FR. JORDAN: Učimo se srbohrvaščine! Težko je državljanu, če ne uine jezika, ki je v vsej državi v navadi. To smo izkusali v bivši Avstriji, ko je hotela imeti biažena nemščina povsod svoje mesto. Tu je biia nemšana takorekoč državni jezik, če ne na papirju, pa v praksi. Nemci, dasi po številu v manjšini proti Slovanom, so porabljali vsa od boga in ljudi zavržena sredstva, da bi izsilili nemščini priznanje kot državni jezik pri siovanski vecini. Zdaj smo s.svojim zatiralcem obračunali Ln pnsli srao v varstvo svojega osvoboditeija. Združili smo se s Srbi m Hrvati v en narod. Proti Srbom in Hrvatom smo !e majhen narod in da smo narodt smo to le v zechn.enju z njimi. brez Srbov in iirvatov ne di bili prav nič — o, pač: plen imperialističnih sosedov! Ali se bomo tedaj branili jezika svojega zaščitnika? Ne! To bi bilo nam v škodo. Umevno je, da bo srbohrvaščina za vso Jugoslavijo uradni jezik, ki naj bi ga razumel vsak državljan. Ce je v bivši Avstriji znal vsak izobražen Slovenec dva jezika, naj bi tudi v novi Jugoslaviji znal vsak le malo naobražen Slo venec poleg svojega tudi srbohrvatski je zik. V prvi vrsti je poklican slovenski učitelj, da goji ta jezik. Ua mu bo pa to mogoče, ga mora sam poznati. V 11. štev. »U. T.« je tov. R. Rakuša dobro utemeljil upravičenost trditve, da srbohrvaščina sodi v ljudsko šolo, in sicer v enorazrednico kakor v šestrazrednico. Mdja med nami in lirvati je odstranjena. Ko smo se po brzo tekočih jesenskih dogodkih zopet zavedli, vemo, kaj nam je storiti. Prva skrb učitelju bodi, da se priuči jeziku naših junaških bratov. Nikar ne čakati na razne tečaje in potovanja, da ne bo razočaranj! Ne kaže tedaj nič drugega, nego stopiti v knjigarno in si kupiti srbohrvatsko slovnico. Ce ni dobiti take knjige v sloven- skem, se gotovo dobi v nemškem jeziku.1 Ko si premagal prve težave, se ti bo omilil lepi hrvatski jezik in z veseljem si boš potem nabavil dr. Maretičevo gramatiko2, da se bolj poglobiš v bistvo srbohrvaščine. Zdaj je pa že prišla doba, ko boš z velikim užitkom prebiral srbske narodne pesmi. Ce imaš pri tem še kak dober slovar in seveda vse to dobro uporabljaš, si mož na svojem mestu. Gotovo je, čia dobimo uporabno srbohrvaško slovnico v slovenskem jeziku, a nikar ni čakati radi tega, morda je dotlej še prav dolgo. Zato tovariši, na delo: čas je drag! Ko znaš sklanjati samostalnike, zaimke, pridevnike, spregati glagole vsaj v glavnih časih in stotino besed, ki so različne od slovenskili, boš popolnoma razumel srbohrvaščino, in menim, da si zmožen začeti v šoli s poučevanjera tega jezika. Seveda moraš biti najpridnejši med pridnimi učenci, zakaj učiti se in ponavljati bo treba vedno. Cirilica, menim, da ni tako važna in za enkrat se lahko opusti. Kdor ima tedaj dobro voljo, se bo priučil v nekaj mesecih srbohrvaščini in začel mladino. poučevati v tem jeziku. Ena urica na teden se že dobi za ta jezik, i<n to tudi na enorazrednicah. Še enkrat: Na delo! Čas je zlato! ') N. pr.: Praktische Grammatik der kroatischen Sprache fflr den Selbstunterricht. M. E. Muža. 2) Hrvatska ili srpska Gramatika za srednje Skole. Dr. T. Maretič.