: - visoko, višjo ali srednjo izobrazbo tehnične, ekonomske ali druge ustrezne smeri, - 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri samostojnem opravljanju del v gospodarstvu, - smisel za vodenje, organiziranje, določanje ciljev in motiviranje sodelavcev za dosego ciljev in druge managerske sposobnosti, - znanje enega tujega jezika (nemškega ali angleškega). Kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 let. Pisne prijave z dokazili o pridobljeni strokovni izobrazbi in drugih pričakovanih znanjih in usposobljenostih po tem razpisu pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Kladivar Ziri, p.o.. Industrijska c. 2, Žiri 64226, z oznako "za razpisno komisijo". Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 8 dneh. GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Petek, 10. maja 19* (Ne)pozabljeno sodelovanje? Marsikje po gorenjskih krajevnih skupnostih ali posameznih krajih v njih bi bil dovolj samo bežen pogled v kakšno leto nazaj, marsikje pa tudi v večletno obdobje, ko ob nesrečah ali skupnih akcijah v vodstvih krajevnih skupnosti nikdar niso pomišljali o sodelovanju ali skupni pomoči. Dogajalo se je, da so na širšem območju gradili gasilski ali kak drug društveni dom, opremljali dvorano kulturnega doma, skupno zbiralnico mleka, se odločili za urejeno odlagališče odpadkov, za prispevek k ureditvi ceste, katere upravljal-ka je bila občina ali pa celo republika... Naj je šlo za skupni dogovor na zboru krajanov, ali pa za posamezno (društveno) trkanje na sleherna vrata v kraju, razumevanje, podpora, pomoč, sodelovanje... niso izostali. Ne trdim, da danes na takšne skupne akcije, sodelovanje, pomoč, razumevanje pozabljamo. Celo obratno je ponekod; zbližujejo se sosedje, ki jim je še včeraj največkrat segel pogled le do "lastnega ali bližnjega dvorišča". Dogaja pa se vendarle, da se ponekod, kjer so včasih sodelovali, prispevali ali niso odrekli pomoči, danes srečujejo s težavami, ko bi jim bila zelo dobrodošla enaka pomoč za rešitev podobnih problemov (gradnja doma, urejanje ceste, odlagališča odpadkov...), ali pa bi že razumevanje bilo svojevrstna podpora. Pa se ob tem pri "sosedih " srečujejo z manjšim ali večjim nerazumevanjem, pripombami, očitki ali celo nasprotovanji... Mislim, da je treba spoštovati pravico, da ima vsak svoj prav; kaže pa negovati tudi hvaležnost, ki smo jo ob razumevanju in pomoči bili marsikdaj pripravljeni priznavati in prisegati, da je ne bomo nikdar pozabili... • A. Žalar Vedno več nastopov Tržič - Kvintet Spomin iz Tržiča zadnje čase vse več nastopa po raznih krajih Gorenjske. Se posebej veseli so bili v začetku minulega meseca njihovega nastopa v Domu oskrbovancev na Planini. V domu, ki sprejme 250 oskrbovancev, je kvintet Spomin pod vodstvom Jožeta Gramsa zapel več slovenskih pesmi, ki so domala že pozabljene. V spomladanskih dneh bo kvintet Spomin nadaljeval z nastopi po Gorenjskem; posebej še po domovih ostarelih občanov. Ce pa bi radi povabili kvintet Spomin v goste, lahko pokličete (ali pišete) Tonetu Mlaker-ju, Srakovlje 7, Kranj (telefon 217-300). • (ip) Marljivi gorenjski gasilci Kranj - Maja prirejajo gorenjska gasilska društva poleg tradicionalnih aktivnosti tudi gasilska tekmovanja. Najmlajši ta mesec nastopajo tudi na kvizih znanja. V jesenskem delu pa so na programu številne aktivnosti v gorenjskih gasilskih društvih v mesecu požarne varnosti. Čeprav se zadnje čase gasilci srečujejo s pomanjkanjem denarja, pa marsikje kaže, da bodo prav z marljivim delom uspeli nadoknaditi prenekateri manjkajoči dinar. • (ip) Franci Skopec Prvega maja točno ob 10.55 je ugasnilo življenje Franciju Skop-cu, oskrbniku daleč naokoli znane planinske koče Pri Franciji na Svetem Jakobu na Preddvorom. Njegovo srce je prenehalo biti tako rekoč na očeh številnih prvomajskih izletnikov, stalnih in priložnostnih obiskovalcev priljubljene izletniške točke, ki so se vedno radi ustavljali na prostornem in razglednem platoju pred Francijevo kočo, kjer je vsakdo s prijazno besedo dobil okrepčilo iz Francijevih rok ali pa iz rok njegove zveste življenjske spremljevalke Marjance. Zgodilo se je nenadoma, s številnimi znamenji, ki pričajo, kako se pravzaprav človek v svoji podzavesti zaveda svojega konca. Franci ga je izbral tako, kot ga je bil prislužil še za svojega izjemno požtrvovalnega življenja -umrl je bil na sam praznik, izbral sije priložnost, ki jo je sam najbolj ljubil: okoli sebe je ob svojem slovesu imel zbrane svoje domače, mnogo prijateljev, planincev in znancev. Bil sem tudi sam tam. Prav v tistem trenutku, ko je Franci zamenjal svojo življenjsko bit z nirvano večnega življenja. Nenadoma nas je oplazila senca smrti. Nisem še doživel takega spokoja, kot ga ustvarja bližina smrti nekoga, ki ga poznaš, ga ceniš in si želiš, da bi ga mnogokrat v življenju srečal. Pobrskal sem v svoji novinarski beležnici. Tam sem našel tudi datum 15. 8. 1989. To je bil morda eden zadnjih intervjujev s Francijem... Tedaj mije odkril marsikaj takega, kar je sestavljalo njegovo življenje; odkril mije ves napor, ki ga je bil vložil v gradnjo svoje kočice: odkril mije vse trpljenje, ki sta ga skupaj z življenjsko družico Marjanco vložila v to, da je koča zaživela in da je bila na voljo z okrepčilom in prijazno besedo številnim ljubiteljem Jakoba: odkril mi je vso svojo voljo, kako si je pravzaprav želel nadaljevati tisto tradicijo, kije za Jakob bila značilna že nekdaj; odkril pa mije tudi premnogo tistega veselega, kar je doživel skupaj z ljudmi, ki so k njemu prihajali leto in dan, vsako soboto, nedeljo: v snegu, dežju in v lepem vremenu. 69 let, kolikor je trajala njegova ura življenja, pravzaprav ni veliko. Lahko bi še užival v svojem tusculumu pa je bilo usojeno drugače... Izgubili smo enega izmed originalnih planincev -oskrbnikov; izgubili smo človeka, ki ga ne bo mogoče več nadomestiti. Njegova življenjska moč, ki jo je bil razdajal na Jakobu ljudem, njegova življenjska pravica, ki jo je bil vgradil v svoja spoznanja in odločitve, je bila enkratna, izjemna in neponovljiva... Pripis: V svojem imenu in prepričan sem, da tudi v imenu vseh, ki so spremljali to žalostno dogajanje na Jakobu 1. maja, se zahvaljujem ekipi kranjskih gorskih reševalcev in posadki helikopterja, ki so pri reševanju sodelovali, za skrbno in brezhibno in visoko profesionalno izvedbo te reševalne akcije. Marijan Krišelj Odločitev krajanov krajevne skupnosti Šenturška gora Cesta je za nas najpomembnejša Marsikje v dolini bi razmišljanje o soudeležbi za ureditev občinske ceste na zboru krajanov zavrnili. Kraja"! krajevne skupnosti Šenturška gora in dela krajevne skupnosti Grad pa so se odločili, da prispevajo 300 tis dinarjev. Šenturška gora, 9. maja - Kaže, da se bo krajanom krajevne skupnosti Šenturška gora v kranjski občini letos uresničila dolgoletna želja. Po dveh akcijah, lani in predlanskim, ko so najprej dobili urejeno in asfaltirano cesto do Apna in potem še do Poljan in nekaj manj kot 300 metrov ceste skozi vas Sidra/., jih letos čaka pravzaprav najtežji in zelo zahteven odsek: klanec iz Grada do Raven. Za ureditev in asfaltiranje lokalne oziroma občinske ceste od Grada proti Šenturški gori in naprej proti Sidražu, od koder je povezava v sosednjo občino Kamnik in sicer v KS Tunjice, so se prebivalci Apna, Šenturške gore, Lenarta na Rebri in Sidraža v krajevni skupnosti Šenturška gora ter Stiske vasi in Ambroža iz krajevne skupnosti Grad že dlje časa potegovali. Že ko je v krajevnih skupnostih pod Krvavcem potekala skupna telefonska akcija, so se odločili, da mora po telefonu priti na vrsto cesta. Marsikje bi to zahtevo odločno le naslavljali "na občino", saj gre za lokalno oziroma občinsko cesto. Pod Krvavcem v krajevni skupnosti Šenturška gora in delu krajevne skupnosti Grad z vasema Stiska vas in Ambrož pa so se odločili za soudeležbo. "Ko je potekala telefonska akcija v krajevnih skupnostih pod Krvavcem, sem bil predsednik gradbenega odbora za telefonijo v krajevni skupnosti Šenturška gora," razlaga predsednik sveta KS Ludvik Pavlin. "Po tej akciji sem poudaril, da sprejemam predlog za predsednika sveta KS pod pogo- jem, da bomo enotni in bomo prispevali delež za začetek urejanja ceste. Odločitev je bila potem takšna in tako smo ob lastnem deležu in delu dobili predlanskim prvi odsek. Že takrat smo razmišljali o klancu od Grada do Raven, vendar smo glede na program RTC Krvavec sprejeli pobudo, da klanec odložimo." Po dveh akcijah, ko so lani odprli urejeno in asfaltirano cesto do Poljan in še skozi vas Si-draž, je zdaj na vrsti klanec od Grada do Raven. Na nedavnem skupnem zboru (prišli so tudi z Ambroža in Stiske vasi) so sklenili, da bodo za ta dobra dva kilometra dolg odsek, ki bo hkrati osnova za kasnejši program proti Stiski vasi in od Poljan proti Sidražu, prispevali okrog 300 tisoč dinarjev; tako domačini kot lastniki počitniških hišic. "Nam ta cesta veliko pomeni, saj smo vsak dan vezani nanjo na poti v dolino. Že zdavnaj smo spoznali, da je življenjska doba naših avtomobilov veliko krajša od tistih, ki vozijo po asfaltu v dolini. Na srečo je potem prišlo tudi spoznanje, da je redno in dobro vzdrževanje makadamske ceste po vsa- Zdaj naj bi prišel na vrsto odsek od Grada do Raven oziroma križišča (na sliki) za Stisko vas in Ambrož... Priznanja ob jubileju Cerklje - Ob 30-letnici delovanja Turističnega društva Cerklje so podelili tudi priznanja Gorenjske in občinske turistične zveze ter društvena priznanja. Priznanja Gorenjske turistične zveze so dobili Janez Globočnik, Rado Carman, enota Ljubljanske banke-Gorenjske banke d.d. Kranj v Cerkljah in osnovna šola Davorina Jenka Cerklje. Priznanja občinske turistične zveze so prejeli Ribiška družina Domžale-Pododbor Pšata, Čebelarska družina Cerklje, Lovska sekcija Cerklje in Oddelek milice Cerklje. Društvo pa je podelilo priznanja tudi Dani Verbič, Uredništvu Gorenjskega glasa, Dopisništvu Dela v Kranju, kmetiji Bohinc iz Cerkelj, Ivanki Poljanec - Radio Slovenija in Društvu upokojencev Cerklje. Vrli gorjanski godbeniki Gorje - Tako kot že vsa povojna leta, so tudi letos gorjanski godbeniki na pihala v zgodnjih jutranjih urah pozdravljali krajane po vaseh v krajevni skupnosti Gorje s tradicionalno prvomajsko budnico. Krajani, že vajeni tega, so vrle fante -svoje godbenike povsod toplo pozdravljali in sprejemali ter jim za vztrajnost in požrtvovalnost tudi postregli. Sicer pa gorjanski godbeniki že vsa leta dokazujejo, da se ne dajo. Vedno znova mladi, že šolani godbeniki zamenjujejo stare in tiste, ki za vedno odhajajo... Na ta način gorjanska godba lahko deluje že izpred vojnih dni. Takrat je bil v Gorjah tudi močan mešani pevski zbor, tamburaški zbor, več igralskih skupin... Zadnja vojna je vso to kulturno dejavnost v Gorjah zelo okrnila in zaživela je tako rekoč le godba po vojni. Bili smo tudi priča ustanavljanju moškega pevskega zbora, ki je dosegel lepe uspehe, vendar je deloval le nekaj let. Krepko se tako držijo le godbeniki, ki v Gorjah in drugod razvijajo in zastopajo svoje kulturno poslanstvo. (ja) Kranjski obrtniki prvaki Kranj - V soboto je bilo na strelišču v Tomačevem pri Ljubljani drugo državno prvenstvo obrtnikov v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka. Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa kranjskih obrtnikov in dosegla imeniten uspeh. Ze drugič zapored so osvojili naslov državnih prvakov, med posamezniki pa je zmagal v streljanju na tarčo srnjaka Tone Markič in osvojil tudi prvo mesto v kombinaciji. Janko Troha je bil drugi v streljanju na glinaste golobe. Ekipo kranjskih obrtnikov so sestavljali Tone Markič, Janko Troha in Rudi Peric; član ekipe pa je tudi Peter Slatnar. Denarno je ekipi pomagalo tudi društvo obrtnikov občine Kranj. (kj) Ludvik Pavlin kem deževju veliko dražje od asfalta. Imamo v krajevni skupnosti tudi 16 kilometrov krajevnih cest, na katerih nimamo niti še metra asfalta, vendar tokrat smo enotni, da najprej skupaj (upamo na razumevanje) z občino uredimo lokalno cesto," sta pred dnevi, še pred pogovori s predstavniki občine, poudarila predsednik sveta KS Ludvik Pavlin in delegat zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine s Šenturške gore Peter Krivec. Poleg denarja, ki ga bodo zbrali krajani, pa bodo v krajevni skupnosti morali razrešiti še nekatera zemljiška vprašanja. Upajo na razumevanje lastnikov; predvsem iz sosednje krajevne skupnosti Poženik. Pri delih na cesti na klancu pa bodo vztrajali, da med gradnjo in po izgradnji krajani v dolini zaradi te ceste ne smejo imeti težav. Sicer pa se nameravajo o vsem pogovoriti, ker ne želijo, da bi v sosednji krajevni skupnosti zaradi urejanja klanca do Raven vzbujali nezadovoljstvo. Ludvik Pavlin pa ni le predsednik sveta KS, marveč je od lani, ko so ustanovili gasilsko društvo na Šenturški gori, tudi predsednik tega društva. Pravi, da ni "ljubitelj" funkcij; pa še tarča bolj ali manj resnih pripomb in zbadljivk je. Seveda ni edini, ki je kot predsednik izpostavljen. "Včasih slišim, da je to pač moje delo (ko gre za akcijo, takšne Peter Krivec ,blem« ali drugačne težave, prou- ((| da sem tako ali tako p'a^a" ^1 No, tistim, ki ugibajo, k(?''*:rt|ii. naj Pj*,. ,j dobil p predsednik zaslužim, da niti dinarja še n,setn."~te(t# predsednikovanje; marsika { svojega pa sem že dal za U>- ^. omenjam, kakšno mnenje i"18 žina o predsedniku KS— fe- Sicer pa gasilsko društvo^ jj sno deluje. 44 članov irr,aJ°s0Sed' pionirjev. Sodeluje dobro s njim društvom v Tunjican- ■., tečaje v so naredili tudi prve prašane gasilce in povelj ko Jerič tudi tečaj za stroj m Nimajo sicer vse opreme Hf za občinsko tekmovanje J' bodo v Tunjicah posodili.1/.^ bljeno pa že imajo v kranjs kjg činski gasilski zvezi črpalko, in sireno. "Sicer pa imamo že neK.J „ ji akcijo v krajevni skupnost' gradnjo doma. Letos bi rad" j dili prvo ploščo; potem Pa katerem bi imeli tudi prostor KS in zbiralnico mleka." V programu krajevne ^j?* sti Šenturška gora pa cesta | K, silski dom nista edini "f'^Jjjj)' kaj asfalta bi radi položili N» ^ krajevne ceste; morda sko ^ žlebovc p Uredili so že streho. — .j eno učilnico v nekdanji so • ,. tudi novi telefoni se jim spe bp nujajo". Pri slednjih sicer več toliko dela kot nekdaj. . $ pa bodo vseeno usklajev spremljali. • A. Žalar POLIX ŽIRI p.o. Jezerska ul. 7 objavlja LICITACIJO ZA PRODAJO osebnega avtomobila Zastava 101 M, neregistriranega voznem stanju, letnik 1981, izklicna cena 13.000,00 din-Licitacija bo dne 11.5. 1991 v prostorih POLIX Žiri, Jeze ska ulica 7 ob 10. uri. Ogled in vplačilo 10 % varščine bo eno uro pred lic'taC'-,°l) Informacije v zvezi z licitacijo dobite po tele 064/691-318. bi'9 "i Po programu sredi leta - Bliža se trenutek, ko naj bi sredi If**^^' tova in vključena v promet glavna telefonska centrala v ".r j^ajn^, ulici v Kranju. Po vključitvi pa bo tudi konec težav zaradi dolg\ ^ 0 vzpostavljanja zvez, dvojnih zvez, nenadnih izključevanj i" d sta*'1'! tenj med telefonskimi pogovori. V tem trenutku gredo dela o ^ ^ei Gregorčičevi ulici h kraju, živahno pa je pri vgrajevanju in I" tfgl« j* kušanju vzporednih delov opreme in naprav. Za delovanje c je, * vključitvi je treba na primer urediti in ugraditi rezervno nap jr0Ćfl% lilnike, digitalne prenose... In čeprav šestmestno številčenje ob izidu letošnjega telefonsklega imenika v Kranju ni ime'0 n*c.f zveze z gradnjo in vkjučevanjem centrale, bo po vključitvi n o(|)|*fl tudi omogočeno nadaljnje širjenje telefonskih zmogljivost" na Gorenjskem. - A. Ž. petek, 10. maja 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN GLAS doplačila zdravstvenih storitev - podražitev kot vsaka druga Kar je zastonj, ni cenjeno j ? Prvomajskih praznikih moramo pri zdravniku, zobozdravniku, v ^arni, bolnišnici, spet odšteti več za tako imenovano participacijo. Slačila «0tk« vSai.-i"6 se obsežneje razpišemo ... Klri nekaj mesecev, ko se tu-tem področju porabe na a k zdravstvenim storitvam so v povprečju višja za 30 odri D Kr°g ljudi, ki so te obveznosti oproščeni, se zaenkrat ne ši-j|ej a.rtlc'Pacije pa ne plačajo tudi socialno ogroženi, ki potrdilo o Mrfta!i ('°')'J0 na centru za socialno delo. Morda je vsemu temu "az h •tU(*' d°kaj mlačno reakcijo naših naključnih sogovornikov ir\iu . i ^Podražitev« zdravstva. Sprejemajo jo namreč kot vsako s° zvišanje cen v potrošnji (kar navsezadnje tudi je). 0 doplačilih za zdravstvene odstotkov. Participacija je likviden denar, ki se ga zdravstvo ne sme odreči.« Participacija bi torej ostala, zneski ne bi bili bistveno višji, razen v zobozdravstvu, pa denimo za reševalne prevoze, splav iz nemedicinskih indikacij, vsi bi jo plačevali tudi za bolnišnično zdravljenje, socialno šibki le simbolično ceno. Kot je za Utrip povedal dr. Košir, bi uvedli tudi gornjo mejo letno plačane participacije (na primer 3.000 di-dosegel, da so narjev letno), izvzeto bi bilo le zobno protetično zdravljenje. Mravstva) spreminjajo cene. yedtem so se participacije po-^ažile lanskega avgusta. Bu-'nih odzivov vsaj na Gorenj-fe;n ne poznamo, le kdaj pa *aaJ bk sindikalni glas zagrmi ^Per »ukrep omejevanja do-t0Pnosti zdravstvenih storiji V Mariboru pa je glas Jokajoče množice pred več J01 letom dni' ^Priljubljeno participacijo od- pravili ;ančk0 jo nadomestili s nj0 R-m,višjo prispevno stop-gr Kazlika je majhna, name- Pa gre znesek iz desnega in Se Han : levega potrošnikovega esnega in a ga človek t0 Po ovinku, d " občuti. ga^d P^hodnjega zdravstvene-r'eDn ni Pričakovati, da bi 2a zdSredni PrisPevek bolnika ^ravstveno storitev ukinila. hoBPr?tno' obeta se celo širši n 8 Plačnikov, ko bo le social- «Šte,° cestni stv0 . ministrice za zdravilo n Ir re sn swS .e) Pojasnjuje takole: »V dje sami prispevajo za tkov za oprostitev. V Tone Košir, na- v intervjuju za Utrip (gla-ovnega zdravstva Go-»t, ",V Pojasnjuje takole zd, ljUQ" od 15 do 30 odsto-ostalo država in zavaro-Pri nas ta delež znaša 2 vjSok.odstotke, in tudi ljudje z Va]0 lrn standardom ne prispele 7.?iČ več- Do'ga leta je bilo >je. 3 Mecjas!0nJ in zato nič cenjeno, nje ,Hkfepi, ki bodo v prihodki*,,-1 zavarovance, bo tudi CJe' "as n tk0vkoščenih okoli 70 odstopu'Jud|- na Hrvaškem 48 od-ov> normalno pa bi bilo 30 kroga zavezancev pla-Participacije. Zdaj je pri Nekaj primerov prispevkov pri ceni zdravstvenih storitev: prej zdaj prvi pregled pri zdravniku 20 40 ponovni pregled (za največ tri preglede, ki sledijo prvemu) 10 30 prvi obisk pri specialistu (tudi zobozdravniku) 100 130 ponovni obisk pri specialistu 50 70 slikanje zob 10 20 zalivka na zobu 30 40 zaliv ka na treh ali več ploskvah ali dograjevanje zobne krone 30 40 čiščenje zobnega kamna 50 70 protetične storitve: participacija znaša 55 odstotkov cene posamezne storitve zdravila s pozitivne liste 20 40 mehanična kontracepcijska sredtva 150 150 umetna prekinitev nosečnosti 150 300 ortopedski čevlji 200 260 invalidski voziček 300 400 slušni aparat 150 200 očala 150 200 oskrbni dan v bolnišnici do 10. dneva - 80 po 10. dnev u - 60 i vrtci prirejajo otroško veselico °troški direndaj Pfed občino jutri sonce uspešno kljubovalo oblakom, si ^"■stvp njS'ia Predšolska mladež obeta nepozabno soboto. Vzgoj-t?V» ki $ K0rganizaciJa pm nan,reč Prireja OTROŠKI DIREN-j I\C °k Zflčel na parkirišču med občinsko zgradbo in Povabil °der 1)0 Povezova'ka prireditve, pevka Romana Krajnja vrsto zanimivih gostov. S televj --Se bodo v ž'vo srečali rendajskih« cenah. Tudi sreče-junakoma iz lov obljubljajo, pa bogato izbi-^ Ok edni Taček, Mar- ro v vrtcih pečenih slaščic, ki tll0ričičeOrnorn Načetom Si- bodo naprodaj za dinar. Dijaška "l* Pričakujejo tudi ča- kinje s frizerske šole bodo ure- n,°nčice n°m in Nacetom Si- i?Vrtika Pricakujejo tudi ča- Kinje s mzcisivc »me 50rf<*kalo tudi tekmo-j li sak^z cesto bodo uprizar-sPort e- 1 na odru potekalo tudi tekmovanje za zlati glas Direndaja. Romana Krajnčan je na avdiciji v vrtcih že opravila izbor najboljših pevcev - ducat se jih bo potegovalo za častni naslov. In starši? S priljubljenega Živžava v Stražišču, po kate-«leia0Vno. tehnTICrni" "Kovno< rem se malce zgleduje tudi tlili nic°. kier k °,'n glasbeno omenjena prireditev, pomnijo na l VolJi ustvar-0?0- °troC1 po čakalnice za starše. Tokrat so v Na tudi o&H d* reTraC?li ParnaIi P° d0mHKe 1 Brionih mislili na ponudbo H'-'neea": "c*aJ gostov iz Presen a eta Pa bomo zara-"ečenja raje zamolčali. teljiroS vrtci, ki so priredi- ^Pri*orite,8a direndaJa< bodo '^tkov " 1ŠČV opremili likovno, °dru luul odnesli domov. Stav«li ;mPa bodo otroci pred-?e dan "tej;esne dejavnosti, ki za dn~- °vih lon0v Jlh tnanih«v*«s.. u„ vrtcih1^, odviJaJ° v nji-rtc'h. Naučili se bodo v , "J/h /napihovanju ba-,LjublJan?i^aV!JanJ "hranilnikov >)OtSrke.banke in podob-SvS'.bodo tudi mane-frav>JaJo tdni •reviJi> ki jo pri- '• N ' «oin?"J?1 °trOŠki b^ Oprodi Cah Pa bodo 'zdel-QaJ Po reklamnih, »di- za čakajoče starše. Prireditev so omogočili številni sponzorji, med njimi Ljubljanska banka, Obrtniška hranilnica, sindikat tovarne Sava, Merkur, Živila, Mlekarna, Kokra, kranjski otroški butiki... in še številni drugi, ki so jih organizatorji prosili za sodelovanje. Potrebujejo le še lepo vreme in direndaj se lahko začne. Če pa bo deževalo, se vidimo šele prihodnjo soboto! • D. Z. Žlebir Kako so podražitev zdravstvenih storitev občutili naši anketiranci? Anton Slabe iz Šenčurja: »Ker nimam zdravstvenih težav, tudi povečanja Mihajlo Stanković iz Kranja: »Narobe je to, ker so plače prenizke in tako ljudje bolj občutimo podražitve. Vse se draži, pravite, da tudi zdravstvo. No, jaz si pomagam z zelišči in čaji, tako da mi ni treba prevečkrat k zdravniku.« participacij ne občutim. Participacija je najbrž nujna. Od ljudi o tem ne slišim kakega posebnega negodovanja, saj jih ta čas bolj skrbi nezaposlenost, vsakdanji kruh... Z doplačili zdravstva bodo najbolj obremenjeni socialno šibkejši, bogatejšim si pač ni težko privoščiti, denimo, zdravljenja v toplicah na lastne stroške.« Simona Dolar iz Kranja: »Upokojenka sem in s svojo pokojnino še kar shajam. Tudi zdravje mi ne nagaja preveč, le sapa me malo daje, tako da Mida Kočnik iz Kranja: »Aspirin je vse, kar od časa do časa potrebujem. Po praznikih še nisem šla k zdravniku, saj mi hvala bogu ni treba. S svojo plačo težko zmorem stroške, tako da si ne predstavljam, kako bi plačala, če bi morala na primer v bolnišnico.« zmorem tudi te stroške. Nekaj časa mi participacije ni bilo treba plačevati, zdaj jo pa spet.« Gojko Kenda iz Ljubljane: »Bolj malo hodim okoli zdravnikov in lekarn, še takrat ne zase, pač pa za otroke. Zanje je zdravstvo tako ali tako zastonj. Sam sem bil nazadnje bolan lani: zdravnik mi je zapisal ospen in vse skupaj me ni veliko stalo, pač pa se zelo pozna pri plači, če greš na bolniško.« • D. Z. Žlebir, foto: J. Cigler Zlata poroka pri Kopačevih na Primskovem Kranj, maja - Prav na današnji dan, 10. majnika 1941. leta, sta se v Naklem poročila Lojzka in Rado Kopač. Lojzka je hči Znidar-jevega Janeza, železničarja iz Nakla, Rado pa Šuštarjev s Pivke. Revščina je bila doma pri obeh. Pri Lojzki so bila dekleta že od ranih nog pesterne, fantje pa pastirji. Tudi Rado je že s šestim letom moral služiti kot pastir, kasneje pa seje pri stricu v Kamniku izučil za čevljarja. V hudi brezposelnosti predvojnih let je iskal delo vse do Hrvaške. Do Zagreba je prišel peš s svojim orodjem, ki ga je kar v predpasnik v culo povezal. Mama Lojzka je svojo prvo službo dobila v Jugočeški, ata Rado pa je potem le dobil delo v tovarni Savi, tedanjem Vulkanu. Iz hišice na Klancu, kjer sta stanovala med vojno, so vsi moški odšli v partizane, tudi oče Rado, vendar se je zaradi slabega zdravja vrnil in z mamo sta vsa leta vojne vzdrževala javko. Po vojni je mama kuhala po več kranjskih šolah, ata Rado pa je služboval sem in tja in seje 1967. leta upokojil kot čevljarski mojster v Planiki. Trije otroci so se jima rodili, 1961. leta so se vselili v svojo hišico. Vse surovo je bilo še, a bili so presrečni. Veselje do življenja je bilo vedno pri hiši, zadovoljstvo in medsebojno spoštovanje je vladalo v njunem domu. Otroci radi prihajajo, ni dneva, da se ne bi kdo oglasil, veselje pa jima dela tudi šest vnukov. Da bi bilo le zdravje, si želita, in da bi bil mir. Kdor je kdaj skusil vojno, ve, kakšne strahote lahko prinese. Trdno upata, da se bodo naše težave mirno rešile. Jutri se jima obeta lep dan, najprej ju čaka slovesnost na magistratu potem pa se bo vse sorodstvo dobilo pri Ivanu na Orehku. Še na'mnoga leta, Lojzka in Rado! • D. Dolenc POMISEL Vse manj socialna država Celo za razvite države je menda značilno, da ožijo svojo socialno vlogo, kajti tudi tamkaj stroški družbenega standarda presegajo gospodarske zmožnosti (čeprav bogatejše) družbe. Za nas, ki smo v gospodarsko siromašnejših razmerah zadnje mesece priča racionalizacije svojih socialnih pravic, v prihodnje pa bomo še bolj, je to sicer bolj slaba tolažba. Toda država nam ta čas ponuja bolj malo tolažbe, pa več priporočil, kako se najučinkoviteje postaviti na lastne noge. Ne dvomimo, da je večini potrebna tovrstna vzgoja, saj so pretekla desetletja vcepljala duha, da bo že družba poskrbela za vse (najbrž v zameno za poslušnost), del prebivalstva s socialnega dna pa je bolj kot vzgoje potreben otipljivej-še pomoči od danes do jutri. Zakonodajalci so duha preteklih desetletij postavili na glavo in zdaj hočejo, da si ljudje pomagamo sami, šele potem nam bo država. Le peščico ljudi bo država obdržala v svojem okrilju: otroke, invalide, ostarele brez virov za življenje in druge ljudi, ki ne po svoji krivdi ne morejo zadostiti načelu »pomagaj si sam«. Ti so bili že zdaj deležni posebne skrbi. Dokaz, da v negotovih časih niso ostali nezaščiteni, so tudi stalni prejemki, kijih dobijo iz proračunskih virov, kar za precejšnje število ljudi iz kategorije »pomagaj si sam« ne moremo trditi. Naj si spet sposodim primer iz Tekstilindusa. Medtem ko zaradi znane stiske delavcem več mesecev zapored niso bili izplačani zajamčeni osebni dohodki, so nekatere družine premostile krizni vmesni čas z otroškimi dokla-dami za svoje potomstvo. Videti je, da bo država tudi do svojih najšibkejših členov v prihodnje manj socialna. Njihovi socialni prejemki so jim sicer zagotovljeni, toda v interesu enakomernejše porazdelitve bremen krize se jim bodo odmerjali po manj ugodni inačici. Namesto republiški dohodkovnih povprečij bo v prihodnje merilo zajamčeni dohodek. Dogaja se namreč, da nekateri socialni prejemki že dohajajo plače v nekaterih gospodarsko nestabilnih podjetjih ali kar celih panogah. Spet nam je najbolj pri roki Tekstilindus. Za ves mesec dela za tekstilnim strojem sije več sto delavcev zaslužilo le zajamčeno plačo okoli 2.800 dinarjev. Hkrati pa je socialni podpi-ranec, ki nima drugega vira preživljanja, dobil komaj kaj manjšo podporo. Seveda nepravičnosti ne gre očitati eni ali drugi instituciji, pač pa je zaposleni v tem primeru na slabšem zaradi sistemskih nesorazmerjih. Zaposleni, ki dosega normalne delovne rezultate, si pač zasluži precej višjo plačo, kot pa znaša podpora. In ker delavcu ta čas ni mogoče zagotoviti več, sociali pa odmerja denar taisto razsuto gospodarstvo, ki ne more plačati delavca, bo krute okoliščine čutil tudi podpiranec. In invalid. In otrok. In kot jih že čuti upokojenec. Kajti: kjer ni, še vojska ne vzame. • D. Z. Žlebir [ VESTI Svetovalnica za starejše in invalide Jesenice, maja - Jeseniški center za socialno delo od marca naprej ponuja pomoč svojim ostarelim in invalidnim strankam tudi v domači krajevni skupnosti. Tisti, ki stanujejo blizu centra, se lahko oglasijo ob ponedeljkih od 11. do 13. ure, za druge pa organizirajo pomoč po krajevnih skupnostih po naslednjem razporedu: prvi torek v mesecu v KS Podmežaklja, Planina pod Golico in Edi Giorgioni; drugi torek v mesecu v KS Žirovnica in Blejska Dobrava; tretji četrtek v mesecu za KS Hrušica; četrti torek v mesecu KS Kranjska Gora in Rateče; prvi četrtek v mesecu KS Sava in četrti četrtek v KS Mojstrana. Pedikura na domu Rdeči križ Slovenije, enota za pomoč ostarelim v Kranju, ki ima sedež pri Društvu upokojencev Kranj, nudi možnost pe-dikure na domu. Prijave zbira Nevenka Marinič, Tomšičeva 4, Kranj, telefon 211-828. Izkoristite ugodno priložnost! Izlet preddvorskih upokojencev Društvo upokojencev Preddvor bo v soboto, 25. maja, priredilo izlet. Odpeljali se bodo ob 6. uri iz Preddvora, se peljali skozi Kamnik po Tuhinjski dolini do Vranskega, naprej v Šempeter, Celje, Štore, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah s postankom v Podčetrtku (možnost kopanja v Atomskih Toplicah). V Olimju se bodo ustavili za kosilo, nato pa nadaljevali pot skozi Imeno in Bistrico ob Sotli do Kumrovca. Vrnili se bodo skozi Brežice, Novo mesto in Trebnje. Prijave z vplačilom sprejemajo v pisarni društva od 15. do 17. maja od 17. do 18. ure. Ker je število potnikov omejeno, pohitite s prijavami. Tekmovanje z zračno puško Sekcija za strelstvo pri Društvu upokojencev Kranj vabi na tekmovanje v streljanju z zračno puško, ki bo 28. maja od 10. do 12. ure na strelišču Huje 17 v Kranju. Vabijo vse ljubitelje strelstva z zračno puško! Pomladna izleta Društvo upokojencev Kranj vabi na dva privlačna pomladanska izleta. Prvi bo v torek, 28. maja, z odhodom ob 6.30 izpred kina Center v Kranju, odšli pa bodo k Vrbskemu jezeru, Mariji Vrbski, Osojskemu jezeru na Koroškem in v Trbiž v Italiji. Drugi izlet pa bo 6. junija, ko bodo prav tako ob 6.30 izpred kina Center krenili na pot proti Vipavi. Ogledali si bodo tudi Gorico, Doberdob, Oglej in Kostanjevico. Prijave kot vedno sprejema društvo na Tomšičtvi 4 v Kranju ob ponedeljkih, sredah in petkih dopoldne. foo •A: RAČUNALNIŠKI PREGLED VIDA (BREZPLAČEN) *r 8000 STEKEL V SKLADIŠČU -A- 4000 OKVIRJEV NA ZALOGI it SLUŠNI APARATI OPTIK G/flTERER BEUAK/VILLACH RINGMAUERGASSE 2 (V KASTNER & ČHLER) Tel. 9943-4242-23970 @®m®SWlESGLAS 6. STRAN PISMA, PODLISTEK Petek, 10. maja 1991 ODMEVI O reakcijah na moj intervju 9. aprila 1991 o Slovencih v Argentini Medobčinskemu svetu ZZB NOV za Gorenjsko ne bom odgovarjal, ker na laži, ki so jih natrosili v svoj pamflet, niti nima smisla odgovarjati. Stvar je kvečjemu za na sodišče, a se mi ne zdi vredno. Po svoje je njihovo ravnanje opravičljivo, saj so ves čas po vojni na podoben način proizvajali svojo resnico, kiji sedaj intimno celo verjamejo. Ti isti voditelji ZZB pa seveda s tem delajo hudo škodo odporniškemu gibanju in njegovim borcem. Zaradi tako enostranske naravnanosti tudi niso pripravljeni na resnično spravo s svojimi nekdanjimi nasprotniki, s svojimi izjavami pa zavajajo vse svoje članstvo. Drugače je s člankom gospoda Marka Jenšterla, za katerega vem, da pozna razmere v Argentini, čeprav bo tudi on moral priznati, da se razmere s časom spreminjajo, in pa toliko časa ni več povsem na tekočem. Medtem so pač odkrili, da je na Majskem trgu manifestirala cela skupina ultralevičarskih mater, ki naj bi jim vojska zaprla ali pobila sinove, pa so jih kasneje našli kot komunistične gverilce v raznih krajih sveta. Bili so celo ne tako redki primeri, da nekatere matere izginulih otrok sploh nikdar imele niso. In to je tisto, kar je v očeh argentinske javnosti kompromitiralo sicer plemenito gibanje Mater z Majskega trga. In zaradi tega ne bi nihče smel primerjati dogajanj v Sloveniji z dogajanji na Majskem trgu in je zato taka izjava nedopustna za demokratično deželo. Seveda gospa Alenka Puhar kaj takega v demokratični Argentini pove brez posledic zase. Vendar je ob takih izjavah treba misliti tudi na posledice, ki jih taka izjava povzroči v javnosti in argentinska javnost je pač primerjala zlorabljeno gibanje Mater z Majskega trga z dogajanjem v Sloveniji. V nadaljevanju gospod Jenšterle ve veliko povedati o dogodkih, ki jim ni bil priča in zato njegovo pisanje seveda ne more biti verodostojno. Predvsem moram povedati, da sem v Argentini govoril odkrito tudi, če je bila kakšna zadeva za nas ali zanje neprijetna. To sem izjavil tudi v intervjuju in nisem "govoril njihovemu ortodoksnemu delu natanko to, kar si ta želi slišati, čeprav v resnici ne ustreza dejanskemu stanju". To mi seveda gospod Jenšterle kot neprisoten podtika in celo namiguje, da naj bi govoril neresnico. Zanimiv je njegov ek-skurz o ustvarjanju sovražnikov, ki močno spominja na pred- in po- volilno strategijo komunistov sedaj SDP. Podobno velja za namigovanja o boju g. Puharjeve, kjer naj bi bralec zaman iskal moje ime. Naj Vas razočaram gospod Jenšterle, nekateri smo se upirali prejšnjemu režimu na vse mogoče načine že davno pred pojavom obeh gospa A. Puharjeve in S. Hribarjeve in ko sta še trdno sodelovali s komunisti in bili celo njihovi članici. Vi ste bili pa tedaj še zelo majhni, če ste sploh bili že rojeni. Seveda pa se o kakšnem nasprotovanju prejšnjemu režimu pri nas ni smelo nič pisati, razen seveda nekaterim pooblaščenim kritikom in predvsem humoristom (naročenim). Razstave slovenskega arhitekta Viktorja Sulčiča, soustvarjalca Buenos Airesa, na žalost nisem videl, ker so isti dan organizirali moj nastop (vendar ne istočasno) v Slovenski hiši. Neokusno pa je Vaše namigovanje, brother STREICHER HOBBY LOCK 783 neto ATS 5.990 s NUDIMO VAM VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN OVVERLOCK STROJE ZNAMKE PFAFF, BROTHER, BABY LOCK, JUKI, ELNA, BERNINA, HUSOVARNA itd. CELOVEC (CENTER) 10. OKTOBERSTR. 22 TEL.. 9943-463-513648 da naj bi imel razgovor v Slovenski hiši namerno istočasno, kot je bila razstava velikega arhitekta. V Argentino, gospod Jenšterle, sem potoval po naročilu Liberalne stranke, vendar za svoi denar. Kolikor vem, drugi slovenski odposlanci (menda tudi Vi ne) v Argentini niso bili za svoj denar. Bilo pa bi dobro, da bi kdo o tem velikem slovenskem arhitektu kaj več napisal slovenski javnosti. Morda Vi gospod Jenšterle? Zlasti je neokusen Vaš zadnji stavek o neokusnem prenašanju tukajšnje slovenske politične igre na buenosaireški slovenski oder. Tega, gospod Jenšterle, jaz nisem delal, resnica pa menda ni politična igra, ali pa morda za nekatere, kadar jim to odgovarja- Za pamflet gospe Spomenke Hribar, iz katerega veje bolestna užaljenost in samovšečno samo-Ijubje, mislim, da je najbolje, če ga presodijo bralci sami. Gospa Hribarjeva, ko mi očitate, kako malo da vem o Svetovnem slovenskem kongresu, se spomnite, kako ste takrat, ko smo postavljali skupščinske komisije in je bila Liberalna stranka proti tako velikemu številu komisij, pozabili predlagati Komisijo za svetovni slovenski kongres, pa sem Vam takrat jaz pomagal iz zadrege. Sploh pa ustanovitev Svetovnega slovenskega kongresa ni predlagala g. S. Hribar ali kdo iz njenega kroga, temveč že pred mnogimi leti slovenska politična emigracija. Zanimivo je, kako sta se ujela g. Jenšterle in g. Hribarjeva z ZZB v oceni o moji alergiji do levičar-stva, do česar so prišli na osnovi miselnega konstrukta. Seveda je res, da sem že od nekdaj nasprotnik bivšega režima, ampak zares in ne tako, kot se je to očitno šla gospa Hribarjeva ne čisto zares, in bi bilo dobro, da bi pojasnila, kar je obljubila v Argentini. V Argentini tudi nimajo nič proti, če kdo želi gospo Hribarjevo razglasiti za slovensko Antigono, težava je le v tem, da oni nočejo biti njeni Polinejki. OBLAČILA Na koncu Vam moram sporočiti g. Hribarjeva, da sem se od Slovencev v Argentini poslovil prisrčno, seveda pa Vas po Buenos Airesu, 12-milijonskem mestu, nisem iskal za poslovitev, kot ste samoljubno pričakovali. Saj se mogoče še premnogokrat vidiva v skupščini, mar ne?Ja vseeno na svidenje, seveda orel sovraštva in poševnih senc ter po možnosti brez zamere. Vitomir Gros, dipl. in*- /O ljubljanska banka GORENJCin FORMU IHRANKA VAŠA KREDITNA SPOSOBNOST JE PO 10. MAJU VEČJA ZAKAJ? Odplačilno dobo za kredite odobrene na podlagi prodaje konvertibilnih deviznih sredstev smo podaljšali. S 6, NA 12 MESECEV ZA KATERE KREDITE? • za nakup trajnih potrošnih proizvodov in drugih industrijskih izdelkov za osebno porabo, • za plačilo storitev in drugih obveznosti, • za dajatve za uvoz, ki ga občan opravi osebno ali preko konsignacije. 0 podrobnostih s področja kreditiranja občanov vas bomo informirali na vseh sedežih poslovnih enot LB - Gorenjske banke d. d., Kranj. Gorenjska banka d. d., Kranj Tržič PRODAJALNA DETELJICA v času mednarodne razstave mineralov in fosilov v Tržiču od 10. do 12. 5. 91 20 - 50 % NIŽJE CENE poletne in zimske konfekcije Pričakujemo vas! Prodajalna bo odprta tudiv soboto ves dan in v nedeljo do 13- ure' Alojzij Žibert 36 Pod Marijtaim varstvom Spomini Slovenca - nemškega vojaka - na drugo svetovno vojno v letih 1941 - 1945. Včasih se je vse skupaj ustavilo, nekje od daleč se je slišalo tudi puškarjenje. Po najrazličnejših zapletih sem srečno prispel. Pokleknil sem z mnogimi drugimi vred in se zahvalil Bogu in Materi božji za srečen prehod in rešitev. Mnogo pa jih je bilo še na stezi preko močvirja. Tedaj pa so nekje čisto blizu zaregljale ruske strojnice. Verjetno so izdajalci že poročali. Nekaj konj se je zgrudilo zadetih ali ranjenih, vojaki so se začeli pogrezati v blago in klicati na pomoč. Pomagati jim ni mogel nihče. Živi so lezli v svoj grob. Presunljivo jih je bilo slišati, kako so klicali v pomoč Marijo, Boga in vse svetnike. Drugi zopet pa so preklinjali in jokali, dokler ni vse potihnilo. Rusi so neprestano nabijali s svojimi težkimi strojnicami in osvetljevali pošastno pokrajino s svetlečimi raketami. Galicija - mesto Hodorov (Chodorow) pri Striju Približali smo se mestu Hodorov (Chodorow) pri Striju. Mesto je bilo že precej razrušeno. Poleg mesta je bilo veliko vojaško skladišče, ki pa so ga že pripravljali na uničenje z vsemi zalogami obleke in hrane vred. Zaradi močne ruske zapore in hitrih napadov vseh zalog ni bilo mogoče več evakuirati. Iz tega skladišča sem tudi jaz dobil popolnoma novo vojaško obleko, precej hrane in zelo veliko sladkarij. Umik se je nadaljeval preko Židačova do Strija. Pred tem pa smo se za hip ustavili na sloviti božji poti Kohavina. Kraj Kohavina je blizu kraja Židačova oziroma Pokrovcil v okrožju Strij. Od srede sedemnajstega stoletja hranijo tu čudodelno Marijino podobo. Hiša božja je zidana v romanskem slogu in posvečena leta 1894. O čudodelni Mariji pripovedujejo: Ko se je peljala leta 1646 bogata posest-nica Ana Wojankowska skozi Kohavino, sta obstala konja naenkrat sredi ceste ter sta zdrsnila na kolena. Wojankowska premišljuje, kaj bi to pomenilo. Kmalu ugleda v starem, že trohnelem hrastu Marijino podobo z Jezusom v naročju. Vzamejo jo z drevesa in neso v cerkev. Toda trikrat izgine iz nje in vselej jo dobijo na prvotnem prostoru. Najprej ji sezidajo kapelo, kasneje pa cerkev. Veliko je bilo menda preikovanj glede čudežev, ki so se tukaj godili. Ko je razglasil leta 1755 Lvovski škof Wyzycki, da so čudeži potrjeni s pričami, so začeli romarji trumama prihajati na ta sveti kraj. Marijina milostna podoba je zaradi starosti otemnelega obraza. Mati božja ima v naročju svojega Sina, ki drži roko privzdignjeno k blagoslovu. Glavi obeh sta okrašeni z dragocenima kronama. Pod podobo je napis: »O mater dei electa, esto nobis via recta« - (O izvoljena Mati, bodi nam prava pot). Božjepotniki veliko prepevajo, med drugim tudi pesem: Zdrowaš Maryo! z cierpien doliny, Wszech cuddw Pani wšrdd Kochawiny! Niech pienie nasze do Ciebe vvzleci, Uslysz o! Matko! glos Twoich dzieci... Po naše bi se reklo: Pozdravljena bodi Marija iz doline trpljenja, ti Gospa vseh čudežev v sredini Kohavine! Naj se vzdiguje naše petje k tebi! U sliši, o Mati, glas svojih otrpk. Ti si n®' Pozdravljena bodi Marija s steze, po kateri tavamo. „jy ki sploh ne mislijo na to, kaj je "prava" slika in "pravo" slikanje, pač pa se z barvo, papirjem, svinčniki in čopiči družijo kar tako ---- - iz čistega veselja. In prav to je značilno za likovni natečaj, ki se ga je lani pr-Vlkrat izmislil zdaj že bivši tednik revije Kurirček Boris Novak. Kot je znano, ta otroška revija še posebej poleg ePe slovenske besede goji tudi nkovni občutek pri mladih oralcih. Za to poskrbijo uveljavljeni ilustratorji pesmi in dru-81« besedil v reviji, pa tudi ^nj znani ilustratorji in seve-oa otroci. Kdo ve, kako in za-kaJ je urednik prišel na misel, naJ bi otroci risali kar tako - s Packanjem in čečkanjem; iz te-8a kasneje nastane še kaj dru-8ega, če v šoli likovni pedagogi kaJ ne preusmerijo. Prav tej neorrejeni otroški liklovni ustvarjalnosti je bila namenjena ideja o natečaju "za packale in čečkanje". Iz vseh osnov-n'h šol, tudi malih šol je že lani Pr>spelo ogromno sijajnih risb ln slik, pri katerih se je jasno Vdelo, da so likovni pedagogi *ta'i ne enega pač pa vsaj dva J?raka proč. Slike so kot izraz c,stega otroškega likovnega u?tyarjanja vzbudile med likovni toliko zanimanja, da se je rodila ideja o razstavi. Pa ne [azstavi kar tako v kakšni avli kake podeželske šole, pač pa Sredi Ljubljane v pravem likovnem razstavišču, v Moderni galiji, kjer vise imenitna dela f0venskih likovnikov, pa tudi tujih. Že lanski odmev razstave je 11 velik, letošnji najbrž nič manjši. Žirija sestavljena iz Predstavnikov Moderne galeriji10 založbe Mladika, v katere °kv»ru Kurirček izhaja, je ime- Med letošnjimi desetimi najboljšimi posamezniki razstave Mali malarji 1991 je tudi Marko Grubišič iz 5. razreda OŠ Simon Jenko Kranj, njegova mentorica je Jolanda Pibernik. Prvo nagrado (in kolo) je prejel Peter Pregelj iz OŠ Vrhnika, skupinska nagrada pa je pripadla šolskim oddelkom UKC Ljubljana. la težavno delo, odbrati izmed skoraj 300 poslanih risb iz kakih desetih slovenskih osnovnih šol petino del primernih za razstavo. Še težje je bilo izbrati deset najboljših posameznikov za praktične nagrade in eno za skupinsko nagrado. Razstavo v spodnjih prostorih Moderne galerije je oblikoval kustos Igor Kranjc, ki je na otvoritvi v torek zvečer dejal, da je povsem brezpredmetno deliti razstavo otroških risb na predme- tni in nepredmetni del; razstava pač le poudarja željo otrok po likovnem izražanju, ki so ga z izostrenim pedagoškim občutkom spremljali njihovi prizadevni mentorji za likovni pouk. Pri izboru likovnih dela za razstavo si je žirija prizadevala najti nekakšno rdečo nit, tematsko osnovo, od vsakega obiskovalca pa je odvisno ali kakšno povezavo med vsemi razstavljenimi deli tudi najde. Da pa bi se na takšni razstavi vsako leto še nekaj posebnega dogajalo, so organizatorji prišli na zanimivo zamisel: v sosednjem prostoru so razstavili nekaj imenitnih likovnih del slovenskih slikarjev iz stalne galerijske zbirke Moderne galerije. Tako sta v dveh povezanih dvoranah na ogled visoka likovna govorica, nekatera dela so iz zgornjih razstavnih prostorov druge so vzeli iz galerijskih depojev - in pa otroška li- kovna govorica. Seveda organizatorji še zdaleč niso imeli namena karkoli primerjati, pač pa bodo v teh dneh do nedelje, 12. maja, ko bodo razstavo Mali malarji zaprli, otroci po svoje interpretirali, s čopiči in svinčniki na papir seveda, to, kar je razstavljeno. Poustvarjanje umetnine na svojstven otroški izrazni način bo kajpak svojevrstno likovno sporočilo; svojevrstno likovno šolo v galerijskih prostorih bodo vodili študentje ljubljanske Pedagoške akademije in njihov profesor akademski slikar Herman Gvardjančič. Svojstveno likovno ustvarjanje bo seveda takoj našlo svoj prostor tudi na galerijskih zidovih - nekakšen tretji del te likovne razstave. "Predvsem gre za likovno vzgojo - kako dojemati neko likovno delo, umetniško sliko," meni Herman Gvardjančič, ki ima tudi dolgoletne izkušnje z likovno vzgojo otrok. "Prav je, da otroku zelo zgodaj pokažemo, kaj je kvalitetna slika in mu skušamo povedati, zakaj je dobra, lažje bo kasneje iskal in našel stik z likovno umetnostjo, lažje bo prepoznal dobro sliko in užival v njej. Gre vsekakor za zanimiv poskus, ki je morda poseben zato, ker se dogaja v galeriji, medtem ko v likovnih šolah za otroke na ta način eksperimentiramo že dolgo časa. Vsa pohvala pa vsekakor gre Moderni galeriji, da v svoj program sprejema tudi takšne oblike stikov z najmlajšimi likovniki." • Lea Mencinger, Foto: Jure Cigler RASTLINSKI SVET VINKA HLEBSA Razstava tržiškega slikarja Vinka Hlebša v Galeriji Prešernove hiše v Kranju, ki je njegova že več kot petdeseta samostojna predstavitev, ima značaj manjše retrospektive, saj je predstavljen izbor slik, ki so nastale v zadnjih nekaj letih._ , .Slikar Vinko Hlebš se je r°rna ^ SV0J'n motivov, ozi-°rnei ■n-''.nov' vsaJ navidezno ski IUj0'' redukciji na rastlin- ^nirrf1' ra.zv*' v enega najbolj P'čnii"Vlri in hkrati najmanj ti-UmP . slovenskih likovnih U«va3al°„e & "* Z3ČetkU poti pravilno izbra-uPodaKKlte^' da se 00 posvetil "p?061 detajiov^u "fr£-?men^ov in nih Va "i-lz narave i" posamez-gaje 1,n alj njihovih delov, jo alj ^a k' za^e' v stagnacija^ V mamro> vodila do Prei u harmoničnega in vse Partle °t..enoličnega aIi suh°- UmSJ-,kovne8a °Pusa-dobi;" tnikov Pristop do upo-Svoiev8a koščka narave je *v«sto «ru' s-aj vklJ"č"Je tako tudi ka t! anje P° motivu kot veri?",ncek odpovedi pravemu Hosti nU na račun večje izraz- Nj"astaJaJočih slik.' nju s Vrstičnemu upodabljali 'nara m Je Prisluhnil utri-di stili e'-?ta se Pridružila tu-nk.., ttacija in poudarjanje obiju k' jih je izoblikovala na- rava v svojem evolucijskem razvoju, in s tem opuščanje pravega opisnega realizma. Poseben je ta Hlebšev rastlinski svet, kajti urejen je tako v najširših relacijah kot v'najdrobnejšem detajlu. Najmanjši, samo pod lupo ali mikroskopom vidni primerki rastlinskih vrst, kot tudi listi, cvetovi in plodovi rastlin, ki jih sreču- PLESNO SREČANJE ob 19 e : v dvorani Gledališča Tone Čufar bo danes, v petek, jo orB .večanje plesnih skupin Gorenjske. Na prireditvi, ki stavil* "lz,rata ZK0 Gorenjske in ZKO Jesenice, se bo predla incJSt p,esnih skupin: plesna skupina Kaj osnovne šole taša Jeli 3nka M,akarja Šenčur - ZKO Kranj mentorica Na-Radovij 0V,Č' plesna skupina Rock deklice OS A. T. Linhart cena ica - ZKO Radovljica, mentorica Maruša RovanSek &*■ skupina Pikice - ZKO Kranj, mentorica Alenka Hain, TrSa skuPina Miš maš Mladinskega gledališčTržič ^ J?1*, mentorica Alenka Dolenc Križaj, plesna skupinaPet ForSf1 ZK0 Kra"J' mentorica Alenka Hain,.plesnaskupi JJjma ekstra Mladinskega gledališča Tržič - ZKO Tržič, men^ K Ca členka Dolenc Križaj, plesna skupina Hipno & mentorica Andreja Rauch, plesna skupina Arabesk i S " ZKO Tržič, mentorica Jolanda Meglic, plesna skupna ffile*a - ZKO Kranj, mentorica Helena Ah, Plesna skupina a-extrem Centra srednjega usmerjenega m^^*1^. Pina "\f Jesenice, mentorica Bojana Mart.nčič, plesna sku na Nova ZKO Kranj, mentorica Alenka Hain. jemo vsak dan, so upodobljeni v nadnaravni velikosti in se v tem fantastičnerr svetu, v tem nadrobnejši lišaji in mahovi dosegajo enako velikost kot osati ali sončnice, spreminjajo v nekaj povsem drugačnega. Skupaj tvorijo vse Hlebševe slike enotni likovni organizem, v katerem analiza posameznih rastlin pomeni analizo nečesa drugega; namreč analizo življenjskega ritma narave (rojstva, rasti, brstenja, cvetenja, odmiranja...). Rastline, morda bi jih lahko imenovali celo en-demiti, saj poseljujejo samo Hlebšev umetniški svet, živijo svoje lastno likovno in izpovedno življenje, ki je povsem drugačno od življenja, kakršnega so poznale v okolju, iz katerega so prinesene, zato ne preseneča, da skromni lišaji lahko optimistično zacvetijo z velikimi rdečimi cvetovi in da se cvetovi lahko pojavijo tudi na vejah (koreninah) golega drevesa. Temeljni učinek vizualnega zaznavanja Hlebševih slik je odvisen od barv. Barvni register je zožen in največkrat uglašen na eno samo tonsko vrednost. Na večini slik prevladujoči ze-leno-modri barvni vtis s svojo »komorno« in zamolklo atmosfero na svojevrsten način spreminja naslikano predmet-nost in daje slikam pridih fantastike in nihanja med realnim in imaginarnim. V modri sanjski ali oledeneli svetlobi se kot na urejeni mizansceni predstavljajo v popolni tišini posamezne rastline in njihove združbe, ki so urejene kot tihožitja, kar pa seveda niso. Kompozicije se, kot da so obsojene na življenje v večni senci, pogrezajo v temno ozadje. Ponekod vidna linija horizonta nam daje samo slutiti, da vse življenje na sliki ni zgoščeno samo v ospredju, v prvem planu, in da morda lahko prebiva v teh slikah še marsikaj drugega. Vprašanje je, kakšno mesto je v tem svetu odmerjeno človeku. Na pol prerezani plodovi šipka, oddrobljene makove glavice in v zadnjem času na vrvici obešeno razpolovljeno sadje govorijo o nujnosti človekove prisotnosti in njegovega preoblikovanja upodobljenega sveta. Damir Globočnik FOLKLORNI VEČER Kranj - ZKO Kranj prireja danes, v petek, ob 19. uri v Zadružnem domu na Primskovem otroški folklorni večer. Nastopajo: otroška folklorna skupina OŠ Jakob Aljaž, otroška skupina KUD Primskovo in otroška folklorna skupina Karavanke Tržič. Najmlajši folkloristi se bodo predstavili s plesi, ki so jih naštudirali v zadnjem letu. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V dvorani Gimnazije bo v nedeljo, ob 19.30 koncert ob 100- letnici slovenskega pevskega zbora Gallus iz Buenos Aire-sa. V Prešernovi hiši še do konca tega tedna razstavlja slikar Vinko Hlebš. V galeriji Bevisa razstavlja akad. slikar Jože Ciuha. V torek, 14. maja, ob 19.30 bodo v galeriji Mestne hiše odprli razstavo slik akad. slikarja Janeza Hafnerja. Pol ure kasneje pa bodo v Prešernovi hiši odprli razstavo fotografij avtorja Anto-nia Živkoviča. JESENICE - V Kosovi graščini predstavljajo danes, v petek, ob 19. uri multimedialni avtorski projekt Lada Jakše Oslikana glasba, obenem bo odprta tudi razstava njegovih umetniških fotografij. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava likovnih del Franceta Vandota, člana Dolika. RADOVLJICA - V avli skupščine občine Radovljica bodo v ponedeljek, 13. maja, ob 13. uri odpirajo fotografsko razstavo Petra Paula VViplingerja, ki predstavlja motivni svet plastik Toneta Svetine. V Šivčevi hiši so na ogled dela akad. kiparja Staneta Jarma. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja odpirajo danes, v petek, ob 21. uri razstavo likovnih del Marijana Jesenovca na temo Animalizem. Ob otvoritvi bo Baudelairove pesmi bral Marko Črtalič. V knjižnici Ivana Tavčarja razstavlja slikar Janez Justin. V osnovni šoli Cvetko Golar razstavlja tapiserije Silva Bernik - Horvat. V galeriji Fara bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli slikarsko razstavo likovne skupine Iskra. Stalne zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V Paviljonu NOB bodo danes, v petek, ob 17. uri odprli likovno razstavo Stavbna dediščina Tržiča, kot jo vidi Mirko Majer in Velenja, kot jo vidi Adi Pirtošek. V galeriji Kurnikove hiše je na ogled razstava izdelkov domače obrti mojstrov Jerneja in Mateja Kosmača. KAMNIK - V veliki dvorani kina DOM Kamnik bo danes, v petek, ob 20. uri koncert Lire, prvega slovenskega pevskega društva iz Kamnika pod vodstvom prof. Sama Vremšaka. PEVSKA OBLETNICA Škofja Loka - V galeriji Loškega gradu bo jutri, v soboto, ob 20. uri nastopil Komorni moški pevski zbor LTH Škofja Loka, ki ga vodi Lojze Drnovšek. Na prireditvi, s katero obeležujejo pevci desetletnico nastopanja, se bodo predstavili s slovenskimi narodnimi in umetnimi pesmimi. Na koncertu kot gost sodeluje tudi Komorni ženski pevski zbor WO Škofja Loka, ki ga vodi Pavla Grahek. GLASBENI VEČER Adergas - Jutri, v soboto, ob 20. uri bo v pevski sobi v Adergasu večer ljudskih pesmi in napevov z naslovom Stoji, stoji tam pod goro en kloštrček Velesovo, s katerim se bodo predstavili mladi glasbeniki iz Velesovega. Predstavili se bodo: Irena Špenko in Matej Maček - harmonika, Mojca Sire - flavta, Simon Gartnar - violina, Slavi Selan in Jana Maček - klavir ter Marija Šerjak - kljunasta flavta. Program bodo povezovali igralci Mateja Vreček, Ana Selan, Dominik Snedec in Franci Kern. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Škofja Loka - V galeriji Menza LTH je kulturna komisija LTH pripravila novo razstavo z naslovom Spomladanski sejmi - sodelovanje LTH; avtor barvnih fotografij Janez Pipan predstavlja izdelke LTH na sejmih v Skopju, Ljubljani in Zagrebu ter izdelke konkurenčnih proizvajalcev. V vitrini pa je na ogled še mini razstava fotografij z aprilskega tekmovanja za miss srednjih šol 91 v kranjskem klubu Rosa. Obe razstavi bosta na ogled do 20. maja, ko bodo odprli razstavo črnobelih fotografij članov Foto krožka učencev šole Cvetko Golar s Trate. Pod mentorskim vodstvom člana FK LTH Ferda Švajgra so pripravili fotografije na temo Moja kultura bivanja. BUKVARNA NA PODSTREŠJU" Jesenice - »Dobre knjige so kot dobro vino. Z leti so samo še boljše.« S tem geslom je Književna zadruga Jesenice predzadnjo soboto aprila odprla Bukvarno na podstrešju v stavbi knjižnice in gledališča, na Trgu Toneta Čufarja 4, Jesenice. V bukvami so vsako soboto od 9. do 14. ure na ogled in naprodaj stare in rabljene knjige, revije in druge publikacije. Bukvama, ki je, mimogrede rečeno, prva in doslej edina na Gorenjskem, obljublja, da bo sedanjo zalogo okoli 2500 knjig stalno obnavljala in širila z novimi naslovi, v bukvami je že zdaj - po simbolični ceni 10 din za knjigo - naprodaj več sto odpisanih knjig iz jeseniške občinske knjižnice, za odpisane knjige pa bodo zaprosili tudi druge gorenjske občinske knjižnice. Bukvama bo prav tako poskusila pridobiti za sodelovanje gorenjske poslovalnice Dinosa in Surovine, saj je znano, da veliko vrednih knjig stori žalosten konec v odpadnem papirju ali celo v smeteh. V bukvami imajo poleg starih knjig tudi novejše, in to po znatno nižjih cenah kot v knjigarnah. Ne nazadnje pa je v njej mogoče kupiti tudi knjige Male Cufarjeve knjižnice. Književne zadruge Jesenice in jeseniških samozaložnikov. E. T. tel.: 323-878 64000 KRANJ C. 1. maja 69 Načrti vseh vrst objektov In notranje opreme! mmmmMGLAS 8. stran GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Petek, 10. maja 1991 Leto turistične katastrofe ali preobrata? Tisti, ki svoj kruh režejo s turizmom, zadnje tedne obupani pregledujejo številke o prodaji počitnic pri nas. Od vsepovsod prihajajo odpovedi že dogovorjenih aranžmajev, redki pa so tisti, ki se zanimajo za naše turistične kraje. Le malo pomaga zatrjevanje, da je Slovenija varna, saj jo turisti s severa Evrope še vedno vidijo v Jugoslaviji in enačijo z njenim utripom. Podobno je tudi na Gorenjskem. Te dni so hoteli od Kranjske Gore do Bleda in Bohinja skoraj prazni in le redki, najboljši, so uspeli privabiti predsezonske goste. Zakaj najboljši? Zato, ker v najboljše prihajajo najpetičnejši gostje, ti pa niso vezani le na informacije in slike (trenutno krvave) iz Jugoslavije, ampak njihov pogled seže dlje in ne le do v Evropi dobro pripravljenih proti-reklamnih vesti. Dobro se pozanimajo in vedo, kaj je Bled in kaj Split, vedo, kaj lahko pričakujejo od ponudbe katerega najboljših blejskih hotelov. Pri tem ne morem mimo ne vem kolikokrat izrečenih očitkov, češ da imajo gorejski turistični biseri drugovrstne goste, tiste, ki pridejo na počitnice varčevat in ne trošit denar. Nekateri hotelirji tega niso hoteli priznati, drugi so to pripovedovali na glas. Hoteli pa so bili bolj ali manj polni, sobe zasedene in mnogi so rekli - bolje slabši gostje, kot nobenih. Turistično leto, ki prihaja, bo zato za naš, tudi gorenjski turizem, odločilno. Najbrž je sredi maja le še malo možnosti, da se jugoslovanska nasprotja pomirijo in Slovenija spet dobi ugled varne dežele. Veliko možnosti pa je, da se v tem času uredijo lastninske in vse druge nejasnosti v našem turizmu ter izboljša kvaliteta ponudbe. Le s kvaliteto (povezano s pestrostjo izvenpenzion-ske ponudbe) pa bo moč začeti velike propagandne akcije, ki bodo kazale privlačnosti in raznovrstnost naše dežele. Če nam bo to uspelo, tudi napovedano po obisku gostov katastrofalno turistično leto ne bo imelo tako hudih posledic. Pač pa bo Slovenija postala zaželen turistični cilj predvsem za najpetičnejše goste. Takih pa smo si menda vedno želeli. In jih po naravnih lepotah, ki jih imamo, še vedno tudi zaslužimo. • Vilma Stanovnik IZ GOSPODARSKEGA SVETA Prvič se bodo zbrali lesarji Medobčinski sklad za izobraževanje delavcev pri obrtnikih Kranj je rednim letnim izvirnim izobraževalnim oblikam, ki so namenjene frizerkam in gostincem, letos dodal še nekaj novih vzgojno-izobraževalnih vsebin. Po pleskarjih in zlatarjih so sedaj na vrsti tisti delavci in obrtniki, ki dajejo končno površinsko podobo lesu in izdelkom iz lesa. Sklad je ljubljanskemu DEPLU in predavateljici dipl. ing. kemijske tehnologije Mariji Stanovnik zaupal izvedbo "1. delavnice za mizarje in druge lesarje o površinski obdelavi lesa". V ponedeljek, 13. maja, popoldne bodo delavci na račun sklada, obrtniki pa proti plačilu, v sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici preverili in dopolnili svoje operativno znanje o luženju, lakiranju, posebnih barvnih učinkih, popravljanju pohištva, opremi za ta dela, ekologiji in varstvu pri delu ter o bio obdelavi lesenih površin. Posebnost te delavnice bo ta, da bo omogočala tudi strokovno oceno tistih izdelkov, ki jih bodo delavci in obrtniki prinesli s seboj, dobili pa bodo tudi strokovno gradivo. • Stane Jeseno- Priznanje IBM Iskri TIV Ob 10. obletnici sodelovanja med firmo IBM iz Sindelfingna in Telekomovo firmo za proizvodnjo tiskanih vezij Iskro TIV je iz te svetovno znane računalniške firme prišlo priznanje za visoko kakovost dobavljenih izdelkov in za vzorno sodelovanje. Lani je Iskra TIV dobavila za 4 milijone DEM tiskanih vezij iz najsodobnejše tovrstne proizvodnje v Jugoslaviji. Dobljeno, priznanje bo prav gotovo spodbuda pri izvajanju obširnega, podjetniško naravnanega sanacijskega programa. SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA IZVRŠNI SVET objavlja RAZPIS RAZISKOVALNIH NALOG ZA LETO 1991 s področja: 1. varstva okolja 2. urejanja prostora 3. varstva naravne in kulturne dediščine 4. turizma 5. kmetijstva - gozdarstva 6. prestrukturiranje gospodarstva (ohranjanje ali ustvarjanje novih delovnih mest) 7. zdravstvenega varstva prebivalstva 8. informacijskih sistemov Sodelujejo lahko: - znanstveno raziskovalne institucije - druga podjetja in zavodi - posamezniki Prijava mora vsebovati: - naslov organizacije, ki predlaga raziskovalno nalogo - naslov raziskovalne naloge - ime nosilca in izvajalcev raziskovalnega dela - izhodišča, cilj in namen dela - uporabnost rezultatov - predvideni začetek in zaključek naloge - finančni predračun s sofinancerji Naloge, ki so jih nekateri izvajalci že predlagali in so usklajene s tem razpisom, bodo obravnavane enakovredno nalogam prijavljenim na ta razpis. Rok za prijave nalog je 31.5. 1991 na naslov: Občina Škofja Loka, Sekretariat za družbeni razvoj, Poljanska c. 2. Izbiro raziskovalnih nalog bo opravil IS. O izbiri bodo kandidati obveščeni do 30. 6. 1991. V gorenjskih turističnih krajih so po treh zimah spet bolj zadovoljni in hkrati zaskrbljeni Več odpovedi kot rezervacij Medtem ko se v evropskih turističnih državah z velikim optimizmom pripravljajo na letošnjo poletno sezono, naši turistični kraji beležijo vse slabše rezultate. Bled, Bohinj, Kranjska Gora, 7. maja - Maj, eden od mesecev tako imenovane turistične predsezone, je navadno tudi našim turističnim delavcem že dal prve odgovore na to, kakšno sezono lahko pričakujejo. Za letos si, spričo jugoslovanke krize, niso obetali velikih uspehov, saj so podatki iz tujine kazali na okroh polovico manjše zanimanje za počitnikovanje pri nas kot lani. Ob zadnjih krvavih dogodkih na Hrvaškem in številnih stornacijah pa nihče ne ve več, kaj jih čaka. klamo (ki naprimer stane milijon mark) in v njej prikazovali, kako sta Bohinj in Bled lepa, sekundo pred tem pa je kazali streljanje in trupla na Hrvaškem, potem mislim, da to ne bi bila dobra naložba. Ko bo Slovenija samostojna, bo morala pokazati svojo blagovno znamko. Zato ta čas izrabljamo za tisto, kar se sicer "ne vidi", vendar pa mora biti pripravljeno. Narejena mora biti strategija promocije od velike propagandne akcije, do majhnih, ki bodo nadaljevanje in bodo potekale več let... Poleg tega pa seveda hotelirji rešujemo "vsak svoje hiše"... od reorganizacije, trajnega presežka delavcev in vsega ostalega," pravi Miro Mulej. V Bohinju - pozimi pričakovano, aprila porazno "Če pogledam rezultate minule zime in povem konkretno za hotel Kompas v Bohinju, lahko rečem, da je število no-čnin skoraj doseglo lansko zasedenost (lani pa je bila zelena zima in zato 30-odstotni izpad). Tako so rezultati podobni lanskim, s tem, da se je stanje močno poslabšalo po petnajstem marcu. Od takrat imamo zabeleženih le nekje štirideset odstotkov lanskoletnih no-čnin. Jugoslovanov ni več deloma zaradi politične krize, največ pa zato, ker je padla kupna moč, tujcev pa zaradi naše cenovne politike (po Evropi imamo še vedno sloves, da smo dragi) in seveda zaradi nemirov v državi. Prihajale so in še prihajajo odpovedi. Ko se je začelo streljanje v Kninu so vse Belgijske, Nemške, Nizozemske skupine odpovedale počitnice. Prišlo je le nekaj angleških skupin, ostalih pa skoraj nič. Tako je bil april "porazen", nekaj študentskih skupin, nekaj posameznih gostov konec tedna... Čeprav so bile pred meseci napovedi o sezoni slabe, se pravi realen padec no-čnin, kar pomeni za Bohinj med štirideset in šestdeset odstotkov izpada nočnin na tujih tržiščih, trenutno nihče ne ve, kako in kaj. Na domačem tržišču pa sedaj kaže na skoraj stoodstoten izpad. Nihče več ne upa na pot, nobene rezervacije ni več, v hotel prihajajo le posamezni gostje in Slovenije, Istre in Zagreba," ugotavlja Miro Mulej, direktor hotela Kompas v Bohinju. Kljub temu da je gostov malo in tako rekoč izgleda, da bi hotele lahko zaprli in šli vsi skupaj na dopust, pa turistični delavci še malo ne stojijo križem rok. "Gotovo je res, da ni primeren čas, da bi z velikimi in dragimi reklamami propagirali naše lepote in našo deželo. Če bi po televiziji pokazali re- Turistična poslovna skupnost Bled je med potjo na turistični sejem, ki te dni poteka v Zagrebu, v torek dopoldne pripravila sprejem za predstavnike turističnih agencij in avtobusnih prevoznikov iz Nemčije. Poleg številnih direktorjev blejskih, bohinjskih, kranjskog0/' skih in bovških hotelov, so jih pozdravili tudi predstavniki jeseniške in radovljiške občine ter republiški minister za turizem in gostinstvo Ingo Paš. Na Bledu - normalna zima in negotovo pričakovanje poletja "Zima je bila za blejski turizem po dveh, treh letih, normalna. V začetku smo bili malce skeptični, vendar pa je bila zasedenost blejskih hotelov kar visoka. Predvsem so bili zelo dobro zasedeni hoteli A kategorije, hoteli z bazenom in boljšo ponudbo, pa tudi hoteli B kategorije z malce skromnejšo ponudbo so bili zasedeni, da tako rečem, zadovoljivo. V celoti lahko za zimsko sezono, ki se je končala v drugi polovici marca, rečem, da je bila kar uspešna. Prednjačili so angleški gostje, med zimskimi počitnicami pa je bilo kar nekaj tudi domačih gostov. Več problemov pa je sedaj, v tako imenovani predsezoni. Vsakoletni aranžamani, vezani na golf igrišče, posebej iz skandinavskih držav, so glede na politične razmere (kar sami navajajo za vzrok) stornirani. To pa je pomenilo ogromen izpad v mesecu aprilu, če ga primerjam z leti nazaj. Trenutno se začenjajo prvi prihodi Jugotursa, hotelske kapacitete pa so zasedene med štirideset in petdeset odstotkov. Booking se spreminja tako rekoč vsakodnevno. Prihajajo najave in hkrati tudi odpovedi, tako da neke "čiste slike" za naprej nimamo. Trudimo pa se pri vsaki skupini dokazati svojo kvaliteto, skušamo dokazati, da je stanje v naši regiji povsem normalno. Mislim pa, da se bo moral v kratkem spremeniti koncept prodaje. V prednosti so manjše hotelske hiše, kjer je možna večja fleksibilnost, problematični pa ostajajo veliki hoteli, s tristo, štiristo posteljami," razmišlja Tone Vidic, direktor Kompas hotela Ribno in predsednik Turistično poslovne skupnosti Bled. Seveda se blejski, bohinjski in kranjskogorski hotelirji povezujejo tudi s tistimi iz obmorskih krajev in zdravilišč in ugotavljajo, da imajo povsod podobne težave in da bo potrebno še marsikaj storiti, predvsem na področju prodajnih prijemov, na tujih tržiščih. "Potrebne so promocije, naprimer takšna, kot je primer sprejema predstavnikov avtobusnih agencij iz vse Evrope ob mednarodnem turističnem sejmu v Zagrebu. Seveda na vsak kraj zase. Skupni jezik smo našli predstavniki Bohinja, Kranjske Gore, Bovca in Bleda. To pa je že v konceptu skupnega nastopa na vseh sejmih in s tem na tujih trgih. Vsa ta štiri turistična mesta povezujemo pod imenom "Slovenske Julijske Alpe" oziroma "Triglavski narodni park"," pravi Tone Vidic. V Kranjski Gori - po ćobri zimi številne odpovedi _ Tudi kranjskogorskim turističnim delavcem je bila letošnja zima, po treh zimah brez snega, spet bolj naklonjena-Tudi njih pa skrbi poletna sezona. Filip Pančur, vodja prodaje v Kompas hotelih Kranjska Gora pravi: "Zima v Kranjski Gori je bila kar dobra, saj so bili hoteli 85- odstotno zasedeni. Največ je bilo Italijanov, Nemcev in Angležev, pa tudi Jugoslovanov je bilo več kot prejšnje zime. Tudi rezultati so bili zato kar ugodni, vendar pa so sedaj izničeni z velikim izpa' dom v zadnjih dveh mesecih' Večina dobro prodajanih aranžmajev je odpovedanih, nekaj jih je ostalo le pri Jug0' tursu London in nekaj italijanskih. Za poleti načrtujemo, da bi bila od julija do septembra zasedenost hotelov okrog 80-odstotna, vse ostalo pa je težko reči. Naša prodaja se zato v teh časih ukvarja z različnimi pfO; grami, seveda da bi pridobi" goste. V zadnjem času smo več pozornosti namenili jugoslovanskemu tržišču, sindikatom-vikendi izletom, šolskim skupinam, vsakih štirinajst dni Pa pošiljamo ponudbe na tuja tržišča. Te ponudbe so cenovno zelo ugodne, vendar pa se bojim, kakšen bo odziv. Goto^ pa je, da je v takšnem stanju, kot je trenutno pri nas, v turizmu, govorim zlasti v prodaj, treba še več delati kot ob normalni sezoni." • V. Stanovi"* Okrogla miza o obrtništvu in podjetništvu • V Obrt in podjetništvo želita v Evropo Kranj, 7. maja - Po otvoritvi nadvse skromnega sejma obrti je bila na Gorenjskem sejmu okrogla miza o obrtništvu in podjetništvu. Razprave, ki jo je vodil obrtnik, podjetnik, republiški poslanec in kranjski župan ing. Vitomir Gros, so se udeležili predstavniki obrtnih združenj iz gorenjskih občin, Obrtne zbornice Slovenije, Medobčinske gospodarske zbornice, Izvršnega sveta Občine Kranj, obrtniki in drugi. Po vsem, kar smo slišali, lahko zaključimo, da položaj obrtnikov in podjetnikov še zdaleč ni urejen tako na statusnem, davčnem in številnih drugih področjih, kjer se bo morala država Slovenija še marsikaj naučiti ter urediti, da bo lahko ugotoviti, da so obrtništvu in podjetništvu odprta vrata v Evropo. Voditelj okrogle mize si je kot vsebinsko zasnovo tega pogovora zastavil kar številne teme, ki zadevajo in pestijo obrtništvo in podjetništvo: statusna vprašanja, davčni, zbornični in bančni sistem, sejmi in privatizacija, in po dobrih dveh urah razprave lahko ugotovimo, da je bilo povedanega marsikaj. Značilnost tega razgovora je seveda bila, kako olajšati bremena, ki ovirajo to področje do te mere, da smo priča nazadovanju obrtništva, kar je v popolnem nasprotju s pričakovanji po njegovi hitri razširitvi in krepitvi. Selitev velikih težav gospodarskega zastoja in nelikvidnosti se širi v obrt zlasti preko tistih, ki so bili vključeni kot kooperanti, veljavni predpisi o vrstnem redu plačil, pa jih postavljajo še v težji položaj. Eden izmed zaključkov posveta je zato bil. da je potrebno doseči spremembo predpisanega reda plačil. Da so tudi statusna vprašanja pomembna za učinkovitost in razvoj, smo slišali na primeru začudenja tujih partnerjev, ki težko razumejo vse spremembe, v katere so, ob neprestanem spreminjanju predpisov in davčnih obremenitev, prisiljeni obrtniki. Mnogi ob obrti ustanavljajo tudi podjetja, saj so jih povsem nerazumljive razlike v odnosu do različnih oblik organiziranja, prisilile v to, da iščejo najugodnejše poti poslovanja tudi skozi spremembe statusa. Če k temu dodamo togost in skrajno neučikovi-tost številnih državnih služb (n.pr. carine, urbanizem), potem smo še daleč od spoznanja te države, da prav od proizvodnje, prodaje - skratka tudi učinkovitosti teh proizvajalcev, ki jih tako ovira, ta država tudi živi. Čimprejšnje izenačenje položaja obr- tnikov in podjetnikov bi odpravilo mnoge nelogičnosti, posebno pozornost in sistemske rešitve pa bi zahteval položaj storitvene obrti in tistih, ki se v obrtno dejavnost šele podajajo. Še vedno preradodarna socialna politika države, smo slišali, je zato v bistvu asocialna in ne spodbuja ljudi dovolj za to, da bi si sami zagotovili svojo eksistenco. Po drugi strani pa je predpis, po katerem mora obrtnik tudi če nima posla, še najmanj 6 mesecev zaposlenim izplačevati nadomestilo OD, nesmiselen in s stališča še kako potrebenega zaposlovanja nestimulativen. Zaključek te teme je sicer bil, da se "čez noč" ne da vsega urediti, da pa prav nastajanje nove slovenske samostojne države pomeni priložnost, da tudi to področje uredimo smotrneje, državo pa napravimo v predpisih enostavnejšo, v službah pa učinkovitejšo. V razgovoru o obrtniški zbornici ni bilo nesoglasij, pa tudi ne nezadovoljstva. Očitno je, da raste združenje, ki ga jemljejo obrtniki za svojega, in ko bo organiziral še vse tiste funkcije, o katerih so enotni, da jih potrebujejo (svetovanje, marketing, ažurni informacijski sistem) ter bolje znal najti poti do strank in po- slancev, bo zadovoljstvo in p(* spe v k k razvoju te panoge še vec-Ji- Izredne kritike pa je bil deležen bančni sistem, oziroma na-tančneje monopolni položaj nekaterih bank, ki obrtništva m Podjetništva ne spremlja. rVopjg vzhodnih trgov terja orientuc')0 na zahod, ta pa brez Hk^č^ podpore ni mogoča. Cene storitev (provizije), obresti, neustre7' nosi služb in monopolno pogojevanje poslovnega sodelovanj** *r banke v očeh obrtnikov ohranile kot "kontaminirane relikte prete-Mosti", ki s pravim bančništvom nimajo veliko skupnega in n'50 vredne napovedane sanacije-Nujna je konkurenca in PraV ' je namen, ki so mu sledili z U«»* novitvijo svoje hranilnice, za Katero upajo, da bo kmalu prerasla v banko. Ker sejem, v okviru k'dierefs je potekala ta okrogla miza. fe-ni zaslužil besed, so bile mis" ^ sejemskih nastopih bolj uprte ■---o ohrani'1 izaniz'' se ; nje prihodnost: Kranj mora sejem, vendar ga mora o.fej rati na drugačni ravni. ^ morajo izkoristiti tuje i*. vse in vzgledi, sejem morai flo« d. o, spremne pr>red'tVL Rranj ižabne in turistične; ^j. bin družab se mora naučiti • Š. Žargi sejmom f®!ek-10- maja 1991 9. STRAN TOSMOTEEGLAS S časopisi je večkrat tako. Stvarnost postaja grozljiva. Tudi zato, ker jo tako delajo časopisi. OH EEiBffiffEInaprej bo vse drugače. (msmmm/-glas 10. stran OBVESTILA, OGLASI Petek, 10. maja 1991 ČE SI TUDI VI ŽELITE, DA BO DOBER ZAČETEK POL DELA, POTEM STORITE PRVI KORAK Z NAKUPOM V PRODAJALNAH KRANJSKEGA MERKURJA. 30°/( Znižanje cen izdelkom proizvajalca HELIOS Domžale za zaščito lesa in kovin, za dekoracijo notranjih prostorov, fasadne barve, barve za avtomobile (reparature Mobihel) 25°/( Znižanje cen izdelkom proizvajalca BELINKA Ljubljana. (beltop, belton, belles, virga, belocid, fentin, super blesk, beli on, beli lux) Predstavitve proizvodnega programa bodo od 15. do 18. ure v naslednjih dneh: - 21. maja GLOBUS v Kranju, - 22. maja BARVE LAKI v Škofji Loki, - 23. maja BARVE LAKI v Radovljici. ZNIŽANJA CEN VELJAJO ZA TAKOJŠNJA PLAČILA IN ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG PRI NAKUPIH NAD 300,00 DIN DO 25. MAJA. Gospodarstvo Slovenije ponuja PUBLIKACIJA, KI BO TEMELJIT IN LEGITIMNI PREDSTA VNIK SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA DOMA IN NA TUJEM: • Seznam proizvodov in storitev • Indeks proizvajalcev po proizvodih • Abecedni red podjetij in obrtnikov ZAGOTOVITE SI SVOJ POSLOVNI USPEH S PREDSTAVITVIJO V PUBLIKACIJI! d .o.o. 61410 ZAGORJE ob Savi Cesta 20.julija 2c, p.p. 24 telefon: (0601) 62 094, 62 09 telefax: (0601) 62 091 JELOVICA nudi od 1.maja dalje IZREDNI POPUST za predplačilo NA STARE CENE 30% 15% o • vezana okna JELOBOR SU • polkna s fiksnimi lamelami • oknaTERMOTON • vrata • senčila • montažne stene UGODNO POSOJILO 1 + 4 BREZPLAČEN PREVOZ do 100 km (nakup nad 25.000 din) ORGANIZIRANA MONTAŽA PRESENEČENJE pri nakupu nad 50.000 din JELOVICA Kidričeva 58, 64220 ŠKOFJA LOKA tel.:(064)631-241, fax:(064)632-261 PRODAJNA MESTA ŠKOFJA LOKA, KRANJ, MURSKA SOBOTA, CELJE, NOVO MESTO, NOVA GORICA, IZOLA TAJLES Ljubljana, GRADBENIK Maribor, STAVBARSTVO Razdrto RENAULT Avtorje"!* OMEJENA KOLIČINA VOZIL R 4 GTL DOBAVA TAKOJ PO SISTEMU STARO ZA NOVO R - 5 CAMPUS DOBAVA V IZVEDBAH: 5 VRAT BENCIN 3 VRATA BENCIN 5 VRAT DIESEL AVTO mWTphm LESCE informacije: tel. 064/75-650 ali 74-860 r SANDI ČU FAR: POLŽ VSEBINA 25 MIHA NAGLIC: O okusih razpravljamo ANKA NOVAK: Spomeniki ljudskega stavbarstva (4) NOVE KNJIGE FRANCE VURNIK: Nič več samo obraz v zrcalu, marveč tudi duša na dlani Urednikova beseda Majska Snovanja prinašajo uvodna razmišljanja Mihe Naglica o umetnosti in vpletanju okusa politike na to človekovo avtohtono področje. Anka Novakova nadaljuje zapise o ljudskem stavbarstvu na Gorenjskem. Tretja stran prinaša ocene novih knjig. O tem, da tudi današnje gledališče odseva duhovne tokove časa, piše France Vurnik ob pregledu gledališkega dogajanja iztekajoče se sezone. Lea Mencinger Mih? Naglic ^ed domačijstvom in svetovljanstvom O okusih razpravljamo ^edavni odstop dr. Jureta Mikuža, ravnatelja Moderne galerije v Lista okusa ^ubijani, priča o poskusu ponovne prevlade domačijskega okusa v sl°venski estetiki. est iUst,bus (et coloribus) non barvaXUtandum- ° okusih (in men,T . ne kaže prepirati, so nekd ZC Stari Latinci- ^e Pa °čitn° Začne svoj okus drugim kd0 °,vsi|jevati in če Je ta ne" seveH Vse8a še oblast, potem Prvim4 ne kaže molčati. Med re Mik ? Je tako oglasil dr Ju" pil l-„, ln nepreklicno odsto-rije vut r.avnatelj Moderne galejo, da LJublJani . z utemeljitvi-za'čei SC Je zasebni okus oblasti Or,erno C-ŠaVati v deI° MG in njene ^°F.at' uresničevanje ska . 1ZlJe, da postane evrop-slej na Kn?.va- To dejanje je dona n. 0 J °dmevno opozorilo sPet T r°' da se v Sloveniji nari ,,/elJavi prevlada "doma" u svetom". °b*ast okusa D°rČ1j^ Je torej pri "barvah". ra8°vornik neP°Pust'Jivi 'javljen ■ el,tne> v svetu uve-ne, p "e ln. v stroki pri pozna-vne llm8enia'nosti dišeče liko-drUoa^etn°sti, se je soočil z slasti domaciJsko in od Se čuti Podprto vizijo. "Oblast trn okunSt0jmK da svoJ Priva' PolitifčS Promovira kot javno h „Q "° gesto, kot okus torej, Pa J"' gQ Javnost sprejela. Ta PoT, kri'elen' domačijski *Q$?Jm!čen *e ne kaže Š»Q ip kf manifestacije, kakr-ru- tPy° v AJ'd'čevem prime- HucilTek" 'Udi *k0zi mediJe-p0*tal t Ju ,P° moJem mnenju intervi, i\ i' ,e8a "kusa." (Iz Hesn? V M'adini' 30-4-1991) «nati1CJ"a 'Jubo Je treba priboj oV,Vr režim Promovira °kus m forsira ali vsaj pro- težira svoje avtorje. Tako je bilo, denimo, v časih socrealizma; ozrimo se le na Dolinarje-ve kipe v središču mesta Kranja. Ni še dolgo tega, ko je na Gorenjskem in v očeh visokih predstavnikov režima veljal za res pravega in velikega kiparja Tone Svetina, "delavskemu" okusu primerno slikarstvo pa so bila npr. dela Dore Pleste-njakove. "Delavska" oblast je medtem odšla, populistični okus pa ostaja. Premožni gorenjski kmetje so si, potem ko so obnovili ali zgradili nova gospodarska poslopja in se času primerno opremili, zgradili še nove hiše in zdaj so na tem, da jih, tako kot včasih, likovno opremijo; seveda ne s slikami, kakršne visijo v Moderni galeriji. "Mi za svoj denar že vemo, kaj je lepo," pravijo in imajo po svoje prav. Drugače je s politiki, ki ne kupujejo za svoj, temveč za državni denar, za denar davkoplačevalcev. "Simp-tomatičen primer je Ajdičeva razstava v Bonnu, ki so jo politiki izdatno finančno podprli in dogodek pod krinko kulturnega izkoristili za svojo politično promocijo. Nekvalitetnost Ajdičeve "umetnosti" pa je jasna tako likovnim kritikom kot tudi umetnikom samim, zato je to še ena nezaupnica Moderni galeriji kot strokovni ustanovi... Gre za občutek, da je ustanova, kot smo jo zasnovali v zadnjih nekaj letih, postala pri nas nezaželena. Moderno galerijo smo skušali narediti dinamično, v svet odprto ustanovo, ki stroko-vno-kritično preverja slovensko umetnost in jo postavlja ob rob svetovni in obratno... Mislim, da se kvaliteta lahko preverja samo v popolnoma odprti situaciji in ob pretoku slovenskih umetnikov v tujino in tujih v Slovenijo. To je koristno tako za občinstvo, ki spremlja sodobno umetnost, kakor tudi za umetnike same, ki živijo, tako kot mi vsi, v zelo zaprti duhovni sredini. Ministrova ideja pa je, da se moramo Slovenci sami dogovoriti, kateri so naši veliki umetniki in potem z njimi, s temi, kijih bomo določili, prodreti ven. Mislim, da je v času, ko umetnost postaja svetovna oz. planetarna, takšno početje iluzorno. " V sporu med ministrom za kulturo in ravnateljem ene od osrednjih nacionalnih ustanov (za moderno likovno umetnost) ne gre za osebni obračun, temveč za spor med strokovnostjo petnajstih ljudi v MG in med zasebnim okusom in nestrokovnostjo vladajoče politike. "Ne spopadam se z ministrom Capudrom. On sam sploh ne vodi neke kulturne politike, temveč cela vlada in ves način, s katerim se vodi politika, nekako vplivata nanj in on to izvaja." Dr. Mikuž torej razloži svoj odstop kot nasprotovanje tistemu, kar se vsiljuje kot mediokritet-no, domačijsko in populisti-čno, saj sam nasproti vsemu temu brani tisto, kar je po njegovem genialno, svetovljansko in elitistično. Ostane nam, da se postavimo na eno ali na drugo stran, hkrati dopuščajoč možnost obstoja tako enemu kot drugemu. Ko je dr. Mikuž pred leti prevzel vodstvo MG, je objavil tudi svoj pogled na stanje v slovenski moderni likovni umetnosti in teiriu dodal še nekakšno top listo avtorjev. Vseh imen se ne spomnim več, vem pa, da jih ni bilo več kot ducat: Marij Pregelj, Gabrijel Stupica, Janez Bernik, Andrej Jemec, Emerik Bernard... Vrh tega je dal selektor tega izbora jasno vedeti, da je izbrano pravzaprav tudi vse, kar šteje. Dobro, sem si rekel, toda kaj je potem s celo vrsto "ostalih" avtorjev, bodisi na nacionalni ravni ali v naši Poljanski dolini. Kam sodijo poljanski Šubici, sovodenjski Zajci in žirovski Sedeji? Pa v svetu uveljavljeni žirovski samorast-niki in akademski slikarji Franjo Kopač, Maksim Sedej, Tomaž Kržišnik, Stane Kosmač -če ostanem pri Žirovcih in ne omenjam drugih likovnikov, ki so v loškem svetu že od nekdaj na gosto posejani? Kam torej sodijo ti? V drugi ali tretji nacionalni razred? A sem se hitro spomnil na tisto o okusih; dr. Mikuž ima pač v svojem izboru svoj kriterij in svoj okus, drugi pa svojega. Navsezadnje se izbor razstavljalcev ni delal po njegovi listi, temveč - kot sam pravi - "v popolnoma odprti situaciji". V listi ravnatelja MG je šlo za njegov osebni izbor, ki ne vpliva na odprtost situacije; lista oblasti pa bi to situacijo slejkoprej priprla in nato omogočila pretok le svojim izbrancem. - Kakorkoli že; zdi se, da so nekateri predstavniki druge in tretje likovne lige dali samozavestnemu ravnatelju s posredovanjem nove oblasti vedeti, da so tudi oni tu! Okus po slovenstvu Skušajmo vso zadevo osvetliti še v luči znamenitih besed, ki jih je svoj čas (28. 11. 1943) zapisal Edvard Kocbek in jo tako postaviti v zgodovinski kontekst oblikovanja slovenske duhovne podobe: "Slovenci smo narod z izrazitim obrazom, imamo izdelan jezik in izoblikovanega duha. Živimo v Alpah, segamo v panonsko ravnino in smo hkrati obmorski narod, naše zemeljske prvine so bogate in usodno zaokrožene, prvine naše zgodovine se vežejo v posebno nasičenost, iz izkušenjske enote smo postali usodna individualnost, ljudstvo s profilom naroda. Dve konstanti sta se skoraj brez zveze skušali razviti v nas, krščanska omika Ogleja, Bavarske, svetih Cirila in Metoda, lutrovstva in katoliškega baroka, potem pa porenesančna civilizacija humanizma s svojima različnima poudarkoma na subjekt in objekt: z ene strani individuj, zrenje, artizem in demokracija, z druge pa kvantiteta, znanje, korist in ideologija. Vendar je bila stihija silnejša od volontarizma. Postali smo fantastični realisti z nagnjenjem v drobno spretnost. Nebogljeni spiritualizem smo vezali s poniglavim naturalizmom. Nikoli nismo rešili nasprotja med ujetostjo in domišljijo, med revščino in sposobnostjo, med pro-vincializmom in visokimi spo-znavami. Vsa stoletja smo si slikali na cerkvene stene svetega Krištofa, kako rešuje Jezuščka čez reko, hkrati pa si risali žalostne pregovore na panjske končnice. Vse mrtvaške plese smo plesali in grešili na vseh romanjih. Postajali smo otožno in prilagodljivo, hkrati pa marljivo in iznajdljivo, dvojniško razpoloženo, tragično razklano, neo-drešeno ljudstvo..." (Listina, 1982, s. 523-24) Ni čudno, da v tem razdvojenem in neodrešenem narodu vprašanje okusa ni bilo le estetsko vprašanje. Okus pri nas ni bil le zmožnost, da intuitivno in z gotovostjo presojamo estetske vrednote, posebno tisto, kar je v njih brezhibnega in delikatnega (Lalande); v različnosti okusov so se izražale globoke družbene razlike. Zaradi "okusov" so gorele knjige, gradovi, cerkve, slike in kipi v njih, od "zgrešenega" okusa se je molčalo in gladovalo in nemara bi se našel kdo, ki je bil zaradi drugačnega okusa ob glavo. Takrat, ko so bile zapisane ne-vedene besede, je bil na pohodu revolucionarni volontari-zem, oborožen med drugim z laično in svetovljansko marksistično ideologijo; tradicionalno in domačijsko nastrojeno katolištvo je potisnil v kot. Zdaj se dogaja obratno, česar pa ne kaže jemati tragično, saj se bo ravnotežje med domom in svetom slejkoprej ponovno vzpostavilo. Dotlej bomo pač gledali bolj domače podobe in jih sodili vsak po svojem okusu. Pa vendar: kar se mene tiče, bi bilo bolj smotrno, če bi "nacionalni okus" še naprej določala stroka in ne politika. Z elitistično presojo dr. Mikuža se večina ni strinjala, vendar to še ne pomeni, daje imela prav - v estetiki večinska logika politike odpove. Dejstvo je, da je v času Mikuževega ravnateljevanja tudi Ljubljana in z njo Slovenija okusila, kaj se dogaja po svetu v likovni umetnosti. Brez tega "okusa po svetu" utegne biti spet bolj žalostno. Zadnjih petnajst let, potem ko so ZiherI in njegovi prenehali razsojati o tem, kaj je umetnost in kaj ni, je to počela stroka. Bog ne daj, da bi se zdaj namesto Ziherla pojavil kak času umerjeni Mahnič! O okusih torej kar razpravljajmo, narobe bo šele, ko jih bomo eden drugemu vsiljevali. Hudo pa bo, če bo en sam okus veljaven in zapovedan, kakor je bil še ne dolgo tega. raSMMEEGLAS 12. STRAN SNOVANJA Petek, 10. maja 199^ Anka Novak Spomeniki ljudskega stavbarstva (4) Mošnikova hiša, Spodnji Brnik 5 Stara Mošnikova hiša je bila nadstropna zidana zgradba, ki je pod skupno streho združevala stanovanjske prostore in hlev. V prvi polovici sedemdesetih let (podrli so jo okrog 1. 1974) je značilno sooblikovala večji odprt vaški prostor, ki se je izoblikoval »ob večjem ovinku Cerkljanske Reke (Brnika)«'". V tem delu starejšega kmečkega jedra vasi je bila poprej večja kotanja, kjer se je ob deževju zbirala voda v vaško »wužo«. Kasneje so kotanjo zasuli in na tem odprtem skupnem vaškem prostoru po drugi vojni zgradili vaški gasilski dom. Za domove brniških kmetov so značilna precej mogočna poslopja z zidanimi nadstropnimi hišami; kar številne med njimi so do danes ohranile kvalitete stavbnega oblikovanja iz preteklih stoletij. Kmečki domovi so brez reda nanizani ob strugi vaškega potoka Reke. Na vsem svojem toku - od izvira pod Krvavcem do izliva v Pšato je Reka oskrbovala vasi (Grad, Dvorje, Cerklje, Zgornji in Spodnji Brnik, Vopolje, La-hovče, Nasovče, Breg) z dobro pitno vodo. »Pred je bla voda Čista, zdej pa ni več, zdej vse not mečejo.« Z lesenimi škafi so nosile ženske iz potoka vodo za kuhanje, v škafih so jo nosili tudi v hleve, vendar so večinoma prignali živino napajat kar k potoku. Sem so prihajale ženske prat. »Iz vsega Spodnjega Brnika so ženske na vas hodile prat perilo, na periv-nikih lesenih so prale.« Revnejši vaščani z bolj odročnih »Devnc« (ime za kajžarski del vasi), so vozili vodo iz potoka v čebrih na samotežnih vozičkih, pozimi pa na saneh. Okrog leta 1930 je Spodnji Brnik dobil vodovod z zajetjem pod Krvavcem. Takrat so si napeljali tudi hišne vodovode v veže in hleve. V tridesetih letih je vas dobila tudi elektriko. Mošnikova kmetija velja še danes za eno trdnejših kmetij v tej okolici, je tudi zaščitena. Sedanji gospodar Jože Stare, kmet in prevoznik, z ženo in štirimi otroki nadaljuje kmetijsko tradicijo na Mošnikovini. Od sredine sedemdesetih do sredine osemdesetih let (leta 1985 so napravili fasado) so na mestu poprejšnje zgradili novo hišo. Od prvotnega doma je ostal še hlev - »štala«, samostojna zgradba nasproti hiše, ki je zdaj opuščen. Leta 1990 so namreč piesclili živino v novo štalo, ki so jo zgradili na mestu, kjer je pred tem stala večja lesena zgradba - »pod«, ki je združevala pod skupno streho dva brunasta prostora - dva poda za mlačev žita, poleg je bil prostor za slamo - »svisvva« in četrti prostor - »šupa« za vozove in orodje. Dvoje podov za mlačev žita je bilo v vaseh na širokem kranjskem polju združeno z velikimi kmetijami. V tradicionalnem kmetijstvu tega območja je bila najpomembnejša kultura žit. V času mlačve na starejši način - s cepci, so mlatili žito kar na obeh podih hkrati. Stara Mošnikova hiša je ohranila številne sestavine baročnega in zgodnje klasicističnega oblikovanja. Nadstropna zidana zgradba je imela pod skupno streho v podaljšku njenega stanovanjskega dela izoblikovan še gospodarski del - »štalo« v pritličju, v nadstropju pa so prostor »na štali« uporabljali za shranjevanje sena. Med stanovanjskim in gospodarskim delom so bili prehodi le z zunanje strani. Hlev v gospodarskem delu, kjer je bil prvotno en sam prostor z velba-nim stropom, ki sta ga podpirala dva okrogla, zgoraj in spodaj profilirana stebra, tla so bila iz zbite zemlje (šele kasneje so štalo pregradili v delavnico in prostor za kure), se je odpiral s polkrožno oblikovanimi vrati na pot ob potoku (ob preurejanju so ta prehod zazidali), na zahodni strani pa na dvorišče. Glavna vhodna fasada je bila na vzhodni strani, »ta velka stran« so jo imenovali, ob potoku in poti (domačini so jo uporabljali kot poljsko pot). Prehod v vežo je na tej strani odpiral bogato klesan kamnit klasicistični portal z dekorativno oblikovanimi letvastimi vrati. Vendar so v mnogo večji meri uporabljali prehod iz veže na dvorišče, ki je povezovalo hišo z gospodarskima stavbama in štalo v zadnjem delu hiše. Vrata na ta velko stran pa so bolj uporabljali ob posebnih priložnostih: npr. za »smen«, «JH -1*7------ -+H2-----300-^-------t-70H Prerez Mošnikove hiše, Spodnji Brnik 5, risal št ud. arh. Jože Kunaver, 1973 - 74, arhiv Gorenjskega muzeja ko so imeli goste, skoz ta vrata so nesli otroka h krstu, neveste in svatje so prihajali v hišo na tej strani in skoz velika vrata so nosili pokojne iz hiše. Ta velko stran je oblikoval v nadstropju nad vrati lesen »gank« (4 m dolg), kamor je iz prostora na veži odpiral prehod klesan pol-krožni portal. Vsa okna v pritličju in nadstropju so lepšali kamniti klesani okenski okviri s kovanimi mrežami, v prvih desetletjih 20. stoletja so okna v pritličju zamenjali in opremili z lesenimi »škatlami« in novimi mrežami. Črno kuhinjo so v obdobju pred drugo vojno uredili v belo kuhinjo, takrat so tudi kamro ob hiši uredili v shrambeni prostor - špajzo. Do požara na začetku 20. stoletja je imela Mošnikova hiša slamnato streho, po požaru pa je dobila opečnato kritino iz bobrovca. Tudi notranjščina hiše je ohranila tradicionalno podobo. Značilna je bila tradicionalna organizacija tlorisa, ki seje v nadstropnem delu samo ponovil. Prostore v nadstropju so preprosto poimenovali »na hiši, na veži, na kamri«, le nad kuhinjo je bila »dimna kamra« za sušenje mesa; na veži v nadstropju je bil izoblikovan še en spalni prostor z istim imenom »na veži«. Veža v pritličju je povezovala izrazito stanovanjski del s kletjo - »keudrom«, kjer so shranjevali krompir in druge okopavine, nad kevdrom pa je bila v nadstropju »kašča« s koštami za žito, tu so hranili še druga živila (suho meso, mast) pa semena in dragocenejše orodje. Prehod v kaščo je odpiral pravokotni portal z vrati iz debele železne pločevine, tak kamnit okvir so imela tudi vrata v kevder. Okrogel klesan kamnit steber s profili zgoraj in spodaj je v veži v pritličju nosil obok ob stopnišču v etažni del stavbe. Zaradi lastnosti zemljišča ob potoku, ki je bilo izpostavljeno poplavam hiše ob potoku niso podklete-ne; tudi Mošnikova hiša ni bila. Tako kot v štali je bil pod iz zbite zemlje prvotno še v delu veže ob kleti in v kamri ob hiši, ki je bila prvotno spalni prostor - tu je pred drugo vojno spal stari gospodar, šele kasneje so napravili tu lesen pod s »podncami«. Na ilovnat pod pred kletjo v pritličju so v jeseni izpred vhodnih vrat, kjer so obrezovali okopavine, zmetali na kup peso, korenje, repo in nato s kupa znesli v klet, kjer so lesene pregraje razmejevale prostor za krompir in druge pridelke. Ob kolinah je dobila veža še funkcijo mesarske delavnice. V ta namen sta bili v stropu fiksirani dve železni »rinki«, kamor so obešali prašiča. Značilni sestavni del notranje opreme tega prostora je bila velika miza ob glavnih vratih, kjer se je v poletnem času (vsaj dokler ni bilo bele kuhinje) zbirala družina k jedi, kasneje pa praviloma vselej, kadar so »mašinali« - mlatili žito. Na steni je med vhodom v hišo in kuhinjo visel sklednik, pod njim pa so na leseni »stalaži« s tremi policami odlagali posode za mleko (žehtar za mlest, lonce, kangle). Ob vratih na dvorišče so stali leseni škafi za prašiče, kasneje so zaradi varnosti tu shranjevali tudi konjske komate; poprej so viseli komati na lesenih konzolah pred hlevom. Stropi vseh prostorov so bili leseni, le veža, kuhinja in hlev so imeli »velbane« strope. Strop v hiši - glavnem bivalnem prostoru je bil dekorativno oblikovan; mogočen hrastov nosilni tran in deske stropa (so bile iz mehkega lesa) so bili s posnetimi robovi, oblikovanimi na ajdovo zrno. Med oknoma na vzhodni steni je bila zidna omarica (prav pod nosilnim tramom), na nasprotni strani je bil prvotno prehod v kamro. Pod stropom je bila polica, kjer so kisali mleko, tu je bilo mesto za kamro (zazidali so ga ob urejanju kamre v špajzo). Tradicionalna notranja oprema hiše je bila v kotu za vrati peč s temenom, in »zapečjo«, kjer so spali otroci, z leseno klopjo, kjer so ob peki vzhajali kruh v peharjih, pod klopjo je bil prostor za čevlje. Stara peč je imela še podpeček, kjer so pozimi sušili čevlje. V kotu nasproti peči je bila velika miza s klopmi vzdolž obeh sten in »ta dolgima stoloma«. V kotu nad mizo je bil trom z Marijo, na južni steni pa sta viseli še dve nabožni sliki. Na levi strani hiše je ob klopi pod oknom stal šivalni stroj, v kotu ob vratih pa je imela mesto poprej poslika- na skrinja za perilo. Hiša je W' la dnevni prostor, spalnica/ nazadnje sta tu ob steni s pecjj stali dve - zakonski postelji- V zimskem času so v hiši plc"1 posode, slamnate peharje nja, Vam priporočam, daj $ hodnjič, ko se boste hoje kom javno prepirati, ,mj£fa) dobro premislite, toJ,npreko boste pisali, da ne boste y v časopisov, teh krajev manj stiranja kulture, V^.f^itn no prizadevanje, izničili <■ ^ samim zamahom, zaman prazno. S spoštovanjem! Tomaž Kukovica Cankarjeva 7, »" Popravek V zadnji številki Snovanj (št. 24 z dne 12. 4. 1991., » 21) se je v odgovorih Marijana Gabrijelčiča in v neljuba napa* q prvo (poi Posebnost te zadnje izvedbe Spevov je bila jzDri juju Franca Križnarja z njim, vrinila ntu«— zato naj se 13. stavek odgovora na prvo za*™ J t .) vprašanje M. Gabrijelčiču glasi takole (pod sllk°;iznjh Pncphnnct ♦» TaHnip i^oHVlP ^nPVOV \p bila V KOnU prehodih iz enega v drugi (od)stavek. (...) S tem je san celoten pristavek v oklepaju tega stavka. ^x'xi^x Franc < C« O I—« u <—> UJ pd O a < GORENJSKI GLAS PETEK, 10. MAJA 1991 ^Urednica priloge: Darinka Sedej; sporedi Leja Čolnar: oblikovanje Igor Pokorn; lektorica Marjeta Vozlič LU NAJ Ne iščite teh modnih oblačil kjerkoli! V KRANJU JIH LAHKO KUPITE SAMO PRI NAS! Kranj - Minuli teden so člani Društva likovnih umetnikov Kranj pripravili prijetno srečanje v čast dr. Ceneta Avguština, umetnostnega zgodovinarja in kustosa v Gorenjskem muzeju Kranj, ob njegovi upokojitvi. Ob tej priložnosti so se mu zahvalili za dolgoletno uspešno sodelovanje in spremljanje likovnih prizadevanj kranjskih in tudi gorenjskih likovnih delavcev. L. M. - Foto: Jure Cigler VREME Med prvomajskimi prazniki nam je pošteno ponagajalo vreme - nenehno je padal dež in tako je bila napoved pratike, češ da bo ob prvem maju lepo vreme, napačna. Upajmo, da bo z napovedjo iz pratike za naslednji teden vendarle vse v redu... Za petek, 10. maja, nam pratika napoveduje meglo, za soboto, 11. maja, veter, za nedeljo, 12. maja, stanovitno vreme, za ponedeljek, 13. maja, jasno, za torek, 14. maja, mlaj, za sredo, 15. maja, jasno, za četrtek, 16. maja, stanovitno in za petek, 17. maja, jasno vreme.^ Lunine mene V torek, 14. maja, bo mlaj ob 5. uri in 36 minut. Ker se Luna spremeni zjutraj, bo po Herschlovem vremenskem ključu DEŽ! Koledar imen Petek, 10. maja: Nino, Antonin, Iza, Januš Sobota, 11. maja: Žiga, Mert, Franka, Zdenko Nedelja, 12. maja: Pankracij, Aci, Polda, Nejče Ponedeljek, 13. maja: Servacij, Vesna, Lino, Valjhun Torek, 14. maja: Bonifacij, Matija, Lino, Valjhun Sreda, 15. maja: Zofka, Sonja, Izidor, Alda Četrtek, 16. maja: Janez, Baldo, Baldvin, Andreja POSOJILNICA - BANKA ŽILA BELJAK / VILLACH Beljak / Villach. Kaiser Josef Platz 6. Tel 9943-4242-27377 Brnca / Hart. vznožje Korenskega sedla - ob glavni cesti (odprto tudi ob sobotah"1) Ziljska Bistrica / Feistntz Gail ti VISOKE OBRESTI ZA VLOGE A BANČNA TAJNOST ti ti UGODNA MENJAVA ti SLOVENSKA POSTREŽBA ti V DANAŠNJI PRILOGI PREBERITE Zaradi prvomajskih praznikov in velikega zanimanja za nagradno igro za Alpski večer, smo podaljšali rok za oddajo kupončkov. Tako smo žrebali v sredo, 8. maja, in 20 izžrebancem že poslali vstopnice za Alpski večer, ki bo v soboto, 11. maja, ob 20. uri, v športni dvorani na Bledu. Poleg sporedov sta v današnji prilogi rubriki za dom in družino in iz šolskih klopi. Poleg ostalih zanimivosti pa tudi današnja nagradna križanka srečnim izžrebancem prinaša lepe nagrade. RADiO 913 F/7 RADiO Napovedujemo: Tudi danes, v petek, 10. maja, bo programski A pas (od 12. do 15.30) povezoval Dušan Uršič, ki se vrača na Radio Kranj. Vsi tisti, ki vam je všeč tako njegov izbor glasbe, kot način povezovanja, ga boste lahko poslušali vsak torek.v B pasu (od 16. do 19. ure). Ko smo že pri petkih, KatjUŠa TrampuŽ, vas na ta dan vabi "na sončno stran ulice", kot smo poimenovali novo oddajo namenjeno lepim dogodkom. O novi stalni oddaji na Radiu Kranj, oddaji za otroke (ob nedeljah od 10. - 10.30), ki jo pripravlja in vodi Romana Krajnčan. smo že pisali. Tokrat pa povejmo še za nekatere stalne oddaje: vsak ponedeljek od 14.20 je na programu športna oddaja, vsak ponedeljek in četrtek pa lahko ob 18.20 prisluhnete kulturnim novicam. Če radi-odkrivate skrite reporterje, potem je vaša oddaja na sporedu vsak ponedeljek »n četrtek ob 17.20, če pa prisegate na misli iz biblije, potem prisluhnite Radiu Kranj vsako sredo, petek in nedeljo (ob 18.20 oziroma 17.30). Obveščamo: Zaradi številnih telefonskih klicev v zvezi z objavami osmrtnic smo se odločili, da bodo osmrtnice na programu kranjskega Radia ob 12.15 oziroma ob nedeljah ob 12.45. Če želite, daje objavljena tekoči dan, potem moramo podatke dobiti do 11. ure. Na svidenje prihodnji petek! r: SALON um POHIŠTVA KRANJ. Gorenjski sejem tel : 216-276 Del čas: pon . tor., sreda od 12. - 19 ure čet. pet. od 8. - 15 ure. sobota od 8 1, PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 10.10 14.50 15.00 15.30 16.50 16.55 17.00 17.05 18.05 18.10 18.10 18.50 19.00 19.15 19.30 19.55 19.59 20.20 21.05 21.55 22.00 22.20 1.05 Video strani TV mozaik Klub Klobuk, ponovitev Velik zasuk, ponovitev franco ske nadaljevanke Video strani Svet na zaslonu, ponovitev Sova, ponovitev EP Video strani Poslovne informacije TV dnevnik TV mozaik: Tednik, ponovitev EP Video strani Spored za otroke in mlade Hči morskih valov, norveška nadaljevanka Novosti založb: Prelistajmo skupaj Risanka TV okno TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna Izgubljeni svetovi, izginula življenja, angleška poljudnoznanstvena oddaja Heroji, avstralska nadaljevanka EP Video strani TV dnevnik Sova Dragi John, ameriška nanizanka Plevel, ameriški film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Maribor: Tele M 19.00 Po domače z ansambli Pugelj, Vesna in Nagelj, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Moški cerkveni zbor iz Moskve, posnetek iz Ohrida 21.25 Kolesarska dirka Alpe Jadran, reportaža 21.45 Satelitski programi, poskusni prenosi 22.30 Yutel, eksperimentalni program 23.30 Satelitski programi, poskusni prenosi l. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Živeti kakor vsi normalni ljudje, dokumentarna serija za mlade 10.00 Šolski program: Edukon, kontaktna oddaja 11.30 Slovenski muzeji in galerije: Narodni muzej v Ljubljani 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Živi ogenj, ameriški film 14.10 Culico na rame 15.10 Pagliacci, opera 16.30 Video strani 16.35 Poročila 16.40 TV koledar 16.50 Pokličimo 93 17.00 Iz vašega čtiva: Dragutin Dom-janič 17.30 Živeti kakor vsi normalni ljudje, dokumentarna serija za mlade 18.00 Hrvaška danes 18.45 Polna hiša, ameriška nanizanka 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Matere, hčere in ljubimci, ameriški film 21.35 Duoptrija, talk show 22.25 TV dnevnik 22.45 Ekran brez okvira 0.15 Yutel 1.15 Poročila TV HRVATSKA 2 12.45 Video strani 12.50 Dober dan Spregledali ste - poglejte 19.20 Dober večer 19.25 Dokumentarna oddaja 19.30 Glasbeni vsakdan 20.00 Garfield 20.10 Zgodba za lahko noč 20.25 Pakistan - dežela in ljudje, potopisna serija 21.05 Nostalgija 21.50 Alf 22.25 Marlboro music show 23.00 Poročila 23.20 Neučakana pištola, ameriška nanizanka TV KOPER 16.00 18.30 18.45 19.00 19.25 19.30 19.50 20.10 20.30 21.30 22.20 22.30 Športne oddaje Program v slovenskem jeziku Odprta meja TV dnevnik Videoagenda Oddaja notranje politike Čarobna svetilka, otroški program Bober, Don Chuck, risanka Rojeni za življenje, dokumentarna oddaja Dickensove dogodivščine, nadaljevanka Leteči zdravnik TV dnevnik Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Družinske vezi 9.30 Ruščina 10.00 Šolska TV 10.30 Ponovitev filma 12.15 Domače reportaže 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Zahodno od Santa Feja, serija 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Otroški program 15.05 Alfred J. Kwak, risanka 15.30 Am, dam, des 16.10 Dustv, avstralska serija 17.00 Mini čas v sliki 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Naši Hagenbackovi, serija 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 21.15 Znane osebnosti kuhajo 21.25 Pogledi s strani 21.35 Celovečerni film 23.30 Šport 0.00 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.30 Leksikon umetnikov 17.30 Srečanje z naravo, oddaja o živalih 18.00 Družinske vezi, serija 18.30 Milijonsko kolo, nagradna igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 23.30 Celovečerni film 1.10 Čas v sliki 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -9.05 Glasbena matineja 11.05 Petkovo srečanje + glasba -12.00 Poročila - na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij -19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Izgon iz raja - 23.15-4.30 Nočni program -glasba l. RADIO ZIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Slovenski ljudski običaji -19.00 - Odpoved programa - ODDAJNIKI RADIA TRIGLAV BRVOGI JESENICE BLEJSKA DOBRAVA ŠPANOV VRH VOGEL FREKVENCE: 96,8 Mhz, 89,8 Mhz 96,0 Mhz 87,7 Mhz 101,1 Mhz Gornjesavska dolina mesto Jesenice Radovljica, ostala Gorenjska Jesenice, Radovljica, Gorenjska Bohinj RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.00 - Petkov ocvirek - 15.30 -Dogodki in odmevi - prenos Radia Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice -17.00 - Tema -18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa FILMNET 7.00 Those Callovvavs, Disnevev film) 9.15 Salsa, glasbeni film 11.00 My SLOVENIJA 1 SOVA IRON WEED ameriški barvni film; režija: Hec-tor Babenco; igrajo: Jack Nickol-son, Mervl Streep, Caroll Baker, Tom Waits, Michael O'Keefe, Diana Venora V ospredju je lik ostarelega potepuha Francisa Phelona (Jack Nickolson), ki se po mnogih letih vrne v Albanv - država New York 1938. Potepuštvu se je prepustil zaradi občutka krivde, ki ga ves čas preganja. V klatenju in pijančevanju išče pozabo. Vrnitev v Albanv naj bi mu povrnila mir. Rad bi pokopal preteklost in pregnal občutek krivde, ki ga spremlja zaradi smrti otroka. Ob njem je dolgoletna spremljevalka Helen (M. Streep) prav tako zapita, neurejena, izgubljena duša - nekdanja pevka, ki ji zaradi tumorja preti skorajšnja smrt. V Albanvju je tudi Francisova družina - žena Annie (Carol Baker), ki pa v svojem urejenem meščanskem blišču pač ni primerna za potepu-škega povratnika. Dear Secretarv, romantična komedija 13.00 The Man Who Saw Tomor-row, dokumentarec 15.00 Loot 17.00 Man at the Top, drama 18.45 Mate-wan, drama 21.00 Great Balls of Fire, dokumentarec 23.00 The Heist, akcijski film 1.00 The Thing With Two He-ads, grozljiva komedija 3.00 The VVar VVagon, vvestern 5.00 Return of the Rebels, drama RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, poročila 9.20 Moje srce poje za tebe, ameriški glasbeni film 11.10 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Divja vrtnica 15.55 Domovinske melodije, ponovitev 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.20 Nazaj v preteklost 20.15 Airvvolf 21.10 Umor je njen konjiček 22.05 Poročilo iz nemške nogometne lige 23.10 Tutti frutti 0.10 Super podvig, ameriška komedija 1.40 Tiger ščuva, ponovitev 3.15 Super podvig, ameriška komedija, ponovitev mmmmmGLAs Tečaj peke peciva Škofja Loka, maja - Delavska univerza Škofja Loka prireja v četrtek, 16. in v petek, 17. maja, od 17. do 21. ure tečaj praktične priprave BOBOV, FLANCATOV, POTIC IN BUH-TELJNOV. Udeleženci bodo dobili program in recepte, spe-čeno in ocvrto pa bodo lahko odnesli s seboj domov. Cena tečaja je 550 din. Prijave sprejema Delavska univerza Škofja Loka, telefon 621-865. • D. D. KINO 10. maja CENTER amer. akcij. kom. NEKONTROLIRANE PIŠTOLE ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. karate film NINJA BOJEVNIKI ob 18. in 20. uri ŽELE ZAR amer. kom. POLICAJ IZ VRTCA ob 18. in 20. uri KOMENDA amer. sodna drama NEDOKAZANA KRIVDA ob 20. uri LAZE amer. kom. ZGODBA IZ LOS ANGELESA ob 19. uri ČEŠNJICA amer. kom. BRUC ob 20. uri MENGEŠ amer. glasb, biograf, film AMADEUS ob 17. uri ŽELEZNIKI amer. znan. fant. film POPOLN SPOMIN ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer kom. ROČK & ROLL DETEKTIV ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer. črna kom. LJUBIM TE DO SMRTI ob 20. uri, amer. akcij, film ODPOREN ZA KROGLE ob 20. uri Filmska nagradna uganka V filmu Glej no, kdo govori je malemu Mikevju posodil glas Bruce VVillis. Pravilnih odgovorov je bilo za kar zajeten šop, žreb pa se je tokrat nasmehnil Barbari Ogris, 64207 Cerklje, Adergas 47, in Slavku Smoleju. 64208 Šenčur, Luže 22 a. Čestitamo, po pošti bomo poslali po dve kino vstopnici. Na platna Kino podjetja Kranj po daljšem času spet prihaja priljubljena pravljica o Pepelki, ena najboljših Disnevje-vih risank. Vsebino seveda poznate, pripoveduje o deklici, ki se s pomočjo dobre vile spremeni iz dekle v najlepšo princeso. Vprašanje za vas: kdo je napisal pravljico o Pepelki? Odgovore pošljite do 22. maja na naslov: ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - Filmska uganka. Dva izžrebanca si bosta lahko zastonj ogledala katerikoli film v eni od dvoran Kino podjetja Kranj. Če bi bila bogata Ne vem, kako je, če si bogat. Mislim, da so bogati ljudje srečni, ker si lahko kupijo tisto, kar najbolj želijo. Ko bi bila jaz bogata in bi imela veliko denarja, bi kupila majhno, prijazno hišico, daleč od vseh cest in železniških prog. Okoli hišice bi bil velik travnik z visoko travo. Vsi otroci, ki imajo radi naravo, bi se lahko igrali na tem travniku. Tam bi lahko počeli, kar bi hoteli: skakali, vreščali, plezali po drevju, dirjali in se valjali po travi. Imeli bi kolesarsko stezo, gugalnice, tobogane, žoge in kolebnice. V hišici pa bi nas vedno čakale naše najljubše jedi. Saj nimam nič proti, če se nam pridružijo starši, ker pa vem, kako grdo se nekateri obnašajo, bi jim postavila opozorilne table. Jesenice so verjetno najbolj popljuvano mesto. Na vsakem koraku moram paziti na pljunce, zato bi na največjo tablo napisala "Najstrožje prepovedano pljuvati!". Na ostalih, malo manjših tablah, pa bi pisalo: "Prepovedano ovirati koledarje!", "Prepovedano klicati otroke h kosilu sredi najlepše igre!", "Ni dovoljeno pretirano umivanje rok!". To bi bil kraj, kjer bi bili vsi srečni in zadovoljni. Nihče ne obogati kar čez noč, zato je potrebno dolgo varčevati. Moj denar je mamica shranila v Ljubljanski banki, kjer mi dodajo vsake tri mesece še obresti. Ne vem, ali bom s tem kdaj obogatela, da bom lahko kupila tak kraj. Tistemu pa, ki bo tako bogat, želim, da bi se spomnil ravno tega, ali pa da bi našel tale moj spis. Fva Slivka 3. d OŠ Toneta Čuf --'-<• Fotografska razstava v OŠ Koroška Bela Pokrajina 1991 Geografsko društvo Gorenjske in osnovna šola Karavanških kurirjev NOB sta razpisala fotografsko razstavo Pokrajina 1991. Na razpis, ki se je zaključil 20. aprila, je 66 mladih fotografov iz trinajstih gorenjskih osnovnih šol poslalo 217 fotografij. Žirija je za razstavo odbrala 110 fotografij 43 avtorjev. Razvrstila je tudi najboljša dela, in sicer Zaporedje Luka Strajnarja (Kor. Bela), Narava v ledu Nejca Urbanca (Mojstrana), Pod Triglavom Primoža Seničnika (Lesce), Ograja Ajdina Šupuka (Kor. Bela), Sanje Mateje Novak (M. Čop, Kranj), Z zadnjimi močmi Klemena Čopa, Odsluženci Janeza Muleja (oba Kor. Bela), Zavržena Tomaža Novaka (T. Čufar, Jesenice), Gradbišče Aleša Muleja (Žirovnica), Po žetvi Mitje Lipicerja (T. Čufar), Zadimljeni velikan Monike Arh, Čas in ravnina Miha Zvana, Zasnežena pokrajina Uroša Černuta (vsi Kor. Bela), Gozd Boštjana Pfajferja (T. Čufar) in Drevesa ob cesti Tevža Potočnika (Radovljica). Avtorji, ki imajo sprejetih vseh pet fotografij, pa so: Primož Sečnik (Lesce), Uroš Černuta, Miha Žvan in Luka Strajnar (vsi Kor. Bela) ter Aljoša Žnidar (T. Čufar). Razstavo bodo odprli v petek, 16. maja, ob 10.15 pred knjižnico šole na Koroški Beli. • H. J. Draga babica Z novico, da nas obiščeš komaj avgusta, nisem posebej zadovoljna, zato pa ti bom vsak teden napisala pismo. Danes ti bom opisala našega psa Runa. Runo je star štiri leta in je že pravi pes čuvaj. Je zelo razigran. Ima rad otroke, vendar ne razumem, zakaj se vsako jutro krega na pismonošo, ki prinese časopis. Zelo rad se podi po travniku pred hišo. Skupaj hodiva na sprehode. Imam ga zelo rada. Čimprej pridi k nam, da ga boš videla. Lepo te pozdravlja Maja. Maja Robek, 3. a r. OŠ Staneta Žagarjam Kranj Končno smo dobili telefon S kolesom sem se pripeljala iz šole in kar naenkrat se mi je zazdelo ozračje okrog doma drugačno kakor sicer. Nekaj je narobe. Nisem premišljevala, kaj, ker je bilo malo verjetno, da bom kar tako ugotovila. Zato sem se hitro napotila proti vhodu. Še preden sem prijela za kljuko, so se vrata odprla. Zagledala sem nasmejanega brata, ki mi je takoj poročal: "Mateja! Mateja! Telefon imamo!" Vedela sem, da ga bomo kmalu dobili, a vseeno sem se tako razveselila, da sem se k?r zakadila v hišo. Najprej me je seveda zanimalo, kako vse skupaj izgleda. Stala sem pred aparatom, kakor pred največjim čudom sveta. Opazovala sem očeta, ki je tudi ves sijoč klical sorodnike. Vsi so se novice sila razveselili. Teto Mici sem poklicala sama. Tako se mi je mudilo, da se še predstaviti nisem utegnila. Zaklicala sem: "Teta, pri nas imamo pa telefon!" Nekaj časa je bilo vse tiho v slušalki, potem pa se je teta oglasila z začudenim glasom: "Ja, Mateja, kaj bi rada?" Takoj nato pa ji je vžgalo, kaj pomeni, kar sem ji pravkar omenila. Zavri-skala je tako, da sem bila vsa zmedena. "A telefon imate? A res?" je spraševala, kot bi se hotela prepričati, ali seji ne sanja. Vesela sem bila, da mi ni bilo treba veliko pojasnjevati. Tisti dan smo dobili veliko obiskov in nasploh se je življenje preusmerilo v eno točko. Po osmih letih čakanja imamo telefon! Odrasli so večkrat nazdravili, otroci pa smo počeli, kar nam je pač padlo na pamet. Tako smo torej tudi mi postali lastniki telefona. Mateja Šink, 8. a r. OŠ Josipa Broza-Tka, Predoslje 0 prijateljstvu so rekli Pravi prijatelji pridejo k nam, če smo srečni in če jih sami povabimo, a če smo nesrečni, pridejo sami. TEVRAST Prijateljstvo je nekdo, ki bi rad daroval, ne pa zahteval. John KNITTEL 1. PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVATSKA 2 8.20 8.30 8.30 9.00 9.15 9.25 9.50 10.00 11.00 15.25 15.35 16.20 16.50 16.55 17.00 17.05 18.35 18.40 19.00 19.20 19.30 19.55 19.59 20.20 20.35 22.05 22.10 22.30 1.15 Video strani TV mozaik Angleščina - Follovv me Radovedni Taček: Goba Zbis: T. Pavček: Marko na belem konju jaše Alf, ameriška nanizanka Periskopov raček: Programski jezik Logo (5. lekcija) Zgodbe iz školjke Pesmi Porabskih Slovencev Video strani Fluid: Grammv '90, ponovitev oddaje HTV Sova, ponovitev EP Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Žabje sanje, avstralski film EP Video strani Že veste? Risanka TV okno TV dnevnik Vreme Utrip Žrebanje 3x3 Križkraž EP Video strani TV dnevnik, šport, vreme Sova Na zdravje!, ameriška nanizanka Twin Peaks, ameriška nadaljevanka Za lepo življenje, francoski film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 12.55 Domžale: Mednarodni teniški turnir, prenos 15.00 Videonoč, ponovitev 19.00 Muppet show: Leo Sayer 19.30 TV dnevnik 20.15 Filmske uspešnice: Obračun v velikem mestu, ameriški film 21.50 Mednarodni teniški turnir, posnetek iz Domžal 23.20 Yutel, eksperimentalni program 0.15 Satelitski programi - poskusni prenosi l. PROGRAM TV HRVATSKA 8.15 Poročila 8.20 TV koledar 8.30 Vesela sobota, spored za otroke 10.00 Izbor šolskega programa 10.00 Pesmi in zgodbe za vas: Strašilo 10.15 Igranimacija 10.30 Poslednji ribiči 11.00 Tradicionalno gradbeništvo 11.30 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 12.00 Besede, besede 13.45 Pirscien in roža, poljski mladinski film 15.15 Mikser M, zabavna oddaja 16.00 Dokumentarni film 16.15 Narodna glasba 16.45 Sedmi čut 16.55 Poročila 17.30 TV teden 17.45 TV razstava 18.00 Vrnitev na otok zakladov, angleška nadal|evanka 18.55 Denver, poslednji dinozaver, ameriška risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Pogovor tedna 20.15 Črni mesec, ameriški film 22.05 Izseljena Hrvaška 22.35 TV dnevnik 22.55 Športna sobota,-oddaja TV ČG 23.15 Fluid, zabavnoglasbena oddaja 0.00 Yutel 0.55 Poročila 10.25 10.30 10.40 11.40 12.25 13.55 15.30 19.00 22.00 22.45 Video strani Dober dan - spregledali ste - poglejte Alf Neučakana pištola, ameriška nanizanka Ekran brez okvira, ponovitev EP v boksu, polfinale, prenos Rokomet, finale pokala IHF: Lokomotiva - Baver, prenos Domžale: Mednarodni teniški turnir, posnetek EP v boksu, polfinale, prenos Arsenio Hali Shovv Zakon v LA, ameriška nadaljevanka TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.30 Telerama šport 19.00 TV dnevnik 19.20 Videoagenda 19.30 Jutri je nedelja, verska oddaja 19.35 Čarobna svetilka - otroški program 20.00 Naš prijatelj Koper, 2. del oddaje ob obletnici TV Koper 20.30 Do zadnje sekunde, ameriški barvni film 22.20 TV dnevnik 22.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki in 9.05 Družinske vezi, serija 9.30 Angleščina 10.00 Francoščina 10.30 Ruščina 11.00 Don Bosco, ponovitev italijanskega filma 12.30 Hallo Austria, hallo VVienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.55 Zadnje pismo, nemški film 15.10 Comedv Capers, Poročna uspešnica 15.25 Hiša v Jeruzalemu, 49. del 15.30 Otroški program 15.55 Kapitan Smodnik na črni svinji, risanka 16.00 VVurlitzer 17.00 Mini ČVS 17.10 Trivial Pursuit, igra za velike in male 17.35 Nadaljevanja ni! TV knjižna polica 18.00 Čas v sliki 18.05 Nogomet 18.30 Naši Habenbackovi, serija 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Družinski praznik 21.50 Model in vohljač 22.35 Ples Škratov, ameriški film 0.05 Čas v sliki 0.10 Hazarder, ameriški film 1.55 Čas v sliki 2.00 Ex libris TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.20 Leksikon umetnikov 15.30 Gwyneth Jones v gosteh pri Marcelu Pravvvju 16.00 Ozn se po deželi 16.45 Koledar avstrijskih običajev 17.00 Pravljični lažnivec 17.45 Kdo me hoče? - Živali iščejo dom 18.00 Družinske vezi, serija 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Mož z zahoda, ameriški film 1958, Garv Cooper 21.50 Čas v sliki 21.15 Festival v znamenju Mozarta, otvoritev dunajskih slavnostnih tednov 23.00 Šport 23.30 Checpoint Live, pop made in Austria 0.45 Čas v sliki 0.50 Ex libris l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani + pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Kulturna panorama - 11.05 Radijski kabaret -12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.05 Znano in priljubljeno -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Radio na dopustu 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra - 23.05 Literarni nokturno -Harrv Kuhner: Pesmi - 23.15-5.00 Nočni program - glasba SLOVENIJA 1 SOVA ZA LEPO ŽIVLJENJE francoski barvni film Ljubezen med študentko Veroni-que in uslužbencem Adrienom je zaradi njegovega dela polna ločitev in novih snidenj. Kljub temu je njuna ljubezen močnejša in ko ona zanosi, se odločita za poroko. Njeni starši temu nasprotujejo. Po porodu se Veronique vrne na fakulteto in zaživi študentsko življenje. Adrien, ki je medtem zamenjal službo, skrbi za otroka. Začne ga mučiti huda ljubosumnost, zato postanejo odnosi med zakoncema vse bolj napeti in preraščajo celo v nasilje. Ko se začasno razideta, Adrien spozna, da brez žene ne more živeti, ne zaveda pa se, da njena ljubezen ni več mogoča... 1. RADIO ŽIRI 16.00 - 19.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP - pogovor s sponzorjem oddaje - 19.00 -Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.10 - Duhovna obzorja -12.30 - Horoskop - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radia Slovenija - 13.40 - Kuharski nasvet - 14.30 -Domače novice 1 - 15.00 - Tečaj angleškega jezika - ponovitev - 15.30 -Dogodki n odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Zabavno glasbena oddaja - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.59 - Odpoved programa Super Mario Brothers 13.25 Želve Ni-nje 13.50 Dirka formule 1 14.25 Mačke in pes 14.50 Lassie 15.15 Daktari 16.05 Angel se vrača 16.55 Vroča nagrada 17.45 Poročila 19.00 Poročilo iz nemške bundes lige 20.15 Streli v tri -četrtinskem taktu, avstrijski vohunski film 21.55 Vse ali nič 23.00 V planinah ni greha, nemški erotični film 0.30 Strasti, italijansko-nemški film 2.30 V planinah ni greha, ponovitev filma 3.50 Tereza, tatica, belgijski film SCREENSPORT RTL PLUS 6.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 6.45 Mask 7.10 V deželi dinozavrov 7.35 Dragi stric BiH 8.00 Mladinske oddaje 9.30 Klack 10.10 Jetsonovi 10.35 Mr. T. 11.00 Marvel Universum 12.05 Kapitan N 12.35 He Man 13.00 2.00 Profesionalni boks 4.00 Britanski rally 5.00 Šport v Franciji 5.30 Biljard snooker 7.30 Šport v Španiji 7.45 Bovvling 9.00 Vuelta - kolesarska dirka po Španiji 9.30 Kolesarstvo - Du-pont 1991 10.00 Dirke dragsterjev 11.00 Monster truck 12.00 Konjske dirke - VVindsor, prenos 14.30 Vuelta: Benasque - Zaragosa, prenos 17.30 Konjske dirke - VVindsor, prenos 18.30 Britanska formula 3 19.00 NBA košarka - tekma polfinala končnice, prenos 21.30 Speedway na ledu 22.00 Mednarodni moto šport 23.00 Vuelta - 13. dan 23.30 Kolesarstvo - Dupont 1991, 2. etapa 0.30 Argentinski nogomet KINO 11. maja CENTER amer. akcij. kom. NEKONTROLIRANE PIŠTOLE ob 17. in 19. uri, prem. amer. akcij, filma OBRAČUN V PREDMESTJU ob 21. uri STORŽIC amer. akcij, film STRAHOVIT UDAREC ob 16. uri, prem. amer. trde erot. GLOBOKO MODRO ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij. kom. POLICAJ IZ VRTCA ob 17. in 19. uri, nem. trda erot. MERYLIN ob 21. uri DUPLICA prem. amer. kom. ZGODBA IZ LOS ANGELESA ob 19. in 21. uri TRŽIČ amer. ris. PEPELKA ob 18. uri, prem. amer. trde erot. kom. SEKS V ZAPORU ob 20 uri ŽELEZNIKI amer. trda erot. LEPO NORENJE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. znan. fant. film POPOLN SPOMIN ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. zab. film VSI ZMAGUJEJO ob 18. uri, amer. pust. film NAKLJUČNI POPOTNIK ob 20. uri BLED hongkon. karate film ŽIVLJENJE NINJE ob 18. in 20. uri BOHINJ amer. grozlj. MISSISSIPI V PLAMENU ob 20. uri NOVO V KINU OBRAČUN V PREDMESTJU (Backstreet Dreams) ameriški akcijski film; režija: Rupert Hittzig; igrata: Brooke Shields, Jason OMallev Dean je nepomemben kriminalec nezadovoljen s kariero in družino, ki pa ve, da je v življenju sposoben narediti veliko več, kot pa je pokazal doslej. Vendar za to nima ne moči niti poguma. Seveda dokler ne sreča prelepe Steevie, ko se mu življenje popolnoma spremeni... Film je klasična zgodba o življenjski hrabrosti, ki je bila značilna za zlata leta Hollywooda, ko je bil cilj vsakega filma vzbuditi čustvovanje gledalcev. 1, PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVATSKA 2 < W S P- -i O 3 tU t* O O z < 8.30 8.40 9.35 10.15 10.45 11.10 11.40 13.20 13.30 14.40 15.30 16.50 16.55 17.00 17.05 18.45 18.50 19.00 19.15 19.30 19.55 20.05 20.40 22.00 22.25 23.40 Video strani Otroška matineja, Živ žav Hči morskih valov, norveška nadaljevanka V znamenju zvezd: Oven, ponovitev nemške dokumentarne serije Muppet show: Leo Saver, ponovitev Videomeh Obzorja duha Video strani Izbor pesmi za Evrovizijo '91, posnetek iz Rima Saga o Forsytih, angleška nadaljevanka Sova, ponovituv EP Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Zeleni ogenj, ameriški film EP Video strani Risanka TV mernik TV okno TV dnevnik Vreme Posel je posel, slovenska nanizanka Zdravo TV dnevnik, šport, vreme Sova Kremplji in praske, ameriška nanizanka Na poti k mavrici, kanadska nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 12.55 Domžale: Mednarodni teniški turnir, finale, prenos 15.00 Satelitski programi, poskusni prenosi 18.00 Beograd: Finale PPZ v rokometu (ž): Radnički - Spartak, prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Bajke na Slovenskem: Varuhi narave, dokumentarna oddaja 20.30 Ciklus filmov R. W. Fassbinder-ja: Zakon Marije Braun, nemški film 22.25 EP v boksu, posnetek iz Goete-borga 23.25 Športni pregled, oddaja HTV 0.10 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 8.30 8.45 8.50 9.00 10.00 12.00 13.00 13.05 13.55 14.25 16.25 16.30 18.45 19.10 19.30 20.00 20.50 21.50 22.10 22.45 23.30 0.30 Kronika Čehov in Slovakov Poročila TV koledar Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke Srečanje katoliške mladine Split '91, prenos s Hajdukove-ga stadiona na Poljudu Zelena panorama, kmetijska oddaja TV Sarajevo Poročila Daktari, ameriška nanizanka Zdravila, izobraževalna oddaja Nedeljsko popoldne: Televizijski družinski magazin Veni, vidi Rapsodija v modrem, ameriški film Leteči medvedki, risana serija TV sreča TV dnevnik Boljše življenje, humoristična serija TV Beograd Boj za demokracijo, dokumentarna serija TV dnevnik W. A. Mozart: Koncert za violino in orkester v A-duru Športni pregled Yutel Poročila 10.55 11.00 11.10 11.55 20.00 20.30 20.55 0.00 Video strani Dobro jutro Spregledali ste - poglejte Fluid, ponovitev Športno popoldne Grobnik: EP v motociklizmu, prenos Košarka: NBA liga Gotteborg: EP v boksu, finale, prenos Domžale: Mednarodni teniški turnir, prenos Murphv Brown, ameriška humoristična nanizanka Kurdska zibelka išče zatočišče, dokumentarna oddaja London: Ročk koncert za pomoč Kurdom Nočni klici 21.50 Čas v sliki 21.55 Šport 22.00 Trije Amigosi, ameriški film 23.40 Magnum 0.25 Čas v sliki TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.00 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 19.00 TV dnevnik 19.20 Videoagenda 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 20.10 Odlikovanje za pokvarjenca, ameriški barvni film 21.30 Globus 22.00 TV dnevnik 22.10 Športna oddaja TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 2 8.30 9.00 9.05 9.30 10.15 11.00 12.00 12.25 13.00 13.30 14.15 15.00 18.05 18.30 18.55 19.00 19.30 20.15 Vremenska panorama Čas v sliki Kulturni tednik Kulturni zajtrk V divjini Grandtetona, ponovitev Matere s trga Mavo, ameriški dokumentarni film Krepostnik Iskanje popolnosti Dober dan, Koroška Slike iz Avstrije 40 let dunajskih slavnostnih tednov Športno popoldne Formula 1 za VN Monce, iz Monte Carla EP v boksu, iz Goteborga EP v košarki - skupina C (ž), Avstrija - Francija Družinske vezi, serija Avstrija v sliki Verska oddaja Avstrija danes Čas v sliki Sam proti mafiji, 5. zadnji del 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.05 Nedeljska matineja - 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 17.30 Humoreska tega tedna - 18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik -20.00-22.00 V nedeljo zvečer 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jems Tate: Pesmi - 23.15-04.30 Nočni program, glasba 9.00 Čas v sliki 9.05 Nebeški grešnik, ameriški film 11.00 Ura za tisk 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Družine, kolikor hočeš 13.35 Ženska za vse življenje, nemški film 15.30 Flikšiko in boben, lutkovna igrica 15.55 Jaz in ti 16.10 Hokus pokus 17.00 Mini ČVS 17.10 Klub za seniorje 17.50 X-large 18.30 Naši Hagenbackovi, serija 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Do današnjega dne. Kaj veže otroke na metere? 21.15 Nikoli več politika 22.30 Šalom 22.35 Mozartov koledar 22.40 Zaide-KV 344, spevoigra W. A. Mozarta 0.40 Čas v sliki 1. RADIO ŽIRI SLOVENIJA 1 20.05 POSEL JE POSEL V Ultraservis pride stranka. Moški. V trenutku, ko se odpro vrata in ga Lili zagleda, je z njo konec. Moški njenega življenja! Ljubezen na prvi pogled. Pa še Romeo mu je ime... Romeo želi najeti dekle za skupno večerjo. Monika sprva nasprotuje, češ da Ultraservis ne nudi tovrstnih storitev, vendar jo lepi Romeo prepriča, da bo dekle čisto varno. Nobenih dotikov, nobenih namigov. Lili se kar topi od sreče, saj je seveda ona izbrana za zadovoljitev stranke. Oh, Romeo! Zanj je pripravljena storiti vse, dovolj je čednostnega življenja, mogoče se bosta celo poročila... Za ubogo zaljubljeno Lili presenečenje, ki sledi, ni najbolj prijetno. 9.00 - Napoved programa - EPP - radijski koledar - 10.00 - Minute za šport in rekreacijo - 10.20 - Alpetou-rovo turistično okence - kino - 11.00 -Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.15 - EPP - 12.30 - Čestitke in pozdravi -13.30 - Odpoved programa - SCREENSPORT RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Začetek - 8.05 - Oddaja za otroke - 9.15 - Horoskop - 9.45 - Špikov kot - 10.15 - Slovenci v svetu -10.45 -Nasvet za nedeljsko kosilo - 11.00 -Radijski sejem - 12.00 - Čestitke poslušalcev - 13.00 - Tema -14.00 - Čestitke - 15.00 - Razgovor - 16.00 - Čestitke poslušalcev - 17.00 - Tema -18.00 - EPP -18.59 - Odpoved programa 1.00 Golf 3.00 Profesionalni boks 4.00 Kolesarstvo - Dunpot 1991 4.30 NBA košarka - tekma polfinala končnice 6.30 Odbojka na plaži (ž) 7.30 Britanski moto šport 8.00 Britanski rallv 9.00 Vuelta - kolesarska dirka po Španiji 9.30 Kolesarstvo - Dupont 1991 10.00 baseball - New York Yan-kees : Seatle Marines 11.00 Tenis -Atlanta 13.00 VVrestling 13.45 Konjske dirke - VVindsor, prenos 15.30 Golf, prenos 17.30 Vuelta: Ezcarav -Estacion de Valdezcara, prenos 19.00 Konjske dirke - VVindsor, prenos 20.00 Britanski moto šport 21.00 Rallv - Korzika 22.00 Britanski rally 23.00 Vuelta - 14. dan 23.30 Kolesarstvo -Dupont 1991, 4. etapa 24.00 Britanska formula 3000 1.00 Bovvling KINO 12. maja CENTER amer. akcij. kom. NEKONTROLIRANE PIŠTOLE ob 17. uri, amer. sodna drama NEDOKAZANA KRIVDA ob 19. uri, amer. kom. POLICAJ IZ VRTCA ob 21.15 uri STORŽIČ amer. akcij, film STRAHOVIT UDAREC ob 16. uri, amer. trda erot. GLOBOKO MODRO ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. POLICAJ IZ VRTCA ob 17. uri, prem. amer. kom. ZGODBA IZ LOS ANGELESA ob 19. in 21. uri DUPLICA amer. ris. PEPELKA ob 10. uri, prem. amer. akcij, filma OBRAČUN V PREDMESTJU ob_17, in 19. uri, prem. amer. trde erot. kom. SEKS V ZAPORU ob 21. uri TRŽIČ amer. vojni akcij, film NAVI SEAL'S - OKORELI SPECIALC! ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer kom. ROČK & ROLL DETEKTIV ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. znan. fant. film POPOLN SPOMIN ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. črna kom. LJUBIM TE DO SMRTI ob 18. uri, amer. zab. film VSI ZMAGUJEJO ob 20. uri BLED amer. grozlj. MISSISSIPI V PLAMENU ob 18. uri, amer. akcij, film ODPOREN ZA KROGLE ob 20. uri BOHINJ hong-kon. karate film ŽIVLJENJE NINJE ob 20. uri NOVO V KINU POLICAJ V VRTCU (Kindergarden Cop) ameriška komedija; režija: Ivan Reitman; igrajo: Arnold Schvvartze-negger, Penelope Ann Miller, Pamella Reed, Richard Tvson, Linda Hunt. Kimble (Arnold Schvvartzenegger) je policist, trdno odločen, da bo spravil za zapahe morilskega razpečevalca drog, za to pa mora najprej najti njegovo bivšo ženo, da bo pričala proti njemu. O njej pa ve le to, da živi nekje v Oregonu, pozna pa še ime vrtca, kamor hodi njen sin. Da bi jo izsledil, mu nazadnje ne preostane nič drugega, kakor da se v vrtcu zaposli kot vzgojitelj. Tu pa žilavi Kimble prvič v življenju naleti na situacijo, ki je ne obvlada, namreč na polno sobo petletnikov... Ker je zraven Schvvartzenegger, je v filmu precej akcije, sicer pa naj bi bil film Policaj v vrtcu predvsem komedija, najbolj zabavna prav v trenutku, ko skuša Kimble krotiti svoje varovance, ki jim seveda ni kos. Premiera filma v kinu Center v nedeljo, na rednem sporedu pa bo od srede, 15. do nedelje, 19. maja. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVATSKA 2 8.50 Video strani 9.00 TV Mozaik, ponovitev 9.00 Ciciban, dober dan: Ob robniku 9.10 Pojdi nekam, ne ve se kam: Stara bukev, lutkovna igrica HTV 9.25 Mladinski pevski festival Celje 89: MPZ Kamnica in MMZ Tehnik Celje 9.50 Utrip 10.05 Zrcalo tedna 10.20 TV mernik 15.05 Video strani 15.15 Obzorja duha, ponovitev 15.35 Sova, ponovitev 16.50 EP Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 TV Mozaik: Zdravo, ponovitev 18.25 EP Video strani 18.30 Spored za otroke in mlade 18.30 Radovedni Taček: Zob 18.45 Alf, ameriška nanizanka 19.10 Risanka 19.20 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Ura resnice, nemška drama 21.10 Osmi dan 22.00 TV dnevnik, vreme 22.20 400 let slovenske glasbe 23.20 Sova: Gledališče Ravja Bradburvja, angleška nanizanka Na poti k mavrici, kanadska nadaljevanka 0.40 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Po sledeh napredka 21.00 Sedma steza, športna oddaja 21.20 Omizje Yutel, eksperimentalni pro gram 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 9.20 9.30 10.00 10.00 10.15 10.30 10.45 11.15 11.45 12.00 12.10 12.20 12.50 14.30 15.30 16.30 16.45 16.50 17.00 17.30 18.00 18.45 19.15 19.30 20.00 21.15 21.45 22.05 0.00 0.55 Poročila TV koledar Zlata nit, otroška serija Šolski program Poštni nabiralnik Vrabec in gozdne jagode Bodite z nami TV gledališče: Drama Familv album, tečaj ameriške angleščine TV leksikon: Film Poročila Video strani Podravski svatje, dokumentarna oddaja Igrani film Boj za demokracijo, dokumentarna serija Vrtoglavica, oddaja o filmu Video strani Poročila TV koledar Šolski program Zlata nit, otroška serija Hrvaška danes Morje, dokumentarna oddaja Risanka TV dnevnik Ljubezen po kranjsko, film TV Slovenija Sedem dni v svetu, zunanja politika TV Dnevnik Kinoteka Hollywooda: Poštar pozvoni vedno dvakrat, ameriški film Yutel Poročila 13.55 Video strani 14.00 Dober dan Spregledali ste - poglejte 14.10 Zakon v Los Angelesu, ponovitev 14.50 Nočni klici, ponovitev ameriške nanizanke 15.40 Umag: Tenis, ATP turnir, prenos 18.30 Dober večer 18.35 Rumena minutka 19.30 Dnevnik 20.00 Risanka 20.15 Svet športa 21.15 Cosbv show, ameriška humoristična nanizanka 21.45 Usodni privid, ameriška nadaljevanka 22.15 Poročila 23.05 Mož, imenovan Sokol, ameriška nadaljevanka 23.55 Neum: Kronika festivala JRT 0.40 Canneski dnevnik TV KOPER 16.00 18.30 18.45 19.00 19.20 19.25 19.50 20.30 21.00 21.30 21.45 Športne oddaje Program v slovenskem jeziku Odprta meja TV dnevnik Videoagenda Čarobna svetilka - otroški program Stanlio in Olio Glasbena oddaja Ponedeljkov športni pregled Telerama šport TV dnevnik 6. krog - šport iz zamejstva TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki 9.05 Družinske vezi 9.30 Avstrija v sliki 10.00 TV v šoli 10.30 Zvezdni utrinki, pon. ameriškega filma 11.35 Raji za živali 12.00 Vohun KGB George Blake, dokumentarna oddaja 13.00 Čas v sliki 13.10 Primer za ljudskega tožilca -nato Reakcije *3.40 Seagrass Story, ponovitev dokumentarne oddaje 14.10 Angel se vrača 15.05 Babar 15.30 Am, dam, des 16.10 Pirati z reke Spree 16.35 Ding dong 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Naši Hagenbackovi, serija 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Šport ob ponedeljkih 21.08 Mojstri kuhajo 21.15 Pogledi s strani 21.25 Peter Strohm, Mož in žena 22.15 Novosti iz sveta filma 22.45 Egon Schiele, avstrijsko-nem-ško-francoski film 0.20 La Chambre TV AVSTRIJA 2 8.30 Vreme - panorama 16.35 Leksikon umetnikov 16.45 Evropski zeleni otoki 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Družinske vezi, serija 18.30 Gaudimax 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki, vreme 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, Silvi- na odločitev 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Teleskop 22.00 Čas v sliki 22.30 Volja očetov 23.15 Sporna vprašanja 0.15 Čas v sliki 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -11.05 Izbrali smo.. 12.30 Kmetijski nasveti - 14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Pihalne godbe vam igrajo -20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami -23.05 Literarni nokturno - Anka Petri-čevič: Ponovno te kličem - 23.15-4.30 Nočni program, glasba l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - reklame - obvestila - 17.00 - Vroča tema: Onesnaževanje - 17.30 - Zakajčkova mini šola - 17.45 - Novosti s knjižnih polic - 18.00 - Da se bolje spoznamo med seboj - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 12.30 -Športni pregled - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Glasbena rubrika: klasična glasba - 14.30 - Domače novice 1 -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 - 17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa - FILMNET 7.00 Frankenstein Meets the Wolf-man, komična grozljivka 9.00 Big Business, komedija 11.00 Fahrenheit 451, drama 13.00 Napoleon and Sa-mantha, drama 15.00 Moon over Pa-rador, komedija 17.00 Scared to De-ath, grozljivka 19.00 The Last Empe-ror, zgodovinski film 23.00 Link 1.00 VValker, drama 3.00 The Pit and the Pendulum, drama 5.00 Hannas War, drama RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.10 Formula 1 9.30 Morilski trio, ameriški film 11.10 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 HRVAŠKA 1 21.40 POŠTAR VEDNO ZVONI DVAKRAT ameriški film; igrajo: Lana Tur-ner, John Garfield, Cecil Kella-way, Hume Cronyn, Leon Ames Amerika v tridesetih letih. Frank je potepuh, ki nikjer ne zdrži dolgo. Ko se zaposli na bencinski črpalki, ga tam zadrži lastnikova lepa žena Cora. Pred očmi njenega moža Nicka se med njima splete strastno ljubezensko razmerje. Ljubimca se skrivaj srečujeta ponoči in snujeta Nickovo smrt. Poskus, da bi ga ubila, se jima ponesreči. Policija začne takoj sumiti. Cora in Frank pa ne odnehata. Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca, nova nadaljevanka 15.55 Bojna zvezda Galactica 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Ekipa A 20.15 Šef 21.10 Renegade, italijanska komedija 22.45 Deset pred 11 23.30 Playboy Late Night 0.20 Mrtvi angeli ne lažejo, ameriška grozljivka SCREENSPORT 8.00 Mednarodni moto šport 9.00 Vuelta - kolesarska dirka po Španiji 9.30 Kolesarstvo - Dupont 1991 10.00 Bovvling 11.00 Monster trucks 12.00 Golf 14.00 Britanska formula 3000 15.00 Šport v Franciji 15.30 Britanski rally 16.30 VVrestling 17.30 Vuelta -Domingo de La Calzada - Sant, prenos 19.00 GO - moto šport 20.00 Formula ena - dokumentarec 20.30 Španski nogomet 21.00 Boks 22.00 Golf 23.00 Vuelta - 15. dan 23.30 Kolesarstvo - Dupont 1991, 5 etapa 24.00 Francoska rugby liga 1.30 Moto šport novice Za vse vas, ki čakate na delo ali pa bi si v kratkem času radi močno izboljšali življenjski standard, ponujamo enkratno priložnost! Postanite naš redni ali honorarni sodelavec! Resni interesenti naj kličejo po tel. 064/50-714 vsak delavnik do 14. ure. Eurosporta ni več Vse tiste, ki spremljate satelitske programe, obveščamo, da programa Eurosport ni več. Ukinili so ga menda zaradi nelojalne konkurence. KINO 13. maja CENTER amer. akcij, film OBRAČUN V PREDMESTJU ob 16. 18 in 20 uri STORŽIČ IN ŽELEZAR Danes zaprto! RADOVUlCAamer pust film NAKLJUČNI POPOTNIK ob 20. uri BLED amer. črna kom LJUBIM TE DO SMRTI ob 20. uri S u i. c/51 - on —i Z O O < H W co < < W H Oh C/f —- C/3 b! O O < rr t— CZ) CD / ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: DANIC A DOLENC j TA MESEC NA VRTU \ MODA V zelenjavnem vrtu je maja meseca glavno, da pogosto okopavamo in v suhem vremenu izdatno zalivamo. Ko minejo ledeni možje, po 15. maju, posadimo ali posejemo na prosto še za toploto najbolj občutljive rastline. Med njimi so paradižnik, zelena, kumare, rožmarin, bazilika, buče in še nekatere. Na prosto sejano zelenjavo je treba razredčiti in pikirati, sicer se mlade rastlinice ne razvijajo dobro. Tudi za mraz občutljive in manj pogoste rastline, kot so jajčevec, paprika, dinje in sladkorna koruza, lahko sadimo na prosto šele v drugi polovici maja. Zgodnjo cvetačo pravočasno pokrijemo ali povežemo, da ostane socvetje belo in sočno. To naredimo tako, da en ali dva lista upognemo čez socvetje, ne da bi ju odlomili. Čebulnice, grmovnice Glavna lepota spomladi cvetočih čebulnic in spomladi cvetočih cvetnih grmovnic maja meseca že mineva. Odcvetelim čebulnicam takoj porežemo plodove, liste pa jim pustimo v celoti nedotaknjeno. Če bi porezali tudi liste, rastline ne bi mogle nadoknaditi za cvetenje iz čebul porabljenih rezervnih hranilnih snovi in tudi cveteti ne bi mogle. Liste odstranimo šele, ko začne veneti in se sušiti, ko so torej opravili svojo nalogo. Odcvetele grmovnice lahko že zdaj razredčimo; tega dela nam potem pozimi ni treba več opravljati. Zimzelenih grmovnic praviloma ne obrezujemo; če so grmi pregosti, posamezne veje popolnoma odstranimo. Z odcvetelih rododendronov polomimo nastavke plodov kolikor mogoče hitro po cvetenju; s tem dosežemo, da rododendroni prihodnje leto spet dobro cveto. Če tega ne storimo, gre velik del rastlinine moči v tvorbo semen na račun cvetenja. To velja tudi za majnico in druge cvetne grmovnice. Treba je opazovati rast in razvoj cvetnih trajnic. Če je dovolj dežja, rastejo hitro in postanejo visoke, s tem pa so v nevarnosti, da jih veter, zlasti ob deževnem vremenu polomi. Zato je potrebno takim trajnicam dati kole in jih privezati ali jih podpreti s pocinkanimi obroči. Setveni koledar Danes, v petek, 10. maja, jutri in malo še pojutrišnjem je čas za sajenje zelenih rastlin, solat, zelja, ohrovta, motovilca, cvetače. 13. maj, drugi dan ledenih mož, je sicer primeren za sajenje rastlin z nadtalnimi plodovi, 14. maj pa za podtalne plodove, kot repa, pesa, krompir, korenje. Izkoristite jih, če ne bo premrzlo, 15. maja, na "tauscano Zofko" pa vrt pustite pri miru. V četrtek, 16. maja, bo dopoldne spet čas za sajenje rastlin s podzemnimi plodovi, popoldne in naslednja dva dneva, 17. in 18. maja pa lahko sadite rožice, sončnice, dišavnice in oljnice. 18. maja popoldne in ves dan 19. maja bo čas za sočne listne zelene rastline (solate), 20., 21. in 22, maj pa za rastline z nadtalnimi plodovi in semena, kot so fižol, paradižnik, grah in podobno. 23., 24. in 25. maja bo spet čas za rastline s podzemnimi plodovi, 26. za rože in nadtalne plodove, 27. maja pa za rože in pod večer za sočno zelenjavo. 28., 29. 30 in 31. maja ter 1. junija bo spet čas za rastline z nadtalnimi plodovi, 2., in 3. junija za rastline s podzemnimi plodovi, 4. in 5. junija za rože, sončnice in oljnice ter dišavnice, 6. in 7. junija pa spet za sočno zelenjavo. Pa še to: če bo ob "ledenih možeh" mrzlo, zavarujte občutljivo zelenjavo pred nočnimi zmrzalmi. Nevarno bo tudi 28. maja. Poskusimo še me Drobnjakova juha 750 g perutninske drobnjave, 2 majhna korenčka, 2 pora, 150 g gomoljne zelene z listi, 1/2 šopka peteršilja, žlička zrn črnega popra, 1 1/2 žličke soli, 2 lovorova lista, 250 g krompirja, 100 g ša-lotke, 5 šopkov drobnjaka, 2 žlici surovega masla, 100 g goste kisle smetane, noževa konica sveže zmletega belega popra Perutninsko drobnjavo operemo. Jušno zelenjavo očistimo, operemo in zrežemo. Malo korenčka prihranimo. Zelenjavo, zelišča, zrna popra, žličko soli, lovorova lista in perutninsko drobnjavo damo v 2 1 vode in zavremo. Vse skupaj huhamo 2 uri in pol v odkritem loncu na slabem ognju in posnamemo peno. Juho precedimo, ohladimo in razmastimo. Krompir in šalotke olupimo, operemo in zrežemo na kocke. Drobnjak drobno zrežemo. Razpustimo maslo in na njem popečemo zelenjavo s preostalim korenčkom in drobnjakom. Prilijemo kokošjo juho in vse skupaj pokrito 30 minut rahlo kuhamo. Juho zmešamo v mešalniku, zamešamo vanjo kislo smetano in poper in jo še enkrat začinimo in zavremo. Po mornarsko Letošnje poletje nas bo povsem preplavila mornarsko modra v kombinaciji z belo. Silno modni bodo seveda mornarski modeli, z velikimi belimi ovratniki z modrimi črtami in obratno, bele jopice s širokimi temno modrimi črtami, temno modri puloverji z vzorci iz podmorskega sveta, pa tudi veliko beline z obvezno aplikacijo v obliki trakov, mornarskih vozlov in podobnega na žepih, ovratniku, rokavih. Mornarski veter je zavel tudi v otroško modo in pri Jutranjki so že sešili izredno lepe oblekice v čistem mornarskem stilu in sr-čkane temno modre z belimi pikicami in v kombinaciji z belo vezenino. Na sliki: oba modela smo posneli pri BIBI na Planini.- Foto: D. D. Novosti pri gojenju lončnic Hvdrokultura Vsem tistim, ki stanujejo v blokih in imajo težave s pripravo zemlje za rože, pa tudi hotelom in drugim, kjer nimajo radi, da bi se jim po prostoru stresala zemlja, in nimajo dovolj časa za redno zalivanje, se obeta zanimiva rešitev: hvdrokultura. Za to je poskrbela kemija. Kdor bi hotel po novem vzgajati lončnice, potrebuje dva lončka, notranjega manjšega, z odprtinami spodaj in večjega, dekorativnega, kamor postavimo manjšega. Potrebujemo le malce vode, mineralno gnojilo v kozarčku, ki ga dodamo vodi, lecaton - biološko čisto žgano glino v kroglicah za oporo ter merilec nivoja vode. No, seveda potrebujemo še rastline, ki pa morajo biti že vzgojene v hvdrokulturi (iz zemlje se ne dajo presajati, ne bi uspevale). Velika prednost je tudi ta, da teh rastlin tudi po ves mesec ni treba zalivati. In kakšne vrste lončnic so že na voljo. Pri firmi CORDIA v Kranju, ki jo vodi Majda Menart - Bitenc smo izvedeli, da se dobijo nekateri fikusi, juke, dracene, aglomene, ananas, aralija, flamingovci, praproti in razne plezalke. • D. D. Ogled azalej na Madžarskem Hortikulturno društvo Kranj sporoča, da bo 18. in 19. maja organiziralo dvodnevni izlet na Madžarsko z ogledom vrtnarije in arboretuma JELI pri Szombathelyju, kjer je poseben poudarek dan azalejam. Nazaj grede pa si bodo izletniki ogledali vrtnarijo v Murski Soboti. Cena izleta je ugodna, 1.800 din, prijave pa sprejema Alpetour. • D. D. \ TEMA TEDNA V tej nori Jugoslaviji je že tako, da se nam vrti film z bliskovito naglico: kar je bilo še pred dvema urama aktualno in vredno pozornosti, je po dveh urah že na smetišču zgodovine. Kar danes vsaj malo drži, bo jutri stara šara, kajti politika se kroji od danes do jutri in nikdar se ne ve, iz katerega kota bo kaj puhnilo in in napravilo stvari še slabše. Kajti, kot pravi Murphv, če je le malo možnosti, da bodo šle stvari na slabše, bodo na slabše tudi šle. In če se trenutno počutite dobro, ne skrbite! Minilo bo! In zato, ker gredo stvari resnično k vragu in je Jugoslavijo zajela prava mora, je tem ubogim narodom kaj malo do smeha. Samo videti bi morali kakšno letošnje prvomajsko zborovanje: delavstvo ni bilo do kraja apatično in zaskrbljeno zato, ker jih marsikje ni prišla pozdravit niti ena sama samcata stranka, ampak zato, ker ne vedo, kaj bodo in če sploh bodo jutri lahko jedli! Mar je delavstvu za naše sedanje stranke vseh barv, za take stranke, ki so globokoumno ugotovile, da 1. maj ni politična zadeva in so njihovi predstavniki lepo čemeli doma. Njihova stvar! Saj človeka navsezadnje že mineva, da bi naše samovšečne stranke podučeval, da 1. maj še kako JE tudi politična zadeva in da nikomur ne oi padla krona z glave, če bi pozdravil tisti del delavstva, ki ve, da prvega maja niso sproduci-rali boljševiki - čeprav je res,'da so ga ga na vse pretege spoliti-zirali. In če so v izrazito delavskih središčih strankarski prvaki fizično umanjkali na prvomajskih shodih, bo njihova skorajšnja predvolilna kampanja zgolj in le verbalna, mlatenje prazne slame, če kanijo govoriti o skrbi za večjo socialno varnost in družbeno blaginjo. Komu pa cenejše vrtce in nova delovna mesta, če ne tistim, ki so tako poklapano sedeli pred praznimi prvomajskimi slavnostnimi odri? Mar bodo obljubljali boljši jutri Marsovcem ali tistim, ki se enkrat na leto zberejo, ker je taka pač tradicija? Saj človek res ne more verjeti, da med strankami na desni ni niti enega samega lisjaka, ki bi se na kakšnem delavskem shodu poskušal pridobiti vsaj mrvico političnega kapitala! Res je, da bi ga spregledali - ampak naša psiha je že taka, da bi si marsikdo rekel: no ja, prišel je pa le! Vsaj malo spoštovanja pa le čuti. Tako kot nekatere stranke zmotno vztrajajo na stališču, daje 1. maj boljševiški praznik, tako se rado z boljševizmom maha tudi na drugih področjih. Boljševiška metla Med izjave minulega tedna se uvršča na častno mesto izjava Kmečke - liberalne stranke, ki je najprej naskočila svojega ministra in zahtevala njegov odstop, nato pa omilila svojo fronto, češ saj je strokovnjak, za politiko pa ni pravšnji. Temu je sledila naslednja, v celofan zavita izjava: »Saj res nič ne more, ko pa ima za seboj petdeset sodelavcev, ki so vsi otroci prejšnjega sistema!« O, sveta pomagavka! A tooooliko boljševikov in boljševi-kinj sedi na kmetijskem ministrstvu, podtika svojemu šefu boljševiške zakone in odredbe in mu nasploh tako nagaja, da ni drugega kot za odstrel? Predvidevam, da so v kmečki stranki eksaktni in so boljševiške rajo po ministrskih kanclijah dosledno ideološko okarakterizirali. Vse - od vrha do tal, se pravi, tja do čistilke in tako prišli do okroglih 50. Ker ni razloga, da številki ne bi verjeli, tudi ni posebnega vzroka, da ne bi smeli predvidevati, da je v inkriminirani skupini tudi kakšna čistilka. Če ni, se kolektivu snažilk že vnaprej opravičujem. Če pa je, mi je kristalno jasno, kako si v tem delokrogu boljševiške sovraginje brusijo svoje kremplje nasproti ministru, ki mu pač nič ne pomaga, da je strokovnjak. Kaj bi mi s stroko in strokovnjaki! Politika, politika, bog živi politiko, z našimi politikanti vred! Na splošno je znano , da se boljševiška metla jako loči od tiste metle, ki se je že v najbolj svinčenih časih hrabro zavzemala za strankarski pluralizem! Za boljševiško metlo stoji boljševistična subjektinja, ki ob drdranju sesalca glasno intonira »Hej, mašinca zagodi«, medtem ko pravilno strankarsko osveščena sesalkinja sama v sebi hipotetično razčlenjuje vse suverene inačice odcepitvene politike. Pa naključno vstopi minister, velik strokovnjak sicer, a politični analfabet: zanese ga, pa netaktno in politično nesprejemljivo povzame za radoživo boljševikinjo tisti »mašinca zagodi, naj odmeva povsodi«... Pa smo tam. Pri političnem incidentu par exelence! • D. Sedej Ko lgler ČLOVEK, NE JEZI SE One way ticket Hura, nova delovna zmaga! Potem ko je stara oblast odločila in določila vrtanje karavanškega predora, je nova oblast zvrtala do konca in slovesno napovedala, da se bomo 2. junija 1991 ob 6. uri lahko začeli voziti skozi novi tunel. Republiška uprava za ceste napoveduje, da bo predornina okvirno 90.- avstrijskih šilingov. Prav zanimivo bo videti, ali bo za enkratno uporabo (samo tja in nič več nazaj!) kaj popusta. Kar precej vrlih državljanov meni, da bi bil novi karavanški predor najbolj primeren zato, da skozenj »mrknemo« iz jugoslovanskega kotla. Prosimo, da zadnji ugasne luč. Riba, ribe, ribi... V Beogradu obstaja jugoslovanski Sklad za pospeševanje izvoza rib, ribjih izdelkov in razvoj morskega ribištva. Tega verjetno niste vedeli - skoraj zanesljivo pa veste, da imajo pri Hofferju v Celovcu jugoslovanske ribje konzerve po 4,90 šilinga (Delama-risove ribe z zelenjavo ali pa sardine Jugoriba, kot želite). V omenjenem Skladu so za letos izračunali, da bo Jugoslavija izvozila 16.500 ton svežih ter predelanih rib. rakov in školjk, za kar bomo iztržili celih 35,5 milijona dolarjev. Če oba podatka malce primerjate in za povrh v Vaši trgovini pogledate, kakšne cene imajo ribje konzerve ali pa zamrznjene ribe, boste zlahka ugotovili, da smo glede rib (in cen zanje!) že zdavnaj v Evropi. In če rib ne marate, Vam ni treba prebrati tega, da so svetovne cene za ribje meso štirikrat nižje kot za govedino ali svinjino. Aklamator 9 < — < CL C/f < —; oo ■—j Z UJ O C < DC H 00 b CM Lokvanj iz ribje perspektive Tržič, 8. maja - Tržičan Franc Goltez, ki ga je sprva mikalo padalstvo, se je pred petnajstimi leti navdušil za pota-pljaštvo. Kot fotoamaterja ga je privabila tudi podvodna fotografija. V desetletju je dosegel sam vrh mojstrstva v dejavnosti, ki jo povezujeta športni in estetski duh. Za svoje stvaritve je prejel številna priznanja. Naključje je hotelo, da se Francu ni izpolnila mladostna želja po skokih s padalom iz višav. Več sreče je imel pri zdravstvenem pregledu, ki ga je moral 1975. leta opraviti pred sprejemom v potapljaški tečaj na Bledu. Potem je sledilo pet let usposabljanja, da je postal samostojni potapljač. V tem času se je popolnoma predal dejavnosti, ki sega v drugo dimenzijo, v skrivnostni svet globin. »Biti pod vodo v breztežnost-nem stanju in normalno dihati, je za vsakega začetnika nepozabno doživetje,« razmišlja Franc Goltez in se spominja: »Čudovito je tudi srečanje z neznanim podvodnim svetom. Kot fotografa so me mikali nenavadni motivi iz globin, vendar takrat ni bilo denarja za podvodno fotografsko opremo. Da bi lahko sodelovali na tekmovanjih v podvodni fotografiji, smo si najprej izposojali aparate; šele pozneje sem si ob pomoči staršev kupil svojo opremo. Zanimi- vo je, da smo prav slovenski potapljači začeli spodbujati "lov" rib s fotoaparati namesto s harpuno in leta 1984 organizirali prvo tekmovanje v podvodnem foto-lovu. Že naslednje leto smo na Bledu priredili prvo tekmovanje podvodnih fotografov v sladkih vodah, od takrat naprej pa so septembrska srečanja podvodnih fotografov tradicionalna.« Organizacija tovrstnih tekmovanj že dolgo ne mine brez sodelovanja Franca Golteza, ki je tudi predsednik komisije za podvodno fotografijo pri Slovenski potapljaški zvezi in vodja fotografske sekcije v Društvu za podvodne dejavnosti na Bledu. Foto-lov, ki je od letos potrjen kot športna panoga s strani mednarodne konfederacije potapljačev, namreč 36-letnega Tržičana ne privlači toliko v fotografskem smislu. Čeprav rad fotografira tudi ribe, mu tekmovalni način zbiranja posnetkov ne ustreza najbolj za ustvarjanje. »Sam se bolj ogrevam za umetniško, splošno fotografijo,« razlaga sogovornik in pojasnjuje: »Narava v podvodnem svetu je zelo pestra. Kdor jo zna opazovati in izbrati pravi motiv v pravem času, najde raznovrstne lepote. Med moje najuspešnejše podvodne fotografije se uvrščajo posnetki z Blejskega jezera, na primer, lokvanji iz. ribje perspektive, nad katerimi je skozi vodno gladino viden blejski grad v ozadju. No, za take posnetke ne-vedneži namigujejo, da so foto-montaža, vendar lahko nastane- jo z vztrajnostjo in izkušenostjo podvodnega fotografa. Le-ta mora biti najprej dober potapljač, razen tega pa tudi aktiven član fotografskega kluba, v katerem si pridobi strokovno znanje o fotografiji. Moje zanimanje za raziskovanje neznanega podvodnega sveta je povezano tudi z željo, da odkritja predstavljam javnosti. Zato sodelujem na razstavah umetniške in naravoslovne fotografije, prirejam razna predavanja in pomagam pri pouku šestošolcev o podvodni naravi.« Za svoje dosežke si je Franc Goltez prislužil številna priznanja. Med njimi mu je najbolj pri srcu zlata medalja za kolekcijo naravoslovne fotografije iz leta 1987. Ponosen je tudi na naslov najboljšega podvodnega fotografa Jugoslavije v splošno kreativni fotografiji dve leti pozneje. Moralno spodbudo za nadaljnje delo pa mu pomeni zlasti tržiško kulturno priznanje, Kurnikova plaketa za leto 1990. Po uspešni predstavitvi njegove podvodne fotografije v tržiškem paviljonu NOB decembra lani pripravlja začetek junija letos samostojno razstavo v kranjski Savi in morda pozneje še v Ljubljani. • Stojan Saje — < < H Cl C/3 < »J O on —i Z UJ tC o C z < GC H d CM Spretni žirovniški kolesarji Letos je bilo v Beljaku na Koroškem že drugič tekmovanje mladih kolesarjev treh sosednjih dežel. Prometno tekmovanje organizirajo v okviru Alpe - Jadrana, letos pa so se ga udeležili kolesarji iz jeseniške občine, Beljaka in Tracenta v Italiji. Anže Malej, občinski prvak in prvak mladih kolesarjev treh dežel Jeseniško ekipo so sestavljali učenci nižjih razredov osnovne šole Gorenjskega odreda iz Žirovnice in zasedli odlična mesta. Med 60 udeleženci je bil prvi Anže Malej, ki je tudi jeseniški občinski prvak, drugi je bil Bojan Justin, tretja pa Branka Ju-než, medtem ko so diplome prejeli še: Mitja Šorn, Klemen Čuden, Uroš Tajnikar in Miha Bencina. Prva dva sta poleg diplom in lepih pokalov dobila tudi kolo, ki bo njuna last, kajti kar dobijo otroci na domačih tekmovanjih, je last šole, kar pa dobijo na tekmovanjih v tujini, lahko obdržijo. Mentorica žirovniških otrok je Cveta Hubjer: »Tekmovanje sodi v okvir športnega sodelovanja Alpe - Jadran, bilo pa je kljub deževnemu vremenu 3. maja. na poligonu v Beljaku. Vsi udeleženci smo bili zelo lepo sprejeti, pozdravil nas je tudi beljaški župan. Naši tekmovalci so dosegli odlične rezultate predvsem v spretnostni vožnji po Beljaku - pohvalil jih je celo miličnik. Zanimivo pa je, da se na sosednjem Koroškem začne prometna vzgoja že v vrt- Z.magovalna ekipa z mentorico Cveto Hubjer cu. Otroke pripeljejo na poligon z avtobusom, nato pa se z njimi ukvarjajo prometni strokovnjaki.« Žirovniški otroci so domala vsi kolesarji, saj se polovica učencev vozi v šolo s kolesi. Imajo pa tudi dobro in sposobno mentorico, tako da je bil tako odličen rezultat Anžeta Ma-leja in njegovih sošolcev kar pričakovan... • D. Sedej j 1, PROGRAM TVSLO'/ENJJA ~\ 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Zgodbe iz školjke 10.00 Šolska TV: Zemljepisne posebnosti: Potovanje na dno sveta 10.55 Angleščina - Follovv me 11.25 Sedma steza, ponovitev 11.45 Osmi dan, ponovitev 12.30 Omizje, ponovitev 14.45 Video strani 14.55 TV mozaik: Angleščina, ponovitev 15.25 Sova, ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 TV mozaik: Šolska TV, ponovitev 18.00 EP Video strani 18.05 Spored za otroke in mlade 18.05 Norčije v živalskem vrtu 18.10 Rok, rada te imam, Kaja, kratki igrani film 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Ime mi je Steven, ameriška nadaljevanka 20.55 Novosti založb: Od obzorja do obzorja 21.05 Mednarodna obzorja: Albanija 21.40 EP Video strani 21.45 TV dnevnik, vreme 22.05 Sova Črnigad, angleška nanizanka Na poti k mavrici, kanadska nadaljevanka 23.25 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper 19.00 Šaljivi ples (Baletna šola ZGBI Ljubljana) 19.05 Zvočnost slovenskih pokrajin -Gorenjska 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer David Lean: Življenje za film, angleški dokumentarni film 22.55 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 20.55 Žrebanje lota 21.05 V velikem planu, kontaktna oddaja 22.35 TV dnevnik 22.55 Kinoteka Evropa - filmi J. Men-zla: Konec starih časov, češki film 0.30 Yutel 0.25 Poročila TV HRVATSKA 2 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Made in Austrija, kviz 21.07 Reportaže iz tujine, oddaja zunanjepolitične redakcije 22.00 Čas v sliki 22.30 Karavana Central, Dunajski slavnostni tedni Film po želji Čas v sliki popravi 13.55 Video strani 14.00 Dober dan Spregledali ste - poglejte 14.10 Cosbv show, nanizanka 14.40 Usodni privid, ameriška nadaljevanka 15.40 Umag: Tenis, ATP turnir, prenos 18.30 Glasbeni vsakdan 19.00 Besede, besede 19.30 Dnevnik 20.00 Risanka 20.25 Na zdravje!, ameriška humoristična serija 20.50 Petdeset plus 21.55 Poročila 22.15 Usodni privid, ameriška nadaljevanka 23.15 Neum: Kronika festivala JRT 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Mali svet, oddaja za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Bodite z nami 10.10 Goranove zgodbe: Medvedki 10.25 Informatika 10.40 Iz zgodovine glasbe: Opereta 11.10 V vrtincu stoletij: Poljica ali sanje v kamnu 11.40 Parazitske in simbiotične gobe 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Risanka 12.40 Poštar zvoni vedno dvakrat, ameriški film 14.50 Beethovnova simfonija št. 2 15.30 Od našega dopisnica: Milano 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Šolski program: Zaščitene rastline 17.30 Mali svet, oddaja za otroke 18.00 Hrvaška danes 18.45 Kulturna dediščina 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Zgodbe Jeana Gionoja, francoska nanizanka TV KOPER 16.00 Športne oddaje 16.30 6. krog - šport iz zamejstva 17.30 Primorski regionalni program: Studio 2 19.00 TV dnevnik 19.25 Videoagenda 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.00 TV film 21.30 Leteči zdravniki, TV film 22.20 Žrebanje lota 22.25 TV dnevnik 22.35 športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Družinske vezi, serija 9.30 Angleščina 10.00 Šolska TV 10.30 Mož z zahoda, ponovitev ameriškega filma 12.05 Šport v ponedeljek, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Zahodno od Santa Feja 14.00 VValtonovi 14.50 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Otroški program 15.05 Oddaja z miško 15.30 Am, dam, des 15.55 Kviz in video uspešnice 16.10 Šest Bartonovih 16.35 Mini leksikon 17.00 Mini ČVS 17.10 Wurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Naši Hagenbackovi 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Universum 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Pogledi s strani 21.15 Gospodar otoka, ameriški film 23.20 Magnum 0.05 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vreme - panorama 16.50 Leksikon umetnikov 17.00 Šolska TV 17.30 Orientacija 18.00 Družinske vezi, serija 18.30 Zarjovi, lev! Živalski kviz 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 1, PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -11.00 Danes smo izbrala - 14.05 Čestitke poslušalcev - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.39 Glasbeni in-termezzo - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jan Kochanovv-ski: Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba 1. RADIO m 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Po poti vaših vprašanj in pobud, kajti vsak zakaj ima svoj zato - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.30 - Dogodki in odmevi -prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Torkov popoldan z Bracom Korenom, vmes čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC -18.59 - Odpoved programa FILMNET 7.00 The Man Who Saw Tomorrovv, dokumentarec 9.00 Stalag 11.00 Din-ner at Eight, komedija 13.00 Rainbovv Brite and the Star Stealer, risanka 15.00 Club Paradise, komedija 16.30 Hanna's War, drama 19.00 Cold -Sassv Tree, drama 1.30 How to Beat the High Cost of Living, komedija 3.15 Murph the Surf, akcijska komedija 5.00 Loot RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.25 Ženske gospoda S, nemški film 12.00 SLOVENIJA 1 20.05 IME MI JE STEVEN 1/4 del ameriške nadaljevanke, igrajo: Luke Edvvards, John Ash-ton, Cindy Ptckett, Scott Curtis, Stephanie VValski, Sumer Stam-per, Cassv Friel, Billy 0'Sullivan Tretji december 1972. Kav Stav-ner je že kupila darila za svojih pet otrok. Kmalu bo večerja, sedemletnega Stevena pa še vedno ni iz šole. Za kazen bo tokrat brez večerje. Ko naslednje jutro počečka steno garaže, oče Del obljubi ženi, da jih bo sinu že naložil po zadnji plati, ko se vrne domov. Toda Stevena na poti iz šole ustavi moški, češ da zbira prispevke za cerkev. S pajdašem Kennethom Parnellom mu ponudita vožnjo do doma. Odpeljeta pa ga v Kathejino dolino, v Ken-novo hišo, kjer mu polnita ušesa z zgodbicami, da ga oče ne bo nikoli več tepel. Ken mu kmalu pobarva lase, da novo ime - Den-nis Gregorv Parnell - in ga podkupi s psičko Oueenie. Medtem Stavnerjevi obvestijo policijo o sinovem izginotju. Ta sprva meni, da ga je ubil oče... Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.25 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca, 2. del 15.55 Mini Play-back show, ponovitev 16.45_ Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Knight Rider 20.15 Columbo: Umor po naročilu, ameriška kriminalka 22.00 Eksploziv 22.55 Zakon 0.00 Odvezani, francoska grozljivka 1.40 Hammer SCREENSPORT 8.00 Rallv - Korzika 9.00 Vuelta - kdle-sarska dirka po Španiji 9.30 Kolesarstvo - Dupont 1991 10.00 Španski nogomet 10.30 Moto šport novice 11.00 VVrestling 12.00 NBA košarka - tekma končnice 14.00 Golf 15.00 Britanski moto šport 15.30 Umetnostno drsanje 16.30 Odbojka na plaži 17.30 Vuelta: Santander - Lagos de Covadonga ČČ19.00 NBA košarka - tekma končnice 21.00 Profesionalni boks, prenos 23.00 Vuelta - 16. dan 23.30 Kolesarstvo - Dupont 1991 24.00 Biljard sno- oker - londonski masters Tel. 50-795 Salon pohištva Deteljica Odprto: sobota, 11.5., od 8. -18. ure nedelja, 12.5., od 8. -13. ure 0W 0& vi- KINO 14. maja CENTER amer. akcij, film OBRAČUN V PREDMESTJU ob 16., 18. in 20. uri STORZIC amer trda erot. GLOBOKO MODRO ob 18. in 20. uri ŽELE-ZAR amer. kom. ZGODBA IZ LOS ANGELESA ob 18. in 20. uri RADOVLJICA Ni predstave! BLED amer. pust. film NAKLJUČNI POPOTNIK ob 20. uri < H W 2- c/f < — O O < rr F— 00 CD Alpski kvintet ^oc peto dctace g\as\& radijske oddaje, vmes pa posnamejo še novo ploščo. Letos so prestopili k založniški hiši ZKP Ljubljana in prav na Alpskem večeru bodo predstavljeni prvi primerki z najnovejšo zasedbo, kaseto pa bo seveda moč tudi kupiti. O novi pevski zasedbi je bilo že veliko napisanega, zato povejmo le to, da so se Ivanka, Simona in Braco uspešno vključili v sestavo. Sicer pa, je mar kdo dvomil o tem? Prejšnji petek je v klubu Gauloises Blondes v kranjskem hotelu Crema gostovala Videonoč. Videonoč z dvema Sašama, enim Aleksandrom, kopico zanimivih gostov in seveda precejšnjim številom obiskovalcev. Alpski kvintet, ambasador slovenske narodno-zabavne glasbe. V zadnjem mesecu prav gotovo največkrat omenjeni ansambel pri nas. Kako tudi ne, ko pa je glavni »krivec« za prireditev, ki prav gotovo pospešuje ritem življenja na Gorenjskem, pa tudi kod drugod. Ideja o prireditvi, kot je Alpski večer, je pač padla na plodna tla in sadovi so tukaj. Seveda pa je prireditev na Bledu samo ena od mnogih uspešnih postaj ansambla, ki prekrižari Evropo podolgem in počez. Okrog sto petdeset nastopov letno v Avstriji, Nemčiji, Švici, Italiji in celo v Franciji, vmes pa še v domovini, tega res ne zmore vsak. Pa vendar, vedri fantje in veseli dekleti premorejo energijo za vse to, še več, saj skoraj vse vmesne termine porabijo za televizijske in Jože Antonič, duša Alpskega kvinteta, se v zadnjem času predstavlja tudi kot komponist in tekstopisec. Ansambel praznuje letos pe-tindvajsetletnico. Praznoval bo v Gorjah in sicer 29. junija, seveda pa bo o tem dogodku Gorenjski glas še obširneje poročal. Alpski kvintet vas vabi: »Dobrodošli na Bledu!« Mi pa dodamo, 11. maja ob 20. uri v Športni dvorani! V naši nagradni igri Alpski večer, smo vas spraševali o priimkih in imenih članov Alpskega večera. Prejeli smo 345 pravilnih odgovorov. Izžrebali smo naslednje reševalce, ki smo jim tudi že poslali vstopnice: Anica Pintar, Spodnja Sorica 8, Sorica; Frančiška Žvab, Langusova 37, Radovljica; Mirni Roblek, Bašelj 52, Preddvor; Branka Klavžar, Bohinjska Bela 115, Bohinjska Bela; Darja Mahko-vic, Breznica 13 a, Žirovnica; Marinka Bobnar, Lahovče 26, Cerklje; Janez Kunstelj, Spodnje Gorje 109 a, Zgornje Gorje; Milan Novak, Tomažičeva 12, Kranj; Lidija Selak, Bodovlje 25, Škofja Loka; Aleš Štefe, Srednja Bela 58, Preddvor; Marta Balantič, Zagori-ca 3, Stahovica; Marija Glavač, Planina 14, Kranj; Jože Bizjak, Tr-stenik la, Golnik; Marta Eržen, Reševa 9a, Kranj; Andreja Mihel-čič, Ulica 1. avgusta 3, Kranj; Ivanka Bijol, Podnom 11 a. Zgornje Gorje; Marija Svab, Preska 20, Tržič; Ivan Zakoč, Trg Rivoli 9, Kranj; Matjaž Zelnik, Pivka 19, Naklo; Aleš Stare, Cesta revolucije 6, Jesenice. GLAS Dahnili so da: V Škofji Loki: Bernarda Pintar in Primož Demšar iz Gorenje vasi; Majda Dolinšek in Roman Bernik iz Puštala; Sanda Setnik in Tomaž Jeiovčan iz Škofje Loke. Čestitamo! Na Jesenicah: Mirjam Oblak in Zoran Janjoš z Jesenic; Simona Anderlič in Robert Pajk z Blejske Dobrave. Triperesna voditeljska deteljica: Saša Gerdej, Aleksander Kostovski in Saša Einsiedler. Sproščeni, simpatični in profesionalni. Foto: Jure Cigler V štirih urah neposrednega prenosa ali prenosa v živo so obiskovalci lahko videli, kako se oddaja, kot je Videonoč, pripravi. Lahko so pokukali za kamere in občudovali neverjetno hladnokrvnost in sproščenost vseh treh voditeljev. Oddajo sta skupaj pripravili Televizija Slovenija in Hrvaška televizija ob pomoči lastnikov kluba Gauloises Blondes in sponzorja Radenske iz Ra-dencev. Tako slovenski kot hrvaški gostje so navdušili. Slovenska televizija je predstavila vokalni trio Vocal Art iz Ljubljane, ki ga vodi Nada Žgur, nastopili pa so tudi člani zasedbe Don Mentonv Band. Naši sosedje pa so se predstavili z ročk skupino iz Zagreba - Vještice in z Ritmom Locom, ki so "zažgali" z latino-ameriški-mi ritmi. Obiskovalci v Gauloises Blondes smo lahko poslušali (gledalci ob TV-sprejemnikih pa hkrati gledali) tudi makedonske predstavnike, skupino Mizar, ki se ukvarja s popolnoma nekomercialno glasbo, ki izvira predvsem iz etnične glasbe, značilne za Makedonijo. Zagrebška ročk skupina Viještice je naredila pravi "žur" s svojimi "komadi" in z očitnim preziranjem play backa, saj je imel eden od obeh kitaristov prastaro kitaro brez strun. Foto: Jure Cigler Med programom in videospoti so se predstavili lastniki Gauloises Blondesa. Kot so povedali, si prizadevajo, da bi predvsem ohranili svoj image, ki se v resnici precej razlikuje od ima-geja drugih kranjskih in okoliških diskotek. V Gauloisesu Blon-desu naj bi svoj prostor našla srednja generacija in ne samo mladi. Priznati je treba, daje bila njihova dosedanja ponudba izredno pestra in kakovostna. In ob koncu še nekaj besed o treh voditeljih Videonoči: tisti obiskovalci, ki so od njih pričakovali kakšne posebne priprave pred snemanjem, so bili lahko le prijetno presenečeni, saj so Saša Gerdej, Saša Einsiedler in Aleksander Kostovski stopili k mikrofonom in pred kamere skoraj ležerno. • Mojca Peternelj, foto: Jurij Cigler L SREDA SPOREDI 15. maja 1991 / 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik, Živ žav, ponovitev 9.55 Žarko Petan: Dachauski procesi (Mestno gledališče Ljubljansko) 10.55 Ime mi je Steven, ponovitev ameriške nadaljevanke 14.40 Video strani 14.50 Mednarodna obzorja: Albanija, ponovitev 15.25 Sova, ponovitev 16.50 EP Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 TV Mozaik: Bajke na Slovenskem: Usoda, ponovitev dokumentarne oddaja 17.35 EP Video strani 17.40 Spored za otroke in mlade 17.40 Risanka 17.50 Klub Klobuk, kontaktna oddaja 19.00 Risanke 19.15 TV okno 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Film tedna. Tatovi mila, italijanski film 21.30 Marlboro music show 22.00 TV dnevnik, vreme 22.20 EP Video strani 22.25 Sova Alf, ameriška nanizanka Na poti k mavrici, kanadska nadaljevanka V znamenju zvezd: Bik, nemška dokumentarna serija 0.20 Video strani 23.00 Iz črnega dosjeja: 1945, dokumentarna oddaja 0.00 Yutel 0.55 Poročila 22.00 Cas v sliki 22.30 Šport Nogomet - Evropski pokal pokalnih prvakov Čas v sliki TV HRVATSKA 2 14.25 Video strani 14.20 Dober dan - spregledali ste -poglejte 14.40 Usodni privid, ponovitev ameriške nadaljevanke 15.40 Umag: Tenis, ATP turnir, prenos 18.30 Na zdravje!, ponovitev 19.00 Glasbeni vsakdan 19.30 Dnevnik 20.00 Rotterdam: Finale PPZ v nogometu: Barcelona - Manchester United 22.00 Nova doba, dokumentarna serija 22.20 Usodni privid, ameriška nadaljevanka 23.20 Poročila 23.40 Top Cup HTV 1.15 Neum: Kronika festivala JRT 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 9.20 9.30 10.00 10.00 10.10 10.25 10.55 11.25 12.00 12.10 12.20 12.55 14.45 15.30 16.30 16.45 16.50 17.00 17.30 18.00 18.45 19.15 19.30 20.00 21.40 22.40 Poročila TV Koledar Gym, otroška serija Šolski program Bodite z nami Poštni nabiralnik Zaščitene rastline Skice iz Indije: Haridvvar Stanisiavski Poročila Video strani Risanka Zbogom orožje, ameriški film Dobro jutro, Jazzerji Doba športa Video strani Poročila TV koledar Šolski program; Vojna Krajina na Hrvaškem: Življenje v Krajini in demilitarizacija Gym, otroška serija Hrvaška danes Potopis Risanka TV dnevnik Svengali, ameriški film Intervju TV dnevnik TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 20.10 Buck Rogers, serija 21.00 Islam, angleška dokumentarna serija 21.30 Leteči zdravniki, TV film 22.20 TV dnevnik 22.30 Športna rubrika 15.40 Umag: Tenis - ATP turnir, prenos 17.50 Satelitski programi - poskusni prenosi 18.30 Slovenci v zamejstvu 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor 19.00 Poslovna borza 19.15 TV ruleta 19.30 TV dnevnik 19.50 Rotterdam: Finale PPZ v nogometu: Barcelona - Manchester united, prenos 22.20 Tenis - ATP turnir, posnetek iz Umaga 23.20 Svet poroča 0.05 Yutel, eksperimentalni program TV AVSTRIJA 1 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Glasbena matineja - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Športna novoletna oddaja - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - TV AVSTRIJA 2 L RADIO ŽIRI SLOVENIJA 1 SOVA ALF Brian privleče domov simpatičnega razkuštranega psa. Še dobro, je vsaj izgovor, od kod palica, ki je razbila sosedovo okno. Alf in Brian bi psa kar obdržala. Če se ne bo oglasil lastnik in če bo Kate za - zakaj pa ne? Ampak Alf se prekmalu veseli. Najprej ga Kate obtoži, da je sunil zvezek, za katerega se izkaže, da ga je pospravil pasji kosmatinec, potem pa se psu, namesto da bi pošteno nadrla in prešibala, še opravičuje, ker je povzdignila glas. In medtem ko Brian lepi obvestila o najdenem psu, upajoč, da se lastnik ne bo oglasil, Alf meni, da bi bilo treba plačati vsakemu, ki bi ga sploh hotel. Potem pozvoni na vratih... 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Zabavno-glasbena lestvica in sost "v živo" - 19.00 - Odpoved programa RTL PLUS 9.00 Čas v sliki 9.05 Družinske vezi 9.30 Francoščina 10.00 Šolska TV 10.30 Zlato iz vročega grla, ameriški film 12.00 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Zahodno od Santa Feja 14.00 VVichertovi iz soseske 14.45 Varstvo ptic na Siciliji 15.00 Otroški program 15.05 DuckTales 15.30 Cirkuški telefon 15.50 Helmi - otroški prometni klub 15.55 Jaz in ti 16.10 Kot pes in mačka 16.35 Glasbena delavnica 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Naši Hagenbackovi 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Divje vode, nemško-avstrijski film 21.55 Pogledi s strani 22.00 Dallas, V norišnici 22.45 Ladja svetilk, ameriški film 0.10 Čas v sliki RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Novosti iz na-rodno-zabavne glasbe - 14.30 - Domače novice 1 - 14.45 - Radijski sejem - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Tema -18.00 -Čestitke poslušalcev - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved progra- 6.00 Dobro jutro, Evropa, poročila 9.40 Ljubezen na stranskih poteh, francoski film ČČ11.10 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca, 3. del 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Angel se vrača 20.15 Umor je njen konjiček 21.10 Domovinske melodije 22.10 Sternov TV magazin 22.50 Primarij dr. VVestphall 23.50 Boj zoper mafijo 0.50 Angel varuh New Yorka 1.30 Primarij dr. VVestphall, ponovitev FILMNET SCREENSPORT 7.00 The Big Trees, drama 9.00 The Missadventures of Merlin Jones 11.00 Ke Tommere De Dieu, drama 13.00 Robin Hood, risanka 15.00 The Oblong Box, grozljivka 17.00 How to Beat the High Cost of living, komedija 19.00Ž The Jokers, komedija 21.00 Cocktail 23.00 Rites of Passion, erotika 1.00 Killing Time, triler 3.00 The Greek Tycoon 5.00 Great Balls of Fire 8.00 Golf 9.00 Vuelta - kolesarska dirka po Španiji 9.30 Kolesarstvo Dupont 1991, 7. etapa 10.00 Konjske dirke - VVindsor 11.00 Odbojka na plaži 12.00 Bovvling 13.15 GO - moto šport 14.15 Šport v Španiji 14.30 Formula ena - dokumentarni film 15.00 Francoska rugby liga 16.30 Surfanje 17.30 Vuelta: Gangas De Onis - Alto Del Naranc, prenos 19.00 Golf - Atlanta 21.00 Ameriški nogomet Rešitev avtomobilske uganke Naša tretja avtomobilska uganka, ki smo vam jo zastavili pred prazniki, je bila po številu pravilnih rešitev sodeč, nekoliko težja. Vseeno pa smo med tistimi, ki ste pravilno ugotovili, da je bil na sliki volksvvagen corrado izžrebali nagrajenca, ki se bo z nami odpeljal na testno vožnjo. Naša komisija v sestavi Mojca Peternelj, Jurij Cigler in Matjaž Gregorič je izžrebala Barbaro Gartner, Selca 140, 64227 Selca. Nagrajenko bomo o nagradi podrobneje obvestili po pošti. 8,30 Vremenska panorama 16.50 Leksikon umetnikov 17.00 Zavarovana družba, 5. del 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Družinske vezi, serija 18.30 Ključavnica, pogled v domove zvezdnikov 19.00 Lokalni program 19.30 Čas.v sliki, vreme 20.15 Poslušajte signale, 3. del 21.45 Novo v kinu KINO 15. maja CENTER amer. kom. POLICAJ IZ VRTCA ob 16. in 18. uri, amer. akcij, film OBRAČUN V PREDMESTJU ob 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. GLOBOKO MODRO ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij. kom. NEKONTROLIRANE PIŠTOLE ob 18. in 20. uri DUPLICA prem. amer. kom. BULL DURHAM ob 20. uri RADOVUICA amer. zab. film VSI ZMAGUJEJO ob 20. uri BLED Ni predstave! Ov < H W D- r/f - 3 *—> z: tu OS o < cc F— 00 r^ \ Lestvico lahko poslušate v sredo, 14. maja, od 16. do 19. ure. Gost oddaje bo Edvin Fliser, ki bo predstavil svojo novo kaseto. Domača lestvica 1. Božidar VVolfand - Wolf - Koliko solz 2. Danijel - Ma daj obuci levisice 3. Pop design - Neko noč 4. Novi fosili - Kad budemo ja i ti 63 5. Miran Rudan - Ne reci goodby 6. Veter - Gabrijela 7. Tajci - Smokvice 8. Tuti fruti - Opusti se i uživaj 9. Jasna Zlokič - Idi sad 10. Čuki - Pozdrav s planin Novi predlog: Nace Junkar - Španski poljub Tuja lestvica 1. John Bon Jovi - Miracle 2. Gloria Estefan - Corning Out Of The Dar k 3. Roxette - Jovride 4. Vanilia ice - Ice, Ice Baby 5. The Rightens Brothers - Unchained Melody 6. Chriss Issak - VVicked game 7. Tina Turner & Rod Steward - It takes two 8. Whitney Houston - We didn't know 9. Kim Appelly - Don't worry 10. Bette Middler - From a distance Novi predlog: Samantha Janus - Message to your hard - Ker je čudežni deček slovenske politike Marjan Podobnik zadovoljen z najnovejšo aktivnostjo kmetijskega ministra Osterca, sklepamo, da so ga predčasno odtajali, da bi lahko na podlagi lastnih izkušenj z nizkimi temperaturami nekaj svojih sodelavcev v ministrstvu pripravil na globoko zamrznitev. - Ko boste Slovenci med naslednjimi prazniki zopet brezbrižno razpoloženi, si dajali počitniškega duška in si nasploh prizadevali propasti velikopotezno, namesto da bi skrbno delali ali pa vsaj štrajkali, vedite, da je takšno obnašanje skrajno nemarno in vas je lahko sram. Predvsem pred tistimi, ki imajo vikend stanovanje na morju, pa morajo kljub temu tudi med prazniki delati. Kot minister Rupel naprimer. - Če boste nekega jutra opazili, da je šofer delavskega avtobusa oblečen v »maslinasto zeleno« uniformo, se ne razburjajte preveč. Prav gotovo gre za redne vojaške vaje z vpoklicem rezervistov, ki so bile načrtovane in spadajo v redno dejavnost JLA. - Končno je slovenska vlada prišla na dan s konkretnim ukrepom na poti osamosvajanja Republike Slovenije. Na podlagi analize naše stvarnosti je namreč ugotovila, da je leta tako grozljiva »tudi zato, ker jo tako delajo časopisi.« Z novim pluralističnim slovenskih časopisom, ki bo začel izhajati 14. maja pa bo vse drugače. - Kriza kranjske občinske skupščine bo kmalu preteklost. Na zadnji seji družbenopolitičnega zbora so po slabem letu dni od devetih predvidenih članov komisije za mednarodno sodelovanje potrdili že sedem imen. demokratizator domača pesem tuja pesem novi predlog NASLOV: Kupončke pošljite na naslov Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri! Srečo pri žrebu je tokrat imela Bernarda Osterman, Olševek 65, 64205 Preddvor. Nagrada vas čaka v trgovini VIOLETI v Podlubniku v Škof ji Loki. Čestitamo! Sodelujte z nami, vsi ku-pončki, ki niso bili izžrebani, čakajo na finalno žrebanje, ki bo konec junija. ROPOT Končno nekaj za naša ušesa Kakšen balzam za človeško dušo... kaj šele useša. Namreč. Deževni prvomajski prazniki so precej prispevali k manjšemu praznjenju denarnice in nič čudnega, da se spodaj podpisani možakar odloči za nakup CD-ja, plošče ah podobnega artikla namenjenega nošnji zvoka in si tako popestri svoje slušno območje. Najprej se poda v prvo nadstropje kranjske blagovnice. Po pričakovanju, žalost. Nič takega, kar bi ustrezalo glasbenemu obzorju nastopajočega. Spomnim se na renovirano prodajalno Elektro na Prešernovi. Samota na polici s CD-ji je možakarja hitro vrnila na ulico. Smer Pungart, namen, potešitev razočaranja s pivom. Ampak, uč nehote pokuka v izložbe zasebne trgovine Sonček, v Cankarjevi ulici, nasproti Sveta knjige. Uč je presenečen, zakaj v izložbah so visele vinilke, kasete... Hop v prodajalno. Vaaauuu. Očitno je bila tisti trenutek odkrita prva zasebna trgovina z LP-ji, kasetami, CD-ji... v Kranju. Uč se je ustavil pri Rolling Stonesih, Flashpoint je naslov njihovega izdelka, na katerem so koncertni posnetki z njihove lanske evropske turneje Urban Jungle. Mega. Kupljeno. Prijazen možakar, recimo mu kar Aligator, je povedal, da ima trenutno na zalogi plošče in kasete, ki jih ponujajo domače glasbene hiše, cedejke pa so v večini iz uvoza, saj naše založbe še niso preveč radodarne z izdajo laserskih plošč. Na svoj račun bodo prišli tako metalci, houserji kot rockerji, coun-tryaši in džezerji, no ja, ne manjka pa tudi alpske godbe. Česar ni na policah, pa bi ljubitelj glasbe vseeno želel imeti, je mogoče naročiti, ne glede na količino seveda. Preden se odločite za nakup, je mogoče ploščo, kaseto... tudi poslušati. Vsi, ki bi želeli prodati cedejke, plošče... in pa audio opremo, jih kupcem lahko ponudite v Second hand prodaji pri Aligatorju, ki bo kmalu tudi poskrbel za vaše obiske na glasbenih koncertih v tujini. Prvi je vsekakor koncert Boba Dyla-na, ki bo začetek junija v Ljubljani. Vstopnice boste dobili prav tu, od koder je možakar odšel potešen in zadovoljen, saj je Kranj končno dobil prodajalno, ki bo zadostila še tako izostrenemu glasbenemu okusu. • I. Kavčič VZGOJNO-VARSTVEM ZAVOD RADOVLJICA organizira VPIS OTROK V VRTCE in obvešča vse starše na območju občine Radovljica, da bo vpis otrok za sprejem v otroške vrtce za šolsko leto 1991/92 15. in 16. maja v času od 7. do 16. ure v prostorih otroških vrtcev: Begunje, Bled, Bohinjska Bela. Bohinjska Bistrica, Gorje, Kamna Gorica, Kropa, Lesce, Radovljica in Srednja vas. Vpis v vrtec na Posavcu bo v popoldanskem času od 13. do 16. ure. Vpisani bodo predšolski otroci in otroci, rojeni leta 1985 in 1986 (do meseca marca in pogojno do septembra), ki bodo v šolskem letu 91/92 obiskovali malo šolo. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Grizli Adams, ameriška nanizanka 9.25 Slovenci v zamejstvu, ponovitev 9.55 Heroji, avstralska nadaljevanka 15.10 Video strani 15.20 Mozaik, Slovenci v zamejstvu, ponovitev 15.50 Sova, ponovitev 16.50 Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 Mozaik, ponovitev 17.05 Čas negotovosti: Vzpon in padec denarja, angleška dokumentarna oddaja 18.00 Dokumentarna oddaja 18.30 EP Video strani 18.35 Spored za otroke in mlade 18.35 Novosti založb. Prelistajmo skupaj 18.45 Zbis: E. Farjeon: Vrtnica male gospodične 19.00 Risanka 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Velik zasuk, francoska nadaljevanka 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik, vreme 22.20 EP Video strani 22.25 Sova Ti in jaz, angleška nanizanka Na poti k mavrici, kanadska nadaljevanka 23.35 Video strani 22.20 TV dnevnik 22.40 Glasbena oddaja 23.40 Yutel 0.35 Poročila 2. PROGRAM TV SLOVENIJA l. PROGRAM TV HRVATSKA TV HRVATSKA 2 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer, oddaja za ljubitelje filma 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Čas v sliki 13.00 Video strani 13.05 Dober dan Spregledali ste - poglejte 13.15 Top Cup HTV, ponovitev 14.05 Nova doba, ponovitev dokumentarne serije 1420 Usodni privid, ponovitev ameriške nadaljevanke 15.20 Umag: ATP turnir, prenos 19.30 Glasbeni vsakdan 20.00 Risanka 20.15 Kako je nor ta svet, humoristična nanizanka 20.25 Tudi to je življenje 20.50 Usodni privid, ameriška nadaljevanka 21.50 Poročila 22.15 SP v Tae-know-doju, posnetek 23.15 Splošna praksa, avstralska nanizanka 0.05 Neum: Kronika festivala JRT 16.00 Umag: Tenis - ATP turnir, prenos 17.30 Regionalni programi TV Slovenija studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Skozi hudičeva vrata, angleška dokumentarna oddaja 21.00 Mali koncert: Marina Horak, klavir 21.15 Večerni gost: Mira Omerzel -Terlep 22.00 Retrospektiva filmov Jožeta Babica: V spopadu, bosanski film (čb) 23.35 Yutel, eksperimentalni program 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Ne daj se, Floki, otroška serija 10.00 Šolski program lu.00 Lutke sveta: Petrica Kerempuh 10.20 Iz sveta narave: Kdo živi v grmovju 10.35 Alternativni viri energije 10.55 Oblike prilagajanja v živalskem svetu 11.15 Beseda in slika 11.30 Svet danes 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Svengali, ponovitev ameriškega filma 14.20 Samec, TV drama 15.30 Intervju, ponovitev 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Nova odkritja, poljudnoznanstvena serija 17.30 Ne daj se, Floki, otroška serija 18.00 Hrvaška danes 18.45 Kultura vsakdana 19.30 TV Dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin 21.05 Kvizkoteka TV KOPER 16.00 18.30 18.45 19.00 19.25 19.50 20.30 21.30 21.45 22.00 TV AVSTRIJA l 9.00 9.05 9.30 10.00 10.30 12.00 12.15 12.20 13.00 13.10 13.35 14.00 14.45 15.00 15.05 15.30 16.10 16.35 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.22 19.30 20.00 20.15 21.20 21.30 23.15 0.00 Športne oddaje Program v slovenskem jeziku Odprta meja TV dnevnik Čarobna svetilka - otroški program Velika noga, ameriška nadaljevanka Aktualna tema »Tutti frutti«, glasbena oddaja Leteči zdravniki, serija TV dnevnik Tutti frutti Juke Box, glasbena oddaja v živo TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 17.05 Leksikon umetnikov 17.15 Sestanek z živaljo in človekom 18.00 Družinske vezi, malo vreščalo 18.30 Povej resnico! 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Znanja široka cesta - 9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba -18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - J. W. Goethe: Faust - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tio-dor Rosic: Ikona svetega Konstantina - 23.15-4.30 Nočni program, glasba SLOVENIJA 1 SOVA TI IN JAZ Ashley v mladih letih ni bil zavzet za delo, zdaj ko je dozorel, pa je začel skrbeti za svojo kariero. Elaine mu očita, da je postal gre-bator - manjkajo mu samo gosenice, da bi bil pravi buldožer. As-hley se odloči, da se bo prijavil na novo delovno mesto, saj je edini, ki še ni napredoval. Seveda pa ima manj m'ožnosti kot ostali kandidati, ker ni poročen. Rekli bodo: Ashley Philips, ta, ki živi v grehu s svojo punco, je gotovo komunist ali pa vsaj Satanov pomočnik! Čas v sliki Družinske vezi Zemlja in ljudje Šolska TV Poslušajte signale, ponovitev Znanje Nekoč Klub za seniorje, ponovitev Čas v sliki Mi, ponovitev Zahodno od Santa Feja Kung fu Bulvarji sveta Otroški program Fračji dol Am, dam, des Super babica Uspešnice in napotki Mini ČVS VVurlitzer Čas v sliki Mi Naši Hagenbackovi Znanje danes Čas v sliki Šport Zveneča Avstrija Pogledi s strani Zabava - starši nezaželeni (La Boom), francoski film; Sophie Marceau Magnum, serija Čas v sliki 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Minute za šport in rekreacijo -17.20 - Na policah zgodovinskega arhiva -18.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 18.40 - Novosti na knjižnih policah - 19.00 - Odpoved programa - 11.00 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.25 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 21. Jump Street 20.15 Ko pridejo imenitne tete, nemška komedija 22.05 Grof Drakula na zgornjem Bavarskem, nemška komedija 0.00 Nosferatu v Benetkah, italijanska grozljivka (mmmmmiGijKs RADIO TRIGLAV JESENICE SCREENSPORT 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Zimzelene melodije - 14.30 - Domače novice 1 -15.00 - Teaj angleškega jezika -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Tema -18.00 - Čestitke poslušalcev in EP -18.30 do 18.40 - RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.05 Že spet ti 9.30 Mambo, italijanski film 8.00 Formula ena - dokumentarni film 8.30 Britanski rallv 9.00 Vuelta - kolesarska dirka po Španiji 9.30 Kolesarstvo - Dupont 1991 10.00 Profesionalni boks 11.00 Surfanje 12.00 Biljard Snooker - londonski masters 14.00 Dirke NHRA 15.00 Jadranje 16.00 Britanski rally 16.30 VVrestling 17.30 Vuelta: leon - Valladolid, prenos 19.00 Konjske dirke - VVindsor 20.00 lndy dirke - Indianapolis, trening 21.00 Argentinski nogomet 22.00 Nogomet -Čadiz : Barcelona in Real Sociedad — Atletico Madrid 23.00 Vuelta - 18. dan 23.30 Kolesarstvo - Dupont 1991, 9. etapa 24.00 Nogomet - Cadiz — Barcelona in real Socieded — Atletico Madrid 1.30 Golf 6? Si Jaka Platiše 17, Planina III, Kranj # bogata izbira ekskluzivnih italijanskih kopalk # rolke, kotalke, gorska kolesa po izredno ugodnih cenah Pričakujemo vas od 8. do 12. in 15. do 19.20, ob sobotah od 9. do 13. ure. KINO 16. maja CENTER amer. kom. POLICAJ IZ VRTCA ob 16. 18. in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. GLOBOKO MODRO ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. ris. PEPELKA ob 18. uri, amer. akcij. kom. NEKONTROLIRANE PIŠTOLE ob 20. uri DUPLICA amer. kom BULL DURHAM ob 20. uri RADOVUICA amer. pust. film OTOK ZAKLADOV ob 20. uri BLED amer. zab. film VSI ZMAGUJEJO ob 20. uri BOHINJ amer. črna kom. UUBIM TE DO SMRTI ob 20. uri ON d. C/f < o H—I U c/d —) — O O < rx F— 00 lO "Ni denarja za opremo "Erjavčeve koče Planinsko društvo Jesenice, ki druži 2000 članov in ki je šesto najbolj množično planinsko društvo v Sloveniji, vzdržuje več planinskih postojank: Erjavčevo kočo in kočo na Golici, Tičarjev dom, kočo pri izviru Soče, zavetišče pod Špičko, Maretov dom, zavetišče na zadnjem Voglu in v Španovem vrhu ter štiri visokogorske bivake. Pred štirimi leti so se odločili, da zgradijo novo Erjavčevo kočo na Vršiču, ki je bila edina planinska postojanka, ki je bila odprta vse leto in zato tudi pri planincih izredno priljubljena. Zdaj je Erjavčeva koča zgrajena, manjka še zunanja obloga s skodlami ter seveda obrtniška dela, oprema in njena montaža. Doslej je vrednost koče 6 milijonov dinarjev, za dokončanje pa potrebujejo še 4 milijone dinarjev. »Podjetja so v hudih likvidnostnih težavah, zato nam ne morejo pomagati,« pravi tajnik Planinskega društva Albin Ko-bentar. »Zato iščemo sovlagatelje, ki jim bodo zagotovljene pravice soupravljanja postojanke, tako da bi letos kočo odprli. Manjka oprema sob, kuhinje, salona, sanitarij, skupnih ležišč in seveda centralna kurjava. Društvo bo za obnovo koče namenilo 10 odstotkov vseh predvidenih stroškov, Planinska zveza Slovenije 20 odstotkov. To pa je tudi vse, zato iščemo sovlagatelje in sponzorje. Koče ne nameravamo dati v najem, saj imamo veliko postojank, ki bi jih morali sami vzdrževati, za to pa potrebujemo seveda denar...« Za Erjavčevo kočo, ki so jo prvo leto podrli in takoj na novo postavili, bodo potrebna še izdatna sredstva, saj je oprema zelo draga. Planinsko društvo tega stroška samo ne zmore, zato tudi išče vse tiste, ki bi bili voljni pomagati. • D. Se-dej Spoštovani bralci! Odločili smo se, da ponovno uvedemo rubriko Prijazni nasmeh, v kateri predstavljamo ljudi, ki so na delovnih mestih še posebej prijazni in uslužni. Verjamemo, da je v vaši okolici precej tudi takih, ki so v službi nasmejani in ustrežljivi in jih zato še posebej cenite. Radi jih bomo obiskali in predstavili. Lahko nam pišete ali nas obvestite po telefonu 211-835 - za rubriko Prijazni nasmeh. PRIJAZNI NASMEH Milena Mali Prijazen obraz naj te sprejme na vratih, je nepisano pravilo tudi v firmah. Čisto drug občutek ima človek, če imaš pred seboj prijeten obraz s smehom v očeh, kot kakšnega cerberusa, ki kot z laserjem zavrta skozte, ko stopiš v njegovo območje. Mislim, da so v Peku imeli z Mileno Mali, ki sojo decembra lani posadili v svojo recepcijo poslovne zgradbe, srečno roko. Polnih devetnajst let je že v Peku, v uredništvu je delala pred tem in po operaciji kolkov na večih konceh, kjer so pač potrebovali pomoč. "Rada delam z ljudmi," pravi sama, "in nobenih problemov nimam, ne z domačimi, ne s tujci. Z nemško govorečimi se sama lahko sporazumem, za italijansko ali angleško pa pokličem na pomoč sodelavke iz nabave. Vedno več je tudi zasebnikov, ki prihajajo ponujat blago, kupovat čevlje. Danes jih je bilo kar nekaj iz Ljubljane, stranka iz Vrsarja, prišel je zastopnik Benettona, prodajalec iz Jugoplastike in še vrsta drugih." In kaj jo moti? Ne ljudje, pač pa recepcija sama. Za firmo, kot je Peko, bi morala biti bolj reprezentančna, razmišlja. No, saj vodilni to dobro vedo, tudi načrti zanjo so že pripravljeni, ko bo prvi denar za to na voljo, se je bodo lotili. In kljub temu, da je zoprno, če je receptor za steklom, bodo recepcijo morali malce bolj zapreti. Preveč piha tamle od vrat. Ampak, naj ne izzveni tole, da sitnari, bognedaj, predobro razume, koliko in kaj v današnjih časih v njeni tovarni zmorejo. Ona se bo še naprej trudila, da se bo gost v njej dobro počutil. • D. Dolenc Zucckerro prodira na širši evropski trg. Na svoji zadnji plošči je izbral same mojstre instrumentov, kot tudi glede glasovnih sposobnosti. Sicer skladbe ni na LP z imenom »Zuckerro«, je pa dosegljiva kot singl plošča. Pesem »Senca una Donna« in Paul Young kot partner. Le zakaj je Zuckerro tako majhen ob Paulu, se topi, ali kaj drugega? To kar smo predvideli, je tudi res. Izdali so novo ploščo, uspešna pesem nas zasipa z ljubeznijo. Sedaj pa je pred nami še evropska turneja. Preproste misli (»Simple Minds«) imajo namen obiskati tudi Jugoslavijo. Upajmo, da bo take). Do takrat pa naj v naših srcih in razumu vlada ljubezen. Če je možno - v teh negotovih časih. Medtem ko se za Simple Minds še ne ve 100-odstotno ali bodo prišli ali ne, bosta pa 14. 5. 1991 v Zagrebu imela svojo predstavo, tako je - predstavo, dva čisto povprečna otočana. Dolga leta nasprotnika koncertnih vragolij, a sta se le dala prepričati. Tako je tudi prav. Odmevi z odrov po Evropi so polni hvale. Peljite se po ulicah, ki nimajo imen, v Zagreb v Dom Sportova na ogled skupine Pet Shop Boys. Ne bo vam dolgčas, znebili se boste nevarne okolice in plesali ob prelepih dekletih za železno zaveso. Žurka fantje in dekleta. To, da ima skupina The Cure novo ploščo, ne preseneča. Da je posneta pred občinstvom, ne preseneča. Na plošči so pesmi: Picture of you, Closedawn, Fascination street, Di-sintegration, Untitled in tudi to ne preseneča. Izdana je v omejeni nakladi. Presenečenje? Ne. The Cure - skupina, ki preseneti. Ponovno Francozi: Fredericks, Goldman + Jones. Pevka Carole Fredericks, Michael Jones je prispeval angleške tekste. Francoski teksti in glasbo pa so delo Jeana Jacquesa Goldmana. Pesem Nuit je že uspešnica, sledi ji pesem Tu Manques. To, da bodo devetdeseta leta mehka, nežna se potrjuje iz dneva v dan. Uspeh Ricka Astleya je ponoven dokaz tega. Album Free je polno uho in srce božajočih melodij z moškim glasom v ospredju in nežnimi ženskimi glasovi v ozadju. Pri nas velik hit - pesem Cry for help, kar nedvomno dokazuje, da svetovni trendi najdejo plodna tla tudi v Sloveniji. Soft is good! O, je! Out of sight, bur never out of mind. No pa še nekaj za ljubitelje naše drage zemljice. Earth Communications offi-ce je izdala tole sporočilo: Če hočete informacije o tem, kaj lahko vi storite za planet Zemlja, pošljite 2 dolarja na naslov: ECO, 1875 Century Park East, Ste 2656, Los Ange-les, California 90067 Z. Bavdek Izlet za konec tedna v Tržič Morda ne bo odveč povabilo tržiških turističnih delavcev na že 19. mednarodno razstavo mineralov in fosilov v Tržiču, v soboto in nedeljo, II. in 12. maja 1991. Razpoznavni znak letošnje razstave je mastodont iz Šaleške doline, ki bo skupaj s skulptura-mi prazgodovinskih ljudi in živali razstavljen pred razstaviščem v Osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču. Razstava je namenjena predvsem ljubiteljem kamnin, mineralov in fosilov, prav gotovo pa bo zanimiva tudi za ljubitelje narave in vsega lepega. Med številnimi domačimi in tujimi razstavljala je treba omeniti Zlatarno Celje z zbirko Minerali v nakitu. Večino mineralov in nakita bo mogoče tudi kupiti. Če vam bo po vsem tem ostalo še kaj denarja, zavijte v trgovski center na Deteljici, ki bo ves čas razstave odprt. Lahko pa se zapeljete v Tržič in si ogledate muzej ali katero od zanimivih razstav v Kurnikovi hiši ali Paviljonu NOB. * Tiste, ki pa bo premamil svet kamnin, vabimo na organiziran ogled Dolžanove soteske pod vodstvom geologa. Ogledi bodo oba dneva ob 12., 14. in 16. uri, v nedeljo tudi ob 10. uri (brezplačni avtobusni prevoz iz Bistrice do Dolžanove soteske). Planincem priporočamo nadaljevanje poti po geološki poti na Kofce, kjer bo planinski dom odprt. Odprte bodu tudi vse ostale tržiške planinske postojanke: na Dobrči, Kriški gori, planini Javornik in Dom pod Storžičem. Za vse, ki bodo ostali v dolini, so tržiški gostinci pripravili posebno ponudbo. Tako dobite nedeljsko kosilo v prenovljeni gostilni Pr' Primožk' že za 50 dinarjev, v gostišču Smuk za 70 dinarjev, podobno v penzionu TGT v Podljubelju in v drugih tržiških gostilnah. Skratka, tržiška ponudba je mamljiva, zato jo velja izkoristiti. Prisrčno vabljeni v Tržič! NAGRADNA KRIŽANKA Če s pomočjo številk prenesete črke v zgornji manjši lik, boste dobili geslo sponzorja križanke NAGRADE: 1. nagrada - 10 ur v avto šoli BB 2. nagrada - 5 ur vožnje 3. nagrada - tečaj cestno prometnih predpisov 4. - 6. nagrada praktična darila Gorenjskega glasa v vrednosti po 600,00 din Izpolnjeni nagradni kupon z vpisano rešitvijo nalepite na dopisnico ter ga pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj. Pri nagradnem žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo prispele do četrtka, 16. maja, do 8. ure. Ne pozabite pripisati svojega naslova. Želimo vam veliko sreče! J Komisija za žrebanje nagrad Merkurjeve križanke v sestavi Ivan Jelen, Stanko Logar (predstavnika bralcev) ter Alenka Kr- melj in Tomaž Gruden (Gorenjski glas) je izmed 1973 prispelih rešitev izžrebala takole: 1. nagrada - ročni baterijski sesalec Nadja Lebar, Ljubljanska 35, Bled 2. nagrada - baterijski izvijač Suzana Drenzelj, Gorenjskega odreda 14, Kranj 3. nagrada - kavni mlinček Iva Fleišer, Štirnova 4, Kranj 4. nagrada - darilo Gorenjskega glasa, Branko Miklavčič, Pod-nart 15, Podnart 5. nagrada - darilo Gorenjskega glasa, Matjaž Potočnik, Sna-kovška 11, Križe 6. nagrada - darilo Gorenjskega glasa, Matjaž Bernik, Stara loka 4, Škofja Loka Prvi trije nagrajenci dvignejo nagrade v Merkurjevi prodajalni v Globusu, ostali pa v uredništvu Gorenjskega glasa na Cesti JLA 16, Kranj. 3 TUJE ŽEN IME (NAŠA PISAVA) SODOBNI PLES V 4/4 TAKTU (W - VI DAAKA (ANATOM ŠTEFAN OBLAK ANITA MEZE REKA V FBANCUI. PRITOK SARTHE ODLIČEN ST JUDOIST IZ SLOV BISTRICE RAZLAGA LEC, AVTOR KOMEN TARJA ALOJZ ŠEGULA FIZIKAL ATMOSFERA IKRATI OSEBA KI ŠIRI PANIKO ČLAN PREDSEDSTVA SLOVENIJE l IVAN i 0SN ŠOLA TEHNIKA SNEMANJA FILMA MAR0GA, PFGA ST ODLIČNI ŠPANSKI KOLESAR (LUISI JUŽN0AM VELETOK ZAGREBŠ' KA KOVNICA MEDALJ NADALJE-' VANJE GESLA IS LISTNATO DREVO Z BELIM LUBJEM SRB PEVKA NAR ZABAV NE GLASBE iLEPA I JUNAK •SLAVOLOKA ZMAGE- VRSTA GOBE AVTOR KRIŽANKE R NOČ V SAHARI (ASBENI AM IGRAL' KA BLYTH ZU MARIBORA NA DRAVSKEM POLJU BAJESL PRVI LETALEC OBRAZNA KRINKA STARI SLOVANI BEOGRAJ IGRALKA POKRAJINA V SEVERNI. ŠPANIJI VRSTA ZVRST JARKI. PREKOPI RAN0-CELNIK ANTON HRIBAR Gl MESTO REPUBLIKE IRSKE TONE PAVČEK ANKA CIGOJ KAREL 0ŠTIR ERVINA ŠTENCL LETOVIŠKO MESTO V ISTRI NEM FILM IGRALKA (KARINI ZNAMKA SMUČARSKIH VEZI TENIŠKI UDAREC FR SKLADATELJ BMBBJ CESTA V MESTU ANTON AŠKERC ČLAN PREDSEDSTVA SLOVENUE (DUŠANI OPERAB PAPAN-D0PULA VINKO 0BČTE.TE.R 3 AM FILM IGRALKA (SANDRA) EVROPSKA GOSPOD SKUPNOST PTIČ DE-ŽE'.'N'K NOVO MADŽ MESTO V BAK GOZDU GERM OREL REKA V SZ Kl TEČE V BALHAŠKO BR0NS0N CHARLES IGRALEC AM BLUES PEVKA .... ■ CVETKO ODIČ VRSTA TRAVE ALIDA VALLI co petek, 10. maja 1991 SNOVANJA }hlentin Cundrič 21. STRAN MMMglEIIGLAS NOVE KNJIGE NA GORENJSKEM ' založbi (ali Zagoričnikovi samozaložbi) Fondi Oryja Pala je izšlo Zs Pet knjig. Naj jih naštejem: Nika Grafenauerja Izbrisi, to je pre-jJJ« v hrvaščino; Francija Zagoričnika Obsedno stanje, to je ponatis; yada Skaleta Naslov ti zaupam na uho, prvenec; Janeza Premka fasada, prvenec; Janeza Ramoveša Božjastnice, prvenec. !V Položeno u mesojedi san lls'Jćuusnoga noćenja, bere--110 v Izbrisih Nika Grafena-?erJa. Gnojni prizvok zadobi-J0 č«ke, je zapisal Franci Za-^nčnik. Oba pesnika, Gra-Jnsuer in Zagoričnik, sta bi-la *e večkrat ovrednotena, in Je ne bom zamujal z ne vem Ka*šno »predstavitvijo«. V 8'avah drugih se prebudiš, j« ZaPisal Vlado Skale. Ni čud-n°> da verzi reprezentirajo odtujeno življenje, čudna in !.erJetna vojna divja med Judmi in stvarmi in med petimi tudi. Pesem po pesmi udari, če si niso všeč, pravi Skale, ki do pesmi pristopi celo kot otrok, v stilu an pan pet podgan: ena ni nobena (... štiri vse pomiri...) devet a že spet... Je pa pesem pesmi naslednici lahko (pregovorno) volk. In beseda tudi požre številko. Optimistično in brez ugovora sprejemam tekst Prijetno prekletstvo, kjer pesnik ugotavlja, da je pred drugimi vselej korak naprej: drugi počivajo, a on dela; drugi delajo, a on gara; drugi garajo, a on trpi; drugi trpijo, a on umira; drugi umirajo, a on se že znova rodi. Janez Premk vztraja pri pesnikovi nedolžnosti. Pesniku celo pripiše bajeslovno moč -kjer ti si stal, / iz zemlje vrelec je privrel; ta podobnost je znana iz življenjepisa Sv. Flo-rijana, in sicer sta vola, ki sta pripeljala svetnikovo truplo do groba, tam žejna izkopala zajetje zdravilne vode. Pesnik (ali prerok) celo povzroča vihar, pri Premku, kajti z viharjem je eno. Premk vztraja pri prvi izreki, pesnik je Mozes, ki ni prišel v obljubljeno de- želo, pravim, vztraja, ker če bi podaljšal Mozesa v Aleksandra Velikega (po Kuranu), podatki ne bi bili tako trpni. Masado lahko razumemo kot obrambo Jaza. Jaz živi polno dvanajst dni, in dnevi si ne sledijo po vrsti. Enotnost mrtvih (v enajstem dnevu) je največ, kar človek spozna. Ko stopi čez prag. Čez katerega, pesnik ne pove točno. (Prag je Jaz.) Gotovo pa je najbolj občuten in miselno poln Tretji dan, (- morda pa iz srca / le enega človeka ta pot pelja./ kdo vodi te sicer, kako bi vedel,/ da si prišel do tja. Masada je pesniško precej odmaknjena od vsakdanjika, in je nadaljevanje Šarabona in Simčiča. Je pa med poročili o nebeščanih dovolj prostora tudi za človeka. In še o Janezu Ramovešu. Dve misli, ki se lahko razra-steta v razpravo, se izluščita iz navideznega dračja besed, namreč ali to ljudstvo zasluži pesem in pa mitomanija o materi. (Odnos do besede je pri Ramovešu na ravni Gor-gone, samo d? je vsak drobec tako rekoč naslovljen kot samostojna pesem.) Svet, ki je Ramovešev in naš, je res spa-čen, vendar daleč od mito-poetičnih zamejitev. Ramo-veš - tu je in naš in tak kot mi. Vendar konj, ki hoče biti njegov, dobi krvave oči. Turisti, ki ga obkrožajo, na dežel tam nekje, recimo vzemimo: po jezeri bliz Triglava, mučijo živali, ki jih on goji, do pogina jih mučijo in sladostra-stno. Ker smo vsi delavci, je tudi grobar izvajalec svoje ponudbe in naveličan. Ker smo vsi ljudožerci, tudi angeli varuhi smrdijo po človeči-ni. In še in še. Zdaj pa mati; ta doživi velik lok, od znane- ga »osvobodilnega« krika ranjene in ubite Gospe, (Hvala ti, Nostradamus!) češ jaz sem vendar vaša mati, mene hočete ubiti! pa preko upravičenega dvoma v vzgojni in svetniški sij slovenske mazohistke (Primerjanje z materjo božjo je navsezadnje božja oskrum-ba, na Slovenskem razmnožena v milijone kopij!) do pretresljivega zatočišča v otroški mrtvi kot, ko deček verjame, blizu še stvarjenju sveta, da sme mamici na parah skuhati čaj. Tekst Ko sem še majhen bil je torej perut, ki z njo Ramovešev orel visoko leti. Manj strašnih noči ne najdemo, tako nekako pravi Grafe-nauer, in s tem verzom bom poročilo o knjigah iz zbirke Fondi O. P. zaključil. Pripisal pa bom, da prav zato je pa pesem, da nam nekako le dopove, da nekje in celo blizu nekje še vedno sije Sonce. In a ne od Sonca in ne od pesmi ne terjamo dodatnih pojasnil. hane Križnar Ob °gatitev slovenske muzikologije s prevodno knjigo dr. Andreja Rijavca Car/ Dahlhaus in Hans Heinrich Eggebrecht: KAJ JE GLASBA ^einrichshofen's Verlag, VVilhelmshaven 1985) Qankarjeva založba v Ljubljani 1991. ^dlični slovenski muzikolog, ^dstojnik ljubljanskega od-,elka za muzikologijo in pre-:avatelj na katedri za zgodo-'n° slovenske in novejše Vetovne glasbe redni profe-Andrej Rijavec je predel za ljubljansko Cankarja založbo (1991) še eno f0niembnejših del svetovne 1 Vfopske) glasbene znanosti ",muzikologije, ki je pod na-50m izvirnika Was ist Mu- l98s izšla v Nemčiji že leta ' Napisala sta jo dva naj-be«. U8'edna evropska glas- bolj bena Hij, 7. Znanstvenika, nedavno Itoj! Carl Dahlhaus (1928 -breci1!) Hans Heinrich Egge- mecln (roj' 1919>- 0ba sta v gij godnih strokovnih kro- nana jn priznana muzi- kologa, njuna mnenja pa so vedno močno odmevala in vplivala. V tem delu (Kaj je glasba?) pa znova osvetljujeta staro, a vselej aktualno vprašanje, kaj je glasba. Pri tem sta skupaj postavila poglavitna izhodišča, zatem pa vsak zase in s svojega vidika napisala svoje domneve in spoznanja. Poglavja (10) sta na borih 135 (oštevilčenih prevodih) straneh knjige (20,5 cm) zastavila takole: Ali obstaja Glasba (da, Glasba stoji tudi v slovenskem prevodu z veliko začetnico, op. p.!), Pojem glasbe in evropska tradicija, Kaj pomeni zunajglasbeno, Dobra in slaba glasba, Stara in nova glasba. Estetski pomen in simbol- na tendenca, O glasbeno lepem, Glasba in čas ter Kaj je glasba. Vsak od naštetih odgovorov obeh piscev in našega prevajalca so vsak zase pravcati esej, toliko zanimivejši, ker se oba avtorja tudi opazno dopolnjujeta po nazorih. Tudi (tuja) strokovna kritika ocenjuje, da gre za trenutno najboljšo knjigo te vrste na svetovnem trgu. Delo to tako zagotovo dragoceno tudi za strokovnjake, poznavalce in ljubitelje glasbe na Slovenskem. Da pa le ne gre za ravno lahko branje, nam priča že nemška muzikološka šola, iz katere oba avtorja izhajata. In seveda, da potem na osnovi ne-lahkih (nemških) originalov ni mogla nastati tudi kaj drugačna kot težje berljiva (slovenska) prevodna inačica, tudi ni za odmet. In prav naš prevajalec (A. Rijavec) slovi po privrženosti podobnih tekstov, tako da mu je v tem trenutku in brez morebitne primerjave nemškega izvirnika, gladko verjeti. Glasba je že sama zase neke vrste fenomen tako po zvoku, ki nastane v naravi, kakor tudi po njegovi Fizikalni transformaciji in obdelavi, ki je šele kot tak uporaben v glasbeni umetnosti. Poleg tega sta se oba avtorja ves čas držala zdaj bolj, zdaj spet manj vseh petih kriterijev glasbene analize: melodija, ritem, harmonija, barva in oblika in jih tu pa tam primerjala z različnimi zgodovinskimi obdobji. To sta počela od začetka enoglasja (vokala) in pri tem skoraj izpustila »prakrik«, preko več- glasja, instrumentala in vo-kalno-instrumentalne kompleksnosti, ki zavlada v evropski glasbi z nastopom (glasbene) moderne 1910. leta ter do njenega skorajšnjega zatona leta 1960. Od takrat in prav do dandanašnjih dni (in še čez) pa naj bi trajala tako imenovana postmo-derna glasba in v kateri vseskozi nista opustila vseh glasbenih vrsti in žanrov. Tu pa tam, sicer zelo obrobno sta se dotaknila tudi fenomena zabavne glasbe. Kljub dovolj številnim vprašanjem pa relativno obsežnim glasbenim esejem, ki jih za vsako od že navedenih poglavij oba avtorja obdelujeta izmenično in v različnih vrstnih redih, eno od poglavij (VII.: Glasbena vsebinskost) pa sta obdelala tudi v neposrednem dialogu, pa je njun sklep, ki ga sicer beremo na strani uvodne pri- pombe(?) še vedno dovolj dvomljiv. Prav to pa še vedno pušča bralcu, takemu ali drugačnemu »glasbeniku« (ljubitelju ali strokovnjaku, laiku ali izobražencu) dovolj odprtih vprašanj, ki jih avtorja odpirata kar sama: nobeden ne ve, kaj je glasba, ali tudi: to ve vsakdo po svoje in končno vsak zase. In če bi vsi o tem vedeli enako in to enkrat za vselej - kaj bi bilo potem? Torej kljub tako odbranim poglavjem, kljub tako bleščečim avtorjem (Dahlhaus in Eggebrecht) ter prevajalcu (Rijavec), pa še vedno ostaja načelno in morda vsaj dokončno vprašanje ali morda kar odgovor na nezastavljeno vprašanje: Glasba ni dokončna in k tej morebitni dokončnosti tudi ne teži. Je pa stalna spremenljivka. Knjigo naše CZ je opremil Cveto Jeraša, uredil jo je Janez Stanič, natisnila (s še ne preveč tiskarskimi napakami) pa Tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Marko Hudnik Kada Sever; KRPICE nJlževna zadruga Jesenice. Opremil Brane Slevec. 0 kaki v •• Pog0v *nJ'gi se je zanimivo rja Jat'> kadar se nam lila od nam Je nanovo osvet-n°sti £°s do besedne umet- )rnu se bo zdelo, da še posebej, ko PorleL^'J au manj neznano Je res h 0 Pesnico. Vendar •et, c' .da že dvajset ali več lirnam1ZVzamem G- Strnišo-sl°vpn.i pravega odnosa do stav ke Uvi Poezije. Na pred-Nadinih Krpic (2. iši)Da radovU'ški Šivčevi ^eni * s,e J.e v tem pogledu v f!e nam! aj ganilo. Vendar Hm f/avam Pisati 0 očar-Pa o No?ra.rnem večeru, pač Kaj s|/ddln,h Pesmih. j'0 s n ' po moJem - doga-**W KCZ1J° v tem mrtvem tje Poezij iz PrePrtčanja, >r!sZrJ* (naivna poezija, !vetu r.ni •) mogoča samo v ^sad Jer Posamezniki od ?• boJf"/* Verujejo v čude-golj gdjalo pa se je, da so worjuutazumske domisleke *le intelektualne kom- binatorike) razglašali za poezijo. In kakor da nikogar razen čudaških obrobnežev ni motilo, če so to poezijo ustvarjali in o njej sodili povsem amuzični ljudje. Torej, po kateri logiki povezujem poezijo v vero v čudeže? Če nam bo pojem poetičnega spet nekaj pomenil, bo ta pomen nekako tale: v vsaki besedni zvezi - če naj bi bila poetična - se voda spremeni v vino. Vendar naj pri tem ne bi šlo za iskanje redkih besed ali nenavadnih oblik, za stiskanje za bizarnostjo. (Tudi mnogi pisci umetniške proze so šli prav po tej poti -kakor najstnik, ki namenoma vijuga s svinčnikom, ko skuša posnemati dohtarsko pisavo; pri tem jih nihče nikoli ni opomnil, da pišejo izumetničeno.) Sprašujem se, ali sem zares do iskren, ko pravim, da se, v Nadinih pesmih voda pogo- sto spreminja v vino. Mislim, da je Nada Severjeva v svojih pesmih predvsem zelo zemeljska. (Tudi čudeži so nekaj, kar se dogaja v snovni sferi, ne v abstrakcijah.) Seveda bi v zvezi s temi pesmimi morali omeniti nadrealizem, morda v Lorcovi verziji, pa tudi naivce - zaradi vključevanja folklornih motivov in zato, ker si ne dela problemov, ker morda ne pozna vseh sodobnih literarnih tokov. Borgesu je Lorca »predstavljal pravega Andaluzij-ca«, zato ga ni maral. Vendar seje tudi Jesenin - po nekaterih fotografijah sodeč - nosil nekam pozersko. Pa v Jeseni-novi vaški poeziji ni sledu o kakšnem pozerstvu. No, Nadino pesniško besedo občutim predvsem kot preprosto in pristno - vedno se mi je zdelo obstojno samo to, kar lahko označimo s tema dvema Kosovelovima svetostma. Nada dela pesmi večidel iz preprostih in starih besed. Naj jih nekaj naštejem. Mati, hleb kruha, orehi. Drevo, ograja, les, večerno nebo. Ritka, predal, postelja; miza in suknja. Coca cola in polivinil. V celoti so mnoge pesmi nekako nedodelane in okorne, saj na prvi pogled. To kakor da sodi zraven. Vse je seveda v nenadnih preskokih, v presenetljivih asociacijah. Tu ne gre za zapoznelo nadrealistično maniro - da se prvine povezujejo kot v sanjah - pač pa za trajno dediščino, ki je ostala po nadrealistični revoluciji, za miselno svobodo, ki je ostala po njej. Turi pri liriki je mogoče govoriti o nekakšnem realizmu, zlasti kadar pesnik izhaja iz neke konkretne situacije, kadar svojo pesem izreka iz nje. »Na pragu čakam domačega psa«, začenja Nada neko pesem, »ki je izginil v noč«. Morda je sploh ni treba osebno poznati, da uganeš, da ne gre za kakega metafizičnega psa. Ne glede na to pa večina teh pesmi (podobno kot pri Brvarju) daleč presega to izhodiščno stvarnost. No, kakor se pač vzame - odvisno od tega, kaj komu stvarnost pomeni. Pravzaprav je za skoraj vsako Nadino pesem značilna suverenost, s katero pesnica razvija svoje zamisli. Nikoli se snovi ne loteva plaho, kot to počno tisti, ki vlivajo v tuje kalupe. Rezultat te nezavedne samozavesti - ki izvira morda od tod, ker si, ne pa, ker bi imel ustrezne misli in dobra Čustva, bi bil lahko slab: gola vulgarnost, ne pa čudež spremenjenja. Mnogi resni ljudje - tudi filozofi - so bili nekoč prepričani, da je z Luna za poezijo zgubljena, odkar so bili tam zgolj ameriški kozmonavti. Že takrat se mi je zdelo, da jim ni treba čisto verjeti. V neki Nadini pesmi pijejo angeli coca colo na luni - v neki drugi pa »otroci z igrišča zapolnijo praznino / z iskanjem odpadlih zvezd z včerajšnjega neba«. Ta hip, ko sem si to prepisal, ne dvomim več o svoji iskrenosti. KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge 1. VODJE PROMETA Z LESOM 2. PRODAJALCA-KE V TRGOVINI SOVODENJ Delovno razmerje za delavca pod tč. 1 bo sklenjeno za nedoločen čas, za delavca-ko pod tč. 2 pa za čas nadomeščanja porodniškega dopusta (predvidoma 1 leto). Pogoji: Pod tč. 1: višja ali srednja izobrazba lesarske, gozdarske, kmetijske, komercialne ali ekonomske usmeritve. Zaželeno je vsaj pasivno znanje nemščine, italijanščine in nekaj prakse na komercialnih poslih. Pod tč. 2: poklicna šola za prodajalce. Pisne prijave z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o strokovnosti sprejema sekretariat zadruge 8 dni po objavi oglasa. GLAS 22. stran SNOVANJA Petek, 10. maja 1991 France Vurnik Gledališče Nič več samo obraz v zrcalu, marveč tudi duša na dlani Med Hamletom in pečatom na srcu Trditev, da gledališče najbolj avtentično reflektira duhovne tokove časa, se vsiljuje in potrjuje sama po sebi. Res je sicer, daje resničnost, ki jo živimo ali spremljamo iz dneva v dan, tragična in usodna ne le za posameznike, marveč za cele narode, toda globlje vzroke, pogojene s človeško naravo, najbolj pronicljivo razkriva umetnost, še posebej gledališče s svojimi neizčrpnimi teatrskimi in parat eatrskimi izraznimi možnostmi. V času, ko smo na malih zaslonih spremljali res da zrežiran prikaz zalivske vojne, bezanje Kurdov in njihovo umiranje, osamosvajanje baltskih držav izpod Sovjetije, razpadanje Jugoslavije na njene duhovno in zgodovinsko pogojene sestavine in mučne tiskovne konference republiških predsednikov ob srbskem izzivanju na hrvaškem ozemlju, je prek gledaliških odrov tekel samosvoj tok predstav, ki so pomenile silovit introspektivni analitični poseg v vest in zavest današnjega človeka, čeprav z besedili, ki so nastala v drugačnih časih in drugih okoljih. Človek je zbegan in izmučen, življenje se mu razkriva kot brezup ali nesmisel, kipa ju premaguje z grenko ironijo, z zatekanjem v utvare (vedno poredkeje) ali pa kar z neprizanesljivo satiričnostjo in farsičnostjo. Odziv na politične spremembe Neposreden repertoarni odziv na lanske spomladanske politične spremembe na Slovenskem je mogoče zaznati le v dveh primerih, se pravi z uprizoritvijo Cankarjevih Hlapcev na dveh odrih, v SLG Celje in v SSG Trst. Pojav demokracije, oziroma njeno skromno porajanje je takoj izzvalo odmev s Cankarjevimi Hlapci, se pravi s satiričnim odzivom na volilne izide ter z usodnimi posledicami za posameznika. Pre-nekatere sentence v Cankarjevem besedilu iz leta 1910 so zvenele aktualno bolj kot v katerikoli idejno poudarjeni uprizoritvi po vojni, vsaka izmed njiju pa je bila zaznamovana ne le s svojim režiserjem, marveč tudi s krajem nastanka. Tako je Mile Korun v Celju razvil predvsem intimno Jer-manovo dramo, njegovo nemoč v spopadu z idejno močnim novim oblastnikom -župnikom ter nemožnost, da bi razvil svojo zgolj antropološko liberalno pozicijo v okolju, ki živi od navad in običajev in v tem kontekstu tudi od slepe vere v ustaljen duhovni red. Cankarjevi Hlapci so se v takšni, v nekaterih prizorih drastično poudarjeni interpretaciji, potrdili kot široka paradigma za pojav, ki seje razkril šele ob ponovnem uvajanju večstrankarskega sistema in demokracije, da namreč polno življenje in ustvarjalnost omogoča šele neideološko zasnovana družbena struktura, kar je seveda iz zgodovine znano, medtem ko so ideološko motivirani spreminjevalci sveta sprejemali Hlapce kot potrdilo za lastno ravnanje. S povsem drugačnega, tudi družbenega zornega kota je zasnoval panoramsko uprizoritev Hlapcev Boris Kobal v Trstu: prikazal jih je kot trajno ponavljajoči se pojav, se pravi Jermana kot za vse čase zaznamovanega brezdomca, ki s svojim pogledom na življenje nikdar ne more najti somišljenikov, ker množice sledijo duhovnemu pastirju, tudi če je slep, kakor je pokazala zadnja sekvenca v prestrukturirani uprizoritvi. Mladi tržaški režiserje v svoji analitični uprizoritvi reflek- tiral tržaške slovenske razmere, kjer ima demokracija drugačno izročilo, zato pa stopajo v ospredje človeški značaji, ali pa šibkosti, ki branijo posameznikom polet v miselno in duhovno neodvisnost. Na tej točki je človek najbolj ranljiv. Slovenske dramske novosti od včeraj Kar se tiče slovenskih dramskih novosti, ki so jih bila uprizorila slovenska gledališča, bo po vsej verjetnosti minula sezona ocenjena kot najšibkejša v vsem minulem desetletju ali še dlje nazaj. Dve "novosti" so uprizorili samo v Drami SNG Ljubljana, in sicer dramatizacijo romana Don Juan na psu Dušana Jovanoviča ter novo dramo Toneta Partljiča Kakor pečat na srce. Sicer pa so novo delo krstili še na odru SLG Celje, to je zunajčaso-vno delo Camera obscura Vinka Mdderndorferja ter v Mariboru Magellijevega Sončnega Harlekina in če k temu prištejemo še politično farso Vonj po mrtvecih pesnika Milana Dekleve, ki so jo uprizorili na Loškem odru v Škofji Loki, je seznam uprizorjenih novosti končan. Le na Lutkovnem odru v Ljubljani si prizadevajo skrbeti za novosti: Kronani norec Milana Jesiha in Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi sta zgovorni potrdili za to. Politično erotični farsi Don Juan na psu in Vonj po mrtvecih sta od včeraj, še bolj ljubezenska in politična drama Kakor pečat na srce. Jo-vanovićev Don Juan na psu ima svoje korenine v šestdesetih letih in takratnih farsi-čno zastrtih satiričnih naskokih na vsevdilj gojeno partizansko herojstvo, ki ga je avtor v liku nekdanjega kurir-čka, uspešnega ženskarja in novinarja, ki se ga loteva totalni duhovni in telesni razkroj, izničil kot namišljeno utvaro. Vse to je opravil že v prejšnjih sezonah z Jasnovidko, ki sojo uprizarjali v PDG v Novi Gorici ter z Viktorjem ali dnevom mladosti v MGL v Ljubljani. Izkazali pa so se igralci, zlasti Radko Polič v osrednji vlogi, pa Lojze Rozman, Polona Vetrih, Marjana Brecelj in z enkratno izrazno suverenostjo Majda Potokar. Politično erotična farsa Mila- na Dekleve Vonj po mrtvecih, ki sojo pred leti napovedovali v PDG v Novi Gorici, prav tako reflektira nekdanje policijsko prisluškovalne čase v grotesknih potezah, ki jih je kar izdatno stopnjeval še režiser Iztok Alidič na Loškem odru. V osnovi je delo kriminalka z domiselno in neizčrpno metaforično ironično govorico. Izvila se je iz včerajšnjega sveta, razkriva pa značajske stalnice o po-vampirjeni oblastniški ženski, o ljubosumnem, čeprav podjetnem rogonoscu, o smešnih časopisnih komentatorjih, o neskropulozni mladini, skratka o nas, v kakšne smo se spričo splošne hipokrizije razvili. Partljičeva nova drama Kakor pečat na srce je nastala iz literarnih ambicij, vendar je močno vpeta v dokumentarno gradivo. To jo nekako tudi blokira. Prikazuje zadnje dni mladih zakoncev Stanka Vuka (Slavko) in Danice To-mažič (Nina) na Ulici Rosset-ti v Trstu marca 1944, ko so ju še neidentificirani likvidatorji ubili. Dramatik obravnava dve temi, ki se prepletata: Ninino nezvestobo v času, ko njen mož prestaja zapor nekje na jugu Italije, obsojen je bil namreč na 15 let zapora zaradi antifašističnega delovanja, ko pa se nekaj mesecev po kapitulaciji Italije Slavko vrne, se razpre politična drama. Na svojo stran ga namreč skušajo pridobiti tako rdeči kot beli, ker ga eni kot drugi potrebujejo za lastno moralno afirmacijo, vendar se Slavko ne more odločiti za nobeno stran, do obeh ima namreč utemeljene pomisleke. Predstava izzveneva kot zgodovinska romanca v sicer pretanjeni režijski zasnovi Borisa Kobala, poglavitni ustvarjalni problem, ki ga to delo odpira, pa je prav dejstvo, da dokumentarno gradivo ne dopušča avtorjevemu peresu literarnega razmaha. Nekako zunaj časa je obvise-la uprizoritev novega dela pesnika in režiserja Vinka Moderndorferja Camera obscura v SLG Celje. Delo pomeni nekakšno kruto lekcijo o agresivnih mladih ljudeh kot simbolu združbe, ki je ne zavezujejo nobene moralne norme, kar avtor demonstrira kot nasprotje humanističnemu literarnemu frazerstvu. Predstava sodi v kompleks tistih uprizoritev, ki skušajo odgovarjati na "večna" in nikdar rešljiva vprašanja o svetu in razmerju človeka do njega. Predstav te vrste in na različnih problemskih nivojih je bilo še nekaj. Vsekakor sodi mednje uprizoritev Wajdove dramatizacije Zločina in kazni Dostojevskega z intenzivno analitičnostjo idejne osnove zločina in spoznanja zmote. Predstavo je pregledno zrežiral Žarko Petan v Drami SNG v Ljubljani z mojstrskima osrednjima akterjema, Igorjem Samoborom v vlogi Raskolnikova in Iva Bana kot preiskovalnega sodnika. V ta sklop problemske dramatike se nadalje uvrščata tudi uprizoritvi Gombrovvicze-ve Ivone, princese Burgundi-je v MGL ter zlasti zdaj že klasičnega dela evropske an-tidrame, Čakajoč Godota Samuela Becketta v analitično konsekventni režiji Francija Križaja v SLG Celje. V prvem primeru je kljub asketskemu gledališkemu izrazju prišla do izraza konfliktna situacija med uglajenim videzom družbe in nasprotno drugačnostjo mlade Ivone, ki si jo prestolonaslednik Filip izbere za svojo ženo. Ob Bec-kettovem Godotu pa so se razkrile silnice učinkovanja te vrste simboličnega ponazarjanja v vsej svoji relativnosti in večpomenskosti. Še nekaj malega o političnem teatru Tok analitičnega vrednotenja se s tem vrača na politično dramatiko, ki so jo slovenska gledališča prevzela od tujih avtorjev. Da ima Hamlet med njimi najbolj markantno mesto in da z njim v Drami SNG v Mariboru nadaljujejo serijo velikih spektaklskih predstav, med katerimi Še vedno dominira Faust, ni treba zgubljati besed. Za politično dramatiko novejšega datuma pa bolj ali manj velja ugotovitev, da je za njeno učinkovanje zelo odločilno, V kakšnem času je uprizorjena. Tako se na primer Havlova Sanacija ni pojavila ob pravem času na odru Drame SNG v Ljubljani; kakor da bi nekako zamudila čas, čeprav je kar zgledna metafora za absurdnost volontarističnega spreminjanja sveta in za podobo moralno deformiranih ljudi v svetu politične diktature. Še bolj posrečena metafora te vrste pa je vsekakor Mojstrska lekcija angleškega avtorja Davida Pownalla, ki so jo v domiselni režiji Maria Uršiča uprizarjali v SSG Trst. Gre za lekcijo, ki jo v fiktivnem kontekstu dajeta Stalin in Ždanov skladateljema Pro-kofjevu in Šostakoviču ob kongresu sovjetskih glasbenikov nekje v štiridesetih letih. Tu se razkriva absurdnost vmešavanja politike na področju, ki ima povsem svoje zakonitosti, seveda pa je avtor ob samem disputu med politikoma in glasbenikoma razvil še prenaktere poglede na osebno pogojenost diktatorskega profila. Specifičen model politične dramatike sta vnesli v slovenski duhovni prostor tudi dve novejši deli sodobnih ruskih dramatikov, in sicer Zvezde na jutranjem nebu Aleksandra Galina v SLG Celje ter Intergirl (Interdjevočka) Vladimira Kunina v MGL v Ljubljani. Obe deli se ukvarjata s posebnim družbenim segmentom, s cipami. V prvem primeru gre za izolacijo moskovskih nočnih dam v času olimpiade, da ne bi kvarile ugleda socialistično polakira-ne družbe, v drugem primeru pa za eksistencialni problem mlade ženske, ki se skuša izvleči iz socialistične utesnjenosti v zahodni svet, vendar je tudi nad njim razočarana. Kot prostitutka za devize se zveze s švedskim inženirjem, ki jo po zamotanih birokratskih zaprekah odpelje na Švedsko, tam pa se ne more vživeti zaradi povsem drugačnih navad. V obeh primerih je podan refleks političnih razmer skozi optiko tako imenovanega "majhnega" človeka, ki išče prostor pod soncem za življenje po meri človeka. Komično zabavna teatralika Praviloma vsako izmed poklicnih gledališč poskrbi vsako sezono za vsaj eno uprizoritev komedije ali burke, da s komične ali satirične plati osvetljijo človeške stiske is konfiiktnosti. Kot primer komične domiselnosti vsekakor velja uprizoritev Držićevega Dunda Maro-ja v MGL kljub šibkim pevskim realizacijam; komik0 na estetizirani ravni so pre-zentirali v Drami SNG z uprizoritvijo Goldonijeve Počitniške trilogije v režiji Maria Uršiča in z opaznim po.u' darkom tudi v današnjih dneh aktualnega problema, da si tako imenovani srednji sloji žele več užitkov, kot p zmorejo, kakor je očitno veljalo tudi za Benečane Gol; donijevega časa. Še bolj direkten in nesramen je seveda sodobni italijanski dramah Da rio Fo že s s\ojo zgodn}0 burko, ki jo v sklopu Triptih2 uprizarjajo v SSG Trst v dinamični, fevdeaujevsko obarvani režiji Sergeja Verča. Njena poanta je zajeta v naslovu: Se tat ne more pošteno krasti. Se pogled na gorenjski stran Prešernovo gledališče v Kranju se z Albeejevo psihoanalitično vivisekcijo zakoncev* drami Kdo se boji Virgin'Jj Woolf zanesljivo uvršča me slovenska poklicna gledališča kot enakovreden partner, p0' dobno velja tudi za reinterpretacijo zgodnjega ramske-ga besedila Rudija Šelig3 Kdor skak, tisti hlap, kar se tiče same gledališke interpretacije, drugo je njena časovno pogojena metaforika Vsekakor pa se bo to gl^f lišče moralo vsako sezono '°' titi vsaj po enega večjega Pr?' jekta, kar je v preteklosti z uveljavilo; zgolj komorni teater, kakršnega je gojilo v m1' -dih dveh sezonah, ne zm" nu re manifestirati speci podobe nekega teatra s krajinsko nalogo po- Razveseljiv je razmah Losk ga odra, ki je s tremi kar za tevnimi projekti potrdil voU tudi že opazne, na novo mirane ekipe igralcev, včas okrepljene še z igralci iz *\ nja, kot na primer v pos^ ni uprizoritvi Mrožkove* Tanga in Deklevove poh"tl farse Vonj po mrtvecih. ■■ Nekaj recesije je bilo č^L repertoarju Čufarjevega t dališča na Jesenicah, pa ^ igralsko izraznem P°S'eež-marveč v izboru manj ob* nih, pa zato nič manj zal" g nih projektov. Posrečila se J uprizoritev lonescovih Sto s temo odtujenosti, ozir°i■» SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA - IZVRSNI SVET objavlja na podlagi 35. člena Pravilnika o pogojih in merilih za uporabo sredstev solidarnosti (Ur. vestnik Gorenjske št. 5/89) in sklepu sprejetem dne 23. 4. 1991 RAZPIS za zbiranje vlog za dodelitev solidarnostnih stanovanj in družbeno najemnih stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Občina Škofja Loka I. UPRAVIČENCI DO DODELITVE STANOVANJA SO: Upravičenci za pridobitev solidarnostnih in družbeno najemnih stanovanj so občani in družine z nižjimi dohodki, ki nimajo stanovanja ali nimajo ustreznega stanovanja in izpolnjujejo splošne in posebne pogoje določene v Pravilniku o pogojih in merilih za uporabo sredstev solidarnosti in v tem razpisu, to so: - občani, družine in mlade družine z nizkimi dohodki, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v podjetjih in organizacijah, kjer so zaposleni; - upokojenci, invalidi in borci NOV, ki ne morejo s svojimi skupnimi dohodki rešiti svojega stanovanjskega vprašanja. Za mlado družino štejemo: - mlade družine, kjer ni nobeden od zakoncev star več kot 30 let; - mlada družina z vsaj enim otrokom, kjer nobeden od staršev ni starejši od 30 let; - samohranilka ali samohranilec, ki ni stara ali star več kot 30 let. Za člane gospodinjstva štejemo: prosilca za stanovanje in člane njegovega družinskega gospodinjstva, ki skupaj z njim stalno stanujejo oziroma živijo ločeno, ker prosilec nima na območju občine Škofja Loka stanovanjskega prostora za njih. To so: zakonec, otroci, pastorki ali posvojenci ter osebe, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu in stanujejo z njim. Za člane družinskega gospodinjstva se šteje tudi oseba, ki stalno živi s prosilcem v izvenzakonski ali v ekonomski skupnosti nepretrgoma dve leti pred razpisom. Pristojni občinski center za socialno delo preverja podatke o članih družinskega gospodinjstva, ki živijo v ekonomski skupnosti ali izvenzakonski skupnosti s prosilcem. II. SPLOŠNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI VSI UPRAVIČENCI ZA DODELITEV STANOVANJA Vse kategorije upravičencev za dodelitev stanovanj morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da prosilec za stanovanje oziroma kdo od članov njegovega družinskega gospodinjstva ni imetnik stanovanjske pravice primernega stanovanja ali lastnik primernega družinskega stanovanja; - da ima prosilec za stanovanje stalno bivališče na območju občine Škofja Loka in da na tem naslovu in v tem stanovanju tudi dejansko prebiva; - da prosilec oziroma njegova družina (člani gospodinjstva) doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja; - da prosilec ali za delo sposoben član ožje družine (gospodinjstva) ni neupravičeno nezaposlen, kar potrdi Republiški Sekretariat za delo Kranj, Izpostava Škofja Loka, St. c. 12 - da prosilec sam oziroma z družino (oziroma člani njegovega gospodinjstva), ki se je na lastno željo vselil v manj primerno stanovanje, ki ga je izpraznil stanodajalec, že najmanj dve leti pred razpisom, stanuje v tem stanovanju; - da upravičenec ali kateri izmed članov njegove družine ni lastnik ali solastnik stanovanja ali stanovanjske hiše, počitniške hiše ali drugega večjega premoženja; - da socialne razmere upravičenca ali članov njegove družine ali gospodinjstva ustrezajo merilom, ki veljajo za vse druge oblike pomoči skladno s samoupravnim sporazumom o zagotavljanju socialnovarstvenih pomoči; Vsak upravičenec, ki pridobi stanovanjsko pravico do solidarnostnega ali družbeno najemnega stanovanja mora prispevati lastno udeležbo, pri čemer se upošteva: - vrednost stanovanja; - socialno ekonomski položaj upravičenca in njegove družine; - zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine. III. POSEBNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI POSAMEZNE KATEGORIJE UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV STANOVANJ Kot pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja so tudi socialno ekonomske razmere upravičenca in njegove družine, ki so: - da povprečni mesečni dohodek samskega občana, upokojenca in invalida (I. in II. kategorija - 100- 70 %) ne presega 70 % čistega povprečnega dohodka v RS v letu 1990 (5.657,00 din), to je 3.965,00 din - da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v družinah z dvema ali več člani ne presega 50 % čistega povprečnega osebnega dohodka na delavca v RS v 1990 (5.657,00 din), to je 2.829,00 din - da povprečni mesečni dohodek pri mladih družinah na družinskega člana ne presega 70 % Čistega povprečnega osebnega dohodka na delavca v RS v letu 1990 (5.657,00 din), to je 3.956,00 din Omejitve pri višini dohodka ne veljajo za udeležence NOV, upokojence in invalide, kadar dobijo stanovanje, ki je bilo zgrajeno iz sredstev SPIZ. V primeru, da prosilec ali njegov zakonec leta 1990 nista bila zaposlena, se v osnovo za izračun dohodka na družinskega člana štejejo vsi prihodki in prejemki družine iz tekočega leta, zmanjšani z deflatorjem na vrednost lanskega leta. IV. DOKUMENTI, S KATERIMI SE DOKAZUJE PRAVICA DO STANOVANJA 1. Potrdilo o številu družinskih članov in od kdaj stalno bivajo na območju občine Škofja Loka (potrdilo izdaja Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Škofja Loka). 2. Potrdilo o času skupne delovne dobe in o času delovne dobe v občini Škofja Loka. 3. Potrdila o osebnih dohodkih in drugih dohodkih za celo leto 1990 vseh članov gospodinjstva, oziroma za krajše obdobje, če so se zaposlili po 1. 1. 1991 pa do dneva razpisa. V dohodek občana ali njegove družine štejejo vsi dohodki družine ali posameznika, ki so: dohodek od dela iz delovnega razmerja, honorarnega, pogodbenega ali popoldanskega dela, vse oblike nadomestil osebnega dohodka, dohodki od opravljanja kmetijskih ali samostojne poklicne ali gospodinjske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega m 1 ' validskega zavarovanja kmetov, dohodki po predpis"" varstvu borcev in vojaških invalidov ter civilnih invalido . dohodki od premoženja, preživnine, druge socialnovarstv ne pomoči. 4. Mnenje podjetja ali organizacije, kjer je prosilec zaposle?' nezaposleni prosilec mnenje KS, upokojenci pa mnenJ društva upokojencev. 5. Potrdilo o premoženjskem stanju oziroma dohodku od t ga premoženja. Potrdilo izdaja Uprava za družbene P^ hodke Šk. Loka in prosilec ter njegovi družinski člani p dajo lastno izjavo, da ne posedujejo večjega premoženja- 6. Invalidi in delovno nesposobni občani predložijo odloco o stopnji invalidnosti. 7. Udeleženci NOV predložijo potrdilo o udeležbi NOV. 8. Mlade družine predložijo kopijo poročnega lista. 9. Družine, ki živijo v izvenzakonski skupnosti morajo to kazati s poročilom Centra za socialno delo Škofja Lo* • 10. Samohranilci oziroma samohranilke predložijo pof . £ Centra za socialno delo, da ne dobiva preživnine za otr in o tem podajo tudi lastno izjavo. ,jtev 11. Izjavo prosilca, da je seznanjen, da je pogoj za pridof solidarnostnega stanovanja njegova lastna udeležba. ^ 12. Zdravniško potrdilo, če je v družini prosilca kdo težje lan. V. MERILA ZA OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA . .„ Pri sestavi prednostnega vrstnega reda se upoštevajo meril3 osnove, ki so: - stanovanjske razmere - status in pogoji bivanja, - skupni dohodek občana in njegove družine, - zdravstvene razmere, - socialne razmere, - delovna doba in udeležba NOV, - druge osnove in merila. VI. ROK ZA VLAGANJE PROŠENJ ci. Prosilci morajo vložiti prošnjo in vso zahtevano dokumen . jo v roku 15 dni, to je od 15. 5. 1991 do vključno 30. 5-Prošnje in dokumentacija oddana po tem datumu se n upoštevala. isa, Prednostni vrstni red, ki bo oblikovan na podlagi tega bo veljal leta 1991 in se v času veljavnosti ne more spremi J eV razen v primerih, ko se pogoji, ki so bili pomembni za uVf e zadrugam vrnili iti p delež v predelovalni in-iinsky' (mlekarnah, klavnicah, ltdj.J! Veteh itd.) in prevredno-jt jt!*J- finančnega kapitala, ki Nel - statusr|ih sprememb la$tn: 12 zadružne v družbeno stranLno' ^Vel demosa Je kmečko Pod« ,° v teJ zahtevi načelno hkrati Vendar ob POg°Ju, da bi drue 7 Vračilom premoženja za-bij^ sPrejeli zakonodajo, ki Ja (,p.reci,a oblikovanje druge-uaaružnega) monopola. "V Na zahtevo kmečke zveze, da je treba zmanjšati državno upravo, so se v Svetu Demosa dogovorili, da mora vlada pripraviti nov koncept organizacije uprave, ki naj bi po novem zaposlovala najmanj 30 odstotkov manj ljudi. Zdaj, v prehodnem obdobju, to ni mogoče, možno pa bo potem, ko bo Slovenija samostojna. bi slovenska skupščina že sprejela zakon o zadrugah. Kar zadeva denacionalizacijo, kmečka zveza zahteva, da bi v zakon o denacionalizaciji vključili popravljanje krivic, ki so jih prejšnje oblasti povzročile kmetom z arondacijami oz. s prisilnimi združevanji zemljišč za družbena posestva. Na Svetu Demosa so se dogovorili, da bosta kmetij-sko-gozdarsko ministrstvo in ministrstvo za pravosodje v dveh tednih proučili, ali arondacije vključiti v zakon o denacionalizaciji ali v novi zakon o kmetijskih zemljiščih. Kmečka zveza tudi zahteva, da naj ustrezne ustanove v Sloveniji proučijo možnosti za uvedbo sistema nacionalne pokojnine, po katerem bi vsi ljudje ob določeni starosti, neodvisno od tega, ali so bili zaposleni ali ne, in kakšno plačo so prejemali, dobili osnovno nacionalno pokojnino. Vlada je tovrstno pobudo kmečke zveze že zavrnila, češ da gospodarske možnosti ne omogočajo širitve pravic, vendar v kmečki stranki upajo, da bo vlada le prisluhnila enotnemu mnenju Demosa, da je sistem nacionalne pokojnine treba proučiti. f&dnik Demosa dr. Jože je odločno zanikal, da kmečka stranka s svojimi plevami izsiljevala Demos rj vWo, i„ poudaril, da je s*»ios koalicija kompromi-m ' '•' kateri poskušajo posa-, 'r"e stranke (in kmečka ni j "a izjema) uveljaviti svo-' "'terese. "V koaliciji so na- S?' dohro 'e' da so''" do" j. hl hib, da bi še ostale, "je 4,!') llr- Jože Pučnik in pouku, j da stališča Slovenske iccke zveze . Ljubke stran- , ",V'J lako različna od De-faffih da ne bi mogli najti jyr°>nisa oz. skupnega snovalca. kmečki zvezi smo prepričani,-da le razbitje sedanjega monopola v živilski predelovalni industriji lahko prispeva k pocenitvi hrane," je dejal Marjan Podobnik in za primer navedel cenovna razmerja pri mleku: mlekarna bo za maja oddano mleko plačala (brez dodatkov za kakovost) 4,28 dinarja za liter, v trgovini pa mleko v vrečki stane 11,20 dinarjev, alpsko pa celo 20,30 dinarja. Kot smo slišali na novinarski konferenci, je pridelava hrane pri nas približno enako draga kot v drugih evropskih državah, predelava pa naj bi bila dvakrat dražja, trgovina trikrat, finance pa celo desetkrat... Prav draga hrana naj bi bila razlog, da ponekod (v Mariboru, na primer) že razmišljajo O ustanovitvi potrošniške zadruge in bi jo že tudi ustanovili, če Na vprašanje, kaj je zdaj, po pogovorih z vladnimi ministri in Svetom Demosa, z zahtevo po odpoklicu in zamenjavi kmetijskega ministra dr. Jožeta Osterca, je Marjan Podobnik odgovoril, da naj bi minister v kratkem predstavil predlog za reorganizacijo sekretariata in da bo od tega predloga tudi precej odvisno, ali bo kmečka zveza vztrajala pri zahtevi ali ne. Podobnik je tudi dejal, da je zadovoljen z aktivnostmi kmetijskega ministra v zadnjih nekaj tednih. Zakoni o gozdovih, divjadi in lovstvu ter o veterini bodo po besedah Marjana Podobnika (vsaj za zdaj kaže tako) pripavljeni tako, kot si želijo v kmečki stranki. Kmetijsko-gozdarsko zbornico naj bi na zahtevo kmečke zveze ustanovili do parlamentarnih počitnic, Svet Demosa pa je menil, da bi morali zbornični sistem urediti za celotno gospodarstvo, pri tem pa dati prednost ustana- vljanju tistih zbornic, za katere je večje zanimanje. Svet Demosa je tudi soglašal z zahtevo kmečke zveze, da bi v privatizaciji družbene lastnine določen del delnic razdelili vsem državljanom; podprl pa je tudi zahtevo stranke, da je v družbenih podjetjih treba takoj preprečiti izplačilo osebnih dohodkov v "zaprtih kuvertah", ki pomenijo predvsem možnost za okoriščanje vodilnih na račun delavcev. Dr. Jože Pučnik je dejal, da je nevzdržno, da imajo predsednik vlade in ministri le četrtino ali samo petino plače nekega direktorja podjetja, ki je celo na pol v stečaju, zato bi bilo treba plače navzgor omejiti in ne glede na gospodarske težave zagotoviti vsem zaposlenim minimalno eksistenco. Franci Feltrin, poslanec škofjeloške občine v zboru občin, ki je tudi sodeloval na novinarski konferenci, je navedel primer, ko direktor prejema (v zaprti kuverti) po 110 tisoč dinarjev plače, nekateri delavci tudi samo po štiri tisoč dinarjev, ob tem pa jim še pravi, češ "volili ste Demos, zdaj pa imate" in jih celo spodbuja, da naj gredo po pravico pred občino. "Zaprte kuverte" je po Feltri-novem mnenju treba "odpreti" tudi zato, da bi govorice o visokih plačah vodilnih utišali vsaj tam, kjer dejansko niso visoke. • C. Zaplotnik °Va odredba o ceniku za povračilo škode na divjadi Divjad odslej primerno ovrednotena Sadr^' Je aprila začela veljati nova odredba o odškodninskem ceniku za povračilo škode na Sijr^.je za škodo, ki je bila divjadi prizadejana s protipravnim lovom oz. na kakšen drug Joljše) u°dredba za razliko od prejšnjih 'vjacjj • P°sleva ogroženost posameznih vrst ,n njihovo Ngi^ 1 c'ovekovih poseganj v naravo med !*> vidra°8r°žene številne vrste divjadi. Volk '*Srla.Sla' denimo, v nevarnosti, da bosta i'c' na' podobno je z nekaterimi vrstami rt uPino Pnrner z ujedami, ki predstavljajo ^•la v6"6 naJboU ogroženih živali in so h ni|skihvUVr?Čene v '• Rdečo knJi8°- Pr} h" Z vlogo v ekosistemu. Tako 0$tevi|Vrs.,an pa ne§re pozabiti, daje nji-manjše, saj gostota plena "v njihove °?tjd lahko zapišemo, da je novo odraz večje ekološke ^Ži valst°vV 1101 e "Je m i zbolj šal od n os lj ud i a< tam namreč marsikje še krepko nostj. p nčakovati pa je tudi, da se bo ruSo(l - c*nik°- razvitem svet» so odškodnin-^rito 0'l)S m j nakupih rado zanese •„/ Kranj: ne pozabite obisM^ Pekove prodajalne v ° 0W Zagotovo boste našli Pra"eK tev zase. In če še ne poj ""ji kovih blagovnih znamk.. p bodo poslovodkinja Da"V ^ njena dekleta z veseljem f\ ložila. Da le sami prt *' 0' znate, katero kopito se v"0\f bolje prilega in kateri bolje prilega in a je % I znamki le-to pripada, P^LM jasno. Vaša noga bo doo ..j bolj udoben čevelj, n*» le blagovne znamke izbira' dele! ^ Kar se pa tiče prodajal"^: ka na Gregorčičevi, pa n kar boste potrebovali iz ¥,r i" ga programa, boste našli' ia U Peku pripravljajo presenečaj m Programa RAB BIT, za ka" m Je svet kar ponorel. V zna*% Prijaznega zajčka se bodo tu ^ bilo vse, ne le tenis copat* .^j več tudi trenirke, majice, Jr J m kdo ve, kaj še vse. SMT Oglasite se! !!!^10. maja 1991 ŠPORTIN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK 27. STRAN (M3M»ESGLAS vaterpolisti kranjskega Triglava so spet v 1. A zvezni vaterpolo ligi Zadovoljni z napredkom v ligi, pa tudi kvaliteto igre Jaterpolisti kranjskega Triglava so v sredo zvečer zadnjič v letošnji sezoni igrali v l°toačem bazenu v Kranju. Že prejšnjo soboto pa so si zagotovili napredovanje v zvezno vaterpolsko ligo. kraJ'i^* maia " Pred začetkom letošnje 1. B zvezne vaterpolske lige so K|ju£*"v^a,erpolisti želeli in načrtovali povratek v elitno državno ligo. *zkim pogojem, ko v Sloveniji ni primernega bazena za ligaške ekipe. .,lu
  • n zastavili pred letošnjo te 2aVeZOn0- Tiste dru8e nal°-ko'va] jate.ro sem vsaJ Jaz priča-' da jo bomo uresničili, pa zaradi objektivnih težav, ni bilo moč opraviti. To pa je dvig ravni individualne kvalitete in kvalitete cele ekipe. Vzrok temu je v prvi vrsti onemogočeno treniranje, oziroma pomanjkanja pogojev za trening. Ker ni v Kranju, oz. v Sloveniji primernega bazena za treniranje smo bili prisiljeni hoditi na treninge na Rijeko, enkrat smo bili na pripravah v Budimpešti. To pa vse ni bilo dovolj, da bi se obdržala kontinuiteta in visoka raven dela, ki bi nam zagotavljal izpolnjevanje tega drugega cilja. Tako glede tega ni- *| ki ni bila več odločilna za prvo mesto, je dokazala, da Kranjca-v l.A zvezno ligo. M aja otvoritev sezone la stroae'0 se ^° tekmovanJe v republiški vaterpolski ligi. Glede *>oh.0 °ke se je tekmovanje letos dopolnilo. Kranjske ekipe se oSta ' Predtekmovanju srečale med seboj, najboljši dve pa se St°Pile yrstf'' v finale republiškega prvenstva, v katerem bodo nali^ udi ekipe iz Celja, Korsa ter Rovinja. koln!^ I*0 opravljenem žrebu - enokrožni sistem vsak z vsakim. %!k":.l9- maja 1991 ^°kratelD GorJanc : Vodovodni stolp ob 17. uri, On L1'- km" 8 ob 18. uri, Triglav : Kamnik ob 19. uri. Hlav°l2iuniJa 1991 '9. - Kokra - B ob 17. uri, Vodovodni stolp : Omnia šport ob Kamnik : Diskoteka Gorjanc ob 20. uri. gflav:1^^ 1991 •diskoteka Gorjanc ob 18. uri, Kokra - B : Vodovodni kol«" ?• u"> Omnia šport : Kamnik ob 20. uri. Nav v6-maja 1991 5Port oh' ^dovodni stolp ob 17. uri, Diskoteka Gorjanc : Omnia > ' koln « uri' Kamnik : Kokra - B ob 19. uri. Iftlavn j"nlja 1991 19 u Vmn>a šport ob 18. uri, Kokra - B : Diskoteka Gorjanc ^ n» Vodovodni stolp : Kamnik ob 20. uri. ^h^l £rečanja se bodo odigrala v letnem bazenu športnega v Kranju. -------_ Milan Cadež TfcfcJ^NA ŠOLA HEROJA GRAJZARJA 'azpisn ■ »j,„ Je nas,ednja prosta dela in naloge: *nCentralnošolo: - utt?filte,Je razrednega pouka -u&tehnične vzgoje b),nĆUelJa glasbene vzioje Vsa^T'J* harmonike ,sa del ^kona ndldati za učitelje morajo izpolnjevati pogoje iz dela- i 0 0snovni šoli oz. Zakona o glasbeni šoli. Začetek ŽaUciteiSeptember 1991 • ^Jave razredne stopnje je na voljo trisobno stanovanje. te v 10 drf ?treDmmi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošlji-^ria tJ??" P° objavi na naslov: Osnovna šola heroja Graj- O izidu bodo kandidati ob- **rJa TWx".P0 obJavi na naslov: Osnovna šola heroja Graj- sem zadovoljen z delom v letošnji sezoni, ker nismo naredili tistega, kar bomo potrebovali v novi prvoligaški sezoni. Tako nam sedaj ostaja, da v drugem delu priprav, do začetka 1. zvezne lige oktobra, nadoknadimo čimveč zamujenega. Težko bo, vendar se bomo trudili, da bi čimbolj pri-, pravljeni pričakali novo sezono." Tudi v vaterpolu, kot večini drugih moštvenih športih, še ni povsem gotovo, kakšne lige se bodo igrale v novi sezoni. Takole Trener Bruno Silič pravi, da bo v Kranju ostal še najmanj eno sezono, ki bo odločilna. Če se Trigla-vanom ne bo uspelo obdržati v prvi A ligi, bo morda to za vedno izgubljena priložnost kranjskega vaterpola. Krištof Štromajer je tudi na sredini tekmi v Kranju dal največ, šest golov. razmišlja trener Triglava: "Mislim, da je vaterpolo nakakšna posebnost, saj se v Sloveniji praktično ne moremo meriti z nobeno ekipo, zelo močna pa je konkurenca na Hrvaškem. Zato je gotovo, da bi se v primeru razpada prve zvezne lige povezovali vsaj s Hrvaško. Vprašanje je, ali bi prvo leto ta liga bila mogoča z Italijo, kjer imajo tudi močne vaterpolo klube. Za sedaj pa v vaterpolo zvezi Jugoslavije še ni bilo razmišljanj, da se razformira prva zvezna vaterpolo liga, gotovo pa bo stanju v državi sledila tudi športa organiziranost." Za nastope v prvi zvezni vaterpolski ligi v Kranju zaenkrat še ne razmišljajo o novih okrepitvah, saj je najprej treba narediti zaključke in pogledati, kakšne igralce imajo v klubu. To pa jih čaka v naslednjih dneh. • V. Stanovnik, foto: J. Cigler 29. Pionirsko prvenstvo Slovenije v šahu Pokljuka, maja - Prvenstvo je v organizaciji Šahovske zveze Slovenije izvedla Šahovska sekcija SKPD Tomo Zupan iz Kranja pod pokroviteljstvom Petrola Ljubljana, Ljubljanske banke Gorenjske banke Kranj, Avto Merkurja Ljubljana, Save Kranj, Iskre Terminali Kranj, ZTKO Kranj, Šahovske zveze Gorenjske Lesce, Elite, IBI-ja, Ikosa, Kokre, KŽK Kmetijstva in Merkurja iz Kranja, Servisa gum Jenko iz Svetega Duha, Alpetoura iz Škofje Loke, Exoterma iz Kranja, Vulka-nizerstva in avtoservisa Močnik iz Ljubljane in Zebre iz Kranja. Na turnirju pionirjev je sodelovalo 40 igralcev, na turnirju pionirk pa 26 igralk. Igralo se je 9 kol po švicarskem sistemu z igralnim časom 60 minut na igralca. Rezultati pri pionirjih: 1. Primož Šoln 7.5 (Dragomer), 2. Boštjan Markun 7 (Tomo Zupan Kranj), 3. Kristijan Breznik 7 (Poljča-ne), 4. Matjaž Plajnšek (Ptuj), 5. Simon Jug (Poljčane), 6. Miran Rusjan (Nova Gorica), 7. Peter Kovačič (Tomo Zupan Kranj) po 6. 8. Tadej Petovar (Ljubljana), 9. Daniel Pukl (Lendava), 10. Pavel Petek (Ljubljana) po 5.5 itd. Ostali gorenjski predstavniki: 18. Klemen Klavčič 4.5 (Tomo Zupan Kranj), 25. Marius Rebek 4.5 (Jesenice), 26. Adi Džuzdanovič 4 (Tomo Zupan Kranj), 30. Igor Nonne 3.5 (Tomo Zupan Kranj), 36. Blaž Kosmač 3 (Tomo Zupan Kranj). Rezultati pri pionirkah: 1. Petra Ipavec 8 (Komenda), 2. Ingrid Mihelič 7.5 (Stari trg ob Kolpi), 3. Zvijezdana Žugaj 7 (Maribor), 4. Marija Šterbenc 6 (Stari trg ob Kolpi), 5. Marijana Simonič (Male-čnik), 6. Lea Števanec (Murska Sobota), 7. Helena Rižnar (Gorišnica) po 5.5, 8. Maja Šorli 5 (Tomo Zupan Kranj), 9. Jasmina Hadžič (Jesenice) in Martina Maric (Murska Sobota) po 4.5. Še ostale gorenjske predstavnice: 17. Barbara Gričar 4 (Jesenice) in 24. Saška Jekler 2 (Jesenice). Aleš Drinovec Vabila, prireditve Začetek tekmovanj v I. zvezni balinarski ligi - BK Radovljica, ki kot edini gorenjski predstavnik letos tekmuje v I. zvezni balinarski ligi, bo v soboto, 11. maja, ob 15. uri, v športnem parku v Radovljici, gostil ekipo BK Istra iz Poreča. Gostujoča ekipa ima v svojih vrstah več jugoslovanskih in hrvaških reprezentantov, domači balinarji pa so se okrepili in na sezono dobro pripravili. Tako se obeta zanimivo srečanje, ki bo gotovo pritegnilo veliko ljubiteljev športnega balinanja iz vse Gorenjske. V primeru dežja bo tekma ob isti uri na pokritem balinišču v Lescah. Turnir v malem nogometu - Športno društvo Selca organizira to soboto, 11. maja, tradicionalni turnir v malem nogometu, ki bo na igrišču v Dašnici. Prijave sprejemajo še danes, 10. maja, do 20. to*IROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 na koroškem **ka vseh vrst in kolesarsko opremo. BELJAK TR EFFNER STRASSE2 Tel. 9943-4242-28413 (NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE) ure, ko bo v Kulturnem domu v Selcih žrebanje. Prijavite se lahko Marku Čenčiču v Selcih (tel. 66 460) ali Branetu Bertonclju na Kresu (tel. 67-316). Štartina za turnir znaša 300 dinarjev in jo lahko poravnate ali osebno ob prijavi ali na žiro račun Športnega društva Selca (51510 - 678 -98086). Tri najboljše ekipe bodo dobile pokale. Ob turnirju bo poskrbljeno tudi za hrano in pijaču, začel pa se bo ob 14. uri. • V. Stanovnik Nogometni spored - Nogometaši Živila - Naklo igrajo v nedeljo ob 16.30 v Naklem z ljubljansko Svobodo. V območni ligi člani Save gostujejo v Sežani, na Jesenicah pa se bosta ob 16.30 pomerili ekipi Jesenic in Triglava. V področni mladinski ligi se bosta v nedeljo ob 14.30 pomerili ekipi Jesenic in Triglava. V gorenjski članski A ligi bodo v soboto ob 17.30 na sporedu naslednja srečanja: Lesce : Polet, Zarica : Trbo-je, LTH : Britof, Bled : Bitnje, Mavčiče : Creina. V B ligi pa igrajo: Podgorje : Velesovo, Kondor : Živila Naklo B, Šenčur : Visoko, Preddvor : Grintavec, Hrastje : Podbrezje. Kadeti igrajo prvenstvene tekme v soboto ob 10. uri, pionirji v soboto ob 16. uri, mladinci pa v nedeljo ob 9.30. • Dane Jošt Na turnirju Slovenija open v Domžalah odlična organizacija in lepi boji rjr • • • • v /jvojinovic navdušil gledalce Domžale, 8. maja - Do konca tedna bodo v Domžalah potekala najzanimivejša srečanja na drugem Challenger ATP teniškem turnirju. Organizatorji so se s pripravo tekmovanja spet izkazali, le vreme jim ni najbolj naklonjeno. Ko smo v sredo obiskali prekrasno teniško središče v Domžalah, pa je sijalo sonce, na sporedu pa sta bili dve izmed najzanimivejših srečanj minulih dni -med Brunom Orešarjem in Mariborčanom Iztokom Božičem, ter Slobodanom Živojinovičem in Špancem Roigom. Direktor turnirja Nikola Špe-ar Iztok Božič je premagal Bruna Orešarja. Slobodan Živojinovič je z nastopom v sredo navdušil ljubitelje tenisa in dokazal, da še ni za staro šaro. Poleg tekmovanj na igriščih v Domžalah in v teniški dvorani v Mengšu, pa so organizatorji poskrbeli tudi za najmlajše obiskovalce turnirja. Takole njihovo sodelovanje opisuje dr. Otmar Kugo-njič: "Ta spremljevalni program je bil mišljen kot športni dnevi za šole. Vreme nam je v začetku to preprečilo, danes pa je bil izveden prvi takšen načrtovan dan in obiskalo nas je okrog tisoč petsto otrok, od tega jih je biio polovico le gledalcev, ostali pa so se udeležili teniške šole. Tudi naslednje lepe dni pričakujemo dober obisk, tako da bo akcija, kljub vremenu, upam, uspešna. Kajti letos se, glede na lani, otroci že obnašajo kot izkušeno teniško občinstvo. To pa je tudi eden od namenov te akcije, namreč vsestransko izobraziti mlade ljudi za spremljanje takšnih dogodkov." Dr. Otmar Kugonjič Tudi direktor turnirja Nikola Špear je zadovoljen s potekom te največje slovenske teniške prireditve: "Edina stvar, ki na tem turnirju ni najboljša, je vreme. Toda tudi za to pa smo pripravili rešitev, teniško dvorano v Mengšu, kjer so nam pomagali. Tam je izredna teniška dvorana z izredno podlago, tako da so bili tudi tekmovalci zelo zadovoljni in kvalifikacije smo končali pravočasno. Glede naših igralcev lahko povem, da so proti pričakovanju igrali dobro, čeprav so tudi izgubljali. Zadovoljni smo, ker je v Domžale prišel Živojinovič, ki je za sedaj tudi dobro igral. Še enkrat pa bi poudaril, da so Challenger turnirji namenjeni mladim igralcem. Lani smo tako imeli na turnirju igralce, ki so bili še precej neznani, letos pa so že visoko na ATP lestvici. Tudi letošnji udeleženci mislim, da bodo drugo leto, vsaj nekateri precej napredovali, tudi naši." • V. Stanovnik Nov uspeh padalcev ALC Lesce Bled Kranj, 8. maja - Na padalskem tekmovanju za 13. pokal Vero-ne so nov lep uspeh dosegli padalci ALC Lesce Bled. Med tridesetimi ekipami iz devetih držav je naša v sestavi Jug, Intihar, Pogačar, Erjavec in Mirt zasedla tretje mesto. Čeprav so po dveh skokih vodili, so v tretji seriji za 5 centimetrov zgrešili cilj. Na najmočnejšem pomladanskem tekmovanju v skokih na cilj je zmagala ekipa Češke pred Italijo. • V. S. Najmlajši v "ping-pongu" Partizan Šk. Loka (sekcija za namizni tenis) je organiziral občinsko prvenstvo za pionirje in pionirke. V športni hali Poden so se zbrali pionirji in pionirke iz Škofje Loke, Železnikov in Godešiča. Med pionirji je tekmovalo 16 tekmovalcev, med pionirkami pa 12. Naslova prvakov sta odšla pri pionirjih v Gode-šič, pri pionirkah pa je naslov ostal v Škofji Loki. Končni vrstni red - pionirji: 1. Matej Bertoncelj, Kondor, 2. Jure Kalan, Partizan, 3. Uroš Markelj in 4. Bojan Lavtar, oba Iskra Železniki; pionirke:: 1. Petra Fojkar, 2. Mateja Kalan, 3. Kristina Furlan, vse Partizan Šk. Loka. janez Starman klub Ifofcnu/ j MAJ - mesec ugodnega nakupa stanovanj IN LOKALI PRODAJAMO PO UGODNIH POGOJIH z možnostjo kreditiranja in ostalih ugodnosti Informacije: IBIS, Ljubljana, Bernekerjeva 15, E 061/317-910, 317-911 LOKAINVEST, Škofja Loka, Titov trg 3a/IV, E 064/621-781 avto-moto društvo kranj Kranj, Koroška53/d Jugoslavija AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ Koroška 53/d, tel. 211-127 obvešča kandidate za bodoče voznike motornih vozil A in B kategorije, da se prijavijo v tečaj iz cestnoprometnih predpisov. V tečaj se lahko vključite po lastni želji za vas v najugodnejšem času. Tečaji potekajo v avto šoli AMD neprekinjeno. Po uspešno končanem tečaju lahko z vožnjo začnete takoj na vozilih R5, AX in zastava po lastni želji. Po dogovoru z vsemi avto šolami so cene enotne. Tečaj CPP 600,00 din, dijaki in študentje popust. Cena ure vožnje 220,00 din. Nudimo strokovno usposabljanje teorije v predpisanem času (najmanj 35 ur) in ustrezno literaturo. Praktično poučevanje opravljajo inštruktorji z dolgoletnimi izkušnjami, saj smo najstarejša, največja in po uspešnosti prva avto šola na Gorenjskem. Pri plačilu storitev vam nudimo tudi možnosti obročnega odplačevanja. Obenem se lahko prijavite in opravite tudi tečaj iz prve pomoči. Preizkus znanja iz cestnoprometnih predpisov opravljamo vsako sredo ob 16. uri, preizkusa se lahko udeležujejo tudi vozniki, ki bi želeli svoje cestnoprometne predpise obnoviti. Vabimo tudi tiste, ki imajo že opravljen vozniški izpit ter nekaj časa niso sedli za volan, da lahko svoje sposobnosti in znanje preizkusijo pri nas na naših ali svojem vozilu ob navzočnosti naših inštruktorjev. Informacije dajemo tudi po tel. 211-127 ali osebno vsak dan od 7. do 18. ure, sobota od 7. - 12. ure, na sedežu AMD Kranj, Koroška 53/d. Spoštovane Gorenjke in Gorenjci! Z velikim veseljem vam sporočamo, da naše podjetje ALPETOUR REMONT odpira novozgrajeni prodajni salon RENAULT KRANJ, Ljubljanska 22. Otvoritev bo v četrtek, 16. 5.1991, ob 12. uri. Ob tej priložnosti bomo prodajali omejeno količino vozil renault z DOBAVOTAKOJ j kupce pa čaka še prijetno presenečenje. Poleg vozil bo trgovina bogato založena z rezervnimi deli in dodatno opremo za vozila renault in zastava, za katere bomo v času od 16. 5. do 25. 5. nudili 5 % popust. Delovni čas trgovine bo do 7. do 19. ure, ob sobotah pa do 7. do 13. ure. Nov objekt, prijazni prodajalci, zagotovljeni parkirni prostori ter kvalitetna in konkurenčna ponudba vabita, da nas obiščete. ALPETOUR REMONT KRANJ L i NI RTV SERVIS JANEZ KERT OPREŠNIKOVA 82 KRANJ TEL. 064/216-945 AKCIJSKA PRODAJA SATELITSKI INDIVIDUALNI SISTEMI VRHUNSKI MODEL PACE 886060 STEREO (made in England) CENA Z MONTAŽO 17.300,00 din Delavnica odprta: PON., PET. TOR.,SRE.,ČET. SOBOTA 8. -16. 12.-16., 9. -11. miDAb IMPORT EXPORT KRANJ, d.o.o. trgovina Straž išče, Delavska cesta 26 a Vam predstavlja del svoje bogate ponudbe: - kozarci Luminarc • jedilni servisi Arcopal - slike slikarja Marjana Belca -<3 f w Novosti na našem tržišču - plastika Vldroplast - kuhinjska posoda Sllampos - japonski porcelan skupščina občine Škofja loka Izvršni svet Z namenom, da spodbudi in nagradi ustvarjalnost posameznikov ter pospeši razvoj inovativne dejavnosti v podjetjih in zavodih objavljamo razpis za podelitev treh nagrad in priznanj inovator občine škofja loka za leto 1990 in za podelitev plakete najuspešnejše podjetje (zavod) v občini Škofja loka v letu i99o pri razvoju inovativne dejavnosti Pogoji razpisa: 1. Kandidate lahko predlagajo: a) za nagrado in priznanje - komisije za inovacije ali drugi organi za inventivno dejavnost v podjetjih, zavodih oz. obrtnih organizacijah - organi upravljanja - društva Dl ATI, LT, DIT - posamezniki - kandidati osebno b) za plaketo - komisije za inovacije ali drugi organi za inventivno dejavnost v podjetjih, zavodih - organi upravljanja 2. Pisni predlog za nagrado in priznanje mora vsebovati: - osebne in splošne podatke o avtorju inovacije - kratek opis in risbo prijavljene inovacije - podatke o izvirnosti, uporabnosti in ekonomski vrednosti inovacije - dokazilo, da je inovacijo obravnavala pristojna komisija 3. Pisni predlog za plaketo mora vsebovati: - splošne podatke o podjetju, zavodu (število zaposlenih, doseženi dohodek v letu 1990 in načrtovan za leto 1991, morebitni izvozni rezultat, prestrukturiranje proizvodni«; v zvezi z inovacijo itd.) - učinke inovacije oz. inovacijski dohodek • podatke in pokazatelje o inovativni dejavnosti v podjetju, zavodu (organiziranost, stimulacije, odnos do inovacij) 4. Pristojni organ Skupščine občine Škofja Loka bo v skladu s pogoji tega razpisa ter pravilnikom o podeljevanju nagrad, priznanj in plaket "Inovator Škofje Loke" (ekonomska korist, uporabnost inovacije ipd.) ugotovil in izbral najuspešnejše inovatorje in jim podelil nagrade ter priznanja Na podlagi kriterijev, kot so: odstotek inovacij na zaposlenega, odstotek nagrajenih inovacij, ustvarjen inovacijski dohodek na zaposlenega ipd. bo organ izbral tudi najuspešnejše podjetje, zavod in mu podelil plaketo 5. Posamezniki lahko nastopijo tudi z več inovacijami istem letu 6. Rok prijave je 31. 5. 1991 na naslov: Občina Škofja Loka. Sekretariat za druženi razvoj. Poljanska c. 2 7. Podelitev nagrad in priznanj ter plaket ob opravljena na priložnostni slovesnosti v letu 1991 tm m / \ OD O O □ □ [ o o fc> t MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT Prodajamo: stanovanja v stanovanjski hiši v Škofji Loki - center t NA VOLJO SO STANOVANJA V VELIKOSTI OD OKOLI 25 DO 35 kv. m. t MASARDE 061/51-493. ABA - svetovanje .r^nfc • PREVZEM STANOVANJ JANUARJA 1992 Zim 61210 Ljubka. Plemiča 5. Vse podrobnejše intormacije vsak ć^0oO med 8. in 14. uro in po ™gan\z&' Pe*ek, 10. maja 1991 MALI OGLASI, OGLASI 29. STRAN »IE®S^©IE2GLAS MUl OGLASI ^©217-960 ^ Cesta JLA 16 ftgARATI STROJI Di|0Mno Pr°darn 120-litrski HLADNIK Gorenje. 215-701. zve- _6710 Jodam LIKALNI STROJ Cordes, ^crr^g 216-507_6830 {^arrTbarvni TV Iskra, star 4 le-Joze Kljun, Britof 348, Kranj _6905 j°d3-n STROJ za pranje avtomo-,0v. traktorjev, tovornjakov, z ^tromotorjem, 3 kW, 3-fazni, TO* črpalke 130 barov. Cena din. « 217-452 6930 fed30m~TRAČN° ŽAG0 * 1 * ) ROBINSON \ Club TRŽIČ | } tel.: 52.266 čet, 16 5, DON MENT0NIBAND čet., 23 5, DUO M0ULEN R0UGE pet, 24.5, SIMONA WEIS čet., 31.5., MIKA __6966 ^arn^FOTOAPARAT, mini VI-tAn MER0 in TELEFON, dome- ■^J^g 802-581_6978 rodam MOTO KULTI VATO R Mio. -4!liPo_dogoVoru. « 57-449 6979 rodam VRTALNI STROJ Prvotiska RSB-3, letnik 1990, r^OJNO ŽAGO, do premera 200 fln*. DELILNI APARAT in veliko Prodam smrekove PLOHE. Cena 300 DEM za kub. m. « 79-093 _6898 Poceni prodam rabljena lesena GARAŽNA VRATA. Košnjek, Zg. Duplje 93 6948 Prodam 800 kosov rabljene cementne strešne OPEKE. Konjar, Sr. Bitnje 112, Žabnica_6975 Prodam 2 kub. m. belega PESKA -teranova, kamniški. Štefetova 2, Šenčur, g 41-268_7008 Prodam suhe smrekove OBLOGE (opaž), za oblaganje sten in stropov, smrekov, borov in macesnov LADIJSKI POD, vseh vrst ŽAGANEGA LESA ter strešne in razne LETVE.« 64-103_7010 Prodam tri BETONSKE STEBRE za kozolec in 2.000 kosov strešne OPEKE Kikinda. « 49-269 7039 PROSTOR, približno 30 kvad. m., vzamem v najem, v Kranju ali okolici; ostalo po dogovoru, šifra: MAJ 1991_ 6938 V najem oddam PRITLIČJE hiše, za skladišče, obrtno ali trgovsko dejavnost. Informacije na « 216-975_7012 POSLOVNI PROSTOR, v Kranju, 70 kvad. m. ali več, oddamo v najem. Dovoz možen s kamionom do vrat, asfalt. Šifra: NAJEMNINA _7035 TRGOVINO v trgovskem centru "Deteljica" v Tržiču, oddam v najem. Informacije na « 57-431 7061 OSTALO vniške OPREME. « 77-420 7007 SPALNIK sena Pajek Fahr, v 0dani. Zaje, Valburga 15, Smled- ____7020 ^am nov CIRKULAR, z dvižno drv°' 171350 m koritom, za rezanje «, ■ Marija Starman, Goričane r0da^° P'astificirano PLUTO, P^^g_83-727, po 20. uri 5940 V° splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja in drugi" slednje posebnih pogojev, ki jih določa zakon, izpolnjuje nasl pogoje: - da ima srednjo ali višjo izobrazbo komunalne, strojne, gradbene, ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri, - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih mestih, - da ima sposobnost uspešno voditi in organizirati poslovanje podjetja. Pismeno prijavo z dokazili naj kandidati pošljejo v 15-tih dneh po objavi na naslov: Komunalno podjetje Vodovod Jesenice, M. Tita 49, Jesenice 64270 - za Razpisno komisijo-O izidu bodo kandidati pismeno obveščeni v 15-tih dneh p° opravljeni izbiri. DO Univerzitetni klinični center, o. sub. o. Ljubljana GOLNIK TO Univerzitetni inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo, o-sub. o. OBJAVA JAVNE LICITACIJE restavracijski stroj za pomivanje posode (nerabljen) K-OVI-NASTROJ GROSUPLJE tip WPS - SK, letnik izdelave delovna miza VPS - 90/2 Izklicna cena je 70.000,00 din. Javna prodaja bo v petek, 17. 5. 1991, ob 12. uri pred skladiščem tehničnega materiala Inštituta GOLNIK. Kavcijo v višini 10 % od izklicne cene morajo kupci položiti v blagajni Inštituta do 12. ure na dan licitacije. Auto-Krainer CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 162 TEL.: 0043-463-21415 • SERVIS • NADOMESTNI DELI • KAROSERIJSKI DELI • MEHANIČNA POPRAVILA • KLEPARSKA POPRAVILA • LAKIRANJE DODATNA OPREMA SPOJLERJI - SPREDNJI, ZADNJI STRESNI, ALUMINIJASTA PLATIŠČA, AVTORADIJI + AVTOZVOČNIKI, SPREDNJA MASKA Z ŽAROMETI »GRETJE NA MESTU«, OKRASNE ČRTE MEOLENKE + DOLGE LUČI . AVTOPREPROGE - TUDI IZ QUMW» SEDEŽNE PREVLEKE, SNEŽNE VERIGE, GUME VSEH VRST SONČNE STREHE ITD... VELIKA IZBIRA NOVIH AVTOMOBILOV ^AijAl EKSPORTNE CENE GOVORIMO SLOVENSKO koruza 3,80 din/kg AGROPROMET - PLEVEL CERKLJE Ul. 4. okt. 10, tel.: 42-366 večjo količino dostavimo na dom! Ostala ponudba: • krmila za molznice 5,40 • krmila za nesnice 6,20 • sončnične tropine 3,90 • živinska sol *>5° • bro-finišer 7,»u GLAS Številni naši oglaševalci so se že prepričali o tem, pridružite se jim tudi vi! Opozarjamo Vas na posebno priložnost za propagiranje v Gorenjskem glasu • 17. maja izide Gorenjski glas v nakladi 60.000 izvodov in ga bodo prejela vsa gorenjska gospodinjstva Pravočasno si rezervirajte oglasni prostor! Gorenjski glas, propaganda, C. JLA 16, Kranj tel. 218-463 fax. 215-366 5^0. maja 1991 MALI OGLASI, OGLASI 31. stran ii!_^enčur 7009 Prodam KOBILO, stara 2 leti. Je-ras, Repnje 20, Vodice nad Ljubljano_7047 Prodam BIKCA križanca, star 7 tednov, PUHALNIK Eolo, KOSILNICO BCS in OBRAČALNIK Maraton. Janez Gradišar, Sp. Duplje 67 __7066 Prodam nemški OVČARKI z rodovnikom. Marko Žigarac, Kovor 76/a, Tržič 7079 7082 Sn?"i Pr°dam 1 leto starega PSA Prodam KRAVO po izbiri. Zg. Bit ^1018^326-893 7013 nje 20, Žabnica ko L*m. m,ado KRAVO simental-flr'ri« i 8 mesecev, tretje telo. Gore UrjOVC' Krnica M'a- Z9-7014 JARKirc 15 tedr>ov stare novar e ' ceP'ione proti kug 5*4£J«rBhinj 38, Naklo rjave . Dri-7019 niSr* KRAV0 P° teletu- dobra „, ar'ca. Logar, Podurh 3, Polja- jjr—_____7025 Mk JARK'CE, stare 6 tednov, uw*- Podreča 4, Mavčiče 7045 Prodam mlado KRAVO, s prvim 3 tedne starim teletom. Tonejc, Zg. Gorje 15_7088 Prodam KRAVO po teletu, dobra mlekarica. Pot na Jošta 63, Kranj __7093 Prodam dve TELIČKI, stari 1 me-sec. Informacije na 9 65-700 7094 Prodam GOVED po izbiri. Možna zamenjava za gradbeni material ali stoječ silos. Mihelič, Podbrezje 168, Duplje 7095 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta in brata FRANCA iljfc PAVLINA e najlepše zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom in Ppjateljem, sodelavcem iz Tekstilindusa ter družini Stra-,rU in Šenčurja za pomoč, izrečeno sožalje in darovano Vetje na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gasilcem in govorniku za lepo izrečene besede ob njegovem grobu. ?sebna zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni bred in pevcem iz Predoselj. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ki ga ohranjate v lepem spominu! ŽALUJOČI: Vsi njegovi ZAHVALA Prerano nas je zapustil dragi sin, mož, oče, ded in brat ALOJZ __POLJANŠEK ćgKre.no se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znan-01 in sosedom za izkazano pomoč, izrečena sožalja, da-Islcan° cvetie m številno spremstvo na njegovi zadnji poti. nji£ena hvala dr. Mencingerju in njegovemu osebju jese-*ah ^°'mšn'ce za požrtvovalno zdravljenje. Posebej se s'^aIJujemo ribičem RD Žiri za organizacijo pogrebne Q "canosti, pevcem za zapete žalostinke in trobentačem za |. 'grano »Tišino«. Hvala tudi Društvu upokojencev, Barskemu društvu, ZRVS za izkazano pomoč in govornikoma za ganljive poslovilne besede. VSI NJEGOVI . Žiri, 2. maja 1991 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre, tete, tašče in svakinje MARIJE BAŠELJ vsern°i5' 'sireno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in hvai"'. s° Jo spremili na njeni zadnji poti. Posebej se za-prj -|u-!err>o dr. Miri Zamanovi za njeno nesebično pomoč ^an• anJu bolečin. Zahvala tudi Cestnemu podjetju J. pevcem za zapete žalostinke in duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI: Vsi njeni Križe, Kranj, Reteče, Lyon, Škofja Loka ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame MATILDE HOMOVEC roj. Stular se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujem se za darovano cvetje in izraženo sožalje. Posebna zahvala družini Stular. pevcem in g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Sin Rudi z družino Jezersko. 4. maja 1991 OSMRTNICA V 71. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta PAVLA TUŠEK roj. Brezar Od nje se bomo poslovili v petek, 10. maja 1991, ob 17.15 na pokopališču v Kranju. VSI NJENI Kranj, 8. maja 1991 Sporočamo, daje umrl dragi brat in stric VENCEL MORE roj. 1908, v Sovodnju Pogreb je bil 3. maja 1991 v Makarski, kjer je 53 let živel v frančiškanskem samostanu. ŽALUJOČA: sestra Marija in ostalo sorodstvo Sovodenj, Suša, Kranj V SPOMIN Hiša tiha je postala, ko si vzela od nas slovo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. 12. maja je minilo žalostno leto, odkar Te je nesreča iztrgala iz naše sredine, draga POLONCA ZNIDAR Vsem, ki se je spomnite, iskrena hvala! ŽALUJOČI: mama Marinka, oče Viktor, brat Bogdan in ostalo sorodstvo Bled, maja 1991 SE PRIPOROČA Iv P R E D OS L J A HI JOŽE POLHAR ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in strica FRANCA DOLENCA Haf nar jeva pot 17, Kranj «ih trenutkhahva^uJemo sor°dnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob tež- " trenutku Jujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sre nam od icz-vilu nos Stali ob strani> nam izrekli sožalje, mu darovali cvetje ter ga v tako velikem šte-tlJegovjm'rem.lli °a njegovi zadnji poti. Hvala dežurni ekipi ZD iz Kranja. Zahvaljujemo se *adnje b s°delavcem iz SGP Gradbinca, posebej g. Martinčiču in prijatelju Branetu za lepe >pravlien 6 °b odPrtern grobu. Najlepša hvala g. kaplanoma Juhantu in Kušarju za lepo ahvalii,i pogrebni obred ter pevcem iz Stražišča za lepo petje in zvonarjem za zvonjenje. pSfedai mT° se tudi kolektivu Frizerskega salona Pire, sodelavcem PTT, sošolcem 3. a *"A iz v • Hra in g- razredniku, sodelavcem Merkurja iz Kranja. Hvala tudi garnizonu ^anja m kap. Bogdanoviću za pomoč. Vsem, ki ste ga imeli radi in z nami sočustvovali, še enkrat hvala! VSI NJEGOVI Kranj, Stražišče, 6. maja 1991_ Tiho je odšla draga mama ANTONIJA LOPARNIK roj. Benedik Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu v soboto, 4. maja 1991. ŽALUJOČI: sin Milan z družino, hčerka Marijana z družino, sin Dinko z družino ter drugo sorodstvo Kranj, 4. maja 1991 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne avtopnevmatike Sava — Semperit, delovne enote Mešalnica MARJAN ZUPANC roj. 1941 Od njega smo se poslovili v sredo, 8. maja 1991, ob 16. uri na pokopališču v Šenčurju. Delovni kolektiv SAVA KRANJ ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in svaka FRANCA MIKLAVČIČA roj. 1915 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih izrazili sožalje, darovali cvetje in nam vsestransko pomagali ter ga v tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem žalujočih iz Merkurja in Iskre. Iskrena hvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena Marija, hčeri Beti in Mari ter sin Franci z družinami in ostalo sorodstvo V SPOMIN Leto dni zdaj že mineva, ko med nami tebe ni. V srcih naših bolečine, ki kriči: »Ljubi mož in očka, oj, zakaj te ni?!« Utihnil je tvoj glas, ostalo je tvoje srce, ostali so le sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. 8. maja mineva leto dni, odkar nas je tiho zapustil dobri mož, očka, dedek, tast in brat HINKO OZIM Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov prerani grob, prinašate cvetje in prižigate svečke v njegov spomin! VSI NJEGOVI Šutna, 8. maja 1991 ZAHVALA Odšel si, ne da bi se poslovila, zato vse to še bolj boli, tolažba menije edina, da nekdaj snidemo se vsi... Ob prerani in nenadomestljivi izgubi nadvse ljubljenega sina in bratranca IVANA DOLINSKA iz Kokre 32 se iskreno zahvaljujem dobrim sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč v težkih trenutkih, za darovano cvetje in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja podjetju KOGP Kranj, gospe Mariji iz Kokre, pevcem iz Stražišča, Lovski družini Jezersko, lovcem iz drugih lovskih družin, upokojencem, nosilcem praporov, govornikoma za poslovilne besede in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! NEUTOLAŽLJIVA MAMA Kokra, VVallingford, 7. maja 1991 NOVICE IN DOGODKI Slovenija in svet Dejanja sramu Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin Republike Slovenije opozarja mednarodni Rdeči križ na kršitve osnovnih humanitarnih načel in na primere najbolj za-vržnih oblik vojnega hudodelstva v Jugoslaviji ter prosi Mednarodni komite Rdečega križa za pomoč. Ljubljana, 8. maja - Predsednik Mednarodnega komiteja Rdečega križa v Ženevi v Švici Cornelio Summaruga bo prejel izjavo ob zadnjih dogodkih na Hrvaškem, ki jo je sprejel svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin Republike Slovenije, ki mu predseduje dr. Ljubo Bavcon. Svet v izjavi ugotavlja, da pomeni zlasti preprečevanje dovoza hrane in zdravil v vas Kijevo ter zločin v Borovem selu in nasilje v Splitu kršitev osnovnih humanitarnih načel. Preprečevanje dostave hrane in zdravil pomeni tudi v vojni grobo kršitev humanitarnega prava. Gre za temeljne norme civiliziranega ravnanja, ki so kot kaže, v Jugoslaviji že porušene. Zločin, storjen 2. maja v Borovem Selu predstavlja hudo kršitev osnovnih pravil človečnosti in se lahko primerja z najbolj ostudnimi vojnimi zločini. Mučenje, iznaka-ženje in ubijanje ranjencev je civilizirana mednarodna skupnost že zdavnaj obsodila kot najbolj zavrženo obliko vojnega hudodelstva. Skrajno cinično je, da vladni predstavniki Srbije zanikajo, da bi osebe z njenega ozemlja sodelovale pri zločinu v Borovem Selu, medtem ko so se nekateri srbski skrajneži javno hvalili s tem. Republika Srbija mora uvesti preiskavo zoper te ljudi. Svet je tudi razočaran, da združena demokratična opozicija Srbije, ki se ima za demokratično vest Srbije, tega zločina še ni obsodila. Svet poziva mednarodno skupnost k angažiranju pri preprečevanju nasilja in politike demokratičnega sveta, naj ponovno premislijo, če njihova podpora enotnosti Jugoslavije ni v prid nasilju. Mednarodni Rdeči križ so prosili za posredovanje pri omogočanju dobave hrane in zdravil. Glasnejši pri svojih stališčih Ljubljana, 8. maja - V Avstriji se je končala konferenca o pomenu regij in regionalizma v Evropi. Tudi ta konferenca ni mogla mimo razmer v Jugoslaviji. Sprejeli so posebno deklaracijo o Jugoslaviji in izrekli pripravljenost za sodelovanje pri rešitvi krize. V deklaraciji so med drugim dejali, da je uresničitev pravice do samoodločbe narodov in samostojnosti regij v okviru Evrope ena ključnih nalog, zato naj nihče ne ogroža samostojnosti jugoslovanskih republik, ampak naj se zagotovi njihovo mirno sožitje. Našo delegacijo je vodil republiški sekretar za mednarodno sodelovanje dr. Dimitrij Rupel, ki je imel vrsto pogovorov s predstavniki regij in dežel. Na sredini novinarski konferenci po vrnitvi je povedal, da je bil ta obisk "primerno uspešen". V času tragičnih dogodkov v Jugoslaviji je pomembno, da se vsaka priložnost izkoristi za izpoved slovenskega videnja krize v Jugoslaviji. Srečanje Vranitzkega in Drnovška Ljubljana, 8. maja - Na avstrijskem Štajerskem sta se se-šla na krajši pogovor avstrijski kancler dr. Franz Vranitzky in član predsedstva Jugoslavije iz Slovenije dr. Janez Drnovšek. Državnika se redno srečujeta in izmenjujeta poglede na položaj v Jugoslaviji, Avstriji in svetu. Dr. Vranitzky je dejal, da imata z dr. Drnovškom zelo dobre osebne stike. Avstrija želi dobre odnose s sosedi in upa, da bodo reforme v Jugoslaviji izvedene brez uporabe sile in da bodo na prihodnjem srečanju z Drnovškom lahko na dnevnem redu bolj vesele teme. Dr. Drnovšek pa je povedal, da je sogovorniku pojasnil težnje in poglede posameznih jugoslovanskih republik. Avstrijski kancler zelo dobro razume naš položaj. Z njim ima stalne stike, vendar je "v težkih časih koristno slišati nasvete prijatelja", je dejal dr. Drnovšek. • J. Košnjek /uspešen* • posel propagandna g| I objava f v Gorenjskem glasu^^ ▼ Pokličite ^w 218-463 Trdna družina, trdna država Drevi ob 19.30 bo v Grajskem dvoru v Radovljici predaval dr. Drago Čepar na temo Trdna družina, trdna država. Vabi SKD Radovljica. r^E ZADRŽATI, ^KORISTITE. Obiščite prodajalne kranjskega MERKURJA, kjer so do konca maja za 10 % znižali cene skoraj vsem proizvodom iz prodajnega programa. • proizvodi črne in barvne metalurgije • gradbeni material • material za centralno kurjavo, vodovodne inštalacije in kopalniška oprema • orodje - ročna orodja, električna ročna orodja, varilna tehnika, rezilno in merilno orodje, brusni material • okovje in vijaki • elektro material • bela tehnika, mali gospodinjski aparati in akustika • posoda, steklo, kristal in porcelan • zeleni program in kovinska galanterija • motorji in kolesa, rezervni deli za osebna vozila, motorje in kolesa ter pribori • barve, laki in čistila ZNIŽANJE VELJA PRI NAKUPIH NAD 1.000,00 din ZA TAKOJŠNJA PLAČILA IN ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG. Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih v prodajalnah kranjskega MERKURJA. V gosteh bo Šaleška dolina Tržič, maja - Jutri, v soboto, 11. maja, ob 8. uri bodo na Osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici v Tržiču odprli letošnjo 19. razstavo mineralov in fosilov. Pokrovitelja razstave bosta Rudnik lignita Velenje in Center srednjih šol Velenje. Zaradi negotovih političnih razmer v državi bo tokrat nekoliko manj razstavljavcev z evropskega Zahoda, vendar se s 40 domačimi razstavljavci in 35 razstavljavci iz tujine, iz Avstrije, Bolgarije, Čehoslovaške, Francije, Italije, Nemčije, z Madžarske, s Poljske in iz Sovjetske zveze, ter s predstavitvijo mastodona iz Šaleške doline v naravni velikosti, vseeno obeta pravo doživetje. srednja šola Velenje pa bo f. Prireditelji 19. mednarodne razstave mineralov, fosilov in nakita so poleg tržiškega društva tudi Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič ter prireditvena odbora v Velenju in Tr- žiču. Tudi tokrat bo razstava prava paša za oči; prikazala bo vrsto zanimivih novosti. Tako bo Rudnik lignita Velenje prikazal rudarjenje v Šaleški dolini ter jamomerstvo, Rudarska Apel za vrnitev slovenskih vojakov Koncert za 6000 Slovencev Radio Kranj pripravlja oh pomoči Gorenjskega glasa, Radia Jesenice, Radia Ziri in Radia Tržič posebno glasbeno prireditev v podporo slovenskim vojakom. S civilno gesto, zahtevo po vrnitvi slovenskih vojakov domov bo vrh slovenskih popularnih glasbenikov nastopil v torek, 14. maja, ob 21. uri v športni dvorani Planina v Kranju. Verjetno ni prav veliko prebivalcev Slovenije, ki ne bi dnevno s skrbjo spremljali aktualnih dogodkov na ozemlju, ki še vedno nosi oznako Jugoslavija. Še posebej so zaskrbljeni starši, katerih sinovi so ta čas v vojaški uniformi. Kaj lahko za čimprejšnjo vrnitev slovenskih vojakov domov storijo »mali ljudje«, so se spraševali v torek popoldne v Radiu Kranj. Voditelj Dušan Vršič je ob koncu programa ob predlogu poslušalcev obljubil poseben koncert v podporo vseh 6000 slovenskih fantov, kolikor jih približno »služi domovini«. Tako ta čas na Radiu Kranj ob pomoči gorenjskih medijev, torej tudi Gorenjskega glasa, pripravljajo veliki brezplačni koncert, ki bo v torek, 14. maja, z začetkom ob 21. uri v športni dvorani Planina v Kranju. Program bodo povezovali moderatorji kranjskega Radia, svoj nastop pa so doslej že obljubili: Borca za južno mejo, Mou-len Rouge, Pop Design, Rdeči baron, D Kamn 's, Helena Blagne, Agropop, California, Čuki, Romana Krajnčan. V teku pa so dogovori s Sokoli, Avtomobili, Janezom Bencina, Načetom Junkar-jem. Obvezno smerjo, Don Mentoni bandom, Andrejem Šifrer-jem... Praktično bo v torek v Kranju vse kar ta čas kaj pomeni v slovenski popularni glasbi. Še enkrat, vstopnine ne bo, vsi glasbeniki bodo igrali zastonj, zanimivo pa bo spremljati odziv Gorenjcev oziroma mirno lahko rečemo Slovencev, pravzaprav vseh dobromislečih prebivalcev Slovenije. Več o prireditvi v torkovi številki Gorenjskega glasa. pravila nazoren prikaz rudarskega izobraževanja. Paleontološki inštitut Ivana Rakov«? ZRC SAZU Ljubljana bo f pravil razlago in nazorni pri*3* mastodontov, velikanskih živa-li, podobnih slonom, ki so v« sih živeli po naših krajih; m leta so dobro ohranjeno oko«1' je mastodonta v šaleškem m?: niku izkopali velenjski ru^O1 in postal je simbol Šaleške f line. Tehniška fakulteta iz W ribora bo tokrat sodelovala' zbirko Franca ?*Pf "Okamnelo življenje štajerske ga prostora". Sovjetski Min^' loški muzej iz Moskve bo tup' vič predstavil najnovejše na/ be mineralov z otoka Kole. W kazan bo rudnik živega srePj 'z Idrije, s svojimi prizna«'"} izdelki pa se bo predstavil W znani nakelški kamnosek B<£ a zanimivost »rab Udovč. filatelistična razstava P0?.' znamk s tematiko miner* jih je v zadnjih letih 'z°^ okrog 50 držav sveta. Preo vljen pa bo tudi pokrovitelj, bilejne 20. razstave mine"^ in fosilov prihodnje I«10, j. stojnska jama in strokov"'" razi**3 krovitelj Inštitut za Krasa pri SAZU. . . Letošnjo razstavo m'nejj in fosilov bo spremljala tu ^ sta prireditev. V petek, l"-,^ ja, ob 17. uri bo v galeriji M v Tržiču odprta slikarska ij stava "Velenje • Tržič", 'sir dne ob 19. uri pa bo pre6 * v Bistrici otvoritvena s'° .1 nost, na kateri bo nastop'1' di rudarska godba iz Veleti) J soboto, 11. maja, bo ob seminar za pedagoge osn°J in srednjih šol pod nasl? 1 "Sodobni vidiki geologi)«5 mineralogije". Oba dneva, 12., 14., in 16. uri, v nedelj" tudi ob 10. uri dopoldne, ganiziran ogled Dolžanove-teske; do tja bo brezplačno zil avtobus. • D. Dolenc ajsriaiGLAS«« Gorenjski glas in ;! Kulturni klub Bled organizirata: super koncert Rally Saturnus Show Športna dvorana Bled, petek, 24. maja 1991, $ ob 20. uri vstopnice: 150,00 din Prodaja vstopnic: prodajna mesta Alpetour Potovalna agencija Kranj (v Kranju, Škofji Loki, Tržiču in Radovljici) Gorenjski glas - mali oglasi, Cesta JLA 16, Kranj Turistično društvo Cerklje Turistično društvo Škofja Loka Atlas Bled, Kompas Jesenice Posebna ugodnost: za naročnike Gorenjskega glasa (s plačano naročnino za H. trimesečje): 2 (dve) vstopnici po ceni 100,00 din/vstopnica In še ponudba Alpetoura Potovalna agencija Kranj: po enotni ceni 50,00 din lahko poleg vstopnice kupite tudi nalepko za avtobusni prevoz iz Škofje Loke, Kranja, Tržiča, Jesenic ali Radovljice do Bleda in nazaj na dan koncerta 24. maja. Na koncertu nastopajo: Tereza Kesovija, Vice Vukov, Big band RTV Slovenija pod vodstvom Jožeta Privška, Oto Pestner, NeW swing kvartet - voditelja: Tajda Lekše in Oliver Mlakar. Najboljši koncert za najnižjo ceno - darilo naročnikom Gorenjskega glasa.