Kako nemški poslanci v Gradcn delajo z Slovenci! Osem naših poslancev zastopa 456.000 Slovencev, ki nosimo ve6 kakor dobro tretjino vseb deželnib stroskov na Štajerskem. Misliti je tedaj bilo. da bode eden ali drug izmed naaib poslan cev tudi izvoljen v najvažniai odbor, namrec v tiuančni odbor, kder se prelre8uje in preiskuje proračun deželnih atroškov za 1. 1879, preden se o njcm aklepa v zbornici. Toda nemška ve6ina poslance7 je tukaj Slovence popolnem prezrla in izvolila same Nemce v finančni odbor. Ta odbor je zbrisal 1000 fl. podpore, kateri znesek je atajerska kmetijska drnžba dobivala zasloveusko izda^anje nemškega družbinega lista nLandboteu, medtempaje za nemski list nLandboteu 2000 fl. ppdpore pu8til; z 1. januarjem zgubi tedaj kmetijaka družba svoj slovenski liat: nŠtajerski gospodar" in izdaja sarno neinški lisc nLandboteu z podporo 2000 fl. iz deželne blagajnice, v katero Slovenci dobro tretjino doplačujemo. Po pravici se tukaj Slovenci praaamo, zakaj i>e proti naoi tako neprijazno in cel6 krivično postopa? Ali je štajerska kmetijska družba osnovana samo za Nemce? Dobro, tedaj pa naj Nemci aami sktbijo za njo ! Ovače je celo krivično, 6e se njej po 19.000 fl. podpore iz deželne blagajnice daje, kamor tudi Sloveuci evoje deželne doklade vplačujemn, posebi6 pa bi ne bilo ve6 prav, 6e bi se niej 2000 fl. dovolilo za nemški rLandbote". Edo zaaiore opravičiti, da bi ubogi in malo porajtani Sloveuci bogatim ia atimanim Nemcem kmetijski list plačevali? Toda recimo: kmetijaka družba je hasuovita in potiebna naprava za celo Staje sko, za nemškega in slovenskega kmeta. Dnbro, tedaj pa vitrašamo, ali njej za slovenske prebivalce Biovenskega 1 ista. treba ni? Tega ne more noben pameten čluvek poresniti. Eajti ko bi so potreba takega liata ne čutila, potem res ni razvidn>>, kako in zakaj so celd nemški poslanci 2 okt. 1866 in 28. «kt. 1869 kmetijaki družbi naložili izdajati alovensko preatavo nemškega nLandboteu in 7 ta namaa odločili 1000 fl. podpore!? Potrebe sloveuskega Iista za alovenske kmete ne more nibče tajiti. Nemska drnštva n. pr. nGraška vzajeoiaa zavarovalnica" itd. objavljajo 7 rSlov. Gospodarju" 87oja poio6ila, naznanila, priporoebe, ker nimajo lastnega alo^enskega lista. In tako 86 godi vsakemu Nemcu, se je in bo zopet godilo tudi štajerakej kmetijskej diužbi, 6e bo hotela pri slovenskih kmetib kaj opraviti, pri katerib ima avojib 15 podružnic. Nemiki poslanci se izgovarjajo reko6: nLandbote" dajcmo prestavljati na sloventki jezik in tiskamo po 300 iztisov, kar stane celih 1050 fl. Ali malokdo za nje mara, štejemo samo 37 naročnikov, med temi 19 kmetov; dopošiljamo ga 191 šolam, ali 178 doticnib u6iteljev prosi, naj jim še dodajamo nemški izvirnik rLandbotcu, kar je očiten dokaz, da slovenskega lista kmetijakej drožbi treba ni.u Tako modruiejo Nemci, a Slovenci jim odgo7arjamo, da pre^iaoko ska6ejo in pre7e6 modrujejo. Gori omenjene številke ie nikakor niso dokaz, da atajerska kmetijska družba ne potreboje alovenakega glasila, pa6 pa dokazujejo nekaj druga, to pa jako močno in o6ivestno! Ove atevilke dokazujejo: prvič, da je slovenska prestava tako strabovito 8laba, da se uje slovenski kmet boji in nje brati ne6e, dmgi6, da je izvimik, namreč nemiki nLandbote", neizmemo revno, povrano uredovan in pogo8to tako pisan, da priprosti kmet ui6esar ne razumi, ker ne pozna straano učenih izrazov, z katerimi urednik, g. profesor Wilbelm, v listu pometa! Zato pa rLandbote;l nibče rad ne berc in uže marsikateri N/mec so je jezil nad li.-itora. da mu jc na p:impr tržno ceno prinesel, kakor je bila pred fptrt leta, uli jo lzpustil, da je lestvica zh tržuo ceno bila podobna čeljusti šrbljave stare. babe. Eo bi se list udom kmetijske dru/.bti ue vsiloval. p» prstib bi lebko preŠteli njegove uaročuike! Slabo, povrsnu, uepiaktičuo uredo^anje in še slabejša slo^enska prestava je kriva, da ljudje tako malo marajo za glasilo kmetijske dražbe. Tukaj je treba premembe! Zato pa rečcmo : ako Se štajerski poslanci prizna^ajo, da je kmetijska družba ne samo zavNemce, ampak tudi za Slo^ence, sploh za celo Stajersko, osno^ana, in ako še mislijo, da je 070 družbo treba iz deželne blagajnice z 15.000—19.000 fl. na leto podpirati, tedaj je edino pra^ično, da se nemškemu in slo7en8ketnu glasilu družbe podpora 3000 fl. se dalje pusti s tem, da se uredo^anje poboljša, ali pa, če to ne kaže, ker denarje^ ni. obema usta^i. Tako 7ele7a pra^ica. Vse drugo je ali ne^ednost ali pa dokaz stare zagrizene narodne mržnje in so7ražnosti nemških poslance7 do nas Slo7ence7, no7 nagib, da resno premišijujcmo in pievdaijaoio, kako bi se štajerski Slo^enci, sc 7e po posta^ni poti, zamogli znebiti ošabnega jerobstva nemškib liberalnib poslance^ 7 Gradcu!