------    63------
Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja. C. kr. armadno uadpoveljstvo je z zau-kazom od 31. oktobra 1857 naznanilo, da bo apostoljski sedež od časa do časa odločil tretjo stopnjo za razsojevanje izrekov duhovne zakonske sodnije za armado. Z razpisom od 12. januarja so tedaj sv. Oče, papež, gospoda solnograd-skega nadškofa za take razsodbe na tretji stopnji izvolili za sedem let.
—   Srebernega in bakrenega drobiža je ta čas več kot za 30 milijonov med ljudmi, in deržavnim dnarnicam je mogoče za to skerbeti, da jih je v vsaki deželi toliko, kolikor jih je po primeri treba. Verh tega bo skorej še pred koncom tega leta nov dnar v obtek prišel, namreč četertforintniki avstrijanske veljave, kterih je že mnogo nakovanih in jih še vedno kujejo.
—  Na Dunaju je bilo pretočeni predpust kakih 1240 plesov ali balov; med temi jih je bilo kakih 120 za dobrodelne naprave.
Iz Celovca. Krojaški mojstri v Celovcu so dobili muho v glavo, da svojim družetom in učencom skrivajo, kako oblačila merijo in prirezvajo. To menda delajo, ker mislijo, da si bodo s to težko umetnostjo po mogočosti dolgo sami polnili žepe, in menda tudi nečejo pohujševati svojih poma-gačev in ne jim dajati slabega izgleda, če jim pri prire-zovanju kak velik kos sukna kam smukne. Al družeti in učenci s tacimi skrivnostmi svojih mojstrov niso dovoljni in so se zavoljo tega pri kupčijski in obertnijski odbornici pritožili.
Iz Galicije. Kakor „Lemberger Ztg." piše, je goveja kuga v Galicii v nekterih krajih minula, v druzih pa se zopet znovega začela in sicer v 7 seliših. Napadla je med 1810 govedi 92 glav, kterih je 8 ozdravelo, 58 poginilo, 5 so jih pobili in 21 jih je še bolnih ostalo.
Iz Ogerskega. V temežkem Banatu je žito tako po nič, da so začeli bolj pridno tabak sejati in toliko sveta so že za to odločili, da je cesarska vlada sklenila, tistim, ki se s tabakorejo pečajo, (ne le v Banatu temuč sploh) 600 tavžent goldinarjev posoditi.
Iz Enieljskega. V Barčanfalvi je zavoljo suše tako pomanjkvanje vode, da morajo kmetovavci vode za živino kupovati.
Iz Rusije. „Journal le Correspondent" je razglasil sostavek z imenom Olgerdovicz podpisan, kterega je knez Trubeckoj spisal. V tem je brati, da bo plemstvo v krajinah, v kterih je obilo gojzdov in močirnega sveta, tlako in svet, kterega sužnjeki posestvajo, rado odstopilo za primerno odkupšino. Kjer je obilo obdelanega sveta, kterega sužnjeki obdelujejo in tako plemenitašem največ dohodkov donašajo, bi prišlo plemstvo v nič po odpravi sužnjekov.
Iz Italije. Deržavni zbor v Turinu bo pretresoval postavo zastran zarotb zoper življenje unanjih oblastnikov iti zoper hvaljenje moritve; ta postava bo zadevala tudi prena-redbo porotnega sodništva v tej zadevi.
Iz Nemškega. Iz Berlina. Novozaročena, pruski princ in njegova sopruga, bota imela na leto za svoje potrebe: princ 92 tavžent pruskih tolarjev in princeznja obresti od 400 tavžent goldinarjev. Verh tega bo dobivala princeznja še 80 tavžent goldinarjev na leto, in če bi princ umeri, ji zagotovlja pruski kralj še vdovšine 30—40 tavžent tolarjev, ktere pa zgubi, če se zopet omoži.
Iz Francozkega. Francozka vlada nategje od dne do dne bolj krepko vajete in berzde. Eni pravijo, da pride to tudi od tega, ker je bil 14. januarja še drug napad v boulonjskem logu poleg Pariza pripravljen, pa nerazode-nejo ga in zbog tajistega so mnogo ljudi zaperli. Zna biti, da je to kriva govorica, pa iz tega se da posneti, kako je ljudem pri sercu. Ko se je cesar 10. t. m. v glediše peljal, je bilo vojakov in policaj toliko na nogah, kolikor jih v Parizu o tacih priložnostih še ni bilo viditi. Celo mesto Pariz je, kakor če bi bilo v obsednem stanu in z njim vsa francozka dežela. Razdeljenje cesarstva v pet vojaških okrajin, skrivno svetovavstvo, postava zastran varnosti, ustanovljenje ministerstva za policijstvo, govorice o druzih premenah v višji upravniji in zadnjič govor novega ministra, generala Espinasse-a, ko je ministerstvo nastopil, vse te reči ne dajo več dvomiti, da se na Francozkem ne začenja ravno nova, pa vunder taka vlada, kakoršne so se Francozi od leta 1793 že odvadli. Ali bo tako ravnanje francozki deželi v blagor, nad tem morajo vsi dvomiti, kteri niso popolnoma oslepljeni.
—   Iz Pariza 13. febr. Obtožna zbornica je obsodila Pierri-ta, Rudio, Gomeza, Orsini-ta in Bernarda, kteri so obdolženi napada na cesarja, pred porotno sodnijo. Obravnava je odločena na 25., 26. in če bo treba na 27. dan t. m. Bernard je pobegnil 14. januarja, pa izsledili in prijeli so ga 15. t. m. v Londonu.
—  Časniki pišejo, da hoče Napoleon ministerstvo notranjih opravil v svojih rokah obderžati. Prejšnemu ministru očitajo, da je bil premalo podučen in da ni bil dosti krepek.
Iz Angležkega. Povedali smo, da je angležki deržavni zbor poterdil z veliko večino glasov načert postave zoper zarotnike. Pa zavoljo tega še ta načert ni pri-voljen, da bi se mu dala oblika postave. Trikrat bo prišel še v pretres in gotovo se bo še marsikter vroč govor zoper njegovo veljavnost slišal, preden pride v zbor lordov v pretres, da ga tudi oni poterdijo.
—  Lord Palmerston je nasvetoval v derž. zboru načert postave, po kteri nej bi prevzela kraljevska vlada indiško vladno oblast. Tudi načert postave zastran pripušanja judov v deržavni zbor je bil drugi pot bran. Vediti je treba, da so ta načert v spodnjem zboru že večkrat poterdili, v zgornjem ali v zboru lordov pa vselej zavergli. Tudi ta pot so ga v spodnjem zboru z večino glasov poterdili, dasi-ravno se je par gospodov močno zoper to uperalo. Neki gospod Nevvdegate je kričal, da se bo do poslednjega dih-ljeja uperal zoper dopušenje ljudi, kteri niso ne senca judov starega zakona, temuč prijatli mnenj, ktere je novi zakon zavergel,   in neki gospod Spooner je rekel mlačno,   da je
zoper jude, ne zavoljo tega, ker jih ima morda za slabe podložnike ali nevarne ljudi, temuč zato, ker ima njih pripušenje   za   greh   zoper pravila  keršanstva.
—  Ravno prinesejo časniki novico, da je bil načert postave zastran zarotb zoper unanje oblastnike o drugem branju v spodnjem zboru z večino glasov zaveržen in telegraf od 19. t. m. pove iz Londona, da je celo ministerstvo z L. Palmerstonom vred odstopilo.
Iz Moldove in Valahije. Oznanjeno je bilo, da se bo sošel zbor za obravnavo teh dveh dežel v Parizu v sredi mesca februarja. Pa komisija, ktera ima potrebe knežij pozvedovati, se ni dodelala svojih opravil; zavoljo tega je zbor v Parizu zopet odložen. Tako bo potem pa-rižki zbor dobil izdelano pismo od komisije o zadevah Moldove in Valahije, ktero bo že naprej od vsih vdeleženih strani poterjeno in treba ne bo zboru, veliko o tem besedo vati.
Iz Turškega. Najnoveji časniki pišejo, da so imeli kristjani (raje) v bitvi pri Zubcih 15 mertvih, Turki pa 40 ranjenih; koliko mertvih, ni znano. Ujet Zubčan, kterega so peljali čez most v Trebinje, je skočil v Reko in se je utopil. Turki so uzeli Zubce in razdjali, kristjani pa so se vmak-nili na gore za mestom, ktere derže obsedene.
— Iz Bosne piše nekdo v „Agr. Ztg.": Bosniške homa-tije se začenjajo izsnovavati. V tem hipu, v kterem si prizadeva turška vlada, kakor more, da bi bosniške in z njimi černogorske zmešnjave beržeje rešila, tirja pravica, da s svobodno besedo nesrečno keršansko ljudstvo oprostimo osumnjav, v ktere se je zoper svojo voljo s Cernogorci zamotalo. V tem hipu je prašanje, ali so se kristjani po svoji volji zoperstavili, ali pa, se je to vsled černogor-skih in tako imenovanih vseslovanskih podpihovanj zgodilo? Kdor je pazljivo zasledoval v poslednjih desetih letih, kar se je v tej deželi godilo, se je mogel, tudi če dežele in ljudi ni poznal,v prepričati, da se zadeve bosniških kristjanov z unimi Cernogorcov nikakor ne stikajo in da je to samo čas nanesel. Tu ni nihče umetnih prekucij delal, tu ni ljudstvo po novih naredbah hrepenelo. Sila, in zgolj sila je to delala, in ker si ljudstvo drugač ni moglo pomagati, je bilo primorano se vzdigniti in nazadnje v ker-vave boje spustiti. Moritve, ropanje, oskrunjevanje žena in sovražtvo zavoljo različnosti vere, več del brez vsega strahu in strahovanja , so kristjane prignale v revšino, o kteri časniki nemškega in slovanskega jezika več kakor dovelj pišejo. Ljudstvo je moglo odrajtovati tretjino od vsih pridelkov Spajem, potem ko je desetino, redelat, dimnico in glavno štibro moglo turški vladi plačevati. In to je najhuje bodlo kristjane. Kdo si bo upal v tacih okoljnostih, pervi vzdigniti kamen zoper nesrečno ljudstvo ?
—   Iz Carigrada pišejo: Še vedno je slišati o nesrečah zavoljo hudega vremena in ondašni časniki pišejo, da je več kot 40 ljudi zavoljo mraza poginilo in volkovi so — od lakote gnani — se noter do pervih ulic predmestij upali in so mnogo ljudi oklali.
Iz Greškega. Greki so obhajali 6. februarja z velikimi slovesnostmi in veselicami 25. letni dan prihoda svojega kralja Otona.   Tudi v tej deželi je silno hud mraz.
Iz Kine. Angleži in Francozi so mesto Kanton popolnoma v svojo oblast dobili.
—-   64   ------