. KNJI* PRIHOHSKI DNEVNIK L GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Štev. 58 (1746) m Osvobodilna fronta se bo borila za upravno, politično in gospodarsko samostojnost Trsta in za vrnitev vsega premoženja, ki ga je fašizem oropal in ga še vedno upravlja Rim. TRST( sobota 10. marca 1951 Cena 15 lir Dokumentacija vjeli knjigi ®,le bo sovjetski napadalni pritisk na Jugoslavijo prenehal, bo vlada FLtt Jugoslavije prisi-na postaviti to vprašanje pred OZM - Izjave pomočnika zunanjega ministra Iva Vojvode sovjetske napadalnosti jugoslovanske vlade — Jugoslo- ^ne« n»-ana,nie ministrstvo je ?apa^lnem <‘*Bel° knji2°» ° ZSsj , em Postopanju vlade fav prnti VT odn°evropskih dr-N Jugoslaviji. taočnji!S'<:ovni konferenci je po-v° Vei.!!?anjeSa ministra I-st«vnikp seznanil pred- Jiska 2 vlTaČega m luje§a i jo tyyi, . ° «Bele knjige«, "Ovniki iuSoslovanski pred-iaroiTi- ake Successu da-ftiku 07m 1m®eneralnemu taj- S vseh* !r^ve Lieu i n vla- 'ttia ’£** držav, s katerinn °dnose v.. ?v*ia diplomatske * d4svSR in vzhod !cu|ttentnlm3iga obsega 291 do-s 24 prilogami, ki Jvnim' „,-e kljub vsem pozi-rvansks ,z evaniem iue°-Položi e v “dojih treh državami , v.°dnosih s temi u^Pania i Zboljšal zaradi koa4vrlllaude ZSSR in vz' ^nti držav. Doku- ,3>segain j , Jeni v Beli knjigi I548, )t0 ,dob° od 24. aprila l^va od Je SOvietska vlada kot ^ drž= V vzhodnoevrop-av enostransko pretr- Sala 1 ^EnsKSa ■ izmed sporazumov ! JO- d0 °ktobra 1950. "" jugoslovanskega v°da ip.8a mmistra Ivo Vej-sbrotju JObdaril, da — v na-t‘i Č xi e ''di- a?Wjai. ^resivna akcija je do tega, da med Ju-W temi državami , ajai° politični, goto*^1 k'oliU!tUrni- šPortni ali 0n. ?° bi],- .. odnosi, medtem K^ihii - diplomatski odnosi skae ta i ,.0bifajno maltreti-3ueoslovan- v. V ^ deželah«. ih predstavni- *3v( dfi^vii. Je poudaril, da »Jr!« ProtiV?jaškl Pz‘tisk teh £^*0je Jugoslaviji stalno *■’ ' i"« ,Jah. v na jugoslovanskih eia ? v dobi. ki jo ob-^nskih11®3' 36 bi'° na W °borni, , mejah skoraj ^ž«\ih incidentov, pri hu^Pijatijj ošteti primeri vti-v ?„dlVerzantov in vo- h\tl'Y v ti, .rzamov *n vo- «p 1 zločrlavi3°- ki nai bi pt* fe, H rt v? e^anJe oborožit-» z nah ^ vrši V te ^S kToo*1™!po' rt 1 ftii diso . , . po vrsti in S uI0Vne _ skladu z dolo-h s, Vzhod!,80 V arrrui-Sos^astj “dnoevropaklh dr- So^r.jo, Somhvki meje na jSti Ci in in»* 1 vojaški N s?etleraii .i;uktorji sov- <^a20Vn.iaki n m V°' ." jePl^k proti Jugo-,Uie y zjSS'1 Vejvoda - faSlž i8ibanja 3 meri prisot- Stiv! Jagosl0^nsovjetskih čet *‘S ‘J« , vgoslavijo obm?i‘ uMadžarsk y Ro' u ■ , arsiti nimajo ^VSU‘HVknJe k^unTk!: *f^.VeČ n mirovni Pred- »S- Ssrfn..p®i“- sredni nav- Vedno8 3e viada fi rJ| ^k« dej- miru št. 1 na Balkanu in da hi opravičili svoje lastne napadalne priprave in grožnje proti Jugoslaviji in rekel; «Beda-sta bi bila že sama misel, da se tako mala država kot Jugoslavija pripravlja na osvajalni pohod proti velikemu delu sveta. Jugoslavija ni članica nobenega vojnega bloka ali zveze, nima nobenih političnih ali vojaških paktov niti z eno d/rugo državo in na njenem ozemlju ni nobenih vojaških oporišč, nobenih tiujih čet-in niti tujih vojaških inštruktor-jev ali svetovalcev. »Stalno večja zaostritev odnosov vlad teh držav z Jugoslavijo je eden izmed najresnejših elementov splošne napetosti v Evropi in stalen vir novih mednarodnih komplikacij«. Vejvoda je nato dejal, da je Jugoslavija storila neštete napore. da b; dosegla znosne odnose s temi deželami. ((Jugoslavija to želi tudi danes, "oda z dlruge strani niso pokazali in tudi danes ne kažejo nobe ie dobre volje. Zaradi tega ne padle odgovornost tako za nastali položaj kot za njegovo nadaljevanje na Jugoslavijo. V današnjih pogojih Jugoslaviji ni mogoče da bi s svoje strani kakor koli vplivala na izboljšanje teh odnosov«. Vejvoda, je nato dal nekoliko podatkov o najnovejših napadalnih dejanjih vlad vzhodne Evrope, ki jih beia knjiga ne obsega več. Tako je. bilo samo od začetka tega leta do 20. februarja na jugoslovanskih mejah 119 incidentov, t.j. skoraj enkrat več kot v istem razdobju preteklega leta. «Ali bodo vlade vzhodnega bloka prenehale s politiko groženj in pritiska na Jugoslavijo?« se je na koncu vprašal pomočnik zunanjega ministra Vejvodla in rekel: ((Nihče pa naj bo že kdor koli, nP more govoriti o miru in miroljubni mednarodni politiki, če se istočasno vmešuje v notranje zadeve drugih držav, če izvaja gospodarsko blokado, če slabša odnose in vodi napadalno politiko proti suvereni, neodvisni državi, kot je v tem primeru Jugoslavija. Ni mogoče govoriti o miru in ist-o,časno pošiljati grozeče note neki državi, groziti vsak dan s pomočjo ogromnega propagandnega aparata, vršiti vojaške demonstracije na mejah z namenom pritiska in zastraševanja, pretrgati vse odnose, samo da se Jugoslavija podredi tujj volji, da se odreče pravici do svobodnega življenja, ureja na način, ki so si ga njeni narodi sami izbrali«. ((Sodimo, da bo služilo stvari miru, če se t>o svetovno javno mnen je seznanilo z dokumenti o napadalni politiki vlade ZSSR in ostalih vzhodmoevropffcih držav proti Jugoslaviji, ker bo demokratična zavest ljudi, ki poznajo pravo bistvo spora, obtožila okrepitev napadalne politike protj Jugoslaviji — politike, ki pomeni nevarnost za mednarodni mir in varnost v tem delu sveta«. Po iizjavi pomočnika zuna- njega ministra Vejvcde o jugoslovanski B. li knjigi, ki je tiskana na skupno 500 straneh, so predstavniki tista postavili nekoliko vpraišani v zvezi s perspektivami za izboljšanje položaja na jugoslovanskih mejah. Vejvoda j- odgovoril, da pri reševanju stoječe napetosti v Evropi . , rocgoče iti preko vprašani.; , goslavije in napetosti na B-.-; mu ker vsako drugačno :es sanje ne bi prispevalo k popuščanju napetosti v Evropi C-. ne bo sovjetski napadalni 'pritisk nad Jugoslavijo prc;.. hal, b0 vlada FLRJ prisiljena postaviti vprašanje odnosov »ned Jugoslavijo in državami; sovjetskega bloka pred OZN. Jugoslovanska veleposlaniki v Londonu, Wash ingtonu in Parizu s© danes predali Belo knjigo zunanjemu ministrstvu vlad. pri katerih sp akreditirani. V Rimu je poslanik dr. Mladen Ivekovič izroči Belo knjigo državnemu podtajniku za zunanje zadeve Brusasehi. Nič novega na včerajšnji seji namestnikov zunanjih ministrov Zopet so ponovili vsa dosedanja utemeljevanja-Po seji so se zahodni namestniki še posebej sestali PARIZ. 9. — Na današnji seji namestnikov zunanjih ministrov so samo ponovili argumente, ki so jih izrekli na prejšnjih sejah. Član francoske delegacije je po seji izjavil, da je položaj vedno isti. Seja se je začela s polurno zamudo, ker je bil Jessup v telefonski zvezi z ZDA. Predsedoval je francoski delegat Parodi, ki je izrekel nekaj opazk glede sovjetskega dnevnega reda in je ponovno poudaril, da formula, ki jo navaja sovjetska delegacija, prejudicira bodoče sklepe zunanjih ministrov. Nato je Parodi izjavil, da je zadovoljen, da je Gromiko včeraj postavil diskusijo na bolj konkretno podlago, ko je podrobno analiziral oba dnevna reda. Ravno tako je dejal, da je zadovoljen, ker je Gromiko priznal, da dnevpi red. ki bo dokončno sprejet, ne sme prejudicirati sklepov, ki jih bodo morali sprejeti zunanji ministri. Govoril je nato britanski delegat Davies. ki je izjavil, da se strinja' z včerajšnjimi izjavami Jessupa in z današnjimi izjavami Parodija. Prav tako kakor Jessup je poudaril, da bi bilo treba najprej sestaviti seznam točk, o katerih je praktično že dosežen sporazum, in je nato ugotovil točke, o katerih sta obe strani sporazumni, da se o njih razpravlja. Po kratki prekinitvi seje Je govoril Grdmiko, ki je poudarjal predvsem, naj bi se izrecno postavila na dnevni red točka o demilitarizaciji Nemčije, in se pri tem skliceval na praško izjavo. Poudaril je. da sovjetska delegacija ne more sprejeti nobenega dnevnega reda, ki ne bi vseboval točke o demilitarizaciji Nemčije in o njeni zopetni oborožitvi. Ravno tako je dejal, da sovjetske delegacije ne more zadovoljiti dnevni red. ki ne bi vseboval točke o znižanju oborožitve štirih velikih držav. Gromiko je nato prebral celoten poziv ljudske skupščine Vzhodne Nemčije glede združitve in sklenitve mirovne pogodbe. Moral bi nato govoriti Jessup. Ker pa je bilo že pozno, je samo odgovoril Gromiku, da v Zahodni Nemčiji ni nemških vojaških sil in da so nem-ške vojaške sile edino le v Vzhodni Nemčiji. Seja je bila nato zaključena in se bo nadaljevala jutri zjutraj, ker bo Davies zvečer odpotoval v London. Nocoj so se posebej sestal; namestniki zahodnih držav. Nehru sprejel voditelja. IHUl KMlIStOl LONDON, 9. — V teh dneh so ustanovili v Londonu »Odbor za budnost«, katerega naloga je, pomagati maroškim nacionalistom. Odbor sestavlja 24 članov, predstavnikov muslimanov, ki žive v Londonu. Odbor vodi znani polkovnik Zalar Iqubal Qureshi, ki se je boril v palestinski vojni. Prav tako je poveljeval neki brigadi v Kašmirju. Qureshi bo odpotoval y Kairo, kjer se misli sestati z Abd el Krimom. Jutri se bo sestal v Kairu po. litični odbor Arabske lige. Razpravljal bo o Maroku in Libiji. Kot piše egiptovski delegat pri posvetovalnem odboru OZN za Libijo Kamel bey Selim v listu »Al AJiram« libijsko ljudstvo ne odobiava odlokov OZN. Dodaja, da libijska ustavodajna skupščina ne predstavlja tamkajšnjega prebivalstva, temveč sedanjo upravo. Egipčanskega poslanika v Parizu Ahmeda Sarwata beja so poklicali,domov na posvetovanja. Menijo, da bo isto storila tudi francoska vlada s svojim poslanikom v Kairu De Murvil-leom. Z druge strani pa poročajo, da so v Egiptu podvzeli ukrepe; s katerimi b; preprečili prihod nezaželenih ljudi v Egipt. Poročajo tudi, da bodo imele britanske čete vojaške vaje v sinajski puščavi in to sporazumno z egipčansko vlado. Kakor poročajo iz Novega Delhija, je indijski ministrski predsednik Nehru siprejel dele- UTRJEVANJE MOSTISCA OZN v 35 h o d rt o od Seula TOKIO, 9. — Oddelki 25. ameriške divizije, ki so včeraj prestopiti reko Han vzhodno od Seula, so v zadnjih 24 urah prh zadel; sovražniku približno 2.000 mož izgub. Odpor je bil precej močan. Ujetniki, ki so jih zajele sile OZN, so izjavili. da je imel sovražnik zlasti vfelike izgube ob zapornem ognju topništva tik pred prekoračenjem Hana. Dodali so, da jim je primanjkovalo hrane in municije. Kakor poročajo, je neka sovražnikova izvidnica, približno 18 km zahodno od ameriškega mostišča, prekoračila reko. Po bojih z oddelki 3. divizije se je morala izvidnica umakniti. Pravijo da je mogoče sklepati Po raznih znakih, da se sovražnik umika e srednjega in zahodnega bojišča. Neki glasnik 9. armadnega zbora je celo izjavil, da se mu zdi, da sovražnik bež; s teh dveh področij. Zavezniki naj bi danes napredovali 7 km po zelo težkem tere-nu, pri čemer so naleteli na šibek odpor. Največji odpor sovražnika Je bil na področju Yongpyonga, kjer so ameriške čete ob podpori letalstva in top. ništva napredovale od včeraj za 4 km. Poročilo VIII. armade pa ni tako optimistično. Govori o pritisku sovražnika vzhodno od Hoengsonga, kjer se je morala umakniti 7. južnokorejska divi- zija. Pravi tudi, da je prišlo na polotoku Kimpo do lahkih stikov s sovražnikom. Letalstvo in mornarica sta napadala obe korejski obal, od Songjina in VVonsana na vzhodni obali ter zbirališča čet prt Seulu na zahodni. Angleška križarka «Kemia» je bombardirala skupno Z drugimi angleškimi pomorskimi enotami področje jugozahodno od Chinampoja. Letalstvo je napravilo približno 1.000 poletov, pri čemer je tolklo mostove, železniške proge in skladišča nasprotnika. V Washingtonu so odločno zanikali vesti, ki so jih objavili japonski listi, po katerih bi Mac Arthur sporazumno z Washing-tonom pripravljal invazijo na kontinentalno Kitajsko ob sodelovanju Cangkajškovih čet. Poudarjajo, da ameriška vlada ravno nasprotno proučuje vse ukrepe, s katerimi bi preprečili razširitev korejske vojne. Izjavljajo, da so sicer pregledali načrte, ki bi prišli v poštev, če bi se položaj na Daljnem vzhodu resno poslabšal. Po teh načrtih bi .podprli kitajske gverilce in pomagali pri izkrcanju Cangkajškovih čet. V istih krogih poudarjajo, da so to samo načrti in da ni misliti o njih uresničitvi v sedanjem trenutku. Dali so celo razumeti, da vlada ZDA upa doseči konec korejske vojne s pogajanji. gata maroškega nacionalističnega gibanja «Istiqlal» Shadiy Mekija. Po razgovorih je Meki izjavil, da je Nehru pokazal veliko simpatijo za maroško vpra. šanje. Meki je Nehruju tudi predložil spomenico o položaju v Alžiru. V indijskjh- političnih krogih so mnenja, da indijsko vlado skrbi položaj v Maroku, vendar noče v sedanjem trenutku izreči svojega mnenja o tem vprašanju, ker jo tarejo še f Večje skibi. V Karačiju se je danes zbralo približno 100.000 ljudi, ki so demonstrirali v prid maroške-mu nacionalističnemu gibanju. Hoteli so napasti francosko poslaništvo, vendar jim je to preprečila policija. Iz Alžira poročajo, da je podal ostavko tamkajšnji francoski guverner Eugene Thomas. Danes je bila tam splošna stavka. Zunanjepolitična komisija francoske narodne zbornice je odobrila s 27 glasovi proti 10 protestno resolucijo zaradi pro-tifrancoske gonje v egipčan. skem ti3ku zaradi maroških dogodkov. Se prej pa je komisija odbila resolucijo komunistov. ki je protf itirals proti politiki tlačenja 'maroškega prebivalstva. Kom. rj;a se je potem odločila posla’k v Maroko komisij,, treh sv< jih članov z nalogo. poročilo o Y»-mka k' . ^ - -J, . rt- ' t' , iid-O y v. %^’ou ..a svetova, • .J, • ]{iftzjavan obveščenih krogov, fbo proučil na angleškim zun-njem ministrstvu «predloge, 'ki b; jih predložili egipčanski vladi«. iti iunkcionari; TRST, 9. — Kot poroča agen. cija ANSA, je visok ameriški funkcionar zavezniške vojaške uprave zanikal, da bi ZVU ((navdihnila vesti, ki jrh je objavil neki ameriški list glede razširitve angloameriške voja. ške uprave ha cono B». Kot •je znano, je list New York Times objavil špekulacije o mož. nosti razširitve angloameriške uprave na cono B y zameno za prepustitev nekaterih podeželskih občin cone A Jugoslaviji. Letno poročilo gosiiotoke komisiie za Azija LAHORE, 8. — Gospodarska komisija za Azijo in Daljni vzhod (ECAFE; Economic Com-mission for -Asia and the Far East) poudarja v svojem letnem poročilu, ki je bilo včeraj soglasno sprejeto (razen glasu sovjetske delegacije, ki se je vzdržala), da je prišel trenutek, ko je treba jasno pri. znati načelo, da morajo člani te komisije, ki pripadajo neposredno prizadetim področjem, na svojo pobudo sprejeti v komisiji sklepe, ki se nanašajo na njihova gospodarska vprašanja, upoštevajoč stališče pridruženih članov. Zato, da bo to načelo mogoče uveljaviti, bi države članice, ki ne pripadajo istim področjem, načelno sprejele, da se ne bodo uprle predlogom, ki bi jih sprejela večina držav Azije in Daljnega vzhoda. Komisija priporoča tudi, naj se njena dejavnost podaljša za nedoločen čas in naj bi imela za nalogo razen gospodarske obnove azijskih držav in Daljnega vzhoda tudi ((gospodarski razvoj« teh področij. Sprejeli so tudi predlog, ki priporoča, naj se industrijske države trudijo, da bi preprečile, da bi evropska oborožitev neugodno vplivala na dobave nezadostno razvitim deželam. Sklenili so tudi, da bo Bangkok stalni sedež komisije in prihodnja seja bo januarja 1952 v Rangoonu. BRUSELJ, 9. — Vojno sodišče v Bruslju je obsodilo generala von Falkenhausena, bivšega poveljnika mesta Liege na 12 let prisilnega dela. Generala Hansa Ree-derja so obsodili na 12 let, generala Beltrama pa na 10 let prisilnega delp. Generala Laerja so oprostili. Matteotti izključen iz Nennijeve stranke? Kaj bosta De Gasperi in Sforza delala v Londonu RIM, 9. — Dnevnik »Paese-1 gibanj drugih evropskih držav sera« poroča danes, da je bil prisostvovala drugemu kongre-poslanec Carlo Matteotti izklju- su bivših borcev NOB, ki bo čen iz italijanske socialistične stranke po sklepu vodstva stranke, ki se je sestalo pod Nennijevim predsedstvom. Kot je znano, je bil Matteotti nedavno suspendiran za šest mesecev od vsakega dela v stranki, ker je v svoji knjigi «Co-munismo g capitalismo« kritiziral, politiko vodstva ZSSR. Nenni pa je po seji vodstva stranke izjavil, da o vprašanju Matteottijeve izključitve »še niso razpravljali«. Vendar se zdi «Paese-sera», zaradi zvez, ki jih ima s KPI. dokaj verodostojen vir. Danes je senat s 151 glasovi proti 133 odobril zakon o obvezni prijavi zalog, ki ga je parlament že prej odobril. V Londonu so danes objavili, da bosta De Gasperi in Sfor-za prišla v London v ponedeljek zvečer. V torek se bosta sestala z, Attlejem in z zunanjim ministrom in razgovori se bodo nadaljevali popoldne. V torek se bodo razgovori nadaljevali g zunanjem ministrstvu, zvečer pa se bosta oba državnika sestala s Churchillom. Pozneje pa bosta v spodnji zbornici prisostvovala sprejemu, ki ga bodo priredili njima na čast. V četrtek zjutraj bosta De Gasperi in _ stalnem odboru namestnikov Atlantskega pakta, popoldne pa pred britanskimi člani Medparlamentarne zveze. Zvečer bo Sforza odpotoval z vlakom iz Londona, De Gasperi pa bo odpotoval z letalom v ponedeljek zjutraj, BEOGRAD, 9. — Novi egipčanski poslanik v FLRJ Hassan Zakl bej je danes predložil dr. Ivanu Ribarju svoja akreditivna pisma Marrns v Beogradu BEOGRAD, 9. — Danes zjutraj je prispel v Beograd Giuseppe Marras, bivši poveljnik divizije »Italia«, ki se je borila med NOB proti nacistom v Jugoslaviji. Z njim-je prispel tudi Gustavo Silvani, bivši zdravnik te divizije. Ta dva italijanska zastopnika bosta i zastopniki odporniških v soboto in nedeljo v Beogradu. Čistka v Porenju BONN, 9. — Val čistk v Za-padni Nemčiji se je razširil tudi na Porenje. Izvršilni odbor komunistične stranke v tej deželi sp izmenjali in odstavili poslanca v Landestagu Ernesta Buschmanna z izgovorom, da bo prevzel «večje naloge«. Podobna čistka naj bi bila tudi v južnem Badenu. o nacionncm peirolejskilt vrelcev v Iranu TEHERAN, 9. — Posebna komisija iranskega parlamenta za petrolejska vprašanja je včeraj odobrila zakonski .osniK tek za nacionalizacijo petrolejskih ' vrelcev v južni Perziji Kot poročajo, ni sedaj v Iranu nobenih nemirov. Smrt ministrskega predsednika Razma-re pa je povzročila nekakšen ustavni problem. Na včerajšnjem sestanku parlamenta so nekateri poslanci Izjavili, da dokler ni ministrskega predsednika ni po ustavi niti vlade. Khaiil Fatim, ki ga je šah i-menoval za Razmarovega naslednika, se ne more predstaviti pred parlamentom kot pravi predsednik vlade. Drugi poslanci pa poudarjajo, da bi parlament lahko razpustil samo ministrskj predsednik. O soglasni odločitvi parlamentarne komisije za petrolejska vprašanja za nacionalizacijo petrolejske industrije sta_ danes v parlamentu dve smeri: Prva meni, da je petrolejsko vprašanje samo finančno vprašanje, pri čemer more Iran priti do velikih koristi. Druga skupina pa sod« to vprašanje kot sveto nalogo, po kateri je treba zaradi prestiža države, njene osvoboditve od tujih vplivov, za ohranitev njene suverenosti in neodvisnosti nacionalizirati petrolejsko industrijo. čeprav bi to povzročilo finančno izgubo. Kot anano, je bil pokojni Raztr.ara proti naoionalizaciji petrolejske industrije. Vendar pa na mogel pri tem nič doseči, ker je imel pri vsej zadevi vezane roke zaradi stališča na. clonalne fronte, kot voditeljice opozicije v parlamentu. OSLO. 9. — Danes so se v norveški prestolnici sestali zunanji ministri nordijskih držav. Morrison nadomestil Benina Bevin, ki je včeraj slavil svoj 70. rojstni dan, bo še ostal član ožje vlade Vojni minister predložil v spodnji zbornici proračun za britansko vojsko HERBERT MORRISON LONDON, 9. —- Danes so uradno javili, da je Bevin podal ostavko na mesto zunanjega ministra. Njegov naslednik bo bivši ministrski podpredsednik, lord predsednik Sveta leader zbornice Herbert Morrison. Bevin bo ostal še nadalje član «ožje vlade« kot lord čuvar pečata. Lord Addison, .ki je bil do sedaj lord čuvar pečata, postane lord predsednik Sveta: to mesto je do sedaj imel Morrison. Notranji mini. ERNEST BEVIN ster Chuter Ede postane leader zbornice, vendar pa bo obdržal svoje ministrsko mesto. Morri. son ostane še nadalje ministrski podpredsednik. Uradno poročilo javlja, da bo Bevin kot član ožje vlade lahko še dalje nudil, ministrskemu predsedniku in svojim kolegom pomoč in bo koristil s svojo dolgoletno izkušnjo. Po. verili mu bodo tudi posebne naloge, ki jih bodo čim prej določili. Imenovanje Morrisona je Adenauerjeva nota i/isoki zai/ezniški komisiji BONN, 9. — V imenu zvezne vlade je danes poslal kancler Adenauer noto visoki zavezniški komisiji. V njej pozdravlja namen zahodnih vlad. ki hočejo ng konferenci namestnikov štirih zunanjih ministrov razpravljati o globljih vzrokih sedanje mednarodne napetosti. Izjavlja se sporazumnega z zahodnimi silami, ki trdijo, da ni samo nemško vprašanje vzrok za nasprotja med zahodom in vzhodom. V noti izjavlja nemška vlada, da ne •more priti do ureditve tega vprašanja brez odobritve nemškega ljudstva. Nemško e-notnost bi bilo mogoče doseči s svobodnimi volitvami po vsej Nemčiji. Volitve naj bi bile tajne, splošne in svobodne in na njih naj bi izvolili nemški parlament, ki bi imel vse pravice, vključno razglasiti demokratično ustavo. Nota govori o ozračju strahu v Vzhodni Nemčiji po ukinitvi nedvisnosti sodstva in iazgla-sityi «zakona za mir«. Zato je mnenja zahodnonemška vlada, da bi bilo treba pred volitvami ustvariti po vsej Nemčiji potrebne politične in psihološke pogoje. Nota zaključuje, da bi uresničitev zahtevanih ukrepov bila prvi prispevek za ohranitev miru v svetu. Med razpravljanjem v zveznem parlamentu je Adenauer ponovil skoro iste misli, kot jih izraža gornja nota. Povedal je še, da je kriva za sedanjo napetost edino ZSSR, ki ni po vojni demobilizirala svojih vojaških sil. Zanikal je trditve ZSSR glede oborožitve zvezne republike in naglasil, da nemške vojaške sile ne obstoje in prav tako tudi v Zahodni Nemčiji ne proizvajajo orožja. Nasprotno pa je na sovjetskem področju Nemčije močna militaristična ljudska policija, poleg 30 popolnih divizij ZSSR. Glede Grotewohlovega predloga za enotno Nemčijo s postavitvijo ustavodajnega sveta, v katerem bi bili zastopani predstavniki obeh področij v enakem številu, je Adenauer dejal, da predstavlja ta predlog namen ZSSR, povečati svoj vpliv pri zahodnih silah. Ade- Skupščina potrdila Queiiillea Za njegovo potrditev je glasovalo 359 poslancev, proti pa 205 PARIZ. 9. — Francoska narodna skupščina je s 359 glasovi proti 205 odobrila namestitev Queuillea za ministrskega predsednika. Potrebna ustavna večina je namreč 311 glasov. V narodni skupščini je Que-|či izenačenje proračuna za le; uille prebral svojo tejavo, v to 1951. Ustanovitev fonda, ki kateri je dejal, da bo imela nova vlada omejeno delovanje za čas sedanjega parlamentarnega mandata, in je predlagal, naj bi nove volitve bile še pred Šforza govorila v 'Poletjem. Predlagal je nato rešitev sle-dččih glavnih vprašanj: 1. tehnična vprašanja; naglo izglasovanje zakona, ki naj zajam- HENRI QUEUILLE naj uravnava cene in ki bi omogočil da se na industrijskem področju omeji preveliko zvišanje cen ter da se omogoči dobavljanje nekaterih proizvodov pp znižanih cenah. Revizija plač, ki naj bi jo izvedla višja komisija za kolektivne pogodbe. Strogo upravljanje nacionaliziranih podjetij, ki morajo izenačiti svoje dohodke in izdatke. 2. Notranja politika: vlada bo sestavljena «iz istih mož, ki so do včeraj sodelovali s predsednikom Plevenom, zato da se zajamči nadaljevanje vladnega delovanja«. O reviziji u-stave se bo brez odlašanja razpravljalo, Volivna reforma naj se izvede na podlagi splošne pomiritve. Vlada bo postavila vprašanje zaupnice samo glede sprčjema večinskega sistema. Vendar je dal Queuille razumeti, da ne nasprotuje nobenemu volivnemu sistemu, le da je to večinski sistem. 3. Zunanja politika in fran-coskg unija: omenil je potrebo solidarnosti s francoskimi četami y gevemi Afriki m In- dokini ter je na koncu dejal: »Pozivam vas samo, da za nekaj mesecev pozabite, kar nas loči, ln da mislite samo na to, kar nas druži. Nato je bila seja prekinjena za eno uro. V tem času so predstavniki neodvisnih kmetov, demokratične zveze neodvisnih in republikanska stranka svobode vprašali Queuille-ja za pojasnila o volivni reformi in o dnevu volitev. Pri nadaljevanju seje so se začele izjave o glasovanju in pozno ponoči je sledilo glasovanje z že omenjenim izidom. nauer je navedel besede vzhodnonemškega propagandnega voditelja Eislerja v dokaz, da Vzhodna Nemčija noče svobodnih volitev za vso Nemčijo. Eisler je namreč pred kratkim dejal, da bi lahko vzeli volitve od 15. oktobra 1949 v sovjetski coni Nemčije kot način morebitnih splošnih volitev po vsej Nemčiji. Pri tem je Adenauer naglasil; «Grotewohlova vlada mora jasno z «da» ali «ne» odgovoriti na vprašanje, če ima namen organizirati resnične svobodne in demokratične volitvo po vsej Nemčiji«. Zvezni parlament je nato odobril vladno resolucijo. V njej so glavne točke iz Adena-uerjevega govora. Resolucija tudi zahteva jamstvo proti kakršni koli intervenciji, proti resoluciji je glasovalo 6 ko-minformistov in 2 zastopnika skrajne desnice: 10 poslancev se je vzdržalo. povzročilo v vladnih krogih n Morrison glavni organizator dejavnosti laburistične stranke. Bojijo se namreč, da se bo njegova odsotnost čutila v trenutku. ko skušajo konservativci doseči nove splošne volitve t upanjem, da bodo na njih zrna. gali. Sicer pa n'so še odločili, ali bo Morrison lahko še nada. ljeval svojo organizacijsko dejavnost v stranki. Bevin proslavlja danes svoj 70. rojstni dan. Za zunanjega ministra je odkar je laburistična stranka po volivni zmagi leta 1945 prevzela oblast. Prej -je bil minister za delo V koalicijski vladi, ki ji je predsedoval Churchill, Bevin je to1-, rej že 10 let minister. Leta 1937 j:e postal predsednik glavnega sveta Trade Unio. nov. Se prej, in sicer leta 1926, je bil glavni organizator splošne stavke. Ministrski predsednik Attlee se je sinoči razgovarjal s kraljem Jurijem. Obveščeni krogi izjavljajo, da je obisk v zvezi z upravnimi posli. Danes je minister za vojno Strachey predložil v spodnji zbornici proračun za britansko vojsko za leto 1951-52, ki zna. ša 420 milijonov šterlingov. Lanski proračun je znašal 300 milijonov šterlingov. Predvideva se, da bo angleška vojska v prihodnjem letu narastla na 527.000 mož. dočim jih je 1. marca letos imela 415.000. BEOGRAD, 9. — Včeraj je prišla v Beograd grška trgovinska delegacija. Pogaiala se bo za trgovinski dogovor med Grčijo in Jugoslavijo. PARIZ. 9 — Kakor izjavlja, jo v krogih uprave ECA (Uprava za gospodarsko sodelovanje) v Parizu, j« ta baje predlagala ameriški vladi, naj ustav, Za-hodni Nemčiji svojo pomoč v dolarjih, dokler ne bo bonnska vlada podvzela ukrepov, s katerimi bi preprečila, da bi bili njeni izdatki višjj od dohodkov. Vendar ie malo verjetno, da bi v Washingtonu sprejela nasvet v današnjem svetovnem položaju. Zahodna Nemčija je cd Marshallovega načrta dobila doslej 1.158,974.000 dolarjev. Samo za letošnje proračunsko leto. ki se konča 1. julija, pa je porabila že 270 milijonov dolarjev. O tem so danes v Washingtonu vprašali za mnenje predstavnika ameriškega zunanjega ministrstva, kii pa ni hotel odgo. goriti. Povedal je samo, da zunanje ministrstvo in uprava ECA razpravljata o vprašanju ameriške pomoči Zahodni Nemčiji. Termometer Zarota v Pakistanu KAKACI, 9, — Po vesteh iz pakistanske prestolnice, so tam aretirali vodjo glavnega stana Akbarja kana in njegovo ženo, poveljnika področja Quetta, brigadnega generala M. A. La. tifa in glavnega urednika lista «Daily Pakistan Times«. Ahni-da Faiza. V Lehore je izjavil predsednik pakistanske vlade Liaquat Ali kan med drugim, da («11 v interesu države objaviti glavnih namenov te zarote, ki je grozil temeljem državnega obstoja«. Dva bližnja dogodka razburjata danes tržaške iredentiste: Ve Uasperijevo potovanje v London in »velika manifestacija», ki b0 v nedeljo na Piaz-Za Veriezia v Rimu (že izbira trga se nam zdi nekam znašij-na in nam obuja spomine na rajnkega Duceja, ki je na istem trgu zbiral svoje zveste). Oba dogodka sta pravzaprav povezama: zborovanje na zgodovinskem (fašističtiega spomina) trgu naj samo opomni De Oasperija, kaj je njegova dolžnost; iz Londona se ne sme vrniti brez Trsta v žepu, čeprav je on sam dovolj jasno — in realistično — povedal v razgovoru z županom Bar-tolijem, da «mednarodni položaj ne dopušča upanja, da bi bilo vprašdnje (Trsta) kmalu rešemon. Tako vsaj piše današnji Giornale di Trieste, ki mu vsaj v tem oziru lahko verjamemo, da ni pretiraval. Prej nasprotno, Toda beseda London ima v iredentističnih ušesih, lep prizvok: tam je bil leta 1915 sklenjen pakt, ki ga je celo Lloyd George označil malo laskavo: nit wasn’t an agreement betioeen two peo-ples, but a bargain bet-ween govemmentss (to ni bil sporazum med dvema narodoma, temveč kravja kupčija med vladami) in ki je italijanske usacri conflnin postavil celo tja v Dalmacijo. (O, tem-pora!). London. to je utelešenje želja cunjastega imperializma (seveda ne maksimalnih — spomnimo se rta ((Provinci« di Lubiana«) in kdo ve če ta tradicionalna tla morda le ne obetajo kaj lepega in dobrega. Toda časi sg s e spre. menili, tako temeljito spremenili, da so iredentisti danes e-dini, ki se tega še ne zavedajo — ali pa se pretvarjajo da ne vedo, ker je pač zgaga njihov poklic. Medtem pa vročina v Trstu raste. Najprej so samo zahtevali, naj De Gasperi v Londonu govori «tudi» o Trstu (kot da jih nauk iz S. Margherita Ligure ni ničesar naučil!), nato je bilo to že egotovos, današnje »Ultimev, ki so vedno tako dobro «informiranem, da ljudje iz vsega lista verjamejo komaj ie sporedu kino-predstag, pa že vedo: «H TLT ai primo pošto nelTagende di Londra«. Kot da imajo v An. glifi, kjer je doma lepi pregovor «Time is money» ali «ča$ je zlato«, res časa na pre» tek. Poleg tega je prav danes S Bepinom odšel zadnji zorna- nji minister, ki je 20. marca podpisal tisti aimpegno irrevo-cabile«, tisto «menico», ki je zdaj, v vsesplošni vročici postala že «tratta». kot da je bila izstavljena — »in bianeo». Jasno, da v tej kampanji ni mogel izostati tržaški občinski svet, ki bo v zgodovini slaven zaradi tega, ker je med vsemi občinskimi upravami, ki jih je Trst doslej imel, največ politiziral in najmanj napravil. Današnja resolucija tega «pic-coio parlamento triestinon, kj Po esulskem nedeljskem vzgledu zahteva angloameriško o-kupacijo cone B in seveda povratek v madrepatrios, bo seveda šla tja, kamor ' vse prejšnje podobne — ad acta. Zaradi tega bi nam ta zirkus lahko bil deveta briga, če ne bi bilo nečesa drugega 'in sicer tega, da vsakega davkoplačevalca zanima, kako občinski svetovalci, ki so bili izvoljeni končno zato, da občino uprav-Ijajo, zapravljajo svoj čas, namreč tistega. zg katerega dobivajo od občine, t.j. od davkoplačevalcev, odškodnino, V tem prerazgretem vzduš-i11 te bilo treba spremeniti v politično spekulacijo tudi pogreb mornarjev vojne ladje »Berenice«, to je mož ki so padli v borbi proti nacilaši-sticnemu okupatorju v času, ko so mnogi zmed pnih, ki danes pogreb organizirajo, sta-li na povsem druui strani. Bartoli je terej šel v Rim, spremljan z vso uradno in ne. uradno propagando. K0 se je vrnil, se je znebil še ene debele, ki sicer ni v neposredni zvezi s tem. o čemer je ge vor. kj pa je vredna omembe: «L’Italia si presenta al mo n do con una struttura democratica che non trova riscontro oagi in nessun’altra nazione d’Eu. ropa«. Kdor se povišuje, bo ponižan, pravi sveto pismo, ki ga Bartoli kot dober demokristjan gotovo pozna. In res; odgovor nam daje rimski aMes-sagge ro»; če bi italijanska vlada morala sprejeti »una li-nea di rassegnazione« (torej le niso. tako gotovi!), «ritalia ripiomberebbe in mano — col fallire di ogni govemo demo. cratico — al neofascismo e al comunismo...« Res lepa» »struttura democratica« ki bi se samo zarddi Trsta pogreznila sv neofaiizem in komunizem!« Bartoli ima torej ven. darle prav: taka demokracija" ki iz. imperialističnega poželenja prostituira samo sebe res «non trova riscontro!« Pač, impejrUtlismo straccia. nat «« * ** JO. narta 10.3.1944 šarlatanstvo v tržaškem občinskem svetu Gombacci |e le lasno povedal da |e za priključitev h Italiji »Hvala bogu, da ni bilo več Bovvmana, kajti ta bi jim še res dal..." je izjavil Bartoli, ko je povedal, da so oni intervenirali pri Z VU, naj ne da potrebne vsote za slovensko gledališče vZemlja, tu dobra, tam ilna-ta, tu peščena, tam močvirna, travnata in deževna, z lokvar tni, kjer pojo urhi jesen še preden šumi o njej veter v Sagnjedih, z vinogradi, z divjih mi gosmi, ki se selijo o okto-t>er, s samotnimi krčmami, z mrkimi bori: to je domača ttemljan. Res, to je njegova domača zemlja, mirenska ravnina in načetek kraškega sveta, po sredi cesta, ki pelje v Stivan, k Timavi in Lepi Vidi mimo Doberdobskega jezera, ki je «mlaka gnijoče krvi«. In kljub temu, da se njegova pesem bogati v velikih mestih, v slavnih benečanskih kanalih v celici Piemontske ječe — so v nji zmeraj barva, podoba in izraz s te njegove domače zemlje. Tudi Kras s svojo trpko lepoto brinja, skrivenčenih borov in luknjičastih kamnov mu je bil domač, ker je bil grenek, da, še. bolj grenek kot mirenska pokrajina. A Kras mu je bil simbol vsega hudega. Kras je bil »pelin«, medtem ko so polja in močvirja ob strugi Vipave nasičeni z nekim sočnim čarom. Car, ki je kakor trpka usoda ljudi, ki bi se zgostila v predmetih: v kamenju in v živalih, v drevju in v brinovih bodicah. Ta svojstveni čar, v vsem pa še na dnu Ista, nespremenjeno žalostna usedlina. Tako so tudi njegove pesmi, njegove legende, njegovi Križevi poti — mozaiki čarobnih barv in podob, ki jih sestavlja ranjeno srce. Nekdo bo prej ali slej ocenil Stanka Vuka na podlagi njegovega slovstvenega dela, priznati pa bo moral, da je kljub še neizklesani literarni osebnosti Stanko Vuk ob Srečku Kosovelu ter Igu Grudnu pristen glasnik primorskih ljudi v slovenski pesmi. Pesnik primorske tragedije, križanja in smrti pa obenem pesnik, ki mu je smisel za barvitost, za predmet in njegovo težo radost bivanja in ustvarjanja: Ob vodi. ki je črna ko tegoba. brinjev grm v vetru čepi. Samo žalost se vanj lovi in senca divjega goloba. Da mti je bilo dano živeti, bi bil sedal Stanko Vuk lirik, . ki primorski zemlji manjka. Njegova pisma iz ječe, njegovi zapiski so polni načrtov, beležk in naslovov za legende in zgodbe: «Legenda iz Rezije« «Legenda o pastirju», «Legenda o mesarju», «Legenda iz čipk«. Pa naslov različnih študij, tako: »Deitalijanizirati Vatikan»j Toda predvsem in povsod tisti prefinjen čut za mikavnost drobnih stvari. Povsod zvesta ljubezen za slike na steklo, za ljudsko tradicijo, Za skrinje in za vezenine In za stare čipke. Vse narodno blago, od pesmi do starega ognjišča, je želel strniti v Umetniške podobe in jih s tem rešiti pred uničenjem. Tudi njegove pesmi z verskimi motivi, tudi njegove legen do imajo ta domač Pridih sta-nnskih skrinj, človeškega truda m iskanja lepote. So zmerni simbol ter obenem resničnost človekovega življenja iz davnin v davnino Ta njegova lirika ni nikdar umik v poduhovljen svet, ampak izrazit in vs"skozi svo ’tr"n poizkus potenciranje ljudske usode r p^t.etski perspektivi. Na nek način je bil lirik Vuk med drema vojnama to. kar je bil tedaj slikar Spacal. Nai zapišemo tu ~anio dva stavka, ki bi morala priti v eno izmed števdnih le zasnovanih legend: «M 'ti Božra m je imela rdeče nogavice in zlate šoltje z visoko peto. Izfiod baržuruistega kriia se je penil rob svilnate spodnii.ee, ves v srebrno tkanih čipkah». Ko si je to zapisoval, je istočasno pisal ženi (Fossano, januar 1943), ki mu je javila, da ga bo obiskala marca meseca: »Kako nai živim toliko mesecev, ne da bi te videl? Ali ne veš. da lahko umrem od domotožja. Toda jaz ne smem umreti. tudi če je tako oddaljen, tako daleč začetek meseca marra. tudi če je težko Predstavljati si zdaj sredi snega breskve, kj cvetejo tedaj za hišg moje matere, tudi-če ne morem razumeti, da se bodo tedaj vrnili divji golobi na Kras — ne. joz ne smem umreti Ne, ne smem umreti, ker tedaj bo prrišla mičkena deklica z zlatimi lasmi in bo s svojim poljubčkom dahnila trame svojo dušico, me obogatila s vsem svojim bitjem, me obhajala s svojo ljubeznijo. Ne, tudi če ie začetek ma>r- Vcerajšnja občinska seja je le bila vendar dokaj poučna. Razpravljalo se je o dveh resolucijah. Resolucija občinskega odbora, ki naj bi bila De Gasperiju in Sforzi v Londonu v moralno oporo, zahteva, naj angloavrieriške čete provizorično — dokler ne pride do uresničenja tristranske note — za-sedejo del Tržaškega ozemlja, ki je pod jugoslovansko vojno upravo. Kominjormisti pa v svoji resoluciji nabijajo za svojega guvernerja. Ko človek gleda in posluša te ljudi, ki se v svojih govorih napenjajo, misleč, da komaj čakajo na njihove izjave tako De Gasperi, Sjorza, Bevin, Ache-son itd itd, se mu začno zdeti smešni in pomilovanja vredni. Kajti kljub toliki retoriki smo danes vendar od Bartolija samega zvedeli, — čeprav on ni tega izrečno rekel, — da se je s svojega zadnjega potovanja v Rim k De Gasperiju vrnil tako rekoč prrazmh rok. Neka tolažilna izjava, ki jo pač De Gasperi lahko poda v -ako uro — to je približno vse. Prav od Bartolija smo — kakor tolikokrat — slišali tudi včeraj v njegovem sklepnem govoru besede (svoboda,pravice, pravičnost, bratstvo. Toda kako hitro se njegovo komedijantstvo razkrije, čim pride samo do besede: Slovenci. Tedaj se takoj pokaže, da so te njegove besede le fraze. Prav nič ne prikriva, da tržaški Slovenci ne smejo zahtevati ne svobode ne pravičnosti in nobenih pravic. Dejal je, da Agneletto lahko mimo govori — v italijanščini. In zakaj da hoče Dekleva govoriti slovenski, ko pa vendar ve, da bi ga razumeli komaj trije ali štirje. In kar tiče slovensko gledališče, pa je Bartolija popolnoma jasno, da je morala občina nastopiti proti temu, da bi se izdalo sto milijonov za dvorano, ko se pa lahko bolje porabijo za kako šolo — slovensko in italijansko. (Radi bi vedeli, katera šola se je gradila na račun slovenskega gledališča, oziroma katera šola bi se ne bila zgradila, če bi ZVU ostala pri svojem prvotnem sklepu, da zgradi dvorano za slovensko gledališče). «In še dobro, da ni bilo več Bowmana», je delal Bartoli, «kajti ta bi jim nazadnje še res dal...«. Te izjave do danes župan v občinskem svetu vi dal in bomo o njej še govorili. Cesar Pogassi in ostali doslej še niso dovolj cdkr:to povedali, pa še danes bolj jasno pove dal gostobesedni Gombarci Mal0 pomembno je. da je tud? nn govoril o troUenju v coni B itd., pač pa še važna njeaoua iziava: Razumemo željo Italijanov, da se priključijo k svoji domovini; vendar m-ramo počakati na primeren trenutek, ko se bomo skurmo v-sedlž k mizi, da najdemo zadovoljivo rešitev. Kakor ostali njegov govor, še zlasti ta izjava poudarila: saj smo vendar z vami, saj smo tudi za priključitev k Italiji, gre la za različno taktiko, In ko je obč. svetnik indi. pendentist Giampicccli pred glasovanjem o kominformovski resoluciji dejal, da bo glasoval proti tej resoluciji, ker govori najprej o guvernerju, potem Pa namiguje na priključitev k Italiji, je Gombacci zelo odkritosrčno vprašal: In kaj bi naredili, če bi plebiscit tako odločil? Vemo, da Gombacci ni povedal nič novega, saj je že davno pred njim to povedal Pajetta, vendar je Prav storil. da je za n jim ^ pon o v il to. kar sp *ic?T tukajšnji kominjormisti branijo javno povedati K«’ or Gcm-bacci naj govorijo odkrito tudi Malalan na Opčinah, Slavec, v Nabrežini, Lovriha v Dolini itd. Pa tudi če ne govorijo, danes že vsakdo ve, kaj mislijo, in to je dovolj. Da bo včerajšnja seja občin- ZVEZA PARTIZANOV Tržaškega ozemlja naproša vse Tržačane, ki imajo točne podatke o tovariših, padlih v uličnih borbah v Trstu, da jih pošljejo na sedež ZPS v Ul. R. Manna 29. Posebno priporočamo točen opis kraja kjer je kdo padel. skega sveta boli «vroča» in na. peta, kot navadno, je dal slutiti že članek, ki ie bij objavljen v včerajšnjih «Ultime Notizie«, in ki je napovedal, da bodo italijanske šovinistične stranke vendarle predložile na seji ob. činskega sveta svojo resolucijo glede vprašanja .Tržaškega ozemlja, ki naj bj «spremljala» De Gasperija in Sforzo v London. Toda preden jo prišlo do ob ravnavanja te tako zanimive resolucije, je prišlo do prerekanja med kominformisti, žuoa nom in predstavnikom MSI glede današnjega pogreba mornarjev ladje «Berenjce». Kot je sam Pogassi izjavil, so bili kominformisti pripravljeni polnoštevilno udeležiti se današniih svečanosti: v zabojem trenutku so se pa premislil; Cnajbrže so čitalj včerajšnji «Corrigre di Trieste«) ter izjavili, da se s ve. čanosti ne bodo udeležili, ker bodo tem prisostvovali tudi predstavnik; MSI. No. spor se je po «užaljer>em» odgovoru predstavnika MSI in pomirjevalnih besedah župana zakliu. čil (ne vemo sicer, ali so kominformisti Po tem svoje stali šče menjali ali ne. ker so bili popolnoma tiho). V zvezi s predloženo resolucijo. se je prvi zglasil k besedi svetnik Gregoretfi, predstavnik krščanske demokracije, kj je ■v svojem govoru, polnem psovk in klevet proti Jugosla. viji ter njenemu voditelju maršalu Titu izjavil celo, da ie sta. lišče predstavnika Slovansko italijanske ljudske fronte Branka Babiča do vprašanja Tržaškega ozemlja nekakšna zahte- IZ VELIKEGA REPNA Policija naj izda poročilo o dogodku v naši vasi V torek bo že dva tedna od i mu odprla oči. Vsakdo, ki ima dogodka, ki je močno razbu-1 še v sebi le količkaj razsod- ril našo vas, a policija ni izdala nobenega poročila. V torek 27. februarja okrog 19. se je pripeljala s taksijem iz Trsta v našo vas skupina tujcev. Ustavili so se v gostilni pri Škabarju in si naročili vina. Hoditi so stalno ven tn noter, ukazali so, naj ugasnejo zunanjo luč na dvorišču, v gostilni pa so pokazali orožje, se bahali, kaj vse so že poče'i ter zagrozili, da ne sme nihče iz gostilne. Govorili so italijanski. Ko so pa bili zunaj, so vrgli na cesti ročno granato. Neki domačin je pogledal za njimi, pa bi ga kmalu eden od skupine ubil, če mu ne bi drugi ubranil. Kmalu za tem je prišla policija, lopovi pa so jo hoteli pobrisati. Pravijo, da so enega izmed teh ujeli nekaj izven vasi. Upamo, da bo policija, če že ni, kmalu ujela vse člane :e skupine ki naj dobijo zasluženo kazen. Vsekakor pa bi radi da bi policija izdala 0 tem dogodku svoje poročilo. Is Saleža Zadnji ukrep taiinlormistov obsoja vsa občina Najnovejša krivica, ki so jo napravili kominformisti, jg spravila v zadrego marsikaterega njihovega somišljenika in jaz ne smem ca tako daleč, umreti —» Nekaj več kot leto dni zatem, marca meseca 1944 sta oba obležala v svoji srčni krvi na parketih tržaškega stanovanja. Vratarica tiste hiše pa je o morilcih, ki so po streljan ju bežali po stopnicah, znala povedati samo to: da so zelo da- b0 govorili italijanski. b. ih nosti in poštenosti, spoznava krivico in strankarske spletke, v katere se spuščajo voditelji domačega Kominforma po navodilih centrale v Trstu, oz. v Rimu. Vsak poštenjak obsoja postopek zgoniškega komin-formističnega župana Pirca in podžupana Miliča, ki sta dala zbrisati iz seznama volivcev dva domačina, tov. Obada iz Saleža in tov. Budina iz Kalu-drovice, občinska svetovalca Ljudske fronte v zgoniškem občinskem svetu. Namen kominformistov je jasen tn nobeno njihovo opravičilo ne drži, saj je samo- njihovo glasilo «Delo» potrdilo v svo-ji zadnji številki, da gre za strankarske interese njihove skupine. Ljudje pravijo, da so kominformisti še slabši kot fašisti, ker hočejo izriniti naše domače slovenske intelektualce iz vasi, jz njihovega rojstnega kraja. Na ta način upajo, da nas bodo laže spravili v svoj koš, pa se zelo, zelo motijo. Sedanji kominformistični ob. činski upravitelji, ki se sicer zelo radi trkajo na prsa in hvalisajo, da so pravi demokrati jn poštenjaki, brcajo iz službe one, ki jim niso po godu in hočejo ha vsak način po. staviti v službo na vidna mesta svoje pristaše, pa čeprav morda niti niso zato sposobni. Vsem občanom je tega že dovolj in bodo ob prihodnjih volitvah poskrbeli, da se to ne bo več nadaljevalo in da v bodoče ne bodo več vodili naše občine taki ljudje. Is Zgonika sveta Jutri ob devetj dopoldne se bo ponovno sestal na redni seji občinski svet zgoniške občine. Verjetno bodo na tej seji izčrpali vse točke dnevnega reda. Seja je javna. va po razdelitvi ozemlja samega med Italijo in Jugoslavijo ter da je to tov. Babič celo izjavil v svojem zadnjem članku. Tej podli in lažni izjavi se je uprl tov. Dekleva, ki je izjavil, da kaj takega tov. Babič nikoli ni izjavil... V svojem govoru se je ■ Gregoretti spravil še na indipendentiste. Kominformi. stom Da je očital. da delajo in govorijo pač to, kar jim diktira njih ruski gospodar. Predstavnik MSI svetn ic Mo reili je opozoril župana, da bi bil mnogo bolje storil, če bj bil odšel k De Gasperiju šele po tej seji, iz katere naj bi izšlo ((resnično mnenje1 vsega tržaškega ljudstva« do tržaškega vprašanja. Podal je tudi «duhovito» izjavo, da je teza Camarate o suverenosti Italije do Trsta popolnoma točna ter je v zvezi s tem zahteval, naj bi poleg tržaške zastave visela na občinski palači tudi italijanska zastava, kot ((simbol italijan-stva«. Krščansko demokracijo je obsodil, da je vse premalo izrabila Verdijevo proslavo v Trstu za «patriotične namene«; na ostre proteste iz vrst demokristjanov, je Morelli odgovori] «Sem nacionalist in iredentist in to pomeni zame mnogo«. V svojem nostalgičnem klicu »italijanskim« mestom, ki ((trpijo« pod tujcem, kot na primer Zader, Pulj, Reka, ni pozabil med drugim omeniti niti Adis Abebe kar se je zdelo celo krščanski demokraciji pre. hudo). Končal je svoj govor z zahtevo po priključitvi celotnega Tržaškega ozemlja «ma-drepatriji«. Kominformist Pogassi je svoj govor tako obračal, da ni pravzaprav nič povedal; razen seveda. da tudi on ni pozabil pristaviti svojemu govoru še raznih podlih klevet in laži na račun Jugoslavije in njenih po. litičnih predstavnikov, pri čemer je žel popolno razumevanje predstavnikov italijanskih strank. Ob koncu je izjavil, naj se napravi na našem ozemlju referendum, ki naj pokaže kakšno rešitev tega vprašanja si želi tržaško ljudstvo samo. Sledil mu je adv. Stocca, ki je tudi v imenu svoje stranke izrazil mnenje glede vprašanja Tržaškega ozemlja ter - izjavil, da bo glasoval proti resoluciji * večine kot tudi proti resoluciji kominformistov, ki jo pa Pogassi do konca še ni prečital. Nekaj besed je nato spregovoril tudi predstavnik stranke neodvisnih Giampiecoli, ki je vprašal, kako je to mogoče, da lahko občine, kjer imajo italijanske stranke večino, vedno govorijo o političnih vprašanjih, medtem ko je dovoljeno manjšim občinam razpravljati edinole svoje vsakdanje probleme. Izjavil se je proti resoluciji večine. Dolg in zelo pust govor je imel tudi predstavnik republikanske stranke prof. Furlani, k' je hotel s citiranjem raznih paragrafov dokazati, da govori celo mirovna pogodba o tem, da Italija ni nikoli prepustil^ Tržaškega ozemlja nikomur. V imenu ((slovenskega ljudstva« je imel potem demagoški govor Gombacci. Razen izjave, ki jo omenjamo v začetku, je bi] njegov govor tudi sicer poln servilizma. Med govorom obč. svetnika dr. Agneletta se je razburil znani šovinist Monciatti, ki se ne sramuje izustiti na račun zahteve po dvorani za slovensko gledališče: Naredite si, kakor smo si naredili mi. Seveda ni imel kaj odgovoriti, ko je dobil odgovor: Imeli smo več kot vi, dokler nam ni vaš Giunta požgal Narodnega doma, naše premoženje pa je znašalo milijarde. Dovolj, da vstane naš predstavnik dr Dekleva, in že nastane v dvorani nemir. Mnogi bi najraje onemogočili, da bi sploh ne začel govoriti. Tako so tudi včeraj začeli z vzkliki o coni B, še preden je tov. Dekleva usta odprl. Vendar jim ni ostal dolžan, temveč jih je takoj zavrnil: Tukaj ne smem govoriti v slovenščini, medtem ko v coni B lahko govori vsak kolikor hoče v svojem materinem jeziku. Nadalje je tudi poudaril, da se je v Kopru pripravilo lepo gledališče, ki je prav tako za Italijane, medtem ko v Trstu nimamo Slovenci nič podobnega. V svojem govoru je ostro ožigosal kampanjo sovraštva, ki jo vodi tukajšnji tisk, ki napihuje nekatere dogodke, a niti z besedico ne omeni na pr. otvoritve nove koprske šole. Med samim govorom so ga še večkrat prekinjali, zlasti tudi kominformisti. Izjavil je, da bo glasoval proti obema resolucijama. Potem je soc. Dulci polemiziral s prejšnjimi govorniki in pri tem izzval zlasti razburjenje Pogassija. Demokristjan Franzi 1 je podvrgel dokaj hudi preizkušnji potrpežljivost kominformistov, ko jim je čital «Lavoratore» iz 1. 1946 in 1947, in Pogassi in Ferlan sta le pokazala, da je z njihovo potrpežljivostjo pri kraju, zlasti ko je citiral njihove govore iz tiste dobe. Zelo smešno pa je učinkoval, ko je izjavil: Ce bi Anglija in Amerika ne izpolnili svojih . obveznosti, tedaj bomo mi zavpili: Dol z Anglijo! Dol z Ameriko! (Giampiecoli je takoj pristavil: Ne bo prvič!) Potem je imel še dolg sklepni govor župan Bartoli, o katerem smo že govorili spredaj. Ko je dal župan resoluciji na javno glasovanje, je za resolucijo občinskega odbora glasovala večina, proti so glasovali: dr. Dekleva, dr. Stocca, dr. Agneletto ter indipendentisti dr. Giampiecoli, Godini in Me-nasse. Kominformisti niso glasovali proti, temveč so se samo vzdržali glasovanja. Pri glasovanju o kominformovski resoluciji pa je_ bil rezultat: razen kominformistov vsi proti. SlovenskislaršiizSkednia zahtevajo primerne prostore za slovenski otroški vrtec Delegacija slovenskih starsev iz Skednja se je včeraj zjutraj zglasila pri Prosvetnem uradu Zavezniške vojaške uprave, pri Višji šolski upravi, pri upravi otroških vrtcev ter na oddelku za otroške vrtce pri tržaški mestni občini, kjer je oddala protestno resolucijo, katere vsebino v celoti objavljamo: Slovenski otroški vrtec v Skednju gostuje od svoje ustanovitve v prostorih Slovenske osnovne šole v Skednju. Prosto r, kj mu je v ta namen dodeljen, je iz zdravstvenih in pedagoških razlogov povsem neprimeren, kajti otroci so utesnjeni v enem samem prostoru in še to visoko v II. nadstropju šolske zgradbe. Zaradi tega so slovenskemu vrtcu nujno potrebni vsem zahtevam odgovarjajoči prostori. Tržaška občina je preskrbela stanovanja družinam, ki so kot vojni oškodovanci doslej stanovali v . poslopju otroškega vrtca ((Scuola materna» v Ulici Pane bianco. Poslopje se obnavlja in ■ bo po potrebnih popravilih zopet vrnjeno prvotnemu namenu. Starši slovenskih otrok v Skednju so živo zainteresirani, da bi v omenjeno obnovljeno poslopje preselili slovenski otroški vrtec, ki sedaj začasno deluje v škedenjski osnovni šoli. Prepričani so, da imajo vso pravico to zahtevati, kot so tudi prepričani, da bo nepristranska uprava smatrala to .zadevo za nujno in jo bo rešila v dobrobit njihovih otrok in v zadovoljstvo vseh slovenskih staršev■ (Sledijo podpisi staršev) ?? S? 4? Mislimo, da tokrat tudi ni nobene ovire, da bi vprašanje slo. venskega otroškega vidca v Skednju np bilo rešeno V korist \ KOLEDAR ^iedalldče - 'žčino- - IfLadio- Sobota 10. marca 40 muč.. Danimir Sonce vzide ob 6.30, zatone ob 18.02. Dolžina dneva 14.32. I*un1? vzide ob 7.20, zatone ob 2i.iv- Jutri, nedelja 11. marca Sofronij, Stana SPOMINSKI DNEVI 1915 je bil v Chikagu v ZDA prvi narodni kongres severnoameriških Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se ga je udeležilo 563 delega tov. Izrekli so se za osvoboditev od Avstro-Ogrske in za združitev vseh južnih Slovanov. 1944 je minerski vod. južnopri-morskega odreda miniraj, pri Devinu več stebrov električnega daljnovoda. 1946 je civilna policija v Skednju streljala na množico. Mrtva sta obležala tov. Gensa Giovanna; mati štirih otrok, in Giorgio Boni-facio, ranjenih pa je bilo 22 oseb. PROSVETNA DRUŠTVA Danes 1U. marca 1951 ob 20 uri bo v kinodvorani v Skednju predstava Gogoljeve komedije v 5 dejanjih kREVIZOR« za abonente prosvetnih društev in za ostalo občinstvo. IZLETI PDT IZLET V TRB1Z. Člani PDT in prijatelji, ki se udeležijo smučar skega izleta z belim vlakom, naj se zberejo pol ure pred odhodom vlaka na postaji. 18 marca gremo v Slov. Benečijo ZAM organizira v nedeljo 18. marca izlet v St. Peter Slovenov. Kdor bi rad spoznal Iepcte SIcv. Benečije in se obenem razvedril v prijetni in veseli družbi, naj se takoj prijavi na sedežu ZAM, Ul. Machiavelli 13. Vpisovanje do 14. marca. prizadetih otrok im upamo zato, da ne bo prišel na dan izgovor o pomanjkanju denarnih sredstev, ki se ga odgovorni krogi pri vprašanjih slovenskega šolstva, tako radi poslužujejo. Upravičena zahteva slovenskih staršev iz Skednja mora biti rešena y njihovo korist! Konferenca slovenskih šolnikov v Trstu V nedeljo 18. in v ponedeljek 19. t.rr.. bodlo slovensiki šolniki v Trstu priredili konferenco na kaiteri bodo premotrili vprašanja današnjega stanja, pomena in razvoja slovenskega šolstva v obrobnih slovenskih pokrajinah. Istočasno bo prirejena tudi razstava, ki bo v zgodovin, skem prerezu prikazovala razvoj in borbo slovenske šole. KLJUB KOMINFORMOVSKEMU RAZBIJAŠTVU BarJrorljanski ribici bodo imeli svdjrmnovsko organizacijo Kulturne prireditve za proslavo 8. marca DANES: v Lonjerju ob 20. uri, na Proseku ob 19, v Bazovici cb 20. U. MARCA: na Opčinah ob 20. uri. Knjižni razstavi v Sv. Križu Danes in jutri bo v prostorih prosvetnega društva v Sv. Križu knjižna razstava. Občinstvo si bo razstavo lahko ogledalo danes 10. t. m. od 7 do 10 dopoldan ter od 19 do 22. Razsta. va bo jutri odprta nepretrgoma od 9 do 18. Prav tako bo danes prof. Egidij Košuta predaval v Sv, Križu o slovenski knjigi. Predavanje bo od 20. v Nabrežini Danes 10. t. m. in jutri bo knjižna razstava tudi v Nabrežini, in sicer -v prostorih društvene knjižnice. Obiskovalci si bodo lahko razstavo ogledali danes od 19 do 22 in jutri od 9 do 18 Smučarski tečaj na Komni Vpisovanje za prvo skupino, ki odpotuje 17. oziroma 18, t. ni., se je zaključilo v četrtek 8 t.m. za drugo skupino, ki odpotuje 22 t. m., pa se zaključi danes 10. t. m. Vpisuje se kakor običajno v Ul, Machiavelli 13. II med 17. in 19. uro. KINO Naši ij u-dije se še dobro spominjajo, kak0 so pred prvo sive-tovno vojno ribarili po Tržaškem zalivu domačj ribiči. Njihova drznost in ribiška podjetnost je slovela daleč okoli. Kakor vsem ostalim. Slovencem pa je tudi našim ribičem prinesla Italija bedlo in “gospodarsko uničenje. Tujec je začel gospodovati na našem morju in na naši obali. Fašizem je ščitil tujce in oviral iniciativnost domačinov jn to povsod, bodisi r.a strogo strokovnem področju, bodisi pri prodaji produktov naših ribičev. Tej politiki sQ se domači ribiči uprli, toda brez uspeha, ker je bil pritisk oblasti ter privatniko-v prevelik. Po drugi svetovni vojni se položaj naših ribičev ni kdo ve kaj spremenil. Gospodarstvo se še vedno razvija v hkviru fašističnih zakonov, ki ne dajejo možnosti razvoja naše- Žalni obred za padle mornarje ladje «Berenice» Kakor smo že objavili bo danes slovesni žalni obred za padle mornarje ladje «Bereni-ce». Slovesnosti bodo prisostvovala med drugimi tudi zastopstva italijanske vlade in vojne mornarice. ZVU bo po-slala svoje zastopnike na pokopališče, da položijo zadnji venec. mu človeku. Priznati pa mora. mo, da tudi mi nismo napravili vsega, kar bi morali in zato moramo sedaj -na delo, da rešimo, kar se rešiti da. Iniciativo svetcifcrižkiib, kort-tovelskih in nabrežin-sikih ribi. čev so barkovljanski ribiči pozdravili in tudi, sami sklenili, da ožive svojo ribiško organizacijo, ki naj bi ščitila domače ribištvo in sploh vse or.e, ki se z ribištvom kakorkoli ba-vijo. tudi amaterje, ker gre tu za ohranitev značilnosti naše slovenske obale, ki sic-er rada sprejme tudi tujce, toda kot goste in ne, kakor se dogaja sedaj, ko sp ti, čeprav poklični ribiči, orodije raznarodovanja in gospodarskega uničevanja naše domače obrti. S R> mislijo so barkovljanski ribiči Sklicali včeraj sestanek, na katerem naj bi vsestransko proučilt ribiške probleme. Sestanek pa ni uspel, ker je zato poskrbel domačj kominformist Venček, ki je že ves dan agitiral okoli ribičev in j-im grozil, če Ibi se sestanka udeležili. Venček je prišel tudi na mesto, kjer b; moral biti sestanek in pripeljal s seboj škvadro svojih pristašev. Sestavljali so jo mladi ljudje.' ki niso biij Slovenci in zato «ie domačini. Med njimi je brl tudi znanj Ba-lbi Teodor, Tem, ljudem j,e uspelo da so preprečili sestanek mirnih ribičev, Zahvaliti se moramo Venčku, da nam je onemogočil razpravljanje o naših strokovnih zadevah. Pozneje smo se sestali pri kozarcu vina in tam se je vnela diskusija, ki seveda ni bila takšna, kakor so si jo želelj kominformisti. Tov. Stoka, katerega so kominformisti psovali na njihov svojstven način, je zbra. nim pokazal skupino škvadri-stev kot razbijače delovanja, ki bi Ie koristilo domačim delavcem. Venček in njegova Skupina so hoteli izzvati ostrejši prepir, kar pa se jim ni Lahko bi bila huda nesreča Openskemu tramvaju se je veraj dogodila nezgoda, ki se je končala brez hudih posledic, a bi gotovo povzročila vsaj mnogo več strahu, — in mogoče bi se tudi drugače iztekla, — če bi se bila dogodila na škorkeljski strmini, od katere je bil tramvaj le malo pdda-ljen včeraj kmalu po 16. uri se je openskemu tramvaju zlomila prednja os in posledica je bilo iztirenje. To se je zgodilo že na ravnem, kmalu potem, ko se tramvajski voz odklopi od voza, ki mu pomaga po strmini navzgor. Dobro, da se je voz iztiril v levo stran, kajti na desni bi mu grozila res- Stvar je zelo «preprosta»: | ,na nevarnost, da se prevrže in pokotali po pobočju... in tedaj bi se naša kronika glasila vse drugače. Tako smo pa zadovoljni, ko lahko napišemo, da je bilo le nekaj strahu — brez drugih nesreč. Potniki so morali prestopiti na drug tramvaj, delavci pa so takoj prišli, da spravijo vso zadevo zopet v red. (Na naši sliki že vidimo delavce pri njihovem opravilu). Radio jugoslovanske cone Trsta bo danes ob 1D.30 pre. našal iz Beograda potek dela II. kongresa Zveze bivših borcev Jugoslavije. Rossetti. 18.00: »Zapeljiva plavolaska«. Excelsior. «V vrtincu«, Clark Gable, Vivien Leigh. Danes dve predstavi ob 17.00 in 21.00. — Galerija 500 lir, parter 400 lir. Nazionale. 18.00: ((Nepoznani zaročenci«, Judy Garland. Arcobaleno. 17.00: «Ri0 Bravo«. Feaice. 18.00: «Ni miru med olj kami«, Raf Vallone, Lucia Bose’ Filodrammatico. 17.00: «Malgueri da«, D. Del Rio. Alabarda. 15.00: ((Cvetlice v prahu«, Greer Garson, W. Pidgeon. Armonia. 15.30: »Grenka usoda«. Garibaldi. 16,45: «Prvo obhajilo«. Hgoda«, Bob Shaw. Garibaldi. 14.30: »Sled kače«. Ideale. 15.20: «Parada zvezd«. Irapero. 17.00: «2elezna krona«, A. Biasotti. Kino ob morju. 16.00: ((Izgubljene ženske«. Italia. 16.00: ((Sijajna negotovost«, M. O’ Hara. Savona. 15.00: »Kačja jama«, Oli-via De Hawilland. Viale. 16.00: ((Opoldanski sij« An-ne Baxter. Vittorio Veneto. 17.00: »Jutri je prepozno«, A, M. Pierangeli. Azzurro. 16.00: ((Voditelji«, L. Trenker. Belvedere 16.00: ((Prekupčevalci«, Clark Gable. Marconi. 15.3C-: «Praznik ljubezni«. Massimo.. 15.30: «CIoveški bes«. Novo Cine. 16.00: ((Havajska sirena«. Odedn. 16.00: «Divja ljubezen«. Radio. 15.30: «Mestece», Rosalind Russel. • Vittoria. 16.00: »Ujetnik«, Tvrone Povver. Venezia. «Soletkarji», John Hall. Sv. Vid. 16.00: «Noč v Riu«, Car-tnen Miranda. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlPAlabarda, Ul. dellTstria 7; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5: dott. Praxmarer, Trg Unitš 4; Prendini, Ul. Tiziano Vece-llio 24; Harabagiia, Barkovlje; Nicoli, Skedenj. posrečilo. Pozneje se je nabralo precejšnje število ljudi, kj so se strinjali z Izvajanji tov. Steke, ker jim je pač govoril tako, kot oni mislijo. Mislim, da ne bo jutri njihov komandant Vidali zadovoljen z akcijo svoje škvadre, ker ji pač ni uspelo, da bi odvze'a bese-d'o tav. Stok i in je klavrno propadla. Domačini pa So člane škva-dtre obsodili kot razbijače. Ribiči pa so trdno sklenili. da se bodo združili v o hrambo svojih interesov in sta. rih tradicij slovenskega ribištva, ustanovili svojo ribiško organizacijo in onemogočili vse tiste, kii hočejo razdor v naših vrstah. To povem0 posebno Venčku in vsem njegovim paj- dašem! Ribič iz BarkovelJ V nezavesti pod železniškim mostom Včeraj dopoldne so naleteli mimoidoči pod železniškim mostom v Ulicj Canipanelle na nezavestnega človeka. Poklicali so takoj na mesto reševalni avtomobil Rdečega križa, ki je nesrečneža prepeljal v splošno bolnišnico. Ugotovilo se je, da je mož 50 letni Mario Sgubin, stanujoč pri Sv. M. Magdaleni Spodnji št. 889. Zaenkrat še ni ugotovljeno, kako je prišlo do nesreče, ker je Sgubin še vedno nezavesten in ima tudi drugače zelo resne poškodbe. Potolčen je po glavi, ima nevarno rano na nosu in zlomljeno stegnenico. Po mnenju zdravnikov se bo moral zdraviti najmanj 70 dni. TRŽAŠKA BOHZA Zlati šterling 8950-9000, papirnati šterling 1700-1740, dolar 690-695, telegrafski dolar 704-706, švicarski frank 161-162, francoski frank 17(5-175, avstrijski šiling 23.45 - 24.25. STRELSKE VAJE TRSt (PIO) — 9. in 10. marca bodo vaje v streljanju na openskem strelišču, na strelišču v Bazovici in na strelišču v Malem Repnu. Vaje bodo vsak dan od osme do sedemnajste ure (do petih popoldne). SLOVENSKO' NARODNO gledališče za Tržaško ozeu PREDSTAVA ZA ABONE^ IN OSTALO 0BCINSPU DANES 10. marca l*1 ob 20. uri v kinodvod®1 SKEDNJU Gogoljeva komedij* v petih dejanj® REVIZOR1 Prodaja vstopnic je nes od 9 do 12 ter en° J pred predstavo pri kina v Skednju. naj dvignejo svoje ce vsaj pol ure pred P kom predstave pri kina. V nedeljo 11. marca ob lUft gostovanje na KOI s komedijo Danila "Rdeča kapicd Vlogo Rdeče kapice Tea Starčeva, vlogo pa Julij Guštin- igr* Gledališče 1/^j. Danes ob 21. uri dramska skupina M3"3", j Carraro z novim Sheriffa »Mis^j Mabel«. 1 ra Daniele D’Anza. Jutri ob 17. uri P*®0^ komedije ((Imamo ved^o, set let« Paula Vanderberg1^ DAROVI IN PRISPE^1 ------------------------ Za Dijaško Matico & .p vali: ob 7 obletnici trA;n smrti nepozabne hčerke in njenega moža dr. Stan* p ka, Ema Tomažič 10.000 J,',ji vec Marija 1.340; Žerjal i"™,« Lonjer 1000: Marija z v 500 lir. ■li RADIO i JUG0SL. ČOHE TBSJJ V*® (Oddaja na srednjih 212.4 m ali 1412 W Sobota 10. marca 1*®* 6.30: Jutranja glasba. ročila v ital. 7.00: Napove® ^ poročila v slov. 7.30: 7.15: JUtej glasba. 7.30: Zaključek Ju 1 i' oddaje. ‘ZJO 10.30: Prenos kongreS »i*Ž borcev. 12.00: Opernf.,,6|tf 12.30: Priljubljene melodi&rf Poročila v ital. 13.00: prf A. E.i časa - poročila v slov. 13-jrj ne simfonične skladbe. turni pregled (ital.). P, veseli kvintet. 14.30: Prež1, A J* y * v ital. 14.45: Pregled tisir 15.00: Zaključek opold311 j. daje- 17.30: Gospodarski pre?/S): K .45: Ritmična glasba, 'poje ...rska ura (ital.) 18.30: P#, risa Fiordaliso. 18.45: °0' Nesreča na delu Sedemintridesetletni Josip Cerkvenik od SMM Spodnje 821, je bil prepeljan V splošno bolnico z nevarno rano na gla. vi. Zdraviti se bc moral 10 do 12 dni. Kakor je pripovedoval, mu je med delom v prosti luki’ priletel na glavo kos premoga in mu povzročil poškodbo. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 9. marca 1951 Se je v Trstu rodilo 7 otrok, poroke so bile 4 in umrlo je 14 oseb. Poročili so se: narednik ameriške vojske Guido C. Porco in gospodinja Vincenza Mangio, trgovec Benito Nurchis in gospodinja Olga Tessarolo. šofer Bruno Caffieri in uradnica Lici'a Bernuzzi-Grimaldi in delavec Massimiliapo Pravica }n France.sca Maccari. Umrli so: 73-letna Giuseppi-na Jugovac vd. Degostini, 63-letni Quirizio Cappelletti, 67-mtni Carlo Pescolani 20 mese cev stara Franca Filipoi, 59-let-m Giovanna Dose, 78-ietm Anton Slamič, 45.1 etni Cesare Bernardon, 74-letna Anna Co-terli por. Scljiavon, 9 mesecev stari Giorgio Negro, 86-letni Mattea Barbieri, 90-Ietna Mer-cere Clama, 53-letna Frančiška Verč, 77-lelna Eugenia Paliaga vd. Pergolis, 84-letna Giovanna Tule vd. Zeral. URADNE OBJAVE nirska ura (ital.) 18.30: risa Fiordaliso. 18.45: ■ -a hrvaščini. 19.00: Glasbe" jj, igra. 19.15: Poročila v A, Napoved časa - poročil* j« Sj 19.45: Samospevi partizaiPjuL dateljev. 20.00: HrvatsKl ' pregled (hrv.) 20.30: UftAflilU rodne pesmi. 20.45: P0.11 sotJT gled (slov.) 21.00: Vedrt„j z večer (slov.) 21.30: Zab« J#! ha. 22.00: Jugoslovanske, ko«*,* sti (ital.) 22.15: Večerni , fc, 23.00: Zadnja poročila v oj.lH.ij Zadnja poročila v slov. ".'(iKfi .iava dnevnega sporeda ». VU nji dan (v ital. in MVtflr Plesna glasba. 23.30: oddaje. RADIO TRST ' Sobota 10. marca ‘ ^ 11.30: Za vsakogar Ljuoje in nazori. 12.15- —or"j# 12.45: Napoved časa >P Xjd}.ič 13.00: Slovenski pevski kvarteti. 13.20: Srarnehjfll Veseli godci. 13.40: GIL. p"c zaik. 14.00: Poročila. I4-1 pregled tiska. ,«00:»- 17.30: Plesna glasba, ‘“rfl: V Amerike. 18.15: Mac D°r, d-»y klavir št. 2 cert 18 stir _ 19.05: Operetna S>a^“čoVe(F tržaške pesmi, plp5^; E; stave in šport. 1f,/ sovi. 14.30: Franco Rb Id virju. 14.50: Gledališ* j Silvio D’Amico. tr; Tržaška občina obvešča da bosta po dogovoru z občinsko ustanovo za pomoč (ECA) od 1. marca dalje uradovali občinski delegaciji V. v Ul. del Ven-to 13. in II. v Ul. Muda Vee-chia 2 za navedeno ustanovo. Vsi oni, ki hočejo vložiti prošnjo na občinsko ustanovo za pomoč in ki bivajo v mejah navedenih delegacij, se morajo obrniti na pristojno delegacijo, ki bo uradovala ob delavnikih izključno v ta namen od 16. do 18. ure. Ob istih urah se bodo delile mesečne podpore in živilske nakaznice za februar. Izplačila izrednih podpor v denarju, obleki, čevljih, posteljnini itd. se bodo vršila nadalje pri centralnem sedežu za pomoč (ECA) v Ul, Conti 1. 17.30: «Na dnu G. Zorzija. 19.00: k„je, ki v 19.40: Tržaško C tržaške občine, prt jO. ’ A Veni er. 20.00: p°r°* v'f slava pok. mornaU® j0-8jrji% remce«, radiokrori *’1, cak«, glasbeni vari<|*io rj> la Brigade, režira ia oiusduc, ---.-mi P’6’ 21.15: Orkester pc=" pl»,rl«>l*M linija. 21.45: K°b„f -Trn' cie Mancini. ^ . ncertnl 2^6: cie Mancini. ------ -.>1 Secolija. 22.30: Kon® t p.v. Pino Vatta. 2J^.35'‘ 23.20: Zanimivosti, glasba. AOEX VtP. 25. in 26. marati V’ dvodnevni ii | ter enodn«vm P 0 S t o 1 rtf* Vpisovanje Zdna-E^ F. Severo ■Pii SO. marca 1951' r°dminica urediiUim in apraee Primorskega dnemika c Gorici ■ U. Silvio Pellico Ijll. nad*. ■ telefon 11-32 Ll litve, k'n' zakort za občinske vo-Jkf*1'«* §a “glasovala rim-teintedlllenl- in senat, ni ostal 'Katci^11 niti P1 J. urednikih Vili,-; ga glasa»- V tej šte- fe,e*rtal° ravao io vp^a- OfiL 4 glaVn«ga članka ^?di v našem listu red r,,— . Pisali. Volitve so pač Prebj , Pra,gotn 'ivalci m zato se morajo na Goriškem: pred-Slovenči, fsan tom~^er)Ci’ nanje p*1- Birna ini *■ to Pa nas za- teh volitev s določenih glas KatoUŠl006?511 krogov •til števni- 0as y sv°ii zad' Nitvarv, i ' lnarca posvetil ®ek 2* , hvokolonski čla- litve n- at;ovom: «Občinske votli tartf riškem«, o katerem ^ tjrprfBre§ovorili nekaj, be-kaaajj krj?"1 zato’ da bi Pri" ^ncv'oi,J ,naJe načelnost pi-®U so ll..tistega časopisa in d« v - , njihove čačke v skla-fa§ega liudstva. to h, f- t Poglejmo prvo njiho-ttvah; IeiJ0 občinskih yo- bdbit^r56”,1 ,se na™ zdi po-VoIitVa E?udariti, da občinske tišini nttlS° P°l'ti'6ne volitve. V ter-, Sh.e ,gre toliko za to, ka-temveč tnka h° vodila občino, ®hčinslc. _ ° io bodo župan, in »»J'ne* ' -i ue m°Ž'e upravljali. To-DEredeliSre toliko za politično mJ2n°st kandidatov. tem- ^ Predvsem z določenim namenom, da-bi prebivalstvo preslepili s tako imenovano listo kmetov in delavcev. za katero se dejansko skrivajo ljudje klerikalne baže okoli ((Katoliškega glasa«. Alj se ne pravi temu razbijanje slovenske enotnosti, kar ima za posledico napeljavanje vode na šovinistični mlin? In ((Katoliški glas« opravlja ta posel zavestno in vede. rsk0 za njihovo go- 7 * vrstic nižje pa, po-81°venet Ugotaytja, da so naše bod0 (5e °bčine mlade, in da bodo PPtrebni ljudje, ki ®Ptavn/ ! za gospodarski in kritin tva?'edek itd'’ P°bija Vont- Uditev o nepolitičnosti ' '-V S CI- tr: . « (tVsiJf ^tedečimi besedami: Pot -§a je edino pametna ena. Pene,”"- J13 kater0 so stopili sko 0 so postavili kmet-Ijudj. , Y.sko listo. Ce so naši odslovil- kai pametni, bodo sioviii v- »ci k ..vsakogar, kdor bo pri. '•čile j V imenu kake poli-biinijth^tdgije, predvsem, ko- •Kat»liški al,‘ oefarske»-a.^.1 glas se obrača na , . .. No .'Juda in pravi, da brite[, klonili vsakogar, ki bo j^olosi-nj?m v imenu politične Sli * 'n še v istem članku biiMv pravilnost ustanovitve ■aCd KaVSke 1Me‘ t&o d ro se tudi mi zavestni ;? LVa' da so ljudje pa-bS* bod° zato odklonili ki skušajo s »ebj-.to mero naivnosti na Sij n Jezuitski način suge-rt°^lkvoliVa.lst'vu’ da ie km,ec. . so n- Usta nepolitična in %i EY?eni zastopniki sami sbb^Pcdarstveniki, ki bodo «oailo j3, naPredek občine. Od-p skrivajo bolj malo Seja občinskega upravnega odbora Zaradi županove odsotnosti je seji občinskega upravnega odbora, ki je bila pretekli četrtek, predsedoval podžupan odv. Devetag. Na seji so odborniki proučili in odobrili številne sklepe navadnega upravnega značaja. Nato se ie odbor pomudil pri dveh vprašanjih, od katerih se prvo tiče državnega zemljišča pri potoku Kornu, drugo pa ureditve vhodov v stavbe v Ul. Bombi. V zvezi z državnim zemljiščem pri potoku Kornu bo občina v kratkem pričela s postopkom, da bi ji ga država odstopila. Pred zaključkom so se seji priključili še predstavniki svet. niških skupin, 'ki so skupno z odborniki proučili nekaj vprašanj, ki jih bodo reševali na prihodnjem zasedanju občinskega sveta. •Intrl proslava 8. marca v JPevitli -■V. nedb'j° ob 15. uri priredi Zveza slovenskih- žena v Italiji proslavo 8. marca, mednarodnega dneva žena. Prireditev bo v pevmski dvorani s sledečim sporedom: 1. uvodni govor o pomenu 8. marca: 2. nastop mladinskega pevskega zbora iz St Mavra; 3. mladinska igralska skupina iz St. Mavra nastopi z dvodejanko Antona Linharta ((Zupanova Micka«. Nastopajo: Tulpenheim - Anton. Figel; Sterenfeldo- va - Marija Filipič; Monkof - Filip Brigantič; Jaka - Stanko Ferri; Micka - Anica Pintar: Anže -Anton Figel; Glažek - Vinko Figel. 4. dve deklamaciji Otona Zupančiča recitirata gojenca dijaškega doma; 5. nastop mladinskega pevskega zbora iz Pevme. IZPRED SODIŠČA Dogodki iz majo 1945 pred sodiščem spametovali Odhod italijanskega ministrskega predsednika De Gaspe-rija v London je postal predmet diskusije tudi goričkih šovinističnih krogov. Psi od bojevnikov iz prve svetovne vojne pa vse do Istrskega revizionističnega gibanja (MIR) so se ob tem dogodku zdramili in še enkrat udarili na svoje razglašene šovinistične strune. Bivši bojevniki iz prve svetovne vojne so sprejeli telegram, v katerem pravijo, da če mora zaradi splošnega miru priti do zbližanja z Jugoslavijo, tedaj ne sme biti zbližanje doseženo na račun italijanske države, ampak mora biti dosežen tako, da bo priključena cela jugoslovanska cona k Italiji. Neka) po- dobnega so s: izmislili tudi istrski revizionisti ter dodali; da želijo De Gasperiju največ uspehov pri pogajanjih «z zahrbtno angleško diplomacijo». Ubogi «ex combattenti«, da se niso ničesar naučili v svojih mladih letih. S tem pa ne mislimo reči da so prav vse zamudili. Ce bi hoteli, da bi jih pamet srečala na njihova stara leta, tedaj naj se potrudijo k Doberdobskemu jezeru, kjer so ravno te dni našli 12 trupel italijanskih vojakov, padlih v prvi svetovni vojni za cunjaste interese italijanskega imperializma. Morda bi ob spominu na svoje padle tovariše trezneje premislili, kakšne posledice lahko rodi osvajanje. Maja 1945 leta so partizani v Pierisu aretirali tamkajšnjega orožniškega podčastnika Farri-sa 'Jožefa, ki so ga imeli nekaj dni zaprtega v varnostni celici orožniške postaje in ga nato izpustili. Upokojeni orožnik je aretacijo smatral za neupravičeno in je potem, ko so oblast prevzeli zavezniki, prijavil sodnim oblastem parti. zana, ki ga je aretiral, češ da je ta proti njemu postopal nezakonito. Tako je moral 28-letni Gragnolin Jakob iz Pie-risa že pred leti na prvo zasliševanje pred sodnijo v Turjaku. Cragnolin je odločno zanikal, da bi Farrisa kdaj aretiral, in za izvršitelja aretacije se je sodnikom prijavil 52-letni Biason Ivan, tudi doma iz Pierisa. Čeprav je orožnik trdil, da ni imel Biason z njegovo aretacijo nobenega opravka, so sodne oblasti Biasona vključile v obtožnico in ga obdolžile sodelovanja zato ker je vztrajal, da je on aretiral Farrisa na povelje odbora CLN. Na včerajšnji razpravi na kazenskem sodišču so oba oprostili na podlagi amnestije za politične prekrške odrejene dne 22. junija 1946. Pii naslednji razpravi je imelo sodišče zopet opravka s partizani. Na zatožni klopi sta sedela 30-letni Buttignon Evgen in 31-letni Trentin Jožef, oba doma iz Pierisa. Obema je obtožnica očitala, da sta maja 1945 leta, kot člana narodne obrambe, odnesla iz stanovanja Michelija Gašperja iz Pierisa več knjig, nalivno pero, radijski aparat ter druge pisarniške potrebščine, v skupni vrednosti 30.000 lir. Pred sodniki sta se oba izgovorila, da nista tega storila na lastno pest, marveč na povelje odbora CLN. Na tej podlagi so ju oprostili, ker nista zakrivila kaznivega dejanja. "Lambretista" so spoznali za krivega Lanskega februarja je 36-letni Bertot Andrej iz Palmanove vozil z Lambretto proti domu na cesti, ki vodi od mostu na Teru do Verse. V bližini mosta je naletel na številne motoriste in kolesarje. Vozil je po desni in ker je bil neki kolesar pred njim, ki je vozil na levi strani, je Bertot nekajkrat zatrobil in ga nato prehitel z desne strani. Pri tem ga je baje z nogo ali komolcem sunil in kolesar se je prevrnil. Ponesrečenega Spizzamiglio Danteja je motor- ček «Cucciolo», ki je bil pritr-: jen na njegovem kolesu, zanesel nekaj metrov naprej. Pri tem se je Spizzamiglio hudo ranil in je moral v bolnico, kjer se je zdravil dvajset dni. Pred časom je moral Bertot kot krivec nesreče na zagovor pred sodišče v Gradiško, kjer so ga obtožbe oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Njegova oprostitev se je zdela javnemu tožilcu neutemeljena in vložil je proti taki razsodbi priziv na o krajno sodišče. Na prizivni raz. pravi je včeraj predsednik dr. Storto ponovno zaslišal vse priče med katerimi so številne } trdile, da ni Bertot niti enkrat zatrobil in da je Spizzimigla sunil z nogo. Na tej podlagi so preklicali oprostitev in ga obsodili na plačilo 5000 lir globe, poravnavo stroškov zagovornika prizadete stranke v znesku 25.000 lir ter povračilo povzročene škode, katere višino bo sodišče določilo naknadno. Kazen je pogojna. NA OSNOVI VIDEMSKEGA SPORAZUMA MED FLRJ IN ITALIJO Uspešna izmenjava blaga v mesecu februarju Avtomobilska nesreč a Neki avtomobil je včeraj pri delovnem centru na Rojcah povozil 22-letnega Cossija Al-da iz UL Leoni 11. Cossi se je nekaj časa mudil na stezi, ki vodi v omenjeni delovni center in se ni ognil avtomobilu, ki mu je privozil tako blizu da ga je sunil. Cossi je padel in noga mu je prišla pod vozilo. Rešilni avto Zelenega križa ga je odpeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer se bo moral zdraviti 30 dni. Kljub številnim težavam se je izmenjava blaga na osnovi italijansko . jugoslovanskega trgovinskega sporazuma tudi v preteklem mesecu uspešno nadaljevala. To potrjujejo števil, na dovoljenja, ki jih je Trgovinska zbornica izdala v mesecu februarju. Na osnovi teh dovoljenj je bilo uvoženih drv za 770.000 lir, gradbenega lesa za 5.500.000, žaganja za 180.000, oglja za 3.370.000, konj za 2.500.000, opeke za 3 milijone lir, posušenih gob za 1 milijon lir. Z izdanimi dovoljenji pa so izvozili južno sadje za 500.000 lir, zdravila za 850.000 lir, stekleničke za zdravila za 1.800.000, stroje za 8.300.000, avtomobilske nadomestne dele za 156.000 lir, električni material za 7 milijonov; poleg tega so bili izročeni kamioni, popravljeni na osnovi posebnega soprazuma v znesku 6.500.077 lir. . Ce seštejemo te vsote, bomo videli, da je prav lahko doseči vsoto 5Q0 milijonov kot jo predvideva sporazum. Seveda je to samo v korist obeh trgujočih držav. Pray tako bi bilo za naše mesto nujno, da bi se uredila posamezna gospodarska in finančna vprašanja v okviru mL rovne pogodbe. Na ta način bi bil odpravljen dolg s strani Italije z izvozom blaga za 18.200.000 lir ter uvozom surovin iz Jugoslavije za 2.200.000 lir. Za izvoz bi prišli v poštev predmeti široke potrošnje, kemijski in lekarniški izdelki, op-tične priprave, žveplo, riž, tka. nine in predivo, gimijasti in železo, elektrolitski baker, svinec, celulozo in orehove hlode za žaganje. Nove lalce 18 kmečke vozove Dne 20. t. m. zapade veljavnost starih kovinskih tablic za kmečke vozove. Po 20. marcu bodo morali lastniki kmečkih vozov pritrditi novo tablico za leto 1951. Omenjene tablice prodajajo v mestnih davkarijah. Za vozove do 5 stotov kosmate teže znaša davek 500 lir, za vozove od 5 do 15 stotov kosmate teže 1000 lir in z nad 15 stotov leže 2000 lir. Omenjenega davka ni treba plačati za kmečke vozove in stroje, ki se rabijo izključna na poljih. Nesreča nikoli ne počiva Pri delu v livarni Safog se je včeraj ponesrečil 42-letni delavec Turus Peter iz Ul. Leopardi 11. Dvignil je namreč težak drog in si z njim ob-tolkei čelo. Rešilni avto Zelenega križa ga je odpeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so mu rano obvezali. KINO VERDI, 17: <(BiIl, kako si velik«, D. Dailey. VJTTORIA, 17: ((Cesaričina tekr movalka«, V. Cortese. CENTRALE, 17: «Nočni veriž-niki«, V. Vidmark. MODERNO, 17: »Grešnica z južnih morij«, S. VVinter. obrtniški izdelki. V zameno bi EDEN, 17: «Neznanec iz S. Ma-i Italija uvozila rude in staro | rina«, A. Magnani, Mladinski aktiv OLO bo poživil svoje delo Pri pregledu dosedanjega I katero je določenih 2 milijo-dela mladinskega aktiva okraj- na 500.000 a in v-„. Politikanti starih d v°ren ?\.ludi na najbolj te svoje besede JU5stv°. vsi goriški Slo lit ‘‘bafn d°bro zavedajo, Jllv", t^rEedan,ie občinske vo- ftve, :JU sedanj, imenujejo ad- 5? ,*«£*’ Ntudi veUk P°U' Vr ’ boril' e smemo poza-c, 8tahovij° Yolitve v treh no-t. ebiVa !iienih občinah, kjer ' 4s »ioMiživeli’ki m<> WV okvim sedanJega življe-^šatj tJ-sbjanske države šovinistične-•l. oblas)a ita'iianskih krajev-Saie L ln da bodo pred-verSr oMinsko vo-iik. a°do c, e močno sredstvo, ifa itl3h labuVenci v teh treh postne ° fveljavili svoje eniu ra7in aV1Ce d° kraia' * ie pili u P'a se pridru-<> borbo proti C-da Člktatpri, be ne s kiU ^do borili proti thdj „ °?u v Jugoslaviji li, Sai n jp1"? lastnemu naro-Viec u 0 ie na Goriškem. ‘> v t^V: k'e vidijo ti Norijo trH'(°J-’ trditvi zvezo i ^SnudLtVlJO ° nepolitično Volitev nega LO v Kopru se je ugotovilo, da mladina ni preveč aktivna. To nedelavnost moramo pripisati samim sebi. Da se odpravi to mrtvilo in z namenom, da bi dosegli boljše uspehe, je bil sklican mladinski sestanek, na katerem so bile prevzete velike naloge. Prevzeti sklepi so velikega pomena in bo treba precej dobre volje, da ne bomo ob prvih težavah omagali in y delu popustili z mislijo, da je izvršitev nemogoča. Naloge, ki jih je sprejela mladinska organizacija ljudskega-odbora se nanašajo predvsem na počastitev 10. obletnice ustanovitve OF. Te so: vsakih 14 dni bomo imeli študijske in organizacijske sestanke, na katerih bo vedno podano kratko politično poročilo o dogodkih v svetu in doma. Ustanovili bomo šahovski krožek, za katerega se je že prijavilo 20 članov. Prav tako bomo ustanovili ekipo odbojke, v katero se je že priglasilo 14 mladink in 8 mladincev. Igrišče bomo pripravili z udarniškim delom, potrebni material in žogo pa bomo nabavili s prostovoljnimi prispevki. U-stanovili bomo dramsko skupino in po možnosti tudi pevski zbor. Zato bomo dobili pomoč od okrajne sindikalne podružnice. Na gradnjo mladinske proge Doboj-Banjaluka bosta odšla dva mladinca iz naše organizacije. Poudariti, moram, da je med našo mladino veliko zanimanje za šah in da ne zaostaja v dramatiki in kultumoprosvet-nem delu. Imamo v načrtu, da bi naštudirali krajšo igro, s katero bi nastopili ob priliki izletov, ki jih nameravamo prirediti. To je del nalog, ki jih bomo izvršili v tem tekmovanju. U-pamo, d« jih bomo tudi izvedli in zagotavljamo, da bomo o u-spehih poročali. Erminia Glešič Momjan v leiosmi Največji objekt letošnjega plana v območju našega krajevnega ljudskega odbora je Kučibregu, za na 500.000 din. Prebivalci Ku-čibrega bodo tako prišli do svojega šolskega poslopja. Da bi se y tej vasi zgradila šola, se niso pod Italijo nič pobrigali. Ni jim bilo mar, da bi se bili naši otroci kaj naučili, ker so menili, da je dovplj, če znajo samo delati zanje. V Momjanu samem je v gradnji nova hiša, ki so jo požgali in porušili fašisti. Hiša je bila last tovariša Ivana Baše. Cez reko Ilovico bomo zgradili most. ki bo povezal Momjan z Miriščeni. Tako bo zelo olajšan prehod med obema krajema. Ena najvažnejših panog gospodarstva v našem kraju je vinogradništvo. Nasajenih imamo okoli i 60.000 trt večinoma vrste moškata in malvazije. Letos jih bomo nasadili še 15.000. Zelo je razvito tudi sadjarstvo. Lani smo za sadje prejeli 4.735.703 din. Za izboljšanje zdravja in pomoč v primeru bolezni, je bila v vasi urejena zdravniška ambulanta z dvema sobama. Zdravnik bo prihajal enkrat tedensko na preglede bolnikov. Bij je sestavljen tudi zdravstveni svet, ki bo v pomoč zdravniku. Kmečko nabavno - prodajana zadruga ima svojo ekonomijo, ki bo v tem letu napravila korak naprej in se preosnovala v kmečko-delovno zadrugo. To bo važen korak naprej v našem gospodarstvu. Ker spi° v času pomladanskih setev, moramo povedati, da smo jesenski setveni plan izvršili 10Q odstotno. Delali bomo tako, da bodo tudi vsa pomladanska dela na polju in v vinogradih pravočasno izvršena. V kratkem bomo pričeli z deli za postavitev spomenika padlim borcem našega kraja. Na zadnjem zboru volivcev je v debati sodelovalo nad 30 ljudi. Zbor je bil zelo dober in je pokazal, kako ljudstvo sodeluje pri vseh vprašanjih splošnega značaja. Ce povemo še to, da smo imeli v lanskem letu tri rojstva več kot je bilo smrtnih primerov, smo v glavnem povedali vse. Iz LRS in LRH je fclio v zadnjem času uvoženo večje število sadnih drevesc raznih vrst. Poleg tega pa so KDZ in privatniki posadili veliko število drevesc, ki ao jih sami vzgojili doma. Oljčne in srr.ok-v;ine sadike so diobili iz koreninskih izrastkov, sadne podlage pa iz gozdnih divjakov. Tako bomo v tej pomladi, k0 bodo vsa drevesca posajena, sadjarstvo na Koprskem pove. čali za 5,5 odist. Ce upoštevamo še sadna drevesca, kj jih bodo nasadili posamezniki in za katera nimamo pregleda, se bo ta odstotek dvignil na 7 odst. Res je, da je med uvoženimi dre-vfesci, zlasti češnjevimi, nekaj takih, ki jih ni priporočati za saditev in jih kmetje nočejo vzeti. V pretežni večini pa so prvovrstna drevesca in so odjemalci z njimi zelo zadovoljni. Da bodo vse te sadike čim hitreje prišle 113 mesto, je okrajni kmetijski Servis prevzel razvoz po terenu. Tako jih bodo zadruge in tudi kmetje lahko čimprej posadili. Na terenu je vladalo veliko zanimanje za saditev. Kmečke delovne zadruge in KLO so ir.ed seboj tekmovali za množično saditev. Nekatere KDZ so pokazale še posebno zanimanje in razumevanje za obnovo ip raz. širitev sadjarstva. Tako bodo KDZ Pobegi - Cezarji, Puče — KoštaJbona, Krog, Kampel — Salara in Vanganel zasadili hektarske površine na naijnapred1-nejši način. Nekatere KDz kot Ankaran Babiči in druge, ki so že utrjene lin imajo za seboj večletno tradici jo, bi lahko več napravile pri obnovi sadjarstva. Vsako leto odklonijo saditev, tudi če za to nimajo po. polnoma tehtnih razlogov. Nič manj zanimanja niso po- je, H • V0litev- ^ a Je vse to pisano | gradnja šole ................................................................................................................. ■■■umu....n.................................................................... kazalj Iv LO »j*, jhrtou, Cezarji — Pobegi, Sv| Lucija, Ankaran in še nekateri drugi. Tudi če so že prejeli viečje število sadik, še prosijo zanje; ker so kmetje pripravljeni, da bi jih še več nasadih. Po sadovnjakih je prava razgioanosl. Nekateri kopljejo jame, drugi sadijo, tretji pripravljajo zemljišče, drugod pa čistijo in škropijo. Težkoče pri obnovi in povečanju sadjarstva sq v lan, da nimamo na Koprskem sadne drevesnice, ki bi vzgajala sadike za više potrebe okraja. Tako smo v veliki meri edvisni od uvoza in prisiljenj sprejeti drevesca, ki po kvaliteti in vrstj ne odgovarjajo popolnoma našim' terenskim razmeram in podnebju. Ta razgibanost in težnja na. ših sadjarjev naj bo špodbuda, da se v našem okraju čimprej poškrbi za ustanovitev drevesnice. Da bo obnova smotrna in načrtna, je potrebno, da se na podlagi proučevanja in večletnega opazovanja določi sadni izbor za vsako posamezno področje, pr; čemer bi bilo potrebno pri vsaki vrsti upoštevati rodovitnost, odpornost in njeno tržno vrednost. To delo naj bi bilo v okviru kmetijskega znanstvenega zavoda s sodelovanjem vseh kmetijskih strokovnjakov in sadjarjev — praktikov na terenu. Ustanovitev tako potrebne drevesnice in določitev sadnega izbora naj bi odgovorne oblasti vsestransko podprle. Zavedati se moramo, da bomo imeli dovolj donia vzgojenega sadnega naraščaja z dobrimi, priznanimi vrstami, ie če bomo pravilno delali. Tako bomo tudi obnovo sadjarstva lahko vršili načrtno in množično ter na Koprskem dvignil,i Sadjarstvo na tisto višino’ ki ji pripada kof izrazito sadjarskemu kraju. Obvestila RAZPORED RAZREDNIH IZPITOV ZIMSKEGA TEČAJA VEČERNE GIMNAZIJE V ponedeljek 12. marca ob 15. uri bodo pismeni izpiti za prvi in drugi razred. V torek 13. marca ob 15. uri bodo ustni izpiti za pryi razred. V sredo dne 14. marca ob 15. uri bodo ustni izpiti za drugi razred-Prošnje za pripustitev k izpitom je treba predložiti najkasneje do 10. marca v pisarni ravnateljstva Slovenske gimnazije v Kopru. Ravnateljstvo ZdraunišKo poročilo o smrii roira Klinca Zdravniška komisija, ki je bila pooblaščena, da ugotovi vzrok smrti Petra Minca, ki je bil 5 t.m. zvečer pridržan zaradi tatvme grafičnega svinca v tiskarni Jadran in je ugotovila naslednje: Smrt je nastopila zaradi obe-šenja. Pokojnik se je Obesil ha hlačni pas in sicer v polleže-čem položaju, obraz obešenca je cianotičen. Na telesu ni opa. žiti zunanjih poškodb, razen rahlo odrgnjene kože na vratu. Obdukcija ni potrebna, zaradi jasnosti primera. Kakor je bilQ že javljeno, se je Minca obesil v noči med 5. in 6. marcem, ko še ni bil proti njemu uveden zaporni postopek. Prijave za vpis v poletni tečaj večerne gimnazije v Kopru sg bodo sprejemale 11. in 12. marca v pisarni ravnateljstva Slovenske gimnazije v Kopru. Interesenti naj prinesejo s seboj prošnjo za vpis, zadnje šolsko spričevalo in 50 din za vpisnino. Začetek pouka bo 15. marca. Sv. Anton Jutri, v nedeljo bodo naše žene v. novi dvorani zadružnega doma imele proslavo 8. marca. Spored proslave je naslednji; Otvoritev z godbo, govor o pomenu 8. marca, domači ženski pevski zbor zapoje več pesmi, nastop pionirjev s pesmijo, recitacije pionirjev, mešani pevski zbor zapoje več pesmi in prosta zabava. Zen« vabijo na proslavo vse vaščane in še one iz drugih krajev in naselij. Undsko tehniko * vse lovni Klub Ljudske tehnike se je formiral v tovarni STIL v Kopru, vendar delajo za enkrat samo letalski modelarji, ki so že pričeli z gradnjo letalskih modelov. Pri tem delu pa vajenci, ki so v. glavnem člani modelarskega krožka, ne spoznavajo samo probleme modelarstva. temveč se navajajo tudi na preciznost, ki jim koristi v njihovem vsakdanjem delu. Klubi Ljudske tehnike v tovarnah zasledujejo cilj. da pomagajo delavcem oziroma vajencem vzljubiti in spoznati stroje, da se spoznajo s proizvodnjo, da dobijo osnovno znanje iz tehnike, ter da jih privedejo na pot novatorstva in racionalizatorstva. Obenem jim seveda nudijo razvedrilo in zabavo. Člani kluba borb, v tovarni STIL formirali tudi foto-ama-terski krožek, v katerem se bodo spoznali s foto-tehniko. prišli bodo v stik s kemijo in fi-ziko, naučili se bodo razvijati filme in kopirati slike. Dobro bi bilo, da bi tudi v drugih tovarnah posnemali tovariše iz STIL v Kopru in Ustanovili v vsakem podjetju in vsaki tovarni klub Ljudske tehnike MED NAŠIMI LJUDMI Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Ul. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 KAKO JE Z OBNOVO SADJARSTVA NA KOPRSKEM Za 7 odstotkov bomo letos dnignili število sadnih dreves n Imeti Strunjanski kmetje so znani I lotiti knjigovodstva. daleč naokrog kot dobri vrtnarji in sadjarji. Naš dopisnik se je podal tja in se pogovoril s tovarišem Matijo Knezom. ((Ko bi nam le vreme ne delalo takih preglavic«, je tožil tov. Knez . strunjanski Miču-rin. «Najprej je nastopila prezgodnja pomlad, nato pa deževje, ki nam je preprečilo pravočasno obdelavo zemlje. Zdaj hitimo, da bomo čimprej okopali vinograde in posadili še preostali grah«. «Kako je z vašim sadnim drevjem?« ((Imam 300 breskev, nekatere prav dobre sorte, 80 kakijevih dreves, 20 hrušk jn 140 oljk«. Potem je začel pripovedovati o svojih breskvah, ki jih ima najraje. Nihče v Strunjanu jih nima toliko kot on. Večinoma so jih opustili med zadnjo vojno, ko je primanjkovalo galice. Poleg tega zahteva gojitev bre. skev zelo veliko truda, dočim češnje jn smokve ne rabij0 posebne nege. Proda pa se lahko vsakovrstno sadje. «Toda glavno vprašanje je to, da so breskve zelo važen sadež, ki zori takrat, ko pri nas sadja primanjkuje. Poglejte, pri nas imamo dovolj sadja v mesecu maju in juniju, dočim le sredi julija praznina. To praznino bi lahko nadomestili hruškami in breskvami, ki zorijo v tem času. Poleg tega pa imamo prav takrat v naših krajih največ letoviščarjev, ki radi kupujejo sadje. Od breskev bi imeli vsi kmetje veliko gospodarsko korist«. Tov. Knez je znan tud; po tem, da rad čita knjige. Celo vrsto strokovnih knjig najdete pri njem in vsak prosti čas izrabi za študij. Poleg tega je več časa vodil svoje knjigovodstvo. Računal je. koliko de. la je vložil za nego breskev in koliko ga je stal material. Ko -je breskve prodal je izračunal, koliko je imel dobička, Potem je to začasno opustil. toda to leto se misli resno ((Knjigovodstvo h, moral pravzaprav voditi vsak napreden kmet«, je dejal. «Bj vsaj vedel, kako mu gre gospodarstvo. Pa tudi čitati bi morali več. V knjigah -je vedno kaj novega in koristnega«. «Kaj pa oljčna mušica, tov. Knez?« «Tudi prj nas jo imamo in ■ nam dela veliko škodo. Treba se bo resno lotiti boja proti tej škodljivki. Pri nas v Strunjanu smo poskusili, da je tudi slana voda dobra za uničevanje oljčne mušice. Zlasti Se -je obneslo, ko smo pobrane oljčne sadeže namočili v slano vodo in s tem preprečili, da bi mušice prehajale iz okuženih na zdrave sadeže«. Govoril je še o tem, kako goji sadike v toplih gredah, ka. k0 vzgaja nove trte za namizno grozdje. Posebno lepe so njegove «fragole» in so zato tudi cenjene. Lani je velik de! svojega pridelka prodal Kmetijski zadrugi. Tako je prodal tudi okrog 50 stotov breskev. Z zadrugo Je zadovoljen, ker preskrbi kmetom vse potrebno in odkupi njihove pridelke, Le to ni dobro, da se člani nič ne sestajajo. Lani v maju so imeli občni zbor in od tedaj ni bi. lo nobenega sestanka več. Sestanki so potrebni, čeprav so strunjanski sadjarji napredni in že precej znajo. Človek nikdar ne zna dovolj. Ne bi bilo slabo, če bi jim dodelili kakšnega absolventa kmetijske šole iz Škocjana, da bi pomagal z nasvesti. Sploh bi se mogli na sestankih marsikaj pomeniti. Tudi vprašanje vode za zali. vanje vrtov je važno. O tem so že večkrat govorili, da bi v ta namen izkoristili tri strunjanske studence. S črpalko bi po. šiljali vodo iz teh studencev v rezervoar in od tod na vrtove. «Moji vrtovi že imajo vedovod’, vendar vsi tega še nimajo. Tui-di o tem bi se morali še pomeniti«. 'AQ.emv hOcn UK. rUAS BKADli ROBERT H li A V A T Y >raerlral fotograifPaV!lj,0nC'ka' kjer Pre' y mirnih časih Učastil <<1>ri koru7n 4V0J bila videti rdeča električna lut“ ^ sp na(,v°jvod' storžU:?>’ katerega je s svojim obiskom T Vsak /,efan na velikih manevrih leta 1918. in ?e bil na u' - la oficirska družba. v°Jaki ln p a z ^ P i t-i lokal, kamor niso smeli hoditi Ti “JaKl m _ ,---v*«** (UMI, Vi(iele so hodih v ' nl Prostovoljci. k. Mn!? 0Dus,'eneE.)°fn.1 domi' katerega zelene luči so se tudi dad Litvo , fatskega ateUe,ia. , stlh „ aly Hilte ™ prav tako kakor na drugi strani za ’ ClSlai t.nnl i o in HHvo nclci itoniia \7 v« _ grškem ’ cfslaJtanija in Translajtanija. V obeh W5ahi t„Se °kna kaystrlJskem, so igrale ciganske kapele, hico , h ur.™.,.,-. Varn in restavracij, pelo se je in pilo. >hT? ih oHdradnlk', W raiv urasle hferko v°dili v kavarne in restavracije svoje %i, * Hida. vse to . fc nad Litvo, Bruck an der Leitha, ht bilo nič drugega kakor en sam velik V eni izmed oficirskih barak v taborišču je čakal ponoči Svejk na svojega nadporočnika Lukaša, ki je ^el zvečer v mesto v gledališče in se še ni vrnil- Svejk je sedel na nadporočnikov! postelji, nasproti njemu pa je sedel na mizi sluga majorja Wenzla. Major se je zopet vrnil k polku, ko se je v Srbiji izkazala njegova popolna nesposobnost na Drini- Govorilo se je, da je dal razdreti pontonski most, ko je imel še polovico svojega bataljona na drugi strani. Zdaj je bil prideljen vojaškemu strelišču v Kiraly Hidi kot poveljnik in je bil zaposlen tudi pri gospodarstvu v taborišču. Med oficirji se je govorilo, da si bo major Wenzel zdaj pomagal'na noge. Sobi Lukaša in Wenzla sta bili na istem hodniku. Sluga majorja Wenzla, Mikulašek, je bingljal z nogami in rentačil: «Cudim se svojemu staremu, da ga še ni domov. Rad bi vedel, kod se vso noč klati! Ko bi mi vsaj dal ključ od sobe. Tam ima vina ne vem koliko!« «On baje krade«, je zinil Svejk in kadil cigarete svojega nadporočnika, ker mu je ta prepovedal kaditi v sobi pipo. «ti moraš vendar o tem kaj vedeti, od kod imamo vino?» «Jaz hodim tja, kamor mi ukaže«, je z drobnim glasom rekel Mikulasek; «on mi da listek in že grem lasat za bolnico, nesem pa vse domov.« «In če bi ti ukazal«, je vprašal Svejk, «da moraš ukrasti polkovno blagajno, ali bi to storil? Ti tudi za zidom psuješ, pred njim pa se treseš kakor trepetlika.« Mikulašek je pomežikal z malimi očmi: «To bi si premislil.« «Nie ne smeš premišljati, mladič!« je zakričal nanj Svejk, potem pa umolknil, ker so se odprla vrata ln je vstopil nadporočnik Lukaš. Bil je, kakor se je takoj videlo, prav dobre volje, kajti imel je čepico narobe na glavi. Mikulašek se je tako ustrašil, da je pozabil skočiti z mize in je salutiral kar sede, ker je se povrh pozabil, da nima čepice na glavi- «Pokorno javljam, gospod obrlajtnant, da je vse v redm>. je javil Svejk, postavivši se po vojaško, a cigareta mu je ostala, v ustih. Nadporočnik Lukaš pa tega ni opazil in je šel naravnost proti Mikulasku. ki je bolščal na vsako kretnjo nadporočnika in pri tem kar naprej salutiral, še vedno sede na mizi. «Nadporočnik Lukaš«, je rekel, pristopajoč k Mikulasku z ne preveč trdnim korakom, «in kako se pišete vi?« Mikulašek je molčal. Lukaš si je primaknil stol pred Miku-laška, sedel in rekel: «Svejk, prinesite mi iz kovčka službeni revolver!» Mikulašek je ves čas, ko je Svejk iskal v kovčku, molčal in samo preplašeno zrl na nadporočnika. «Pravim, kako se imenujete?« je klical nadporočnik Mi-kulasku. Ta pa je kar naprej molčal. Kakor je pozneje pravil, je nekako otrpnil pri nepričakovanem prihodu nadporočnika. Hotel je skočiti z mize, pa ni mogel, hotel je odgovoriti, a ni mogel, hotel je prenehati s salutiranjem, pa ni šlo. «Pokomo javljam, gospod obrlajtnant«, se je oglasil Svejk «da revolver nl nabit,« «Pa ga nabijte, Svejk!« »Pokorno javljam, gospod obrlajtnant, da nimamo patron m da ga bo težko sestreliti z mize. Dovoljujem si pripomniti, da je tale Mikulašek, burš gospoda majorja Wenzla. Ta vselej zgubi dar govora, kadar vidi koga izmed gospodov oficirjev. iiiniunumiiinnnunimniiHH»ninniniiiiminmnnmiiinnmunimuHHmtnmmmnnHiiyi Sploh ga je sram govoriti. Gospod major Wenzel ga vselej pusti stati na hodniku, kadar gre v mesto, in Mikulašek se žalostno klati v baraki- Ko bi vsaj imel vzrok za to, da se tako ustraši, toda pravzaprav ni ničesar zakrivil.« «Dovolite», je nadaljeval Svejk, «da ga poduham-s Svejk je potegnil Mikulaška, ki je še zmerom bedasto zrl na nadporočnika, z mize, ga postavil na tla in poduhal njegove hlače. «Se ne«, je dejal. «ampak se že začenja. Ali naj ga ven vržem?« «Ven ga vrzite, Svejk!« Svejk je odpeljal tresočega se Mikulaška na hodnik, zaprl za seboj vrata in mu na hodniku rekel: «Prismoda, rešil sem ti življenje. Ko se vrne gospod major Wenzel, mi za to prinesi po tihem steklenico vina! Brez šale. Zares sem ti rešil življenje. Kadar je moj obrlajtnant pijan, je hudo. Z njim znam samo jaz, nihče drug.« «Jaz sem...» «Drek si«, se je zaničljivo izrazil Svejk: «sedi na pragu in čakaj na svojega majorja Wenzla!» «Se čudno«, je Svejka sprejel nadporočnik Lukaš, «da ste ze Prišli; hočem z vami govoriti- Ni vam treba spet tako neumno stati habtacht. Sedite, Svejk, In držite jezik za zobmi ter pozorno poslušajte! Ali veste, kje je v Kiraly Hidi Sopronyi uteza? Pustite tisto vaše večno: pokorno javljam, gospod obrlajtnant, da ne vem. Ce ne veste, recite: ne vem, pa basta. Zapišite si na košček papirja: ,Sopronyi uteza, štev. 16’. V tisti hiši je trgovina z železnino. Ali veste, kaj je trgovina z železnino? Herrgott, ne recite pokorno javljam. Recite vem ali ne vem! (Nadaljevanje sledi.) 8«® !W« kitaro* Tihožitje. V GALERIJI «a»» izložbe so res polne in vseiga, kar si človek poželi, le-tu pa so le .-ifcramne, in še marsikaj jim manjka. Amipak, memd se vse tako zdi, da imajo Jugoslovani prav toliko Sams, da se njihove izložbe napolnijo v doglednem času, kot mi, dla se naše v doglednem času izpraznijo!« Kakšni so odnosi ameriških Slovencev do nove Jugoslavije? 11. Kulturno življenje ameriških Slovencev pa vedno bolj peša, ker ni prirastka mladih moči. Aktivisti napredne skupin« Slovencev so stari od 50 do 60 let, v Ameriki rojena Slovenska mladina pa povečini ne obvlada več slovenskega jezika in je povsem amerikani-zirana. Kljub temu pa se še pojavljajo na slovenskih odrih uprizoritve raznih slovenskih odrskih del. Lansko leto so uprizorili z velikim uspehom Pu-cove dramo «Svet brez sovraštva«. Ne ustrašijo pa se uprizoriti tudi Cankarjeve «Hlap-ce». Glasbena Matica v Clevelandu pa celo uprizori vsako leto najmanj po eno opero in opereto. kot dnevnik y redakciji samo dva človeka, ((Enakopravnost« pa celo samo enegia in #Nbva d)oba» tudi samo enega, tedaj si lahko predstavljamo silen napor teh časnikarskih ljudi — pa tudi, če bj morda samo prepisovali in rabili škarje. Ali bi se dalo to njihovo, pravzaprav obupno kulturno prizadevanje še kako reševati? Kakšne in katere so kulturne materialne baze a-meriških Slovencev? Kak. šen je njihov tisk? Slovenci so tamkaj razcepljeni y dvia tabora. Svojo politično dejavnost, kakršno- so pred 40—50 leti prinesli s seboj iz domovine, so ohranili eto vseh podrobnosti. Tamkaj se gredo še vedno liberalce in klerikalce. Napredni element ima svoje kulturne materialne baze v svojih podpornih enotah, od katerih ie SNPJ najmočnejša, najbolij bogata, najbolj progresivna in najbolj votivna, saj šteje 80.000 članov in ima 15 milijonov dolarjev premoženja. Ta Jedilo ta izdaja dnevnik »Prosveta«, ki izhaja kot dnevnik v 6000 izvodih, kot tednik pa v 35.000 izvodih. ((Prosveta« jie najbolj- čitarj slovenski na-predini list v1 Ameriki že zaradi tega tudi, ker maši vse založniške vrzeli, saj je od svojega začetka pa do danes ponatisnila v podlistkih vse pomembnejše povesti in romane slovenskih pisateljev kot Tavčarja Finžgarja, Cankarja, Etbina Kristana, Krajgherja, Bevka, Seliškarja* Miška Kranjca, Ingoliča in dru. ge. List ((Enakopravnost« je prav talko dnevnik in ima isto smer. Na isti stopnji stoji list «Nova doba«. Kot tednik pa je zel0 v čislih ((Proletarec«, glasilo slovenskih socialistov. Vsi slovenski listi se bore z velikimi težavami, ker ni sposobnih novinarjev in urednikov. Ce pomislimo, da ima «Prosveta» Da! Treba je znati organizirati bolijše, rednejše, glohlje stike z domovino, treba jim je pomagati z vsemi silami od tu in tudi tam. Zdaj se snuje v Sloveniji društvo prijateljev a~ meniških izseljencev, ki bo prevzelo odgovorno nalogo stkati plodonostn^ stike z izseljenci. Tega si izseljenci silno žele. Treba je organizirati obiske slovenskih kulturnih ljudi med ameriške izseljer.ee tamkajšnje kulturne skupine v domovino in najti tudi še druge niti, ki bod0 dvigale kulturno življenje naših ameriških Slovencev lahko še dokaj let. fcat je y svojih temeljih negotov- ves kapitalizem. Naši izseljenci so morali krvavo garati, da so si pridobili te udobnosti, ki. jih danes uživajo. Toda v vsaikem ameriškem delavcu leži strah x kosteh ob vprašanju: Koliko časa še? Doklej? Vse to trenutno blagostanj^, nuna nobene trdne perspektive. Strah pred gospodarskimi krizami leži nad vsemi. Predi nekaj tedni je bila v Sloveniji večja skupina ameriških Slovencev. — Nekdo od njih je svojim tovarišem' razla. gal naše razmere takole; «Neše Kot sem že omenil, so ameriški Slovenci razdeljeni politično v dva tabora: v napredne^ ga in v klerofašisltičnega. Razumljivo je, da je vsa ameriška slovenska duhovščina z vojnim zločincem škofom Rožmanom na čelu, kj sedaj živi v Clevelandu in kjer se tudi nahaja štab slovenskih 'belogardistov proti novi Jugoslaviji. ((Ameri-šfca domovina« — glasilo slovenske katoliške belogardistične akcije siplje smrt in žveplo na našo socialistično domovino. Napredni del. slovenstva v A-rr.eriki pa je poln razumevanja za našo stvarnost. Z navdušenjem spremlja vso našo borbo za zgraditev socializma, pomaga po svojih močeh kolikor se le dla. KONEC. GOSPODARSTVO f TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINA~NCf] Promet Reke strmo raste pristanTIS PRIMERJAVA S TRSTOM IN ITALIJANSKIMI Zelo zanimiva je primerjava med prometom Reke, Trsta, Benetk in nekaterih drugih pristanišč. Na Reki so tudi letos dosegli rekorden promet, ki je večji kot lani in na j več ji v zgo. dovimi Reke. V. poslednjih petdesetih letih je Reka dosegla največji promet 1913, leta, ko je znašal 2.096.842 ton. Za časa italijanske okupacije je Reka prenehala biti važno pristanišče, njen promet je katastrofalno padel in j« znašal 1938 vsega skupaj- komaj 766.000 ton. Reka- je bila pod italijansko okupacijo zapuščeno, mrtvo mesto, v katero je prihajalo vse manj in manj ladij, nij-ene pomole im obalo je prerastla trava. Sedaij pa dosega rekorden promet, ki se vsako leto strmo CvetočalMIITE-IIROZIJO SODCA in medlo čas Kako je pravzaprav s . slovensko, v Ameriki rojeno mladino? Ali bi se ne dalo tudi v nji še ohraniti elemente slovenstva? "v e j j e m o%nanjemlha pomladi ŠPORTNI DNEVNIK »i PLANIŠKI SMUČARSKI TEDEN" Avstrijci ni igal i v smuku Prvi skoki na 80-metrski skakalnici - Danes štafeta 4x10 km GOZD MARTULJEK, 9. — Luise Jaretz in Repi S el v en mo zer sta bila zmagovalca v smuku za ženske in moške. V smuku za moške je nastopilo 14 tekmovalcev. Proga je bila dolga 2.400 m s 450 m višinske razlike; sneg je bil zelo dober. Kot smo že omenili, je zmagal v smuku Salvenmozer, ki je prispel na cilj 9 desetink sekunde pred Lukaneem. Tine Mulej, ki bi verjetno zmagal, }e v prvem delu proge padel in zato zasedel samo 15 m mesto Z 8,1 sekunde razlike od zmagovalca. Proga za ženske je bila dolga 2.000 m s 380 m višinske razlike. Jugoslovanka Katnikova je zasedla 7. mesto. Vrstni red v smuku za moške je bil naslednji: 1. Selvenmozer (Avstrija) !1.48’ 1; 2 Lukane (Jugoslavija) 1,49’0; 3. Nogler (A) 1,49'3; 4. Stefe (Jug.) 1,49’9; 5, Molterer (A) 1,52’0; 6. Zanner (A) 1,52’3; 7. Jamnig (A) 1,53’4; 8. Forrer '(Švica) 1,54’0; 9. Cvenkelj (Jug.) 1,54’2; 10. Geiger (A) 1,54*4. Zenske pa so prišle na cilj: 1. Jaretz (Avstrija) 1,33*3; 2. Mayer (A) 1,42*2; 3. Nagi (A) 1,49*5; 4. Schweiger (A) 1,50*4; 6, Hochleitner (A) 1,52*3; 6. Namizni tenis na Dunaju DUNAJ, 9. — Danes so se nadaljevale izločilne tekme posameznic za svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. K nadaljnjim tekmam so bile pri-puščene Romunka Szasz in Ma-džarki Farkaš In Solyoh. V četrtfinale pa so se že kvalificirale Rozeanu (Romunija), Elshayati (Egipt) In Karpati (Madžarska). K drugemu izločilnemu tekmovanju sta bila pripuščena v double tekmah Khamushy-Ehstesham (Iran) in Faszi-Abursif (Egipt). Oesch (Švica) 1,56*0; 7. Katnik (Jugoslavija) 1,56*8; 8. Kochle (A) 1,58*6; 9. Zupančič (Jug.) 2,04’2; 10. Adamič (Jug.) 2,09*5. Danes so bili trening skoki na 80-metrski skakalnici. Najdaljši skok je dosegel Avstrijec Eder s 74 m, takoj za njim je bil Polda s 73 m, Avstrijec Dol. ster je skočil 71.5 m in Jugoslovan Adleršič Pa 70.5 m, Tschannen danes nj skakal. Včeraj je skočil 72 m, Polda pa •je v isti seriji skokov skočil 74 m. Jutri bo v Planici smučarska štafeta 4x10 km. Nogometne tekme za tržaško prvenstvo Objavljen je bil spored nedeljskih tekmovanj za tržaško nogometno prvenstvo. V skupini B se bosta srečala Olimpija B proti Devinu in Mon-tebello B proti Poletu. Obe tekmi bosta na openskem igrišču. Prva bo ob 10, druga pa ob 15. Sesljan in Sv. Ivan bosta igrala v Nabrežini ob 15. V skupini A pa se bosta srečala Novi grad in Arrigoni v Novem gradu. Buje in Umag v Bujah, Brtonigla in Piran v Brtonigli in Strunjan ter Aurora v Strunjanu. Vse tekme se bodo pričele ob 14.30. DUNAJ, 9. — p0 tekmah v Holmenkolenu so se zmenili voditelji smučarskih zvez Italije, Avstrije, Švice in Francije, da bodo vključili njih smučarske reprezentance v nogomet- na moštva, ki se bodo srečala v juliju v Milanu. V avstrijskem moštvu bodo Bradi, Schoepf, Schultz, Salvenmozer in drugi. Na tekmo jih bo pripravil znani avstrijski nogometni strokovnjak W. Naush. V italijanskem moštvu bodo Zeno Colo, Monti in brata Compagnoni. V francoskem moštvu pa bodo Couttet, OreiL ler in drugi. BEOGRAD, 9. — Jugoslovansko nogometno moštvo Rdeča zvezda bo odšlo 15. marca na turnejo po Franciji in Belgiji. To beograjsko moštvo bo tam odigralo štiri tekme. Spred nedeliskih tekem juaoslov. nom. urvensiva Po sklepu tajništva Nogometne zveze Jugoslavije bodo v nedeljo 11. t. m. v L in II. zvezni ligi na sporedu tekme II. kola. Nasprotniki so naslednji; I. LIGA: Crvena zvezda : Spartak (po sporazumu obeh moštev bo tekme v soboto) Mačva : Partizan, Borac ; Hajduk, Sarajevo : Lokomotiva, BSK : Vojvodina, Dinamo : Napreclaik. II. LIGA; Tekstdlac : Proleter (Zre- njanin) Zagreb ; Dinamo (Pančevo), prvak Makedonije : Radnički, Kvarner : Boikelj, prvak Bosne in Hercegovine : Rudar, Proleter (Osijek) : Buduč-nost, Velež : Metalac, Odred : Vardar. Napačno bi bilo misliti, da mladina slovenskih staršev nima nikakršnega odnosa več do zemlje, iz katere izhajajo očetje. Res je. dla se ta mladina brez izjeme čuti za arrterikansko. da z redkimi izjemami slabo ali pa sploh ne obvlada slovenščine in da jo na rojstno diomavl-no staršev in na morebitne tamkajšnje dvojce ne vežejo več tiste čustvene vezi, ki so tako močno zasidrane v srcih njihovih staršev. Vendar ne smemo pozabiti, da v notranji dl-ferenciacijij in hierarhiji ameriške družbe igra narodnostno poreklo vsakega posameznika veliko vlogo, ki izziva tudi pri mladini slovenskega porekla svojo reakcijo. Ta reakcija Je divojna. En del slovenske mladine teži za tem, dla se čimprej oddalji od svojih staršev tn da čimprej zabriše vsako sled o svojem slovenskem poreklu. Medtem pa drugi del ameriške slovenske mladine odkrito priznava svoje slovensko poreklo, se udeležuje slovenskega društvenega in družabnega življenja, prj čemer igrajo veliko vlogo zlasti slovenski pevski zbori. Ta mladina tudi dokaj pazljivo spremlja preobrazbo v čtomovini svojih očetov. Podčr. tati je treba, da je prav ta deš slovenske mia'dlime najbolj aktiven, najbolj progresiven. Za razumevanje mednarodne vloge Jugoslavije y današnjem svetu je ta del mladine zelo dostopen in mu tudi prija porast veljave, katero uživa Jugoslavija v mednarodnem svetu. — Seveda jp bilo doslej z naše strani zelo malo storjenega za to, da bi se to miselno in čustveno razpolo. žen j e med tem delom slovenske mladine pravilno usmerjalo, še celo pa se niso našile specifične forme dela, ki bi ustrezale miselnosti te mladine. Novo društvo prijateljev ameriških izseljencev bo moralo tudi to skrb prevzeti nase. In kakšno je gospodarska stanje ameriških Slo. vencev? Ze v začetku sem nekje omenil. dia so slovenski izseljenci prešli sikori grozote že nekaterih gospodarskih kriz in da 5e vedno velja v Ameriki nenapisan zakon za vsakogar, ki pravi: pomagaj si sam, kajti nihče drug ti ne bo pomagal! Predolga bi bila razlaga o razvoju ameriškega kapitalizma. Ameriška industrija je zaradi svoje dovršene tehnike v ogromnem razmahu. Z dtotokom bogastva iz vsega sveta, z uničevanjem evropske industrije na račun Marshallovega plana, ko raste brezposelnost v Evropi in drugod' in se zato dviga zaposlenost v Ameriki, korejska vojna, ki je odprla na novo vrata mnogim novim tovarnam — zaradi vsega tega je materialno stanje delovnih ljudi v Ameriki in seveda s tem tudi slovenskih izseljencev zadovoljivo. Slovenski izseljenci nisp ne bogataši pa tudi siromaki niso. Med njimi je 60 odst. tovarniških delavcev, 20 odst. farmarjev, 15 odst. trgovcev in gostilničarjev, . 4 odst. rentniikov in 1 odst. intelektualcev To, da imajo mnogi naši izseljenci svoie hišice, svoje avtomobile pa še nič trdnega ne pove, kajti avto m tam-kai stvar razkošja, ampak stvar potrebe, ne pov*. pa tudi za to nič trdnega, ker je takšno materialno stanje tako negotovo, Koliko je to ena minuta? Nerodino vprašanje; za odgovor je treba premisleka. Kajti če ti je dano živeti samo eno minuto, potem je ena minuta zelo malo. V romanih pa včasih beremo, da so mu bile minute dolge kot ure. To se pravi, da je vrednost minute kaj različna, ali kakor pravimo, relativna. Zaradi tega različnega vrednotenja je vredno, da si ogledamo nekaj primerov. Hitrost je dokaj izbruhnil požar pred milijon leti, potem je sij požara prišel do naše zemlje šele danes. Ničevost minute nam postane jasna v primerjavi s starostjo zemlje, na kateri živimo. In vendar je razlika medi današnjo, to se pravi med našo mi- različna. Je sicer omejena na- nuto in recimo minuto pred 2000 vzgor in navzdol, vendar pa lahko po polževo lezete ali pa se vozite s hitrostjo zvoka. V vsakem primeru naj bo enota časa pač 1 minuta. Koliko bi za nas pomenilo, če bi že danes zmogli hitrost 75 km na minuto, poudarjam: minuto. To je že precej. In vendar bi se s to hitrostjo vozili do sonca 4 leta. Torej je taka minuta še vedno prepočasna, če bi hoteli priti n. pr. samo do zemlji najbližje zvezde. Poznamo neko hitrost, ki je verjetno človeštvo ne bo nikoli doseglo. To je hitrost svetlobe. V eni minuti opravi poti za 1,800.000 km. Ne, taka hitrost je za človeka le preveč. Saj praktično na zemlji je ne bi imeli kje uporabiti, Ravnik ali ekvator meri samo 40.000 km. Vendar je za nas važna minuta, t. j. čas. Toda stranski skok nam ne bo škodil. Ce je hitrost svetlobe za človeka v vsakdanjem življenju neuporabna, .je vendar za astronoma v minutnem času še premajhna. Kajti daljave v prostranstvu so ogrom-tle, nekatere neizmerne. Zaradi lažjega izračunavanja oddaljenosti nebesnih teles so astronomi hitrost svetlobe v eni minuti pomnožili s 60 (ura), nato s 24 (dan) in končno s 365 (leto). Tako so dobili pot, ki jo opravi svetloba v enem letu in to pot so imenovali svetlobno leto, ali s številko: 9,460.000,000.000 km. Do zemlji najbližje zvezde Pa bi s to hitrostjo rabili kar 4 leta in tri mesece. Drobiž je to. Saj obstajajo svetlobna telesa, ki so oddaljena od zemlje milijon in še več svetlobnih let. Tako zaznavajo naši zemeljski astronomski daljnogledi svetlobo takega oddaljenega nebesnega telesa, ki jo je pričelo telo pošiljati v vsemir pred milijon leti. Ce je na neki taki zvezdi leti. Pred dva tisoč leti minuta sploh ni prišla v poštev. Najmanjša razdelitev časa je bila: zjutraj ali opoldlne ali zvečer. Nato so bili dnevi, leta. Vsaj v vsakdanjem življenju. O minutah nikjer nobenega sledu. Daljave 'so računali s takratnim merilom: dan hoda, pol dneva hoda itd. Iz Bar-kovelj pa do Kopra so v tem času rabili pol dneva hoda; a danes pravimo, da nas prometno sredstvo potegne tja že v 40 minutah* To pomeni, da se je danes posrečilo skrajšati pol dneva na 40 minut ali pa še manj. Torej danes opravimo v eni minuti več poti kot pred 2 tisoč leti. In ne samo poti. Minuta je danes tudi že merilo človekovega ustvarjanja ali dela. Ctm več napravi v 1 minuti, tem večje’je njegovo blagostanje, tem manj časa porabi za produkcijo, oziroma za življenje, ker si je v pomoč ustvaril stroje, ki jih pred 2 tisoč leti ni poznal. In v tem je razlika med to današnjo minuto in ono pred 2000 leti. Vrednost časa merimo po izvršenem delu; danes opravimo v 1 minuti več dela, zato je današnja minuta za človeštvo bolj dragocena. Razlike ni , samo v enem: Kakor današnje minute, tako one pred 100, 1000 in več leti padajo v preteklost, od koder jim ni več povratka. Lepo nam je o teh minutah napisal O. Zupančič: Cuj, minute kakor kaplje srebrne skozi temine črne bijo. Tam krožijo sonca in merijo čas. Večno mirna brezobzirna noč in dan tek6 preko nas, veča. Pri tem ne samem® pozabiti na to, dla je bila Reka v pretekli svetovni vojni strahotno poškodovana. Nemci so, preden so bili uničeni, v mestu pognali z • morskimi minami y zirak sikoro vsqi operativno obalo. Celotno je bila luka razrušena 96-odstatno. Vsega skupaj je osttalo le nekaj metrov obale, kjer je lahko pristala samo ena ladja. Sedaj je že 80 odstotkov obale obnovljene in piri: i stan iške širi- no pocenilo ške Med vojn0 ni bila poru««8 samo operativna obala, tenh* •tudi vsa tehnična oprema. SF ro vsa sredstva s0 se(”, ^ obnovljena. Sest velikih (M#** ki so jih potopili za šaSa 'J ne je dvignjenih iz morja, pravi jen ih i,n znova 80, v. gonu. Sedem drugih so jih nabavili na Madižao*® sedaj dteliuje Ko so pri*18* .:L lahko naenkrat pristaja 21 pre.. bila popolnoma nerabna. kooceamSkih ladij. Ne samo v prometu, uspehi se kažejo tudi v znižanju pristaniških stroškov'. Lansko leto so se stroški, če jlih primerjamo z letom 1949. in glede na celctn0 količino pretovorje. nega blaga znižali za 4,36 odstotkov, a na t°no blaga za 8,3 odlstotikov. Delovni učinek delavca se je v reški luki povečal za 30 odstotkov. S številčno manjšo količino delavcev j« bil dosežen ta nenavaden uspeh im pxetovorjen0 rekordno število blaga. V tem letu bodlo povečali operativni del reške luke s tem, da bodo dokončali pomoil Vladimirja Nazora, a dokončujejo tudi pomol Otokarja Ker-ševanija, pri njem bodo lahko pristajale tudi največje prekooceanske ladije. Na pomolu Vlad'imirja Nazora bodo postavljena dvigala na tračnice, tako da bodo lahko pretovarjali direktno iz ladje na železniške vagone In obratno, To bo znait. IVU-' ,.M jetje «3. maj« jih je Pop?L in preuredilo, da lahko “j' ^ jo z njimi večji tovor, ® , Stari* 1£» bilo prvotno določeno. bila v obratu že preteklo ostala pa bodo stopila v » . letos. Prav talko s® bo let**^, no povečal notranji ■ ko bodo kupili nove in prikolice. Vsi ti podatki nam gostem, da se Reka vnovič ja in z vsakim letom 1 o# OP* nove uspehe tako v svoh^, mi kot v povečanju Pra ± vCtiP Prav zat0 je še bolj (f va primerjava med njo * stom; Trst ni bil tako no prizadet, ko je Pr® Italijo (strahotno, če ?a J mer jamo z Reko),- a ne opazim0 prj njem p. porasta, ki ga je naprav'^ g ka. Vzroki niso v pak v konkretni politi®1 ^ varnih činiteljev, ki P°v . f jo Trst na Italijo. To n® vore statistični podatki; POMORSKI PROMET leto Benetke Neapelj Genova Reka 1913 2.664.000 + 4* 2.096.842 1938 4.175.615 4* 7.273.972 766.000 1949 3.209.322 2.587.878 7.565.086 2.179.298 1950 3.704.641 3.789.143 8.001.511 2.382.677 ' 3-30 'S PO TREH LETIH DELA DOKONČAN TRANSARABSKI NAFTOVOD Skoro neopaženo je bilo lansko jesen po triletni gradnji dokončano velikansko tehnično delo. Pri Hašemitu y T ran -’Jordaniji sta bila namreč spojena oba dela transarabskega naftovoda — ((Trans Arabic Pipeli-ne», kratko: «TAP-Line», dovaja nafto iz arabskih petrolejskih nahajališč in posebno iz Abquaiqa v mesto Sidon v Libanonu. Zmogljivost cevovodov in črpalk tega pristanišča je 18.000 ton na uro. Z novim naftovodom' je skrajšana 10.000 kilometrov1 dolga pomorska pot okoli arabskega polotoka na 1900 km in je omogočeno hitrejše zalaganje Evrope s petrolejem. TAP-Line je veljala približno milijardo frankov in so porabili za 75 cm široke cevi 323.000 ton jekla. Popolna zmogljivost je približno 60.000 ton petroleja na dan. TAP-Line je posebnega pomena zaradi tega, ker s® v nje. ni okolici znana petrolejska polja Saudske Arabije: Kuvveita in Babreina, ki zmorejo na dan 133.000 ton petroleja. Od tega izvira 70.000 ton 12 Ab-quaiqa, ki je postalo sedtaj največje petrolejsko polje na svetu, Zanimivo je, da je bilo potrebno za to petrolejsko nahajališče samo 45 vrtin. Proizvod. n(ja na arabskih petrolejskih poljih se je zelo dvignila in je dosegla 1. 1950 približno 50 milijonov ton. Gradnja transarabskega naftovoda je zadela spočetka na velik,, težkoče. Ameriški notranji minister Ickes je sumil, da gre pri tem za pustolovske obveznost, vlade. Ko pa je bila pozneje izročena gradnja naftovoda neki privatni diružbi, je povzročilo to hud' odpor v arabskih deželah. Potrebna so bila naporna in dolgotrajna diplomatska pogajanja, preden so Sirija, Libanon, Tramsjordanija in Palestina privolile v gradnjo tega naftovoda. Za gradnjo naftovoda so raztovorili v pristanišču Mishaab v dveh letih 165.000 ton gradiva. Razen tega je bito zgrajenih mnogo cest, delavskih taborišč itd. Največjo skrb pa je povzročalo, kakor pri gradnji Sueškega prekopa, vprašanje vode. Na 40 različnih krajih so morali izkopati studence in jih opremiti s črpalkami in rezervoarji. Ob naftovodu so zgradili 10 m ši- roiko asfaltirano cesto, ki je dolga 1480 km. Saudska Arabija jie imela od teh del velikanske koristi. Severni del njene puščave je dobil z arteški-mi studenci 40 novih oaz, kjer morejo sedaj Ara bo; napajati svojo živino in obdelovati celo zemljo, ki je sicer izsušena, nd pa nerodovitna. Sredi leta so pričeli 2 gradnjo črpalnih postaj, katerih vsaka je veljala 25 milijonov frankov. Crpalne postaje so močno ograjene in imajo poleg službenih poslopij, stanovanjskih hiš in delavnic tudi bolnišnico, šolo, elektrarno, telefonsk0 centralo, odvodne prekope, igrišča in lastno vzletišče. Glavno delo opravlja Pet črpalnih postaj, ki zmorejo 2 »im • I H g Al y A* AH K I P K (J K umsarivm • S U It l h A M I R A H T/KEl 6 A, JAAI C, ACM SAPAM HURSHAOA ■ AS El MISHAB D D S » R A 84 ( loeoka 12.000 konjskih moči. Osrednji del naftovoda je zvezan * po. sebnim telefonskim omrežjem z vsemi končnimi in vmesnimi postajami; Inženirji se morejo razgovarjati in imeti prave tehnične konference kar iz svojih uradov. Ko je bila gradnja naftovoda na višku, je bilo pri Tap-Line zaposlenih približno 1000 Ame. ričanov In nad 2000 Arabcev. Junija 1950 so začeli polniti naftovod, za kar je bilo potreb, nih milijon ton nafte. Dogoto-vitev Tap-Line je izredno važen gospodarski, faktor in velikega pomena za razvoj arabskih dežel in za oskrbovanje Evrope in Levanfa s petrolejem. • Ze površni pogled f kaže, da je Reka po vo?1 , f čila relativno n^ivl^e’1_tva, ^ brez dvoma zasluga ^ j'e znova zvezana s £V°’ iedijem, da znova izvršuje ^ cije. ki so ji bilo že P1 novitvi namenjene. Frav to dejstvo tudi pC od tukajšnjih odgovah11^*4 gov pametno politiko , , i>r bi bilo treba že umnim vzklikanjem trii« in bolj pariti na ^ F živi ion isk-i vorašanja 11 ., ^ življenjska vprašanja ke. Sicer nimamo -fi-' bi ponazarjali gibanje . n ! ?1ni k -.ifAvičVrt.. vr - /i niških stroškov v naši da,r je zeto značilna l(pe» dunaisikeca kega dunajskega g0*!* nika, k; pravi, da 11 P Trstu delajo samo P011 nedeljah. Nikakor ne lahko postala Reka kurent Trsta. Za (F. mislim0* ^ J ravnih pogojev, nima ^ da bi se širila in nUT‘ t*L,l to u'fA ima NAFTIN0 >01) C *AFIHtfttfK O # Z G A A J £ M .naftovod kUKUK-HAlFA 76)320 ML MA 0A»6 jXlPKUK-f tIPOLV ,7»:32o;;h L*“n A’ 0 A )# JABQAIQ-SI00N ,4 77. 000 «t NA 0 A H MAMOVO 0 V’GftADMj| mb KIRKU K-M A I F A 162.180 HI NA 0AM K I R K U K-T A | R 011 162.110 HL NA DAN NAFTOV0D V ARO)C KI 0 mi JSt.SOO Mi MA DAM ABAOAM-IAIAKIA 795-000 HI NA DAM t UAGAN-SACOOtCKSKO M. «74.500 HI NA 0AH zvez. Vendar nam opomin, kako bl lafl p Trst, če bi bil .tesn^ V.!-na svoje zaledje. A ko šele tedaj, k® jen in se bodlo v*‘‘* a f ^ reševala doma, oZlT n jogf^c- refctnin pogajanjih zaledjem brez *—m bi delali tarjev, ki račun. Približna šhu' i!W'. Kitajska kuooie v Zi KHIi#* t Neka tovarna ie Zahodni Nemčiji 1,^ M J1 L, LR Kitajsko ^ vo 2000 kamionov i jo 3.5 tone. kamionov so že %U. W tega izvoza kam1« ^ sko je zavezniška .jj! sija v Zahodni »tirala pri vladi Z rtltiuč ^c čije, kjer ukrepe, da bi v čili talke kupčije. IIHP11N1STVO- ULICA MONTECCH1 St 6, IH. nad. ** Telefon »lev. S3-80D ln 94-63». — Poštni predal S02. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St 20 — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm vlSine v Slnnl 1 stolpca: trgovski 60. finantno- NAROCNINA: Cona A: meseCna 280, četrtletna 750, polletna 1400, Celoletna 2600 lir; cona B: izvod 8, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.80, me«' St. 20. - Telefonska *. ^^ £j£j: Z^ak''nim^'sirinTr-.io.p;«^^ ~ j Pf"’ “ trtaSkega ™ U*5374* - Za »vUo: a,ene,Ja demokratičnega . Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska TržaSkl tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco MI.. Tel. 11-32 • Koper, Ul. Battlsti 301a-I, Tel. 70. | Ljubljana, TyrSeva 34 • tel. 20-09, tekoči račun pri Koinunali/I banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaSkega tiska D.VP Agencija demokratičnega Innsem5®***