Glasilo Občine Lukovica Junij 2024, letnik XXV, številka 5, izid: 18. 6. 2024 Intervju: Boštjan Noč, predsednik stran 8 Čebelarske zveze Slovenije in Evropske čebelarske zveze stran 12 Predstavitev KS Zlato Polje Tečaj za operativnega gasilca v stran 19 organizaciji Gasilske zveze Lukovica 2 OGLASA Rokovnjač LEVJI DNEVI ODPELJITE SVOJEGA OBVEZNO IN KASKO ZAVAROVANJE ZA 1 € peugeot.si PRIPOROČA Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 3,9 do 6,5 l/100 km. Izpuh CO2: od 96 do 147 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0035 do 0,0531 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00021 do 0,00090 g/km. Število delcev: od 0,02 do 2,7. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Ponudba avtomobilsko Obvezno in Kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto velja le pri Zavarovalnici Sava in samo za fizične osebe ter za vsa prodana (podpis prodajne pogodbe) in dobavljena osebna vozila Peugeot 208, 308, 308 SW, 408, 2008, 3008 in 5008. Ponudba je veljavna le v primeru Peugeot Financiranja v obdobju od 01. 05. 2024 do vključno 31. 08. 2024. Velja za vsa osebna vozila s termičnim in električnim motorjem. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si P_LEVJI-DNEVI-koncesionarji-210x148-v1.indd 13 Veljavnost od 13. 6. do 26. 8. 2024 19. 4. 24 10:40 www.lekarnaljubljana.si BRUSNICA KARITEJEVO MASLO Z PRŠILO PROTI KOMARJEM Prehransko dopolnilo IN KLOPOM z ekstraktom plodov MANGOVIM MASLOM Je naravno bogato z maščobami, Tekoči repelent za zaščito pred ameriške brusnice v obliki dodan mu je vitamin E. Kožo navadnimi in tigrastimi komarji ter kapsul, 30 kapsul. obraza in telesa mehča, klopi, z vonjem po citrusih, 100 ml. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno neguje in ščiti, 100 ml. Biocide uporabljajte varno. Pred prehrano. uporabo vedno preberite etiketo in podatke o proizvodu. redna cena: 14,90€ cena s Kartico zvestobe redna cena: 11,90€ cena s Kartico zvestobe redna cena: 9,85€ cena s Kartico zvestobe 11,92€ + POPUST: 3 20% 9,52€ + POPUST: 7,88€ + POPUST: 2 20% 2 20% KOENCIM Q10 30 MG POTOVALNI SET ALOE ČISTI GEL Z ANTIOKSIDANTI SILVERCARE ALOEVERA X2 Prehransko dopolnilo s koencimom Vsebuje potovalno ščetko in Primeren je za nego občutljive Q10, vitaminoma C in E ter selenom, zobni gel z okusom mete, 50 ml. kože, nagnjene k pordelosti, 30 kapsul. po pikih žuželk, depilaciji Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za ali britju, 150 ml. uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 11,99€ cena s Kartico zvestobe redna cena: 4,20€ cena s Kartico zvestobe redna cena: 10,09€ cena s Kartico zvestobe 9,59€ + POPUST: 2 20% 3,36€ + POPUST: 20% 8,07€ + POPUST: 1 2 20% Za več informacij prelistajte katalog ugodnosti ali nas pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 71 17! Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 13. 6. do 26. 8. 2024 oz. do prodaje zalog. junij 2024 UVODNIK 3 UVODNE BESEDE V S E B I N A Spoštovane bralke, spoštovani bralci, Uvodnik županje....................................................... 4 Društva ...................................................................... 18 za nami so volitve v evropski parlament, Investicije v občini Lukovica .................................... 5 Šola, vrtec .................................................................. 22 zato se bomo lahko tako državljani kot Aktualno: Poletje v Knjižnici .................................... 7 Podjetništvo .............................................................. 24 kandidati, ki so nas zadnji mesec nagovar- jali preko vseh možnih načinov, malce od- Intervju: Boštjan Noč, predsednik Evropske čebelar- Pisma bralcev ............................................................ 25 dahnili. Lahko rečem, da je bil kar naporen ske zveze ................................................................... 8 Šport .......................................................................... 26 mesec, saj ni bilo medijskega ali družabne- Predstavitev KS Zlato Polje ...................................... 12 Zahvala, obvestila .................................................... 28 ga kanala, da se ne bi kje prikazal kakšen Dogodki ..................................................................... 16 Križanka .................................................................... 30 kandidat, s svojimi obljubami za lepši jutri Slovencev in Evropejcev. Sam se nisem upal niti ribje konzerve več odpreti, saj sem se bal, da ne bi slučajno iz nje pogledal ka- kšen izmed kandidatov. Po eni strani je bila takšna kampanja tudi zato, ker je vsak kandidat ne glede na stran- ko, izpostavljal sebe in volivce nagovarjal, da mu izročijo svoj preferenčni glas. Funk- cija evropskega poslanca v prvi vrsti pred- stavlja več kot zaželeno delovno mesto, z odlično plačo, raznimi dodatki in privilegiji ter kasneje vpliva tudi na višino pokojnine. Skratka, za dobro osebno eksistenco je za naslednjih pet let poskrbljeno, če ti uspe nagovoriti volivke in volivce. 'Cirkus' okrog evropskih volitev se počasi polega, večino novoizvoljenih evropskih poslancev pa naslednjih pet glede na dose- danje izkušnje, ne bomo več pogosto videli v javnosti. Kaj bodo storili in kaj ne, pa je seveda drugo vprašanje. Glede na majhno številčno zastopanosti naših poslancev, ki se bodo prerazporedili po različnih politič- nih skupinah in glede na sam ustroj delo- vanja Bruslja, prav veliko ni za pričakovati. Veliko večjo težo bo Sloveniji prinesla no- voustanovljena Evropska čebelarska zveza, ki ima sedež na Brdu pri Lukovici. Največ zaslug za to ima Boštjan Noč, odločen in vztrajen predsednik nacionalne čebelarske zveze, ki je skupaj s sodelavci zaslužen za številne uspele pobude v dobro čebel, če- belarjev in potrošnikov. Noč je tudi postal prvi predsednik Evropske čebelarske zve- ze. Naši čebelarji so dokazali, da tudi če si majhen, lahko premikaš svet na bolje, če drugi v tebi prepoznajo potencial in prave vrednote, ki jih zagovarjaš. Več o tem si lah- ko preberete v zanimivem intervjuju z njim. Želim vam prijetno branje nove številke Rokovnjača, ki je tudi zadnja pred letošnji- mi poletnimi počitnicami. Se pa beremo ponovno konec avgusta. Prijeten poletni oddih želim vsem skupaj. Miha Ulčar Naslednja številka Rokovnjača bo izšla 29. avgusta 2024; rok za oddajo član- ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorni urednik: Miha Ulčar; uredniški od- kov je 19. avgust 2024 do 12. ure. Član- bor: Gregor Berlec, Andreja Čokl, Viktor Jemec in Drago Juteršek; ustanoviteljica: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, t: 01/729 63 00; jezi- ki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki kovni pregled: Anja Žabkar; spletna stran: www.lukovica.si; e-naslov: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 2.048 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se obračunava 5 % DDV 1500 znakov s presledki, pošljite po e-pošti na (Zakon o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih naslov: rokovnjac@lukovica.si. Sprejemamo le glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si prispevke v elektronski obliki (word, PDF). Za več pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Članki v rubriki pisma bralcev informacij pošljite sporočilo na zgoraj navedeni in politika niso lektorirani. Na naslovnici: Fantje in dekleta selekcije U-15 HK Prevoje državni prvaki, foto: HK Prevoje. elektronski naslov. 4 UVODNIK ŽUPANJE Rokovnjač 'Tam bomo zato, da ne pozabimo' festivala, ki vsem generacijam ponuja poučne vsebine, obarvane z zgodovino naših prednikov, pa tudi hudomušne zgodbe in razvedrilo. Posebna zahvala gre tudi Boštjanu Gorencu - Pižami, Anžetu Slani in Domnu Flerinu, ki so na Trojanah predstavili zanimivo pripovedovalsko predstavo za stare in mlade. Drugo soboto v juniju je bil slavnostni dan za gasilce v Krašnji, saj je potekal prevzem in blagoslov novega gasilskega vozila in motorne bri- zgalne. Takšne pridobitve so nujno potrebne, da lahko gasilci učinko- vito, varno in uspešno opravljajo svoje poslanstvo. Da so trden steber zagotavljanja varnosti naših občank in občanov ter njihovega premo- ženja, se zavedamo tudi na Občini Lukovica, zato je ena izmed naših prioritet tudi ta, da jim finančno pomagamo pri njihovem delovanju. Tako je nakup gasilskega vozila sofinancirala Občina Lukovica. Gasilcem PGD Krašnja izrekam čestitke za novi pridobitvi in naj jim pri njihovem delu dobro in varno služita. Naj bosta čim večkrat uporablje- na na vajah in čim manjkrat na resničnih intervencijah. Obenem se jim zahvaljujem za dobro sodelovanje z Občino Lukovico in njihovo pri- pravljenostjo, da našim občankam in občanom priskočijo na pomoč v vsakem trenutku. Šolsko leto se počasi bliža koncu. Prvi so se od osnovnošolskih klopi, in to za vedno, poslovili naši devetošolci, ki so zaključili s svojo dosedanjo zgodbo, ki se je devet let pisala na Osnovni šoli Janka Kersnika Brdo. S slovesom od osnovne šole se končuje njihovo obdobje, ki je bilo polno nepozabnih trenutkov, neverjetnih doživetij, iskrenih in najlepših prija- teljstev in s tem dragocenih spominov, ki jim bodo čudovita popotnica za nova poglavja v njihovem življenju. Slavnostni zaključek osnovnošolske poti so obeležili v Sončni dvorani na Brdu. Za valeto so devetošolci pripravili zanimiv in pester program. Obenem so osmošolcem predali tudi ključ. Prav tako so prejeli prizna- nja, ki so si jih prislužili na tekmovanjih med šolskim letom. Učenci, ki so bili odlični vseh devet let, pa so se vpisali v občinsko Zlato knjigo. Drage občanke, dragi občani. Devetošolcem ob njihovem mejniku izrekam čestitke in jim želim, da ostanejo trdni in vztrajni tudi v srednjih šolah. Predvsem pa, da sledijo Še malo in zakorakali bomo v poletni čas, katerega se veselimo vsi. svojim sanjam in ciljem. Čestitke in zahvalo izrekam tudi vsem učite- Naš hiter tempo življenja se bo umiril in na voljo bomo imeli več ljem in delavcem šole, ki so se vseh devet let trudili, da nanje prenesejo časa za stvari, za katere nam ga med letom primanjkuje. Poletje znanje in vrednote, ki so izoblikovale njihovo osebnost, v njih prebudi- je tudi priložnost za sprostitev v naravi, medsebojno druženje, le sanje in cilje, ki jih bodo zasledovali v prihodnje. oddih in pa raziskovanje sveta. To je tudi moj zadnji uvodnik pred Vsem ostalim učencem, dijakom in študentom pa želim, da uspešno poletjem, saj bo naslednja številka Rokovnjača izšla tik pred pra- zaključijo šolsko leto, da bodo njihove počitnice brezskrbne in da si na- znikom Občine Lukovica. berejo novih moči za nove izzive, ki jih bodo čakali v novem šolskem letu. Počitnice so tudi priložnost za druženje s prijatelji, igro in zabavo Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije je v maju v ter čas, da počnejo stvari, ki jih veselijo in navdihujejo. Mestni hiši v Ljubljani gostila pomembno srečanje, na katerem so se Junija praznujemo dan državnosti in se spominjamo dogodkov iz leta zbrali ključni odločevalci in razpravljali o prihodnosti razvoja te regi- 1991, ko smo Slovenke in Slovenci izpolnili svoje večstoletne sanje in je. Delovnega srečanja so se poleg županov osrednje slovenske regije dobili lastno državo. Najpomembnejši državni praznik, ki je Slovenijo udeležili ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek, minister za umestil ob bok suverenim in samostojnim narodom z lastno državo, kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek, minister za okolje, si zasluži globok poklon. Tudi letos bomo v naši občini dan državno- podnebje in energijo mag. Bojan Kumer in minister za naravne vire in sti ponosno proslavili. Praznovanje bo potekalo v četrtek, 20. junija, prostor Jože Novak ter predstavniki nekaterih strokovnih in sektorskih najprej s svečanim dvigom zastave ob dnevu državnosti na Mali Lašni služb, kot so Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Družba za pred pomnikom Lokvanj, nato pa bomo nadaljevali z osrednjo občin- razvoj infrastrukture, d.o.o. in Ljubljanski potniški promet. Na srečanju sko prireditvijo, ki jo pripravljamo skupaj z OŠ Janka Kersnika Brdo. Na smo preverjali možnosti za izboljšanje pogojev za razvoj regije. slavnostni prireditvi, ki bo potekala v Sončni dvorani na Brdu, bomo V začetku meseca junija so na svoj račun prišli najmlajši gasilci, saj je poleg rojstnega dneva naše države obeležili tudi zaključek šolskega potekal izlet gasilske mladine. To je bila tudi moja obljuba našim naj- leta, čestitali vsem učencem, podelili nagrade najboljšim ter vsem za- mlajšim gasilcem, saj me izredno veseli, da svoj prosti čas namenjajo želeli lepe počitnice. udejstvovanju v gasilstvu. Za vzpodbudo in pa tudi za njihov trud in Ob tej priložnosti vas, drage občanke in občani, vabim, da se nam pri- vidne rezultate na tekmovanjih smo jim organizirali izlet v Metliko, kjer družite na praznovanju. Tam bomo zato, da ne pozabimo. Da našim so si ogledali gasilski muzej, obiskali adrenalinski park Podzemelj … otrokom in vnukom povemo, da je bila samostojna država pridoblje- Prepričana sem, da so se imeli lepo, se veliko novega naučili in videli, na s pogumnimi odločitvami, odločnostjo in borbenostjo slovenskega obenem pa je bila to tudi odlična priložnost za druženje z vrstniki. naroda. Trojane so bile v juniju že četrtič prizorišče Križnikovega pravljičnega Po slavnostni prireditvi bo potekalo odprtje novega športnega igrišča festivala. Gre za enkraten kulturni dogodek, ki s štirinajstimi dogodki v pri osnovni šoli na Brdu, ki je bilo temeljito prenovljeno, v celoti sta Kamniku, Motniku, na Vranskem, v Taboru in na Trojanah pomembno bili zamenjani površina in vsa oprema na igriščih, obnovljena in presta- prispeva k ohranjanju kulturne dediščine, na kateri temelji naša identi- vljena so bila obstoječa ter dodana nova igrala, namenjena najmlajšim teta. Poslanstvo tega festivala je ohranjanje ljudskega izročila, spomina otrokom. Poleg tega je bila prenovljena okolica igrišča z novimi tribu- na Gašperja Križnika, ki velja za enega najpomembnejših zbiralcev slo- nami, ograjo, razsvetljavo, meteorno kanalizacijo, drenažami in zatravi- venskih ljudskih pripovedi iz 19. stoletja, in spodbujanje različnih nači- tvijo neutrjenih površin. nov pripovedovanja zgodb. Veseli me, da je tudi naša občina postala del tega kulturnega dogodka. S tem festivalom se širi pripovedoval- Drage občanke in občani, iskrene čestitke ob dnevu državnosti. Obe- stvo, ki privablja tudi mlade v zanje čisto nov svet. nem vam želim prijeten poletni oddih, ki naj vas osveži in napolni z Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem izvirnim snovalcem, orga- novo energijo. nizatorjem, pobudnikom in podpornikom Križnikovega pravljičnega Vaša žUpanja junij 2024 OBČINSKA UPRAVA 5 Investicije v občini Lukovica Za rekonstrukcijo ceste in izvedbo pločnika na Zupanovi ulici (LC 235061 Prevoje–Škocjan) od križišča pri gostilni Škarja do avtocestnega nadvoza se je na javni razpis, objavljen na Portalu javnih naročil, odzvalo šest ponudnikov. Predpisani rok za pritožbe še ni potekel, zato gradbena pogodba z izbranim najugodnejšim izvajalcem za izvedbo načrtovanih del še ni bila sklenjena. Celotna dolžina trase predvi- dene prenove ceste in izgradnje pločnika znaša 530 m. Sanacija makadamske ceste Prevoje -Prelesje. Za izvedbo prometne in zunanje ureditve v okolici objekta Osnovne šole Janka Kersnika Brdo je bil uspešno zaključen postopek javnega na- ročila. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje Resnik d.o.o., s katerim je bila sklenjena pogodba v bruto vrednosti 108.804,23 EUR. Po končanih gradbenih delih bo izvedena še prestavitev nadstrešnic, namestitev urbane opreme, ureditev vhodnega dela in zaščita ekolo- škega otoka pri vhodu v Sončno dvorano. Gradnja optičnega omrežja v Prvinah. Gradnja optičnega omrežja Češnjice-Lipa. Gradnja optičnega omrežja v Podmilju. Izvajajo se redna vzdrževalna dela ob vseh občinskih prometnicah: košnja trave in obcestne zarasti, urejanje bankin, krpanje udarnih jam, čiščenje vtočnih jaškov in obcestnih muld. Začela se je tudi redna letna sanacija makadamskih vozišč in vzdrževanje javnih površin (zelenice na igriščih, pokopališčih in v središčih naselij), kar letos zaradi mokre pomladi z intenzivno rastjo trave predstavlja še dodaten izziv. Občine Lukovica, Domžale in Trzin so sklenile Konzorcijsko pogodbo za izvedbo projekta izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončnih elektrarn »zeleni prehod«. Pogodbene partnerice smo se prijavile na razpis Ministrstva za okolje, podnebje in energijo za sofinanciranje izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne ener- gije. Na območju občine Lukovica je v okviru projekta predvidena iz- gradnja sončnih elektrarn na naslednjih objektih: Vrtec Medo na Prevo- jah, Osnovna šola Janka Kersnika Brdo s Sončno dvorano, Podružnična osnovna šola Blagovica in občinska stavba v Lukovici. Potekajo gradbena dela za izgradnjo optičnega omrežja po dogovorje- nem planu na vzhodnem delu občine. Gradnja optičnega omrežja v Zlatenku. Občinska UpraVa 6 OBČINSKA UPRAVA Rokovnjač Na podlagi 3. člena Pravilnika o uporabi Sončne dvorane Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 8/21 in 5/22) Občina Lukovica objavlja JAVNI RAZPIS ZA UPORABO SONČNE DVORANE LUKOVICA ZA SEZONO 2024/2025 Športna društva, klube in druge zainteresirane uporabnike večna- 4. Cene za uporabo dvorane so določene s sprejetim Sklepom o menske športne dvorane – Sončne dvorane Lukovica (v nadaljevanju: določitvi cene za uporabo Sončne dvorane Lukovica, št. 013- dvorana) vabimo, da oddajo vlogo za uporabo dvorane za sezono 0002/2022, z dne 11. 8. 2022, ki je bil objavljen v glasilu Rokovnjač 2024/2025. št. 6, dne 25. 8. 2022, in na spletni strani Občine Lukovica. 1. V dvorani so možne vadbe, treningi, rekreacije za športna društva ZNa osnovi pregleda prejetih vlog bo občinska uprava Občine Luko- in klube ter organizirane skupine, in sicer od ponedeljka do petka, vica pripravila urnik uporabe dvorane in vse vlagatelje obvestila po predvidoma od 16.30 do 21.30.Dvorano je ob sobotah in nede- elektronski pošti, ki bo navedena na vlogi. Uporabniki dvorane bodo z ljah na podlagi pisne vloge možno uporabiti tudi za tekmovanja Občino Lukovica sklenili pogodbo o uporabi dvorane. in prireditve. 2. Dvorana se zainteresiranim uporabnikom oddaja v uporabo za Najkrajše obdobje uporabe dvorane je od 1. 10. 2024 do 31. 3. športno rekreacijo društev, tekmovanja in izvedbo prireditev. 2025 z možnostjo podaljšanja na podlagi sklenjenega aneksa. Dvorana se odda v uporabo glede na prioritetni vrstni red, dolo- čen v 4. členu Pravilnika o uporabi Sončne dvorane Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 8/21 in 5/22). Datum: 18. 6. 2024 3. Vlogi za uporabo Sončne dvorane Lukovica za sezono 2024/2025 in za uporabo Sončne dvorane za prireditve in tekmovanja sta ob- Številka: 3528-0040/2024 javljeni na spletni strani Občine Lukovica https://www.lukovica.si/. Rok za oddajo vloge je 31. julij 2024 oziroma do zapolnitve vseh prostih terminov. Vlogo je treba poslati na naslov: Občina Lukovi- mag. Olga Vrankar ca, Stari trg 1, 1225 Lukovica, ali na e-pošto: info@lukovica.si. Županja Poziv zlatim maturantkam in maturantom Občina Lukovica poziva vse srednješolke in srednješolce s stalnim bivališčem na območju občine Lukovica, ki bodo v letošnjem šolskem letu dosegli izjemen splošni uspeh in jim bo šola ob zaključku šolskega leta 2023/2024 izdala maturite- tno spričevalo s pohvalo – summa cum laude »zlati maturant«, da nas z namenom, da vas spoznamo in čestitamo k vašemu osebnemu uspehu, o tem najkasneje do 15. 7. 2024 obvestite na elektronski naslov info@lukovica.si. Poziv velja tudi za vse študentke in študente, ki so naziv »zlati maturant« dosegli že v šolskem letu 2022/2023. Uspešnim maturantkam in maturantom bo ob občinskem prazniku septembra letos podeljena pohvala. Občina Lukovica mag. Olga Vrankar, županja Poziv najuspešnejšim študentkam in študentom Občina Lukovica poziva vse študente in študentke s stalnim bivališčem na območju občine Lukovica, ki so v študijskem letu 2022/2023 in 2023/2024 študij zaključili s posebno diplomo – summa cum laude, da nas z namenom, da vas spoznamo in čestitamo k vašemu osebnemu uspehu, o tem najkasneje do 15. 7. 2024 obvestite na elektronski naslov info@lukovica.si. Uspešnim študentkam in študentom bo ob občinskem prazniku septembra letos podeljena pohvala. Občina Lukovica mag. Olga Vrankar, županja junij 2024 AKTUALNO 7 Poletje v knjižnici žnice izvedli S knjigo v sončen dan, ko boste izbrane knjige in revije lahko prebirali zunaj na prostem. V knjižnici pa se boste z najmlajšimi otroki lahko tudi igrali z izbranimi igračami. Nekaj zanimivosti smo pripravili tudi za odrasle. Če ste dopolnili 60 let in radi pišete, vas vabimo, da se pridružite literarnemu natečaju Zgod- be mojega kraja: prva ljubezen, ki poteka od 1. junija do 31. oktobra 2024. Vsa pravila in pogoje sodelovanja lahko najdete na naši spletni strani www.knjiznica-domzale.si ali v knjižnici prevzamete letake. Že tradicionalno vsako poletje poteka fotografski natečaj. Letošnji naslov Biseri kulturne krajine vas vabi k fotografiranju znamenj, ka- pelic, križev, starih vodnjakov, fasadnih ornamentov in drugih sledi naše preteklosti. Pogoj je, da so fotografije posnete v občinah Domžale, Poletje je po navadi tisti čas, ko tudi najbolj zaposleni sebi in svo- Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče. Natečaj bo potekal od 21. junija jim otrokom privoščijo užitek branja, za knjižne molje pa tako ali do 20. septembra. Vse pogoje in pravila sodelovanja najdete na sple- tako ni razlike: jeseni, pozimi, spomladi, poleti – vedno je najlepše tni strani Knjižnice Domžale. s knjigo. Do 30. septembra še vedno lahko opravite Podjetniško bralno znač- ko. Projekt je edinstven v Sloveniji in ga izvajamo skupaj z Obrtno zbor- Zelo pomembno je, da otroci berejo vsak dan, tudi med poletnimi po- nico Domžale. Zgibanke lahko dobite v knjižnici. čitnicami. Če začnemo rutino vsakodnevnega branja vzpostavljati pri Vabljeni v knjižnico, da iz široke ponudbe dejavnosti izberete nekaj štirih mesecih starosti, bo leto in pol star otrok zmožen branju slediti zase in za svoje družinske člane. Seveda pa na vas čaka tudi izjemno tudi pol ure. Vsakodnevno branje je ključnega pomena tudi za dober bogata zbirka knjig, družabnih iger in revij. Namige za branje lahko razvoj jezika pri otroku. Naj bo poletje prelomnica, če do zdaj te rutine najdete na našem Instagram profilu @knjiznicadomzale, na naši spletni še nismo vzpostavili. Otrok ob tem, ko mu beremo, širi besedišče, utr- strani, na portalu Dobre knjige (www.dobreknjige.si) ali pa vam bomo juje slovnične strukture, spoznava knjižni jezik, se uči zbrano poslušati poletno čtivo pomagali izbrati kar mi, ko nas obiščete. in ob tem razmišljati. Ob rednem branju bo otrok spoznal, da je branje Naj vas ob tej priložnosti obvestimo, da Beletrina po enajstih letih plat- zabavno, kar je zelo dobra osnova za čas, ko bo v šoli. forme Biblos za članice in člane slovenskih splošnih knjižnic ne bo več V Knjižnici dr. Jakoba Zupana v Šentvidu pri Lukovici smo za naj- mogla zagotavljati storitve izposoje elektronskih knjig. Članice in člani mlajše in najstnike pripravili zanimive dejavnosti in projekte. Čakajo slovenskih splošnih knjižnic, ki berejo elektronske knjige, bodo lahko vas zgibanke Poletavci, to je poletna bralna značka za mlade bralce, po napovedih Združenja slovenskih splošnih knjižnic od 17. junija na- stare od 7 do 12 let. V projektu sodelujejo tako, da v času poletnih poči- prej elektronske knjige brali prek novega državnega portala COBISS tnic 30 dni vsak dan pol ure berejo karkoli: knjige, stripe, revije in drugo, Ela. O tem vas bomo sproti obveščali na družabnih omrežjih in na naši jeseni pa v knjižnici oddajo zgibanko s svojimi podatki in izpolnjenim spletni strani. seznamom bralnih dni. Pogoj za sodelovanje je članstvo v knjižnici, ki V mesecu juniju vas bo po ustaljenem urniku še zadnjič obiskala Po- je za mlade do 18. leta brezplačno. tujoča knjižnica. V vaših krajih vas bo obiskala še 18., 19. in 20. junija, potem pa gre vozilo na zaslužen počitek vse do 10. septembra, ko se Tisti med 13. in 16. letom se lahko pridružijo NajPoletavcem. Mladi zopet vidimo. morajo med poletnimi počitnicami prebrati vsaj tri knjige ter njihove Knjižnica v Šentvidu je od 1. 7. do 31. 8. odprta po poletnem de- naslove in avtorje skupaj s svojimi podatki oddati v spletnem obrazcu, lovnem času, in sicer ob ponedeljkih in sredah od 14.00 do 19.00, lahko pa ga dobite tudi v knjižnici. Pogoj za sodelovanje je prav tako v četrtek pa od 9.00 do 14.00. članstvo v knjižnici. Nosilka projekta je Mestna knjižnica Ljubljana, Knji- Vabljeni tudi v Knjižnico Domžale in vse njene enote, saj smo povsod žnica Domžale pa se mu pridružuje kot soizvajalka. Najmlajši (do 9 let) pripravili bogate dejavnosti. pa se lahko lotijo tudi našega projekta Moje poletno bralno popoto- Toplo vabljeni v knjižnico! vanje. Našteti projekti bodo potekali od 10. junija do 10. septembra. Vsak četrtek bomo v primeru lepega vremena v času odprtosti knji- besedilO: kristina GalUn; FOtO: knjižnica dOMžale 8 INTERVJU Rokovnjač Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije in Evropske čebelarske zveze 'Čebelarji smo vedno odprti za sodelovanje in dobre ideje!' Slovenskim čebelarjem 'pojejo slavo' širom Evrope in sveta. Tudi po zaslugi zelo odločnega, vztrajnega in glasnega predsednika nacio- nalne čebelarske zveze. Boštjan Noč je že sedemnajst let na čelu Čebelarske zveze Slovenije, s sodelavci je zaslužen za številne uspele po- bude v dobro čebel, čebelarjev in potrošnikov, imel je glavno vlogo v procesu ustanavljanja Evropske čebelarske zveze, je tudi njen prvi predsednik. Obiskala sem ga na Brdu pri Lukovici, v Čebelarskem centru Slovenije, za katerega ima še veliko načrtov. Pa tudi za okolico, seveda v sodelovanju z občino in lokalnim prebivalstvom. brez pretiravanja! Ta trenutek nam po organiziranosti nihče ne more slediti. Imamo pa vsi skupni glavni cilj: spraviti s trga ponarejen med, ki ga je v Evropski uniji kar petdeset odstotkov! Drugi cilj, ki za nas ni toliko problematičen, so fitofarmacevtska sredstva. Na tem področju smo mi neke vrste svetilnik, saj s tem nimamo več veliko težav. Tretji cilj pa je čebelarjem zagotoviti finančno nadomestilo za opraševalni servis, ki ga opravljajo naše čebele. To so torej trije glavni cilji Evropske čebe- larske zveze. Prav danes je bil tu pri nas tudi predsednik Apimondie, svetovne čebelarske organizacije, ki je potrdil, da absolutno stoji tudi za evropsko zvezo, ker so to cilji, ki jih globalno vsi podpiramo, ne glede na različne interese. Za slovenske čebelarje je verjetno tretji cilj najbolj aktualen? Po- narejen med pri nas vendarle ni tako velik problem. Je kar problem! Res je sicer, da kar osemdeset odstotkov potrošnikov med kupuje neposredno pri čebelarjih, tam ni teh težav. Drugače je s trgovinami. Na trgovskih policah žal ni prisoten samo slovenski med, veliko medu ima označbo porekla le 'države EU ali izven EU' in pri teh Boštjan Noč, predsednik ČZS in EBA. Ko sem marca pripravljala članek o tem, da bo Lukovica odslej tudi sedež Evropske čebelarske zveze, ste zelo kategorično zavrnili mo- žnost, da bi postali predsednik evropske zveze, tudi na ustanovni skupščini ste se temu položaju kljub polni podpori vseh članic od- rekli. Kaj se je potem zgodilo, da ste si premislili? Še en teden pred končno odločitvijo sem bil trdno odločen, da te vloge ne bom sprejel, ampak potem je prišlo do tega, da bi zveza razpadla, še preden bi jo uradno registrirali, če je ne bi prevzel. Vsi tisti, ki so bili kandidati za predsednike, tako uradno kot neuradno, namreč za večino držav, članic zveze, niso bili sprejemljivi. Ko so me za prevzem funkci- je prosili predstavniki nemške zveze, ki združuje sto tisoč čebelarjev, in poudarili, da je edina pot, da kaj dosežemo, ta, da Slovenija ponudi kandidata in da vsaj za eno leto prevzamemo vodenje, toliko, da vse or- ganiziramo, takrat skoraj ni bilo več druge možnosti. Lahko bi le razpu- stili zvezo, še preden je bila zares ustanovljena. Prej sem bil prepričan, da bomo dobili enega ali dva za vse sprejemljiva kandidata in da bo po- stopek registracije tekel dalje. Ampak prišlo je tako daleč, da se je po- stavilo vprašanje, ali zveze ne bomo imeli, če nimamo kandidata. In to bi bil hud udarec po vseh prizadevanjih, ki smo jih vložili v združevanje evropskih čebelarjev. Poleg tega me je k prevzemu te funkcije nago- varjalo zelo veliko ljudi, ne le politiki, tudi gospodarstveniki, ki jih zelo spoštujem. Vsi so govorili, da je to enkratna priložnost in da Slovenija verjetno nikoli več ne bo imela priložnosti imeti predsednika evropske zveze. In da te priložnosti ne smemo izpustiti, da smo že tako majhni in da moramo biti samozavestni. Take priložnosti se pojavijo mogoče enkrat – ne zame, za Slovenijo. In to je bil eden od argumentov, da sem vendarle sprejel mesto predsednika. Še vedno pa ostajate tudi na čelu slovenske čebelarske zveze? Seveda, slovenska zveza je še vedno moja prioriteta. Po enem mese- cu, odkar vodim evropsko zvezo, sem ugotovil, da imamo pri nas čisto drugačen pogled, čisto druge probleme kot čebelarji v drugih državah. Oni so po organiziranosti sto let za nami, ne petdeset, kot sem mislil, Boštjan Noč z zastavo Evropske čebelarske zveze (EBA). junij 2024 INTERVJU 9 so ponaredki lahko ogromen problem. Res pa kupi slovenski potrošnik manj ponarejenega medu kot ostali Evropejci, saj kupuje pri čebelar- jih. Za nas je sicer trenutno poleg boja proti ponaredkom res najbolj pomembno, da se na evropskem nivoju, torej v okviru evropske zako- nodaje, končno začne vrednotiti delo čebel in drugih opraševalcev in da na ta način čebelarji dobijo finančno nadomestilo – ne iz kmetijskih, ampak iz okoljskih ukrepov. Tukaj namreč ne gre za kmetijski ukrep, čebele so pomembne za okolje. Kaj pa po vašem mnenju pomeni za Lukovico, za celotno občino, da imamo zdaj tu sedež Evropske čebelarske zveze? Pomeni lahko zelo veliko! Najprej naj odkrito povem, da nam županja Lukovice pri evropski zvezi zelo stoji ob strani, ona to vidi kot pomemb- no pridobitev. Upam, da jo bodo kot tako videli tudi občani. Pomemb- no je namreč, ali bomo to priložnost znali izkoristiti. Jeseni bomo nare- dili okroglo mizo z ljudmi iz tega okolja, za domačine, saj nas zanima, kako oni vidijo, da bi se lahko Čebelarski center in vse to dogajanje bolj vključilo v občino. Mislim, da moramo – ja, vsi mi, tudi jaz se že počutim del Lukovice – to čim bolje izkoristiti, za različne stvari. Nujno se mora- mo povezati s turističnimi ponudniki v občini, s ponudniki prenočišč. Boštjan Noč in Marko Alauf, podpredsednik ČZS, ob izobešanju zastave EBA na Čebelarskem cen- Zdaj sem imel na primer tu v gosteh upravni odbor evropske zveze, pa tru Slovenije. jih nismo mogli nikamor namestiti, sobe v našem čebelarskem centru la čebelarska oprema, saj bi bila tako trgovina bistveno bolj zanimiva. so bile namreč polno zasedene. Vse prenočitvene kapacitete v okolici Tako kot gredo ljudje na Trojane po krofe, bi na Brdo prišli po 'domačo je treba nekako povezati, saj želimo, da bi vsako leto tu na Brdu poteka- lekarno'. To bi bila zmaga! Želim, da bi ta del bolj zadihal. Poleg tega la vsaj ena svetovna konferenca. Že nekaj let omenjam tudi čebelarsko bi radi tudi podaljšali zimski vrt restavracije do konca in tako bi tudi naselje za obiskovalce oz. turiste, neke vrste glamping. Ampak najprej trgovina dobila zastekljeni del. Samo pravega najemnika potrebujemo moramo dobiti mnenje, soglasje ljudi, kaj bi bilo tisto, kar bi lahko če- in pravo zgodbo. belarstvo Lukovici in Lukovičanom dalo, kaj si želijo in česa ne. Kakšni pa so načrti glede gostinskega in nastanitvenega dela? Sama evropska zveza torej kraju prinaša predvsem več obiskoval- Sam bi si včasih želel malo več medene kulinarike, ampak treba se je cev, čebelarjev iz Evrope in tudi širše? Pa strokovne posvete, kon- zavedati, da je v gostinstvu danes veliko težav in je predvsem treba grese? preživeti. V Gostišču pri Čebelici se je zdajšnja najemnica specializirala Drži, a vedeti je treba, kaj jim lahko sploh ponudimo. Vsi vemo, da ljudje zlasti za poroke in je to njena osnovna dejavnost. Sam verjamem tudi, množično hodijo v Bruselj in obiskujejo Evropski parlament, zakaj ne bi da bi morala biti gostinski in trgovski del stoodstotno povezana, pri prišli na obisk sedeža Evropske čebelarske zveze? Nujno bi bilo potreb- nas pa je trenutno trgovina ob sobotah in nedeljah zaprta. Vsi tisti, ki no pripraviti kakšne spominke na to temo, Lukovica – Evropska čebe- sem pridejo na kosilo, ne morejo v trgovino, niti po med ne. In to ni v larska zveza, slovensko čebelarstvo, to je treba tržiti! Da ljudje, ki pride- redu, vsekakor moramo omogočiti, da bodo lahko ljudje, ki pridejo v jo recimo na Trojane, ko gredo tukaj mimo po avtocesti, rečejo: 'Gremo Lukovico, dobili čebelje pridelke, vsaj v času, ko sta čebelarski center pogledat še, kje je sedež slovenske čebelarske zveze, pa evropske zve- ali gostilna odprta. Najemniki gostišča skrbijo tudi za nastanitveni del, ze, kje je zdaj to čudo?' Morda nekoliko pogrešam ideje in predloge s sobe so precej zasedene, jih bo pa tudi treba počasi obnoviti. In več strani Občine, včasih ni dovolj samo moralna podpora, ampak je treba bi jih potrebovali, če nimaš postelj vsaj za en avtobus obiskovalcev, se narediti tudi korak naprej. Če želimo na Brdu narediti glamping, ga bo greš težko turizem oz. težko preživiš. Naj se vrnem h glampingu: pred- treba umestiti v prostor. Sam imam tudi idejo o oživitvi Kersnikovega stavljam si, da bo to stoodstotno samooskrben glamping, ena od idej gradu, ampak bo morala tudi Občina pristopiti zraven, financirati nek je, da bi bile hiške v enem delu celo pod zemljo, kot nekakšne čebelar- osnutek celostne podobe tega območja. Naj dam za primer Ilirsko Bi- ske celice, z maksimalno samooskrbo. Želeli bi najti tudi domačina, ki strico: ko smo prišli do ideje, da bi tam v spomin na Antona Žnideršiča bi goste oskrboval z domačo hrano, da bi torej domačini imeli nekaj postavili največji AŽ panj na svetu z doživljajsko-interpretacijskim cen- od tega in ne da bi imeli oskrbo iz veletrgovskih verig. Celotna zgodba trom, je župan takoj naročil idejno zasnovo, občina jo je plačala in zdaj bi morala biti naravna, zelena, domača, edinstvena. Glede lastništva bi lahko o tem razpravljajo. Sredstva za obnovo gradu se tudi da dobiti, bilo najboljše skleniti javno-zasebno partnerstvo z nekim soinvestitor- Evropska unija nudi marsikaj. Pred nekaj dnevi sem bil z županom ob- jem. Verjamem, da bi za tak projekt dobili osemdeset do devetdeset čine Zavrč, kjer bodo tamkajšnji grad obnovili z evropskimi sredstvi. Tu odstotkov evropskih sredstev in če bi našli strateškega partnerja, ki bi na Brdu je res ostala samo lupina gradu, ampak znotraj nje bi recimo mu bilo vse to nek izziv, bi bila to lahko odlična zgodba. Sama čebelar- lahko naredili letno gledališče, akustika bi bila gotovo dobra. Ampak ska zveza v tak projekt ne more, ker kaj pa če bomo imeli čez pet ali de- seveda, najprej potrebuješ nek projekt, neko idejo. In te osnovne ideje, set let vodstvo, ki takih stvari ne bo podpiralo? To mora biti gospodar- kaj bi sploh radi, tukaj ni. To pogrešam! ska dejavnost, neodvisna od državnega ali občinskega proračuna. In če je gospodarska dejavnost, mora biti zraven tudi nek privatni interes, Vi imate kar nekaj zamisli, imeli ste jih že pred prihodom Evropske zato da na koncu to funkcionira, da ne bo to le nekakšen spomenik, da čebelarske zveze v našo občino. Večkrat ste omenili glamping. Kaj bodo rekli: 'Evo, Noč si je naredil spomenik na čebelarski zvezi!' Nikakor, konkretno bi si torej želeli v tem našem prostoru? to mora biti tako sigurna zgodba, da bo funkcionirala sama zase. Želim Absolutno najprej neko 'čebelarsko naselje', če temu tako rečem, za si, da bi dobili nekoga, ki bo šel v partnerstvo, ki bo vložil del sredstev, dodatno turistično ponudbo, ki je Lukovica nima, torej za nastanitve. ampak bo svojo investicijo še oplemenitil s sredstvi, ki bi jih dobili iz Tukaj bi se lahko povezali tudi s cerkvijo, z gradom in z vso to zgod- Evropske unije. Se nam pa čas izteka, zdaj smo eno leto že zamudili. Za- bo, ki jo imamo. Poleg tega se mi zdi velika škoda, da propada nek- vedati se moramo, da je na voljo 3,2 milijarde evrov, ki jih mora Slove- daj zelo priljubljen rokovnjaški gozdiček, tu bi lahko naredili res dobro nija počrpati do leta 2027; zadnjič sem slišal, da naj bi morala država v zgodbo. Županji sem že rekel, da je čebelarska zveza pripravljena pri letošnjem letu počrpati več kot šesto milijonov, pa niti enega zahtevka tem ponuditi roko in ta prostor obnoviti. A rokovnjaški gozdiček ni last še nismo oddali. Če bomo imeli projekt pripravljen, ko bo država ugo- Občine, žal. Res je škoda, da je tako enkratno prizorišče neizkoriščeno, tovila, da projektov nima, bodo predlagani projekti gotovo podprti. Ko naraven amfiteater na nek način. Mislim, da bi tu tudi Občina lahko dala denar bo – in vedno je ostajal – potem je najlažje in najhitreje priti do neko iniciativo. Naslednja stvar: nisem zadovoljen s ponudbo trgovine take investicije. Zdaj je še čas, da to naredimo. Se je pa treba zavedati, v čebelarskem centru. Želel bi, da bi bila ta trgovina najboljša doma- da najprej potrebujemo soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ča lekarna s čebeljimi pridelki v Sloveniji. Da bi se vsi izletniki, turisti, torej kranjske enote za spomeniško varstvo, z njimi sem že bil na zvezi. avtobusi, ki bi šli tu mimo, ustavili in rekli: 'Zdaj gremo pa še v čebe- Mi sami ne moremo tukaj ničesar delati, ker gre za zaščiteno območje larski center kupit nekaj za zdravje, za darilo, za spomin.' Osemdeset gradu. Povedali so mi, da moramo pripraviti koncept celostne ureditve odstotkov ponudbe trgovine bi morala biti naravna, domača hrana s tega območja, zato da vidijo, ali tak projekt lahko sobiva z gradom, šele poudarkom na čebeljih pridelkih. Samo en del ponudbe bi predstavlja- potem se odločijo, ali bodo dali soglasje. 10 INTERVJU, OGLAS Rokovnjač Kako pa je s sobivanjem in sodelovanjem čebelarskega centra in idejo o glampingu, bi lahko recimo tu imeli različne poletne tabore, zra- zveze z lokalnim prebivalstvom? Koliko občani sploh poznajo vaše ven imamo krasen gozd, lahko bi naredili povezavo medovite rastline delo, vedo, kaj se tukaj dogaja? - les in gozdovi - čebelarstvo - Kersnik in grad. Tako bi res popestrili Želel bi si, da bi bilo sodelovanja več, vsekakor. Mogoče smo tudi čebe- dogajanje tu, ampak najprej moramo izvedeti mnenje lokalnih prebi- larji sami krivi, da nismo naredili prvega koraka do domačinov in zato valcev, ne želimo biti dodatno breme. Če se okoliški prebivalci ne bodo tudi pravim, da bomo jeseni sklicali vso zainteresirano javnost, dru- strinjali, če bodo mnenja, da bi bilo to preveliko breme za to območje, štva, posameznike, turistične ponudnike, podjetja v občini Lukovica, seveda ne bomo šli z glavo skozi zid. Tu ne gre zame in uresničitev moje da se dogovorimo, kako bi naredili ta skupen korak naprej. Vsekakor ideje, bi pa rad pustil še nekaj Lukovici, ne samo čebelarstvo. želim bolj povezati čebelarski center z občani, z ljudmi, ampak morajo tudi sami vedeti, kaj njih zanima. Obvezno moramo na primer zgraditi Sodelujete morda v okviru Čebelarske zveze Slovenije tudi s pod- parkirišče ob cesti, ki od brdskega pokopališča pelje do Čebelarskega jetji v občini Lukovica, z gospodarstvom? centra, za en avtomobil na desni strani, o tem se pogovarjamo že več Če sem odkrit, premalo! Tako da so vsi lepo vabljeni, imajo odprta vrata, let. Z gospo Kersnik se skušamo dogovoriti za odkup, Čebelarska zveza moje telefonske številke ali naslova elektronske pošte ni težko najti. Ve- Slovenije je pripravljena takoj odkupiti zemljo in tudi urediti parkirišče. dno sem pripravljen za sodelovanje, iz leta v leto bolj pravzaprav! Večja Tako bi rešili vprašanje parkiranja tako za gostišče in naš center kot tudi skupina ljudi, organizacij, prinaša tudi večji uspeh. za cerkev, pogrebe. Upam, da nam to uspe, parkiranje po travniku res ni primerno. Tudi tujci, ki pridejo v čebelarski center, pravijo, da oni niti Kolikor vem, naj bi kmalu v naši občini svoj sedež vzpostavila tudi dovoza do centra na tako lepem kraju ne bi dovolili, kaj šele parkiranje Lovska zveza Slovenije, boste morda kako sodelovali z njo? po travi … Seveda, z lovci dobro sodelujemo, in ko bodo tudi oni del tega okolja, se bomo prav gotovo na nek način povezali, morda naredili tudi kakšno skupno zgodbo. Kakšno pa je sodelovanje z lokalnimi čebelarji, s Čebelarskim dru- štvom Lukovica? Čebelarji tukaj v Lukovici so precej aktivni, skrbijo za čebelnjak ob če- belarskem centru, urejajo okolico … Je pa tu ena 'črna točka', če lahko tako rečem, tako čebelarske zveze kot Čebelarskega društva Lukovica, in sicer da kljub temu, da je tu središče slovenskega čebelarstva, na brdski osnovni šoli, ki stoji le nekaj deset metrov stran, nimamo čebe- larskega krožka. Pravzaprav imamo enako črno točko v Žirovnici. V Slo- veniji deluje okoli dvesto čebelarskih krožkov, v dveh občinah, kjer sem največ prisoten, ki sta najbolj 'moji', pa ni čebelarskega krožka. Zakaj, ni zanimanja? Mislim, da je zanimanje še najmanjši problem! Tu gre za skupek vsega, najprej je težko najti mentorja, potem je nujno, da tudi šola spodbuja to zanimanje. Šele potem zadeva deluje. Tam, kjer čebelarski krožki de- lujejo, je običajno hitro še preveč 'krožkarjev'. Moja velika želja je torej, da na tukajšnji šoli vzpostavimo krožek, o tem smo se tudi že pogo- varjali z ravnateljico šole. Preprosto, Lukovica mora imeti čebelarski podmladek, tu je vendarle center slovenskega čebelarstva! Prav tako v Žirovnici, včasih me je prav sram, tudi tam je čebelnjak, tako kot tu, tako da v bistvu je treba samo vložiti nekaj energije v to. Povsod se sicer hvalim s čebelarskim podmladkom, da smo na tem področju najboljši, pa vendarle prav v obeh 'mojih' občinah čebelarski krožek ne deluje. Boštjan Noč in dr. Jeff Pettis, predsednik Apimondie. Domnevam, da so vaši obiskovalci pogosto tudi organizirane sku- Ampak Slovenci se pač radi pripeljemo čisto do vrat … pine otrok iz vrtcev, šol, tudi iz naše občine? Zato pa je to potrebno urediti, mi bomo vse naredili, samo če bomo Odlično sodelujemo s Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti, letno lahko odkupili zemljo. To pa ni odvisno od nas, ampak predvsem od pride skoraj dva tisoč otrok. Tudi s tukajšnjo šolo in vrtcem seveda so- lastnice. delujemo, zlasti ob projektu Tradicionalni slovenski zajtrk. Ampak po- navljam, sodelovanje s šolo moramo nadgraditi, eden glavnih ciljev v Verjetno več kot s posamezniki sodelujete z lokalnimi društvi, or- mojem programu je vzpostavitev čebelarskega krožka in sodelovanje ganizacijami? s šolo. Drugo vprašanje je, kako njih prepričati. Običajno je tisto, kar Ja, imamo precej obiskov različnih skupin, tudi iz lokalnega okolja, a imaš doma, pred nosom, kar preveč samoumevno, ampak mislim, da bi želeli bi si še več sodelovanja. Radi bi naredili več. Če bi uresničili mojo bilo dobro, da bi enkrat na leto, na primer ko imajo naravoslovni dan, vsak otrok obiskal čebelarsko zvezo. Saj bi morali biti ponosni, da je prav tukaj, v njegovem domačem kraju, sedež čebelarske zveze. Tega je zdaj premalo. Mogoče smo tudi mi krivi, morda je pa tudi to lahko spodbuda za nas, da pripravimo posebne programe za šole, še posebej domačo, in jim jih ponudimo. Marsikdo tudi ne ve, niti domačini, da je v čebelarskem centru in okolici veliko zanimivega in vrednega ogleda, tudi za 'nečebelarje'. Na Upravni enoti tedensko urejamo prijave na izpite! Na primer zeliščno-čebelarska učna pot, celo prilagojena za slepe, in še marsikaj. TEČAJI CPP-PRIČETKI: Res je, slepi in slabovidni gredo lahko samostojno po tej učni poti z 1. 7., 22. 7., 5. 8., 26. 8. 2024 elektronsko tablico, ki jih vodi, jim pove, kar morajo vedeti, kaj kje piše, celo kje morajo dvigniti nogo … Vse to slepemu obiskovalcu pove po- TEČAJ za izpit-TRAKTOR: sebna aplikacija, ki je dobila tudi mednarodno nagrado, izdelala pa jo 8. 7., 23. 9. 2024 je inovatorka iz bližnjega Trzina. Tudi v gostišču lahko slepi sami naro- Avto šola Lončar, d.o.o. Prijave: čijo s pomočjo te tablice, tudi tukaj smo hoteli narediti korak naprej. Slamnikarska cesta 3b 031 / 209 – 501 ali Ko smo ravno pri dostopnosti za vse, pa je naša šibka točka, da v če- 1230 Domžale avtosola.loncar@siol.net belarskem centru nimamo stranišča, prilagojenega invalidom, tudi to bo treba čimprej popraviti. Je pa res tu še veliko za videti, verjetno že junij 2024 INTERVJU, OGLAS 11 poznate našo veliko 3D čebelo, kranjsko sivko z vsemi podrobnostmi, zacije Apimondia, predstavniki afriških držav in celo generalni direktor tu imamo tudi eno največjih strokovnih čebelarskih knjižnic, ki je tudi FAO. Na koncu obiska so prosili: 'Bi lahko vi ves svet naučili, kako ko- premalo izkoriščena – odprta je enkrat mesečno, po najavi pa kadarkoli municirate z državo?' In jaz sem se pošalil: 'Potrebujete tečnega pred- –, tako da je tu na Brdu nad Lukovico res veliko stvari, ki vam jih z vese- sednika!', predsednik Apimondie pa je odgovoril: 'Ne tečnega, ampak ljem pokažemo, če nas obiščete. tako močnega predsednika, ki prepriča državo!' Kakorkoli, mnogi vedo, da sem zelo vztrajen in trmast, ko si kaj vbijem v glavo. Dejstvo pa je, Kako odprti pa ste za posameznike, ki bi vas radi obiskali, torej za da smo imeli tukaj obisk vseh teh ljudi in res si želijo, da mi prenesemo individualne obiske? svoje izkušnje tudi v njihove države. In prepričan sem, da bi te izkušnje Smo, imamo uradne ure, naši svetovalci tudi samo enega obiskovalca morali prenašati tukaj, naj se hodijo k nam učit z vsega sveta! V Slo- popeljejo okoli in mu razložijo zadeve. Razmišljam tudi, da bi v septem- veniji imamo na primer Slovensko čebelarsko akademijo, ki sodi pod bru, ko praznujete občinski praznik, pripravili dan odprtih vrat, da bolje Kmetijski inštitut Slovenije, in slovenske izkušnje bi morali prodajati v spoznate Čebelarski center Slovenije, tako slovensko kot evropsko če- Sloveniji. Mi lahko tukaj naredimo seminar, jih naučimo teorije, potem belarsko zvezo in naše delo. Ideje in pobude za sodelovanje so absolu- pa gremo na teren, da začutijo, kako je v praksi, ker to je res treba za- tno dobrodošle, definitivno moramo center bolj povezati s krajem. Je čutiti! Pred kratkim je bil svetovni dan čebel in sem imel tukaj goste z pa treba vedeti, da tega centra Lukovica nikoli ni vzela najbolj za svoje- Malte, iz Nemčije, Ukrajine … Dva dni niso mogli spati, ker so rekli 'Vau, ga, saj je bil trideset let razvalina. Stavba se je postavila leta 1974, nato kakšna energija, kakšna duša!' … Ampak tega ne moreš predavati, to pa je tri desetletja propadala, v njej so se zbirali odvisniki, prebivalci so lahko samo začutiš in jaz bi rad videl, da bi te ljudi, ki hočejo slovensko imeli same težave s tem centrom. Dolgo je bil torej ta center sramota čebelarsko znanje, takšno ali drugačno, gostili tukaj na sedežu čebelar- Lukovice, občani so do njega čutili predvsem odpor. Za vsako pobudo, ske zveze, jim dali teorijo – no, tu imamo spet problem, kje bi prespali. kako preseči ta odpor, kako izboljšati sodelovanje z lokalnim okoljem, Potem moramo narediti plan, kam jih peljati, ker ne bodo tri dni samo z društvi, organizacijami, posamezniki, sem vedno odprt, moj elektron- sedeli v predavalnici v čebelarskem centru. Zato potrebujemo sode- ski naslov bostjan.noc@czs.si čaka na vaše ideje, tudi moj telefon je jav- lovanje kraja in to je lahko gospodarska priložnost. To bi rad naredil! no objavljen, lahko ga objavite tudi v Rokovnjaču: 040 436 512. Trenutno pospešeno delamo na Čebelarski šoli Antona Janše, ki bo za- živela jeseni in bo mednarodna šola. In te tečajnike bi radi imeli tukaj in Večkrat ste omenili, da se v Lukovici počutite že napol domačin … jih potem poslali na teren, zato potrebujemo sodelovanje Lukovice, da Po sedemnajstih letih te funkcije pa res! Živim sicer v Žirovnici, ki je bomo rekli: 'Zdaj greste pa k temu na kosilo, k onemu greste na ogled moja domača občina, ampak glede na to, koliko časa sem v zadnjih le- …' – pa ne brezplačno! Zato bomo, ponavljam, jeseni sklicali domačine, tih preživel v Lukovici, samo spim ne tu, se res počutim zelo domače lokalne ponudnike, da preverimo, kdo bi lahko sodeloval. Da tudi sam pri vas. In vedno, vsak dan, ko se pripeljem na Brdo, v čebelarski center, začutim, kdo in kje so tisti ljudje, s katerimi bi lahko sodelovali. Moram sam pri sebi rečem, da je to gotovo najlepša lokacija, ki so jo lahko iz- odkrito povedati, da ne poznam tako dobro Lukovice in okolice, da bi brali za sedež zveze. Sredi narave, a samo dve minuti od avtoceste, v natančno vedel, kaj bi bilo uporabno, kako jih povezati … Samo pri- samem središču Slovenije, res odlična lokacija! Je pa res, to moram kar mer: zdaj smo imeli tu omenjeno skupino obiskovalcev z vsega sveta, odkrito reči, da se ni v zadnjih dvajsetih letih občina nič kaj dosti razvi- vsi so bili navdušeni. In če bi to skupino peljali nekam, kjer se lahko kupi jala. Ni naredila nekega preboja kot na primer občini Trzin in Domžale, lokalno pridelana živila, recimo tipično slovensko salamo – morali bi druge občine v okolici … Lokacija je fantastična, pravega preboja in seveda poznati ponudnike –, takim bi gotovo marsikaj prodali. Tistim, razvoja pa vendarle ni. Veste, sam rad primerjam Lukovico z Ivančno ki so navdušeni nad Slovenijo, je treba še nekaj prodati. Mi jim pa zdaj Gorico, obe občini sta približno enako oddaljeni od Ljubljane, obe po- ne znamo ničesar prodati in to je problem! Ker čebelar, ki pride sem, vezani s čebelarstvom, a v Ivančni Gorici se je naredilo veliko več. No, bo mogoče kupil en majhen kozarček medu, da ga bo doma poskusil, vem, da se je tudi v vašo občino veliko ljudi priselilo v zadnjih letih, v ne bo pa kupil prav veliko teh čebelarskih izdelkov. Zato ga moramo bistvu torej je nek razcvet tudi tu, ampak ni pa neke dodane vrednosti. peljati nekam, kjer bo lahko kupil najboljšo domačo salamo, najboljšo Imate krasne lokacije, poglejte samo Gradiško jezero … Mislim, da je klobaso, najboljši sok … To mu moramo prodati! In zato je sodelovanje tukaj še veliko priložnosti, ki bi jih bilo treba izkoristiti. Sam se večkrat nujno! Tovrstne ponudnike, pa seveda tiste z namestitvami, moramo pošalim, da se bom preselil v Lukovico in kandidiral za župana. To je dobiti na nek skupni imenovalec, da bodo občani tudi imeli nekaj od sicer šala, ampak če me občina potrebuje, če potrebuje moje 'veze in tega. Ker ti ljudje bi gotovo kaj kupili, vsi tokratni gosti tukaj so visoko poznanstva' tako na ravni države kot v Evropi, sem vedno na voljo tako situirani, vsi na visokih funkcijah. Ampak jim pač moramo nekaj ponu- občini Lukovica kot moji lastni občini Žirovnica. Čisto resno to mislim! diti! Ne samo med, tega imajo čebelarji sami dovolj. Večkrat bi jim lahko kakšna vrata odprl, konec koncev poznam veliko ljudi, in kot sem že rekel, moja želja je, da tudi Lukovici še kaj dam. Tudi kakšen inovativen turistični spominek Lukovice bi prišel prav, saj ste že prej omenili tudi to … Trenutno je na Čebelarski zvezi Slovenije zaposlenih osemnajst Seveda! No, me prav zanima, kdo bo prvi, ki bo naredil nek spominek ljudi, se bo to zdaj, ko ste pridobili tudi sedež Evropske čebelarske v smislu 'Pozdrav s sedeža Evropske čebelarske zveze!'. To mora naredi- zveze, kaj spremenilo? ti gospodarstvo, rokodelci … Nujno moramo najti take ponudnike. In Trenutno še ne, ker nimamo več prostora, da bi se širili. Kot čebelarska prav zato vsi zainteresirani posamezniki, društva, podjetja, rokodelci, zveza bi lahko sodelovali v mnogih evropskih projektih, saj smo zani- turistični ponudniki, ne spreglejte našega vabila na sestanek ali okro- miv partner, a ta trenutek v bistvu nimamo ne sredstev, ne prostorskih glo mizo jeseni, skupaj smo lahko – in bomo! – še boljši in močnejši! kapacitet, da bi večali število zaposlenih. Tako da zaenkrat ne, če bo proevent-mednarodni_oglasi_Rokovnjac in Modre novice_novo.pdf 5 11. 04. 2024 09:46:49 Evropska čebelarska zveza delovala tako, kot je zastavljena, pa se bo besedilO: andreja čOkl; FOtO: Osebni arhiV bOštjana nOča gotovo odprlo še kakšno delovno mesto, morda aktualno tudi za do- mačine. Mogoče Slovenija pridobi še laboratorij za preverjanje medu na evropskem nivoju. Že več let si želim, da bi Slovenija kot čebelarska država dobila še neko evropsko inštitucijo, ki jo mora seveda financirati ZAPOSLUJETE TUJCE? Evropa. Mogoče je pa to tudi ena od priložnosti za nadaljnji razvoj tegaC centra in konec koncev tudi za kakšno delovno mesto za domačine. Pomagamo vam: M Zdaj imamo tu zaposleni dve domačinki, bi si pa želel, da bi zaposlili • Pridobiti/podaljšati vse vrste dovoljenj za bivanje tujcev v še koga iz Lukovice. Po drugi strani pa je res, da sem v času svojegaY RS (delo, študij, združitev, menjava delodajalca). predsedovanja zaposlil že kar nekaj ljudi, pa nikoli še nihče iz LukoviceCM • Pravilno napotiti zaposlenega na delo v druge države EU ni prišel na razgovor. (A1, Vander Elst viza). MY • Izdelavo in oddajo dokumentov na SPOT točki. No, je pa tu v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu res vse več obiC-Y • Svetovanje pri širjenju posla v tujino. skovalcev. Ko sem prišla na ta pogovor, je bilo tu polno ljudi, pCoMY slišanem sodeč z vseh koncev sveta. T: 01 300 32 02 K Slovenija je te dni skupaj s FAO (Organizacijo Združenih narodov za E: info@proevent.si prehrano in kmetijstvo, op. a.) gostila dvodnevno mednarodno čebe- larsko konferenco. Med drugim so se udeleženci konference ustavili www.racunovodski-servis.si tudi pri nas na Brdu, tu so bili predsednik svetovne čebelarske organi- 12 KRAJEVNA SKUPNOST Rokovnjač Predstavitev KS Zlato Polje Krajevna skupnost (KS) Zlato Polje obsega območja naslednjih naselij: Brezovica pri Zlatem Polju (31 prebivalcev), Mala Lašna (34), Obr- še (31), Preserje pri Zlatem Polju (32), Podgora pri Zlatem Polju (27), Trnovče (115) in Zlato Polje (37). Skupaj ima KS Zlato Polje 307 pre- bivalcev (Statistični urad RS, januar 2023), v celotni občini pa je število prebivalcev preseglo število 6020. Kljub skromni številčnosti prebivalstva predstavlja KS Zlato Polje izje- pa gre omeniti majhno jamo oz. brezno po imenu Zlatopoljska jama, ki mno pester in zanimiv del posavskega hribovja, ki diha s svojo bogato se skriva v gozdu pri Trnovčah. zgodovino in nudi priložnosti za rekreacijo, raziskovanje in spoznava- Kot navajajo zgodovinski pisni viri, preteklost poselitve Zlatega Polja nje tradicionalnega načina življenja. Obiskovalce vabijo razgledi, na- sega vsaj v 14. stoletje v srednjem veku. Morda najstarejši ostanek kul- ravne lepote in ohranjeni kulturni spomeniki, ki pričajo o edinstveni turne oz. stavbne dediščine predstavlja gotski prezbiterij sicer baročne dediščini teh krajev. župnijske cerkve svete Marije Magdalene v Podgori, ki pa je bila med 2. svetovno vojno požgana in po njej obnovljena. Nekaj zgodovine in opisa Zlato Polje danes poznamo kot naselje med Brezovico in Podgoro, ven- dar je še bolj prepoznano kot širši zemljepisni pojem, ki zajema vse vasi, ki so danes vključene v Krajevno skupnost Zlato Polje. Zaselki ležijo na zahtevnem terenu v zahodnem delu posavskega hribovja, na prisojni strani slemena med Črnim grabnom na jugu in Tuhinjsko dolino na severu, kar območju daje dobre pogoje za sadjarstvo in poljedelstvo, prebivalci pa se ukvarjajo tudi s čebelarstvom, pašništvom in drobno obrtjo ter s številnimi drugimi dopolnilnimi dejavnostmi, povečini pa poleg že omenjenega hodijo tudi v redne službe na vse konce Sloveni- je. Naselja ležijo pretežno ob glavni povezovalni cesti, ki vodi iz Tuhinj- ske doline proti Lukovici. Cesta je zaradi številnih prehodnih dnevnih voznikov izjemno prometno obremenjena, prav tako pa izziv za njeno vzdrževanje predstavlja tudi nestabilna geodetska sestava tal. Od kod izvira ime Zlato Polje, ni povsem znano, slišati pa je več ugibanj oz. razlag, med katerimi je tudi debelozrnata zlata pšenica, ki je v prete- klosti uspevala na rodovitnih terasastih njivah okoli zlatopoljskih vasi. Cerkev sv. Marija Magdalene v Podgori z vitražnimi okni v notranjosti. Poleg te razlage pa morda zrno resnice o izvoru imena Zlato Polje leži v govoricah o najdenem zlatu pri oranju njiv in zrncih zlata v potokih Poleg omenjene cerkve o zlatopoljski zgodovini pričajo še kapela Lur- pod Zlatim Poljem. Pa ostanimo pri zlatu – na območju pod Trnovčami ške Matere Božje in druga lepo vzdrževana sakralna znamenja in spo- je že vrsto let zasajen skrbno negovan sadovnjak jablan kmeta Romana meniki žrtev druge svetovne vojne. Klopčiča, ki pravi, da so včasih temu predelu rekli »zlata njiva«. Zdaj pa tu med sedmimi sortami jablan raste tudi zlati delišes. Kapela sv. Lurške Matere Božje in kip Izseljenke v Podgori. Predstavitev naselij Ko sledimo cesti iz smeri Lukovice, le-ta tik pred Obršami zavije strmo navzgor proti Preserju pri Zlatem Polju. To je najzahodnejše naselje KS Zlato Polje. Na križišču glavne ceste stoji informativni kozolček, ki na vstopu v Krajevno skupnost pozdravlja domačine in mimoidoče ter jih vabi, da se udeležijo prireditev v teh krajih. Preserje leži na višini 562 m. Zlato Polje in kravji pašnik. V kmetijstvu KS Zlato Polje prevladuje živinoreja v manjšem obsegu, nekaj je manjših čebelarjev in sadjarjev, ostale živine in poljedelstva pa je bolj za vzorec oz. za domačo rabo. Okoliški mešani gozdovi nudijo vir ogrevanja in nekaj dodatnega zaslužka od prodaje lesa. Kot zanimivost Preserje pri Zlatem Polju. junij 2024 KRAJEVNA SKUPNOST 13 Obrše, ki se nahajajo na 527 n. v., so ime najverjetneje dobile po izviru Obrh, ki se nahaja pod vasjo, na območju vasi pa lahko vidimo lepo urejena polja in pašnike. Zelo zanimiv strop in stene s slovenskim in občinskim grbom v cerkvi sv. Marije Magdalene. Tukaj se namreč nahajajo župnijska cerkev sv. Marije Magdalene in ka- pela Lurške Matere Božje, osrednji prostor za druženje krajanov – špor- Obrše. tno igrišče, ki ga upravlja Športno društvo Zlato Polje, ter spominski park z osrednjim lesenim kipom matere z otrokom, ki je bil postavljen Nad Obršami se nahaja majhno gručasto naselje Mala Lašna, ki leži na ob 80. obletnici požiga zlatopoljskih vasi. To območje se v zadnjih letih nadmorski višini skoraj 700 m in tako predstavlja najvišje ležeče nase- ureja s pomočjo prebivalcev, Krajevne skupnosti in Športnega društva lje KS Zlato Polje s čudovitimi razgledi na vse smeri. Na Malolašenski z željo, da se spremeni v mesto zbiranja in druženja krajanov in mimo- planoti je postavljeno obeležje v spomin na dogodke iz časa vojne za idočih. Slovenijo, saj je bil tukaj osnovan Zbirni učni center Lokvanj, ki je bil namenjen zbiranju in urjenju slovenskih vojakov, ki so pobegnili iz JLA. Ob dnevu državnosti na tem mestu potekajo tudi spominske slovesno- sti veteranov vojne za Slovenijo. S planote se odpirajo čudoviti razgledi, gozdovi in travniki pa vabijo sprehajalce od blizu in daleč, da se nauži- jejo lepot in svežega zraka. Športno igrišče in klubski prostor. Zasajen je že manjši drevored z nekaj klopmi za počitek, postavljena sta kip in zastava, urejeno je nasutje s peskom. S pomočjo sredstev, pri- dobljenih s participativnim proračunom, bo v prihodnjem letu na tem mestu postavljenih še nekaj dodatnih elementov, ki bodo zaokrožili Mala Lašna z Zbirnim učnim centrom Lokvanj ob znani nekdanji zlatopoljski skakalnici. idejo, ki je že dolgo rasla v krajanih. Cerkev in kapela sta bili kot večina objektov na območju Zlatega Polja med 2. svetovno vojno leta 1942 Po glavni cesti od Obrš nadaljujemo proti Trnovčam. Kraj danes poleg požgani, po vojni pa obnovljeni. V Podgori lahko srečate tudi sokra- starega jedra, ki se nahaja pod glavno cesto, obsega tudi novo naselje janko in vrhunsko športnico Petro Pavlič, ki dosega izjemne rezultate v stanovanjskih hiš, ki so bile zgrajene po letu 2000, s čimer pa se je po- dviganju uteži in na katero smo še posebej ponosni. večalo tudi prebivalstvo tega naselja, ki je januarja 2023 štelo kar 115 Sledi naselje Zlato Polje, ki je ime dobilo po bogatih žitnih poljih, ki prebivalcev in je tako največje naselje krajevne skupnosti. so nekoč preraščala to širše območje. Danes tukaj še vedno najdemo nekaj kmetij, ki nadaljujejo tradicijo samooskrbe. Vas je bila leta 1942 požgana. Območje krajevne skupnosti zaključi Brezovica pri Zlatem Polju, ki leži najbolj vzhodno na slemenu med Črnim grabnom in Tuhinjsko do- lino in je bila v knjigah omenjena že v petnajstem stoletju. Danes gre za manjši zaselek. Spodnje in zgornje Trnovče z močnim trendom širjenja. Naselje, ki se omenja že v listinah iz 13. in 14. stoletja in se strnjeno drži Zlatega Polja in Trnovč, je manjše naselje Podgora pri Zlatem Polju, ki je tako rekoč srce krajevne skupnosti. Brezovica. 14 KRAJEVNA SKUPNOST Rokovnjač Skozi večino naših vasi se boste sprehodili, če boste sledili Rokovnjaški blagoslov prevoznih sredstev in traktorjev, s katerim vse udeležence v planinski poti, ki poteka tudi skozi naše kraje in se konča na Špilku, naj- prometu pospremimo v novo sezono. višjem vrhu občine (957 n. v.). V zimskem času pa na igrišču pričakamo obisk sv. Miklavža s sprem- stvom, ki je prav tako v vseh letih postal že širše prepoznaven dogodek, Župnija Zlato Polje ki bo prav kmalu praznoval prvo okroglo obletnico. ''Zares je lepa ta zvatopolska fara, še lepši je zvatopoljski stan.'' Župnija Pohvalimo se lahko tudi s skakalnico na Mali Lašni, ki pa žal zadnja leta Zlato Polje, 1876 –2024. sameva, saj nam starka zima ne nakloni dovolj snega za izvedbo smu- Le nekaj streljajev od Lukovice proti Tuhinjski dolini na prisojni strani čarskih skokov. Malolašenske planote nas pozdravlja in varuje župnijska cerkev sv. Ma- Mlajša generacija in sedanji člani ter krajani smo lahko hvaležni našim rije Magdalene. Prva pisna omemba cerkve je bila že leta 1526 in tako predhodnikom za opravljeno delo in požrtvovalnost. Sedaj pa mora- bomo kmalu praznovali lepo obletnico. Prva omemba stalnega vikarja mo reči, da je športno društvo resnično prineslo povezanost in pestro oziroma župnika se pojavi kasneje, in sicer leta 1787. dogajanje tako na športnem kot kulturnem področju in vzpodbudilo Janez Vajkard Valvasor je takole opisal takratno cerkev: Imela je tri ol- medsebojno povezanost krajanov, bodisi pri pripravi dogodkov ali pa tarje – oltar sv. Marije Magdalene, sv. Aleša in sv. Neže. Obletnico po- le kot udeleženci vsebin. Vseh so veseli in hvaležni za njihov doprinos. svetitve cerkve so farani praznovali 3. maja. Ljudje so takrat od daleč V vseh letih se je nabralo veliko lepih dogodkov in spominov, člani ŠD in blizu priromali v cerkev. Zgrajena je v gotskem stilu. Kasneje so jo in krajani pa imajo iskreno in veliko željo pridobiti dodatne prostore za prezidavali in spreminjali vse do leta 1942, ko jo je človeška norost po- namene druženja in skladiščenja rekvizitov, saj trenutni prostori ne za- žgala skupaj s skoraj vsemi vasmi, ki spadajo pod to župnijo. Zadnja dostijo željam in potrebam, zato skupaj s KS iščemo rešitve, ki bi omo- podoba cerkve pred požigom naj bi bila slična cerkvi sv. Mohorja nad gočile širitev aktivnosti. Moravčami. Leta 1963 so stekla obnovitvena dela in cerkev je takrat pod vodstvom spomeniškega varstva dobila sedanjo podobo. Krajevna skupnost Zlato Polje Le nekaj metrov od župnijske cerkve stoji kapela sv. Lurške Matere Bož- Krajevna skupnost Zlato Polje ima sedem članom, ki se redno in aktivno je, ki jo je zgradil tedanji župnik Leon Lotrič, dokončal pa župnik Jožef udeležujejo sestankov in katerim je mar za prihodnost domačega kraja. Kranjec. Župnik Leon Lotrič je deloval v župniji od leta 1888 do smrti V mandatnem obdobju 2022–2026 je zasedba krajevne skupnosti sle- leta 1908, njegovo zadnje počivališče pa je na pokopališču ob cerkvi. deča: predsednik Janko Jamšek, podpredsednica Mateja Prelc ter člani V cerkvi in na pokopališču je pokopanih še pet duhovnikov, skupaj pa Darko Gorše, Mirjana Šinko, Janko Kuhar, Lidija Zupančič in Janez Poga- naj bi bilo v fari 27 dušnih pastirjev. Duhovniki so skrbeli tudi za pou- čar, ki je že osemintrideset let član krajevne skupnosti in je zelo aktiven čevanje v tedanjem župnišču, ki je stalo ob cerkvi, in seveda tudi v žu- na vseh področjih. pnijskem objektu ob glavni cesti, ki je vodila skozi vasi v dolino. Zadnji V zadnjih letih so v kraju zabeležili nekaj večjih infrastrukturnih prido- dušni pastir, ki je bival v župnišču in ki ga je doletela tudi usoda ognja, bitev, kot na primer več obnovljenih cestnih odsekov na cesti Brdo– pa je bil Jožef Poje, in sicer od leta 1935 do maja 1941, ko je bil izgnan Pšajnovica, zaščitno škarpo v Zgornjih Trnovčah, obnovljeno škarpo ob oziroma premeščen. pokopališču. Veliko manjših projektov pa je nastalo pod taktirko KS in ŠD. Tako je KS ob 80-letnici požiga zlatopoljskih vasi postavila spominsko obeležje, in sicer hrastov kip, ki prikazuje mater z otrokom, ki odhaja v izgnanstvo. Ob njej so postavili 9-metrski drog s slovensko zastavo, ki krasi naš kraj in je vsem v ponos. Ob cesti po vaseh so postavili tri lesene okrasne kozolce, ki služijo tudi kot oglasne deske za razne dogodke. Informativni kozolček. Ob naši skromni, a vendar lepi cerkvi so prizadevni krajani pred leti po- stavili lep informativni kozolec z zgodovinskimi slikami in podatki o žu- pniji. Če zahajate tam mimo, se ustavite in odpočijte na klopci, naužijte svežega zraka in se poučite o zgodovini župnije. Res je lepa ta zlatopoljska fara ... Urejanje centra dejavnosti v KS Zlato Polje. Sredi vasic igrišče stoji in privablja vse ljudi Ljudje iz zlatopoljskih vasi se že od nekdaj radi družijo ter ohranjajo Prav tako se KS z donacijami in pomočjo pri organizaciji in izvedbi pri- medsebojno povezanost. Tako se je nekaj zanesenjakov odločilo in leta družuje organiziranim dogodkom s strani ŠD, pa tudi podpira dejavno- 1996 ustanovilo Športno društvo Zlato Polje, ki je ob nastanku štelo 42 sti drugih društev s kulturno in športno vsebino. Vsako leto v decembru članov. Namen društva je bil okrepiti povezanost in ponuditi družabne obiščejo tudi starostnike, jim zaželijo vesele praznike in jih simbolično in športne vsebine. V krajanih je tlela tudi želja po športnem igrišču in obdarijo. tako so že leta 1994 zavihteli prve lopate in začeli z izkopi. Ob pomoči članov, krajanov in Občine Lukovica je igrišče doživelo otvoritev 25. 8. Projekti za prihodnost 1996, nekaj let kasneje, natančneje 2002, pa je bil slovesno odprt tudi V zadnjih letih je bilo narejenih nekaj manjših, pa tudi večjih infrastruk- pomožni objekt ob igrišču. turnih investicij, vsekakor pa potreb ne zmanjka. Tako si prizadevajo še V spomladanskih in poletnih dneh se tako pod okriljem športnega za obnovo ceste Brdo–Pšajnovica, ki je v nekaterih delih v zelo slabem društva odvija veliko aktivnosti, od nogometnega memoriala do no- stanju, za asfaltiranje dela ceste v Brezovici in tudi za dokončanje za- gometnih turnirjev, turnirjev šaha ter raznih obletnic, nastopov in pro- ključne škarpe ob pokopališču. slav, pa tudi druženj krajanov. Najzanimivejši poletni dogodek je prav Prav tako je med večjimi in dolgotrajnejšimi projekti tudi nenehno gotovo dan, namenjen otrokom ob zaključku poletnih počitnic, ko se prizadevanje za ureditev in asfaltiranje ceste v Zgornjih Trnovčah, kjer le-ti lahko pozabavajo na napihljivih igralih ter z raznimi športnimi in prebivalci na rešitev tega infrastrukturnega problema čakajo že dve vodnimi igrami. Po veliki noči se na igrišču že tradicionalno odvije tudi desetletji. junij 2024 KRAJEVNA SKUPNOST, OGLAS 15 Ker Krajevna skupnost raste tako po številu prebivalcev kot tudi po do- Prostor je dovolj velik, da bi lahko v njem izvajali dejavnosti, ki jih danes gajanju, si prizadevajo, da bi tudi v bodoče uspeli organizirati dodatne zaradi odsotnosti ustreznega prostora ne morejo. V prostoru bi lahko projekte, ki bi krajanom omogočili več združevanja ob kulturnih, špor- izvajali razne delavnice za odrasle in otroke, predstavitve in prikaz iz- tnih in zabavnih vsebinah. delovanja izdelkov domače obrti, uredili bi lahko kotiček za druženje z Tako bodo v tem in prihodnjem letu v okviru participativnega proraču- namiznim tenisom in podobnimi rekviziti, v prostoru bi lahko potekali na dodatno uredili območje parka ob kipu izseljene matere, in sicer s občni zbori KS in ŠD, medgeneracijsko druženje in še bi lahko naštevali. postavitvijo otroških igral, ki jih v njihovi krajevni skupnosti žal še nima- Upajo, da z odločevalci, ki imajo škarje in platno, pridejo do skupnega jo, in z dodatnimi elementi, ki bodo zaokrožili park in ponudili prostor jezika in tako stavbi dajo tudi dušo. za počitek in sprostitev. Oba projekta sta vredna 8.000 eur. Celotno območje KS Zlato Polje torej diha z raznovrstno kulturno de- Prav tako si krajani in KS že več let prizadevajo, da bi našli soglasje z diščino, ki je tesno prepletena z naravo in specifičnimi geografskimi Občino glede uporabe objekta Sonček v družabne namene. Objekt je danostmi tega dela posavskega hribovja. Ohranjanje in skrb za te spo- v občinski lasti, v stavbi ima prostor Krajevna skupnost, večji del objek- menike, običaje in tradicionalne dejavnosti sta ključnega pomena za ta pa ni v uporabi in je že desetletja prepuščen zobu časa. Stavbo so identiteto in prepoznavnost teh krajev. krajani pripravljeni obnoviti s prostovoljnim delom, kar se je skozi čas Vsekakor pa se bodo svetniki in ostali krajani še naprej trudili, da kraji izkazalo za zelo učinkovito prakso, saj se skozi tak način druženja kraja- ostanejo urejeni, čisti in privlačni, ne le za domačine, temveč tudi za vse ni tudi zelo povežejo. mimoidoče ali naključne obiskovalce. Vsi prav prijetno vabljeni v te kraje z že bolj svežim zrakom … P. S.: S tem člankom se končujejo predstavitve krajevnih skupnosti v občini Lukovica. Zahvaljujem se vsem sodelujočim pri zbiranju podatkov, predvsem predsednicam/-kom, podpredsednicam/- -kom, tajnicam/-kom, sedanjim in preteklim, župniku Bernardu in vsem ostalim, ki ste mi pomagali. Članki imajo seveda veliko po- manjkljivosti, kar je predvsem posledica težave s prostorom, hvala uredniku Mihi za večino objavljenega, pri nekaterih zadevah pa je še veliko gradiva in bi bilo dobro, da bi se našli posamezniki, ki bi velike baze podatkov prelili v vaške kronike ali podobne zapise. V Krašnji je že veliko tega, v Rafolčah že obstaja Kronika Rafolč, na Trojanah jo piše Lado Goričan itd. Obiskal sem skoraj vse vasi v občini, kar je tudi ideja za ostale, da od blizu vidite prelepe hribe in doline naše krasne občine. Zbral, Uredil in FOtO: ViktOr jeMec Viri: stane stražar, črni Graben, lUkOVica 1985; priMOž hienG, Občina lUkOVica kOt jO VidijO ptice, 2013; https://www.lUkOVica.si/ObjaVe/172; Propadajočo nekdanjo šolo si želijo krajani preurediti v družbene prostore. Občinska Glasila rOkOVnjač, krajeVni leksikOn ljUdske repUblike slOVenije, 1954, statistični Urad rs janUar 2023. zaposluje v proizvodnji kadri@eti.si Kamnik-Bakovnik | Izlake 16 DOGODKI, OGLAS Rokovnjač 60 let slovesa od osnovne šole Poj z meno Brdo V večini imamo vsi denarnice. Eni bolj polne, drugi malo manj, lah- ko pa so tudi bolj prazne kot polne. In če iz denarnice jemljemo denar za nakup ali plačilo določenih stvari, so zagotovo še prej Lep jubilej, kajne? Naša generacija ga je dočakala celo s še zadnjim prazne kot običajno. Tako nekako je tudi z blagajno Šolskega skla- še živečim učiteljem Vinkom. Vtepal nam je v glave notno črtovje, da OŠ Janka Kersnika Brdo. violinski ključ in udarjanje po tipkovnici, natisnjeni na karton. Šestdesetletnica ni kar tako, se mi zdi! Povem vam, kar prišla so ta leta, prav po tiho in z vso vztrajnostjo. Zbrali smo se, da potegnemo ločnico med tem, kaj je bilo in kaj še bo. Pozabili nismo svojih pokojnih sošol- cev in učiteljev, poklonili smo se njihovemu spominu z minuto molka. Vsaj za hip so bili z nami, saj smo vsi mi pisali 'zgodovino' letnika 1964 z začetkom šolanja leta 1956. Začenjali smo na različnih koncih; na Brdu, v Šentvidu, Zlatem Polju, Krašnji, Blagovici … in se v 5. razredu združili Letos je sklad finančno podprl nakup šahovskih ur, financiral prevoz in v enoten kolektivček . 'Znešeni' smo bili iz celega Črnega grabna, toda ogled angleške predstave, prehrano na »Noči na šoli za dekleta«, pre- vživeli smo se zelo hitro in zdaj … Enotni v želji po občasnem snidenju voz na smučanje v Kranjsko Goro v okviru projekta »Šolar na smučeh«, se ponovno prepoznavamo in obujamo spomine na šolske dni, kajpak nagradni izlet za DSP, ISP, ID nadarjene učence, nagradni izlet za knjižni- samo lepe spomine! čarski krožek, nakup igrač za peskovnik, nagradni izlet za zlate bralce, Veste, nekoliko sem pobrskal po spominu, kakšna je bila rdeča nit po- prevoz do Ljubljane na ogled Inštituta Jožefa Stefana, nakup skirojev in govorov. Če je bilo v začetku bolj ali manj govora o tem, ob kakšne oba- čelad, ozvočenje koncerta pevskih zborov, nagradni izlet planinskega le nas je življenje prineslo – šolanje, poklici, zaposlitve –, se je kasneje krožka, ureditev vrtčevskega igrišča (senčenje in umetna trava), ogled začelo spreminjati. Kmalu je bila na vrsti že debata o otrocih in tako filma Šepet metulja in pogovor z ustvarjalci, prevoz učencev iz podru- smo s časom 'prešaltali' na vnuke in končno, kot je rekel Kic: »Veste, zdaj žnic na ogled šole, prevoz na nagradno prireditev »Čisti zobki« za učen- spoznavam same imenitne ljudi. Doktorji, magistri se hočejo na vsak ce 1. razreda in mnogo drugega … S tem se je blagajna izpraznila. način spoznati z mano.« Zato so v sredo, 5. junija, pripravili zaključni koncert pevskih zborov, ki Pravi balzam za dušo, vam povem, obujati spomine, si osvežiti 'lum- delujejo na matični in podružničnih šolah. Le kakšno minuto čez pred- parije'. No, tega pa mi res nismo počeli ob skupnem šolskem življenju. videno uro začetka koncerta sta Klara in Žan Matjaž pozdravila zbrane Beseda je nanesla na povsem našo organizacijo pridobivanja denarja v Sončni dvorani ter jim zaželela obilo užitkov ob poslušanju posame- za naš večdnevni zaključni izlet. Nekateri smo igrali pravljično igro in znih zborov. Za uvod in zaključek pa so skupaj nastopili vsi zbori. gostovali po odrih tod okoli. Lahko rečem, da so nam šli vsi naproti, Ob zaključku se je ravnateljica dr. Anja Podlesnik Fetih zahvalila pev- ker je bil dober namen, ves 'inkaso' je šel v mošnjiček za izlet. Ja, za kam in pevcem, saj so pričarali res lep večer. Prav tako se je zahvalila 15-letnike kar obilen logistični zalogaj. Je bila pa to tudi življenjska šola. tudi staršem za udeležbo na koncertu in podporo njihovemu šolskemu Pa smeha, celo pesmi je bilo. »Bemu, fajn smo se mel,« tako je bilo sli- skladu. šati. Dekleta so prispevala piškotke peke lastnih rok, kako je z jedačo in pijačo pri Gašperju, pa itak vsi dobro vemo. Prišla je tudi ideja, da se srečujemo pogosteje. Vsi smo v 75. letu in je- senske krošnje bodo začele izgubljati listje. Zato je treba poskrbeti še za kakšno srečanje, da nas zima ne prehiti. Naj kar zaključim s povabilom, čez 5 let se najdemo v polnem številu, vsi, prav vsi, brez izjem. Majda, Jani in en drug Milan, motorji organiza- cije srečevanja, nas bodo zagotovo spomnili. Kajne, da boste? Genera- cija 64 se ne da kar tako! NASVIDENJE, dekleta in fantje. To vam kličem! besedilO: Milan drčar; FOtO: janeZ pOGačar Preden pa so ugasnile odrske luči, je ravnateljica pevkam Ajdi, Emi, Neži in Sofiji podelila še priznanje 'Zlati pevec' za devetletno prepevanje v zborih, posebno priznanje pa je podelila še Izi, ki zaradi prepisa na dru- go šolo v prihodnjem letu na tej šoli ne bo mogla prejeti priznanja 'Zlati info@artik.si 040 554 000 pevec'. Sledila je še zahvala učiteljem glasbe, Tomažu Pirnatu, ki je zbore spre- mljal na klavirju, ter skrbnici šolskega sklada Veroniki Tumpej. Nato smo vsi odšli proti domu, v ušesih pa so nam odzvanjale besede Toneta Pavčka: »Ta svet je lep, če nekomu nekaj daš. Ta svet je lep, če nekoga Zanesljiv partner pri prodaji, rad imaš, če stisneš roko komu, ki ga kaj boli. Ta svet je lep, če si človek do ljudi.« Naredimo svet takšen, da bo lep še naprej. oddaji in nakupu nepremičnin. besedilO in FOtO: draGO jUteršek junij 2024 DOGODKI 17 Župnijski dan župnij Brdo, Sveto Rešnje telo in kri Zlato Polje, Češnjice in Krašnja Praznik svetega Rešnjega telesa in krvi se tradicionalno praznuje na četrtek po nedelji Svete Trojice. V župniji Krašnja smo ga s sveto z naslovom 'Romarji upanja' mašo in procesijo praznovali v nedeljo, 2. junija. V nedeljo, 2. junija, je potekal že četrti župnijski dan z naslovom 'Romarji upanja'. Za ustanovitev praznika ima največ zaslug sveta Julija Lieška, ki je imela vizije, v katerih jo je Bog nagovarjal, da je treba ustanoviti tak praznik. V naših krajih so praznik poznali že zelo zgodaj, saj ga je Oglejska Cer- kev sprejela že leta 1254. Klement V., naslednik Urbana IV., je leta 1311 Srečanje smo začeli s kratko predstavitvijo pritrkovalske skupine, ki jo praznovanje potrdil. Praznovanje se je hitro širilo in postalo priljublje- vodi gospod Tone Lebar. Sledila je sveta maša v rokovnjaškem gozdič- na ljudska slovesnost. Praznovanje svetega Rešnjega telesa in krvi oz. ku, pri kateri so veroučenci prejeli tudi spričevala. Mašo je ob pomoči Telovega je tradicionalno povezano s slovesno telôvsko procesijo, ki pa diakona gospoda Janeza Rožmana daroval naš gospod župnik Bernard je bila v Sloveniji v času SFRJ skoraj povsod prepovedana. V povezavi s Rožman. Ob zaključku svete maše, pri kateri so sodelovali oratorijski praznovanjem svetega Rešnjega telesa sicer poznamo še mnoge dru- animatorji ter otroški pevski zbor, je sledil blagoslov koles, kolesarjev ge liturgične in ljudske pobožnosti, kot so izpostavljanje Najsvetejšega, ter pohodnikov. blagoslov z Najsvetejšim, štirideseturna molitev … Pohodniki smo se odpravili proti Šentvidu, nadaljevali skozi Imovico ter Čeprav procesija za Najsvetejšim v začetku ni bila sestavni del praznika, imeli postanek z okrepčilom pri Gmajnarjevih na Vidmu, kjer se nam so jo ponekod imeli že v 13. stoletju (npr. V Koelnu leta 1274). Že samo je pridružila tudi kolesarska skupina. Nadaljevali smo proti Spodnjim Telovo je zelo bogato z obredi, s procesijami pa se ga naredi še bolj Praprečam in nato proti župnijski cerkvi na Brdo. Ob poti smo se pri slovesnega. Zunaj Rima se je po mnogih deželah, tudi pri nas, razvil bo- križevih znamenjih na kratko ustavili in zmolili za naše župnije. gatejši obred. Procesija se je vila po poljih in travnikih in ljudje so prosili Kolesarji pa so obiskali vse podružnične cerkve župnije Brdo; v Rafolčah za blagoslov polj. Ustavila se je pri štirih oltarjih, kjer so peli odlomke cerkev sv. Katarine, v Šentvidu cerkev sv. Vida, v Spodnjih Kosezah cer- evangelijev, nato je bil blagoslov z Najsvetejšim. Tako je procesija na kev sv. Lovrenca, na Gradišču cerkev sv. Marjete, v Spodnjih Praprečah praznik svetega Rešnjega telesa hkrati častilna in prošnja ter takšna, s cerkev sv. Luke ter na koncu vzpon proti cerkvi Marije Vnebovzete na štirimi oltarji, blagoslovom na štiri strani in prošnjo za blagoslov polja, Brdo. ostaja še danes. Ob 13. uri smo se ponovno zbrali pod šotorom v rokovnjaškem gozdič- V nedeljo smo tako pri sveti maši prisluhnili nagovoru duhovnega po- ku, kjer nas je pričakalo okusno kosilo. Prireditev je potekala v čudovi- močnika Gregorja Luštreka, ki je spregovoril o začetku nastanka: “Ob- tem sončnem vremenu. Sledilo je prijetno druženje med župljani vseh hajati Evharistijo pomeni povezovati se z Bogom in zato naj bo Telovo starosti. Bodimo luč, hodimo skupaj in ostanimo romarji upanja. zahvala Kristusu, da je želel ostati med nami in da med nas prihaja v Hvala vsem, ki ste pomagali pri izvedbi župnijskega dne; Občina Lu- podobi kruha in vina še danes, kajti on je pot, resnica in življenje. Ob kovica, TOD Brdo - Lukovica, animatorji, ministranti, PGD Lukovica in tem ne pozabimo, da obstaja obilica stvari, za katere se nam zdi, da so Prevoje, ključarji, pritrkovalci, otroški pevski zbor, redarji, kuharji, kme- za nas pomembne, a moramo ob tem misliti na tisto, kar nas izpolnjuje, tiji Gmajnar in Vampret ter gospodinje in vsi, ki ste s svojo udeležbo zato moramo Gospodov dan sprejeti in dati v prvi plan Boga, saj na polepšali nedeljski dan. ta dan usmerjamo sebe v povezanost z Bogom. Zato naj bo današnji Z veseljem pričakujemo župnijski dan naslednje leto! praznik dan, ko znamo sprejemati, kar smo deležni po Božji milosti, in hvaležno živeti ter se veseliti Božjih darov.“ besedilO in FOtO: Marjeta pestOtnik besedilO in FOtO: draGO jUteršek obrodelni maraton v sestavljanju puzzlov za Deželaka junaka Kot veste, se je Miha Deželak letos že desetič podal po Sloveniji z namenom, da zbere čim več denarja za letovanje socialno šibkih otrok. V akciji Deželak junak sodeluje cela Slovenija, letos pa se je vanjo zelo aktivno podala tudi krajanka Rafolč Mojca Godec, ki je v prijetni kavarni Hiša na travniku v Dobu pri Domžalah z veseljem podprla akcijo in organizirala dobrodelni maraton v sestavljanju koščkov, ki je trajal od 8. zjutraj pa vse tja do 22. ure zvečer. Odraslim in otrokom so bile na voljo tako otroške kot tiste večje se- stavljanke, obiskovalci pa so iskali manjkajoče koščke orhidej, muckov, avtomobilov, kužkov, afriških živali, risanih junakov, muzeja itd. Obisko- valci kavarne Hiša na travniku so lahko tekom tedna že donirali svoje prispevke (pa čeprav le vrnjen drobiž od kave), na samem dogodku pa je potekala tudi dobrodelna prodaja sestavljank, ki so jih podarili tako ljubitelji sestavljank kot tudi trgovine s tovrstno ponudbo. Prečudovit sončen dan je celotno akcijo še dodatno polepšal in samo ponosni smo lahko, da znamo stopiti skupaj in narisati nasmehe na obraze otrok. Ustvarjalno iskanje koščkov in reševanje še dodatnih nalog ob pomoči mentorice Mojce. besedilO in FOtO: ViktOr jeMec 18 DRUŠTVA, OGLAS Rokovnjač V Društvu podeželskih žena Lukovica ostali brez predsednice Milene Še v četrtek sva govorili in naredili plan za kuhanje pri gospe Mariji v Blagovici. Napravili sva analizo rokodelskega tečaja pod vodstvom Jerce Cerar. Vsa ponosna si bila na narejeno in se z Miro ter Jerco dogovorila za nadaljevalni tečaj. Tudi tvoja pošta s povabilom na vse dogodke je bila ravno poslana. Tvoj telefon pa je v petek zvonil v prazno. Tako jaz kot vsi ostali smo s sol- zami v očeh ugotavljali, kako je vse minljivo in brez pomena, kako imaš lahko v trenutku vse narejeno in rešeno. Kako je usoda lahko kruta. Draga Milena, z mislijo, da ti tako želiš, smo opravile planiran kuharski tečaj. Zahvaljujem se gospe Mariji, ki nas je prijazno sprejela v svojo lepo in veliko kuhinjo. Pod njenim vodstvom smo pripravile dobro laza- njo in musako. Zaupala nam je tudi precej drobnih kuharskih nasvetov. V torek, 28. maja, pa smo se odpravile na Sveto Goro pri Novi Gorici. Tam smo prižgale svečo in molile za našo pokojno predsednico. Kar precej časa smo se zadržale še v vrtnariji trajnic Golob – Klančič, kjer smo tudi nakupile sadike, po kosilu pa smo se vrnile domov. Seveda tudi ta ekskurzija ni minila brez misli na Mileno. V Krašnji smo ji prižgale svečo s Svete Gore. Draga Milena! Mislim, da te ne bomo nikdar pozabile in še dolgo hudo pogrešale, saj si bila dolga leta naša članica, zadnjih pet let pa marljiva in zanesljiva predsednica. Bila si nam vsem tudi dobra prijateljica, sve- tovalka, sogovornica in predvsem zaupanja vredna poslušalka naših problemov in težav. Milena – resnično te bomo pogrešale. POČIVAJ V MIRU IN HVALA TI ZA VSE. tajnica dpž: slaVka Urbanija FOtO: arhiV dpž lUkOVica VZMETNICE ∤ LATEX LEŽIŠČA LETVENE PODLOGE ∧ POSTELJE ∧ VZGLAVNIKI % naravni late ž l dna le a na po 25% POPUST NA VZMETNICE IN LEŽIŠČA 00% NARA Marko Peterka s.p. Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: info@marsen.si www.marsen.si VSE ZA ZDRAVO SPANJE NA ENEM MESTU. Pirami 100 VNO ks 1 vrš ina junij 2024 DRUŠTVA 19 Udeležba likovnikov na Ex-temporih v mesecu aprilu in maju 2024 Polletno delovanje Likovne sekcije se počasi izteka, v nadaljeva- nju pa je še nekaj utrinkov s prireditev Ex-tempore po Sloveniji, ki se jih je udeležila Irena Gorenc. Tema letošnjega festivala Mini Castra je bila »Pokrajina, ljudje, mesto, abstrakcija in tihožitje«. Vsekakor se je našla priljubljena tematika za vsakega udeleženca. Na razstavo, ki bo za ogled na voljo od 31. avgusta do 5. oktobra v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini, se je uvrstila tudi Irena Gorenc z akvarelno sliko, ki ji je dala naslov 'Marjetica'. Tema letošnjega Ex-tempora Litija je bila »175 let železnice v Litiji«. Razpis je obsegal slikarski in fotografski del. Slikanje je bilo izvedeno v naravi na železniški postaji, kjer so udeleženci našli mnogo zanimivih motivov za delo. Datum odprtja razstave bo objavljen naknadno. Ex-tempore Rečica ob Savinji ima tradicionalno prosto tematiko ustvar- janja. Slikanje je bilo prav tako izvedeno v naravi v središču Rečice ob Savinji in pri Lovskem domu, tehnike likovnega ustvarjanja pa so bile prepuščene izboru ustvarjalcev. Tako ustvarjena likovna dela bodo ostala na razpolago organizatorju. Datum odprtja razstave bo obja- vljen naknadno. Za Ex-tempore Kranj sta bili tokrat razpisani temi »Kranj – gorenjska Veselimo se že novih likovnih izzivov, ki jih bo prineslo poletje, in pa metropola« ter »Ogenj in voda«. Odprtje razstave bo v petek, 21. junija, tudi izpolnjevanja zastavljenega programa Likovne sekcije DU Lukovi- ob 19. uri, v Galeriji Steklarstvo Jugovic. Ogled razstave pa bo možen ca za drugo polletje. do 5. julija, od ponedeljka do petka, od 8. do 17. ure. besedilO in FOtO: irena GOrenc Srečanje upokojencev in druge aktivnosti v maju V mesecu maju smo pripravili že tradicionalno srečanje članov našega društva s sosednjimi društvi upokojencev. Tokrat smo za ogled izbrali vas Gradišče. Zbralo se nas je lepo število, še posebej pa smo bili veseli lepe udeležbe članov sosednjih društev. Povzpeli smo se do poznogotske cerkve sv. Marjete in tam nas je z jejo žita, ki jih zmeljejo v svojem mlinu. Po končanih ogledih smo se zvonjenjem pričakal župnik Bernard. Povabil nas je v cerkev, kjer smo odpeljali k brunarici v Rafolče, kjer je po kratkem kulturnem programu izvedeli veliko o njeni zgodovini in notranjosti. Omenjena je bila že leta sledilo druženje ob dobri glasbi, hrani in pijači. Čas je hitro minil in ob 1510. Na pobudo vaščanov, Turističnega društva Gradišče in Župnije slovesu smo slišali same pohvalne besede. Brdo je bila leta 1995 obnovljena. Ob odhodu smo občudovali prelep V maju smo bili na pohodu na Svetem Florjanu nad Uštami. Bil je lep razgled, ki se nam je ponujal. Zahvalili smo se prijaznemu župniku Ber- dan, lahek pohod in prijetna družba. Želeli pa bi si večje udeležbe, saj nardu in se priporočili za naslednje leto, ko bo na vrsti druga vas. so pohodi planirani tako, da niso pretežki. Naš naslednji postanek je bil na kmetiji Pestator, kjer se ukvarjajo s pri- V tem mesecu smo šli tudi na izlet v Salzburg. Ogledali smo si to lepo delavo jagod za prodajo, nekaj pa jih sami predelajo v marmelade in mesto, po katerem nas je vodila vodička in nam povedala mnogo za- sokove. Gospa Anita nam je povedala veliko zanimivega in koristnega o nimivega. Imeli pa smo smolo z vremenom, saj je ves čas ogleda deže- gojenju jagod, ki smo jih lahko poskusili in res so bile odlične, prav tako valo. tudi jagodni sok. Njen mož je mesar in se ukvarja z mesom in mesnimi Nekaj naših članov se je na povabilo DU Radomlje udeležilo kolesarje- izdelki, s katerimi so nam postregli. Vsi smo bili enotni, da so res dobri. nja in tekmovanja v prstometu. Naslednja kmetija, ki nas je čakala, je ena izmed prvih, ki se je začela Zelo prijetno je bilo na delavnicah ročnih del, kjer smo pod vodstvom ukvarjati z ekološko pridelavo. Pri Matet se ukvarjajo s pridelavo žit, ze- Nade in Vlaste izdelovale punčke iz cunj. Na pomoč nam je priskočila lenjave in sadja. Znani so tudi po senenem mleku in izdelavi mlečnih Marcela, ki nam je dala nekaj koristnih nasvetov in seveda punčkam izdelkov, kot so maslo, jogurt in kisla smetana. Gospodar Marko nam narisala obraze. je postregel z domačim pirinim kruhom in jogurtom. Posladkali smo Kolesarjenje je žal ta mesec zaradi slabega vremena odpadlo, balinarji se s flancati, no pa tudi nekaj zdravilnih pijač ni manjkalo. Ogledali smo pa smo imeli srečo, da nas dež ni preganjal. si muzej starega kmetijskega orodja, ki ga zbirata lastnika kmetije. Na Poglejte si naš program in se nam pridružite. ogled je tudi manjši muzej sadjarstva. Prijetno je bilo poslušati gospo- darja, vendar nas je čas priganjal in čakala nas je naslednja kmetija Pri Glas, kjer smo si ogledali mlin, ki so ga lastniki sami obnovili. Pridelu- besedilO: danica OsOlnik; FOtO: silVO Maselj 20 DRUŠTVA Rokovnjač Gasilsko-reševalna vaja 'Škarja 2024' V soboto, 18. maja, je v popoldanskih urah na Prevojah potekala obsežna gasilsko-reševalna vaja, ki je združila vsa gasilska društva iz Gasilske zveze Lukovica. Prostovoljna gasilska društva Prevoje, Lukovica, Krašnja, Blagovica in Trojane so združila moči z lokalno poli- cijo, reševalci ter ekipo Rdečega križa iz Domžal. Scenarij vaje je predvidel izbruh požara v Gostilni Škarja in prometno nesrečo v njeni bližini, tako da so sodelujoči lahko povadili usklajeno posredovanje in reševanje v takem primeru. Ta vaja je bila pomembna preizkušnja za preverjanje pripravljenosti in učinkovitosti vseh služb, ki skrbijo za varnost in zaščito prebivalcev občine Lukovica. V soboto, 18. maja, smo v PGD Prevoje organizirali obsežno vajo, ki je simulirala dogodek v Gostilni Škarja na Prevojah. Scenarij je predvide- val, da se je v gostilni vnel prepir med dvema skupinama obiskovalcev, ki je hitro eskaliral v pretep z več udeleženci. Natakarica je poklicala policijo, da bi odstranila nevarne obiskovalce, medtem pa se je zaradi nepozornosti kuharja vnelo olje v kuhinji. Do prihoda policije sta dva obiskovalca uspela pobegniti skozi izhod na teraso gostilne in se odpe- ljati z vozilom. Zaradi opitosti sta kmalu zatem blizu gostilne povozila peško in trčila v traktorsko prikolico s hlodovino, pri čemer je en hlod prebil okno na zadnjih sedežih in zadel osebo, ki je tam sedela. Ko je prva enota prispela na kraj dogodka, sta bila dva obiskovalca že pridržana s strani policije, požar v objektu pa se je razširil na večji del kuhinje in celotna gostilna je bila močno zadimljena. Vaja je vključevala vrsto kompleksnih nalog, kot so notranji napadi, preiskovanje prosto- rov, prezračevanje, tehnično posredovanje ob prometnih nesrečah in prometno varovanje. Poseben poudarek je bil tudi na prvi pomoči, saj je scenarij predvideval kar 20 poškodovancev. Zato je bila hitra vzpo- stavitev triaže ključnega pomena za reševanje in ohranjanje življenj. Po končani vaji smo z ocenjevalci in vodji enot opravili temeljito refle- Na vaji je sodelovalo 48 gasilcev z 10 vozili iz vseh petih gasilskih enot ksijo in ugotovili, da smo nekatere izzive, ki so se pokazali na vaji 'Vrtec Gasilske zveze Lukovica, trije ocenjevalci iz gasilske stroke ter 2 iz zdrav- 2023', uspešno odpravili. Druge izzive bomo še naprej reševali s pomo- niške stroke. Pri vaji so nam na pomoč priskočili tudi kolegi iz Rdečega čjo rednih vaj, usposabljanj in izobraževanj, da bo naše posredovanje križa Domžale, s katerimi Enota civilne zaščite za prvo pomoč redno še bolj učinkovito in uspešno. Vaja nam je dala dragocene izkušnje in vadi in izmenjuje znanje. Veseli nas, da so se povabilu k sodelovanju vpogled v področja, v katerih se lahko še izboljšamo. odzvali tudi reševalci Zdravstvenega doma Domžale in policisti Policij- Na tem mestu bi se radi iskreno zahvalili družini Škarja, ki nam je omo- ske postaje Domžale, s katerimi redno sodelujemo pri intervencijah in gočila izvedbo vaje v njihovih prostorih ter nam pomagala pri pripravi raznih dogodkih. in pospravljanju prostorov. Prav tako se zahvaljujemo Policijski postaji Domžale, ekipi nujne medicinske pomoči Domžale, ekipi Rdečega križa Domžale, ocenjevalcem vaje, vsem prostovoljcem, ki so igrali poškodo- vance, ter vsem gasilskim društvom Gasilske zveze Lukovica za sodelo- vanje na vaji. Takšne vaje so ključnega pomena za našo pripravljenost in usposoblje- nost pri soočanju z različnimi vrstami nesreč. S tem v prvi vrsti krepimo sodelovanje med društvi Gasilske zveze Lukovica, pa tudi med različni- mi službami in organizacijami, ki delujejo na območju naše občine, kar je nepogrešljivo pri uspešnem reševanju življenj in premoženja v real- nih situacijah. Hvala vsem sodelujočim za njihov prispevek in podporo pri izvedbi te pomembne vaje. Ob tem pa bi pozvali vse, ki vas zanima prva pomoč, da se vključite v Enoto civilne zaščite za prvo pomoč, saj je znanje prve pomoči uporab- no tako v vsakdanjem življenju kot v skupnosti, v kateri živimo. Več in- formacij dobite pri Anžetu Kvedru na 040/422-026 ali na elektronskem naslovu anze.kveder@gmail.com. besedilO in FOtO: pGd preVOje junij 2024 DRUŠTVA 21 Tečaj za operativnega gasilca v organizaciji Gasilske zveze Lukovica Zaradi precejšnjega zanimanja smo na Gasilski zvezi (GZ) Lukovica v lanskem letu, spomladi in pozno jeseni, izvedli tri Tečaje za gasilca pripravnika, na katerih smo pridobili 45 novih gasilcev pripravnikov. Na spomladanskem tečaju se nam je pridružila tudi peterica iz so- sednje GZ Moravče. Gasilci pripravniki lahko pod mentorstvom že sodelujejo na intervencijah in opravljajo lažja in manj nevarna dela. Na ta način smo pridobili tudi zajetno število kandidatov za nadaljnje usposabljanje v gasilskih vrstah. Po sklepu Poveljstva GZ Lukovica smo ob izteku lanskega leta, predvsem smo do sedaj izoblikovali res lepo skupino domačih inštruktorjev, s kateri- pa v zimskih in pomladnih mesecih letošnjega leta, organizirali Tečaj za mi pokrivamo vse praktične vsebine tovrstnih tečajev. operativnega gasilca, ki je bil polno zaseden (več kot 30 kandidatov). Gre Tečaj se je z izpitom pred komisijo GZS zaključil v petek, 10. maja, iz teo- za obsežen tečaj s kar 149 urami teoretičnih in predvsem praktičnih vsebin retičnih vsebin, in v nedeljo, 12. maja, iz praktičnih vsebin, obakrat v Bla- z večkratnim preverjanjem znanja. Vse mora potekati skladno s progra- govici. Kandidati so bili na obeh izpitih 100% uspešni in v gasilskih vrstah mom, ki je predpisan s strani Gasilske zveze Slovenije (GZS). Pri organizaciji imamo tako kar 22 novih operativnih gasilcev, kar je res lepa številka in tako obsežnega tečaja z vrsto različnih vsebin, velikim številom predavate- pomembna pridobitev za vsa gasilska društva ter za celotno Javno gasil- ljev, inštruktorjev in kandidatov je potrebna precejšnja mera iznajdljivosti sko službo v občini Lukovica. Operativni gasilci so se usposobili za izvaja- in potrpežljivosti, da se pripravi urnik, ki bi ustrezal čim večjemu številu nje gašenja in reševanja v primeru požara ter v primeru naravnih in drugih vpletenih, vsekakor pa so pri tem potrebni kompromisi. nesreč. Spoznali so se z operativnimi taktičnimi postopki delovanja gasilca Teoretični del, ki je potekal decembra 2023 in januarja 2024, dva do tri dni v okviru operativne enote in z rokovanjem z najrazličnejšo zaščitno in re- na teden, v večnamenski dvorani v Krašnji in v gasilskem domu (centru) v ševalno opremo. Blagovici, smo sredi februarja, malo po kulturnem prazniku, zaključili z in- ternim teoretičnim preverjanjem znanja. Pri teoretičnih vsebinah si poleg GZ Lukovica vsem novim operativnim gasilcem želi uspešno in varno delo domačih predavateljev pomagamo še z nekaj zunanjimi priznanimi preda- pri njihovem operativnem delovanju, prav tako pa tudi uspešno nadalje- vatelji, kar kandidatom omogoča res kvalitetno podane vsebine. Kmalu po vanje poti v gasilskih vrstah. Poveljstvo GZ Lukovica je ponosno na ekipo začetku tečaja se je pokazalo, da zaradi precejšnje zasedenosti nekaterih predavateljev in inštruktorjev, pod taktirko katerih je bil tečaj uspešno kandidatov vsi ne bodo mogli izpolniti kriterijev udeležbe, zato je na pre- in strokovno izpeljan, ponosno je seveda tudi na vse organizatorje teča- verjanju lahko sodelovalo 23 kandidatov in prav vsi so izpit uspešno opra- ja, brez katerih izvedba ne bi bila mogoča. Velika zahvala gre tudi Občini vili. S tem so si pridobili pogoj za nadaljevanje tečaja na praktičnih vajah. Lukovica in vsem prostovoljnim gasilskim društvom, ki v svojih prostorih Te so potekale od februarja do konca aprila letošnjega leta, dva- do trikrat omogočajo izvedbo tečajev. Tudi tekom izvedbe tega tečaja spoznavamo, na teden, na različnih lokacijah od Trojan do Prevoj, kjer si gasilci z improvi- da bo v prihodnje ena naših pomembnejših nalog umestitev in izvedba zacijo organiziramo delovne poligone. Ravno ta del, iskanje ustreznih po- ustreznega poligona za izvajanje praktičnih usposabljanj gasilcev. Ciljev ligonov za primerno vadbo različnih praktičnih vsebin (prometne nesreče, nam torej ne manjka. Eden izmed njih je slavnostna podelitev činov vsem reševanje na in ob vodi, reševanje ob neurjih, delo na višini, dobava gasilne novim operativnim gasilcem v dneh ob občinskem prazniku. vode, delo s hidranti, gašenje, preiskovanje, prezračevanje, dimniški požari, gozdni požari, delo z nevarnimi snovmi, delo z motorno žago itd.), je po- besedilO: iGOr trdin, Gč ii., ZOran dernUlOVec, VGč, pOMOčnika pOVeljnika leg usklajevanja urnika najzahtevnejši, saj ustreznega poligona za izvedbo GZ lUkOVica Za strOkOVnO UspOsabljanje in Gašper MaV, VGč i., pOVeljnik GZ vsaj večine teh vaj v naši občini zaenkrat še ni. Lahko pa se pohvalimo, da lUkOVica; FOtO: GZ lUkOVica Vili Gošte izobraževal bohinjske godbenike Vili Gošte že vrsto let vodi godbenike iz Lukovice pri korakanju. Kot predvodnik si je nabral že zelo veliko znanja in izkušenj. Na podla- gi teh je v začetku aprila na seminarju izobraževal članice in člane Godbe Bohinj. Godba Lukovica precej pozornosti posveča korakanju s figurativnimi elementi oz. področju »godbe v gibanju«. V tem se je dvakrat preiz- kusila tudi na tekmovanju in obakrat osvojila zlato plaketo, prvič celo s posebno pohvalo. Velika zasluga za to gre vsekakor Viliju Goštetu. V preteklosti se je na tem področju veliko izpopolnjeval na seminarjih Zveze slovenskih godb in znanje več kot uspešno prenašal na lukoviške godbenike. Dobro delo pa ni ostalo neopaženo. Gošteta so namreč v začetku aprila povabili na seminar, kjer je vodil izobraževanje Godbe Bohinj. Tam se, tako kot v celotnem slovenskem godbeništvu, trudijo za obogatitev figurativne dejavnosti. Nada Frelih, članica in nekdanja predsednica tamkajšnje godbe, je ob tem dejala: »Glasbeno društvo Bohinj je v zadnjem obdobju sprejelo več mlajših instrumentalistov, tako se je zasedba Godbe Bohinj znatno povečala in pomladila. Ugo- tovljeno je bilo, da za nastop na prostem in izvajanje figurative ni za- dostnega znanja. Zato so bile na občnem zboru sprejete pobude za 22 DRUŠTVA, VRTEC, ŠOLA Rokovnjač usposabljanje v korakanju in izobraževanje tolkalske skupine.« Tako so v povezavi z Javnim skladom za kulturne dejavnosti Republi- ke Slovenije organizirali seminar iz korakanja. 6. aprila so se godbeni- ki in godbenice zbrali na igrišču osnovne šole Bohinjska Bistrica in se pod vodstvom predvodnika Godbe Lukovica Vilija Gošteta seznanili z osnovami korakanja in predvodniškimi ukazi: postavitev godbenikov v vrste, drža in položaj inštrumenta, predigra tolkal, začetek korakanja in igranja koračnic, ustavitev godbe … Obdelali so tudi primere gibanja: godba v zavoju, oženje in razširitev vrst, ter preizkusili načine obračanja godbe: angleški obrat, ameriški obrat, nadvse zanimiv je bil »polž« – primer figurativnega programa. Po opravljenem seminarju je Nada Frelih dejala: »Seminar je trajal do- bre 3 ure, naredili smo več kot 10.000 korakov – za večino je bilo to iz- obraževanje povsem novo. Zadovoljni z novitetami smo se še podružili in že kovali načrte za prikaz novih veščin.« besedilO: leOn andrejka; FOtO: bOjan andrejka Tabor v Gozdu Martuljku Otroci iz Vrtca Medo (predšolske skupine: Čebelice, Kresničke, Li- sičke in Sončki) so med 5. in 7. junijem bivali v Gozdu Martuljku, kjer so se udeležili tabora v osrčju Julijskih Alp. Z velikim pričako- vanjem so se v sredo, 5. junija, skupaj z vzgojiteljicami z avtobu- som odpeljali novim dogodivščinam naproti. daljše bivanje brez staršev, ki pa so ga vsi zelo dobro prestali. Večino časa smo preživeli zunaj, kjer so otroci sestavljali škratovo hišo, se pre- izkusili v svojih spretnostih v adrenalinskem parku, opravili pohod po škratovi poti, izdelali škratovo kapo, se pomerili v štafetnih igrah, zape- li ob ognju. Vse tri dni smo imeli lepo sončno vreme, neizmerno smo V Gozdu Martuljku (hotel Rute) so nas pričakale prijazne animatorke, ki uživali v zavetju mogočnega Špika in čeprav je petek hitro »nastopil«, so nam razkazale naše prostore in pospravile kovčke v sobe. Po kosilu smo se ga vseeno zelo razveselili. Saj veste – povsod je lepo, a doma je so se otroci udobno namestili in se spoznali s svojim začasnim domo- najlepše! vanjem v naslednjih treh dneh. Za nekatere otroke je bilo to sploh prvo besedilO in FOtO: andreja peterlin Z Grinijem za čisto in lepo okolje Okoljska vzgoja otrok je ključnega pomena za njihovo prihodnost, zato v Javnem komunalnem podjetju Prodnik temu namenjamo veliko pozornost. Skupaj z našo maskoto, prijaznim vesoljčkom Grinijem, otrokom predstavimo, kako poteka zbiranje odpadkov, kako in zakaj je pomembno pravilno ločevati odpadke, zmanjšati njihovo količino, varčevati s pitno vodo in varovati vodne vire. Otroci hkrati spoznajo poklice in ljudi, ki opravljajo tako pomembna dela. padki, varovanju vodnih virov in okolja reševalo skoraj 700 učencev prvih, drugih in tretjih razredov osnovnih šol. 30 izžrebanih nagrajencev je preje- lo praktične nagrade, 3. b razred OŠ Janka Kersnika Brdo, katerega učenci so skupaj v kvizu dosegli največ točk, pa obisk Hiše eksperimentov. Obisk vrtcev s prikazom praznjenja zabojnikov za odpadke Grini z veseljem obišče tudi otroke v vrtcih. Ob obisku Grinija in ekip, ki odvažajo odpadke, si otroci najprej ogledajo, kako poteka praznjenje za- bojnikov s smetarskim vozilom, nato pa se z Grinijem pogovorijo, kako lahko vsak posameznik skrbi za čisto okolje. Na koncu se preizkusijo še v ločevanju odpadkov. Veseli nas, da otroci izkazujejo takšen interes za okoljsko tematiko, V Grinijevi nagradni igri glavno nagrado osvojil 3. b OŠ Janka Kersni- zato se čisto vsem sodelujočim zahvaljujemo za sodelovanje. Hkra- ka Brdo ti pa se zahvaljujemo tudi ravnateljem, učiteljem in vzgojiteljem, ki Priljubljeni vesoljček je letošnjo pomlad pripravil že tradicionalno nagra- vedno z veseljem sodelujejo v ozaveščevalnih projektih in tudi sicer dno igro za mlajše osnovnošolce, tokrat v obliki eko kviza, ki so ga učenci veliko časa namenijo okoljski vzgoji. lahko reševali na spletni strani grini.si. V času nagradne igre je Grini obi- skal učence prvih, drugih in tretjih razredov osnovnih šol z območja občin Spletno mesto grini.si z igrami in risanko o ločeva- Domžale, Mengeš, Lukovica, Trzin in Moravče, jim podaril poučne Grinijeve nju odpadkov zabavnike z različnimi nalogami s področja varovanja okolja in se z njimi Vljudno vabljeni, da si skupaj z vašimi otroki pogledate pogovoril, zakaj je tako pomembno, da čisto vsak izmed nas skrbi za čisto spletno stran www.grini.si, kjer se lahko preizkusite v okolje. Otroke je hkrati povabil k sodelovanju v nagradni igri. ločevanju odpadkov, si ogledate risanko o ločevanju V nagradni igri, ki je trajala en mesec, je kviz o pravilnem ravnanju z od- odpadkov in pobrskate po Grinipediji. junij 2024 ŠOLA 23 24 PODJETNIŠTVO, OGLAS Rokovnjač Projekt 'Štartaj Domžale' – Rekordno leto in še več umetne inteligence Obrtna zbornica Domžale z veseljem sporoča, da je letošnja sedma sezona projekta 'Štartaj Domžale' dosegla nove mejnike, saj je na pre- davanjih in delavnicah v šestih tednih sodelovalo skoraj 100 posameznikov. Projekt, ki ga je vodila Mellanie Grudniik, poteka v tesnem sodelovanju in s sofinanciranjem Občine Domžale. Cilj projekta je bodoče podjetnike opremiti z znanjem in veščinami, 1. mesto: Spletna trgovina sebi-in-zase.si, Mark Debeljak iz Dom- kako od ideje do denarja na računu. Letos smo poseben poudarek na- žal: Ideja nas je prepričala s poudarkom na prepoznavanju čustev že od menili implementaciji umetne inteligence (AI) v vse faze poslovanja. malih nog. Njegov projekt, ki se uspešno uveljavlja v slovenskih vrtcih Udeleženci so poleg modulov s strani različnih priznanih predavateljev in šolah, naslavlja perečo težavo medvrstniškega nasilja in medsebojne prejeli tudi brezplačno mentoriranje, pri čemer zmagovalce za nagrado odtujenosti po pandemiji. Komisijo je navdušilo, da projekt otrokom in čaka obsežnejša mentorska podpora. Podrobnosti o tem lahko najdete mladim omogoča delo s karticami ter neposredno človeško interakcijo, na naši spletni strani. ki je glede na tematiko bistvena. Na zadnjem modulu je svoje ideje predstavilo 16 bodočih ali obsto- 2. mesto: Prehransko svetovanje za živali, Andraž Jamšek iz Ko- ječih podjetnikov. Strokovna komisija je izbrala naslednje tri najboljše mende: Mlad kmet Jamšek nas je prepričal z inovativnim pristopom k projekte: prehranskemu svetovanju za živali, podprtim s konkretnimi rezultati in prihranki v slovenskem kmetijstvu. Specializiral se je za učinkovitejše krmljenje krav molznic, kar vodi v izboljšano donosnost za živinorejce in povečano mlečnost. 3. mesto: Avtomatska kontrola kakovosti, Ana Blaž & Blaž Rolih iz Domžal: Študenta računalništva sta nas navdušila z rešitvijo, ki s po- močjo AI orodij izboljša kakovost, zmanjša stroške in zagotovi dosle- dnost v kvaliteti proizvodnih procesov. Njuna rešitev odpravlja težave, ki jih povzroča človeški faktor v kontrolah kakovosti, s čimer preprečuje potencialne zavrnitve izdelkov z napako. Vsi udeleženci projekta so pokazali izjemno zavzetost in inovativnost, ki bosta nedvomno prispevali k nadaljnjemu razvoju podjetništva v naši občini. Za več informacij o projektu in letošnjih zmagovalcih obiščite našo spletno stran Štartaj Domžale. besedilO in FOtO: Obrtna ZbOrnica dOMžale NOVI RENAULT MEGANE CONQUEST dolgoročni najem vozil Renault brez pologa in skrbi lastništva s fiksno mesečno naročnino in vključenimi storitvami Ponudba velja za storitev dolgoročnega najema vozil Reanult za fizične osebe in se izvaja v sodelovanju z Mobilize Lease&Co. Dolgoročni najem vključuje najem vozila za obdobje od 24 do 60 mesecev in skupno število prevoženih kilometrov od 20.000 do 200.000 prevoženih kilometrov. Nabor in tip storitev, vključenih v dolgoročni najem in doba najema, so odvisni od paketa, ki ga izbere stranka in se ga določi ob sklenitvi pogodbe. Slika je simbolična. Pridržujemo si pravico do napak. Več informacij o ponudbi in pogojih dolgoročnega najema za fizične osebe je na voljo na www.renault.si. GA Adriatic d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Poraba pri mešanem ciklu: 4,6–5,0 l/100 km. Emisije CO2: 104-113 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Emisija NOx: 0,0495 g/km. Število delcev (x1011): 0,00011. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Renault priporoča renault.si 01/20 00 550 | www.avtohisamalgaj.si junij 2024 PISMA BRALCEV, OGLAS 25 Starši, se zavedate, kakšnim strupom so izpostavljeni vaši otroci v šoli na Brdu? Dobrobit naših otrok je največja skrb vsakega starša. Vsak si za svojega otroka želi samo najboljše in zato je še toliko bolj boleče sprejeti dejstvo, da so naši otroci, ki obiskujejo Osnovno šolo Janka Kersnika Brdo, vsakodnevno izpostavljeni strupom, ki prehajajo iz sadov- njaka na Brdu. Morda zaradi dejstva, da je sadovnjak v upravljanju državnega Kme- stni in ne bodo zadržali škropilne brozge, da se širi v okolici šole. Edini tijskega inštituta Slovenije (KIS), predvidevate, da je vse v najlepšem učinkoviti ukrep, ki ga KIS lahko izvede, da neha škoditi našim otrokom, redu. Morda v preobilici vsakodnevnih opravkov in v hitenju v službo je, da se umakne z Brda. ne opazite smradu po škropivih, ki se redno širi okrog šole. Morda ste Za leto 2024 in za področje razvitega zahodnega sveta je skoraj ne- že kdaj postavili kakšno vprašanje na to temo in so vam v šoli ali KIS-u predstavljivo dejstvo, da zdravje naših otrok ogroža ena javna institu- hitro razložili, da je vse v najlepšem redu. Žal pa je realno stanje ravno cija (KIS), medtem ko se otroci izobražujejo pod okriljem druge javne nasprotno. institucije. Samo v letošnjem letu je bilo med 12 škropljenji, ki so bila izvedena od Naši otroci imajo pravico obiskovati šolo v zdravem okolju, ki jim ne bo 14. marca do sedaj, uporabljenih več kot 15 nevarnih fitofarmacevtskih dolgoročno škodilo in jim povzročalo bolezni, ki jih bodo spremljale sredstev in zaznanih vsaj 13 kršitev zakonodaje, ki ureja škropljenje. Ko vse življenje. Prav tako imamo starši absolutno pravico to za naše otro- KIS škropi drevesa, ki so v neposredni bližini šole in šolskega igrišča, ke zahtevati. Vprašati se moramo, ali smo kot družba resnično zašli tako oblake škropilne brozge zanaša na otroško igrišče in v objekt OŠ. Ka- daleč, da so jabolka pomembnejša od zdravja naših otrok? renca škropiv, ki jih uporabljajo, je tudi do 55 dni. Obstaja resen sum, Škodovanju našim otrokom je treba narediti konec. Zato vabimo vse da KIS ne upošteva navodil na etiketah škropiv in da meša škropiva, ki starše, ki vam je mar za zdravje vaših otrok, da se nam pridružite v naši se med sabo ne bi smela mešati. Skratka, zadeva je daleč od tega, da FB skupini https://www.facebook.com/ustavimozastrupljanjeotrok in bi bila v redu. da obiščete našo spletno stran https://otrociveckotjabolka.wordpress. Neka normalna uporaba fitofarmacevtskih sredstev bi bila sprejemlji- com, kjer lahko dobite več informacij o naših prizadevanjih za varno va. Način, kot pa to počne KIS v svojem 'raziskovalnem' sadovnjaku, pa učno okolje naših otrok. Pričakujemo vašo podporo! je popolnoma nesprejemljiv. Skoraj gotovo v Lukovici ni kmetovalca, Recite NE zastrupljanju naših otrok cca 25x letno oziroma 225x v celo- ki bi v zadnji dveh in pol mesecih isto kulturo škropil 12-krat. Takšno tnem osnovnošolskem obdobju. početje ne samo, da je skregano z zdravo pametjo, ampak je tudi izži- vljanje nad naravo. Škropiva namreč dež potem spira v potok, ki izvira v tOni GOlOb sadovnjaku. Ta pa potem teče v Radomljo in naprej do Save. Matic brOjan Po podatkih NIJZ je v občini Lukovica pri otrocih in mladostnikih 3x več astme kot v sosednjih občinah in za 2,31x več, kot je slovensko povprečje. Da ne govorimo o dokazano negativnih učinkih, ki jih imajo škropiva na ljudi, predvsem na odraščajoče otroke, ki so najbolj ranljiva SI ŽELIŠ BREZHIBNO skupina. Po naših podatkih so drevesa, ki jih ima KIS ob šoli, najbolj tretirana s GLADKE KOŽE? strupi, medtem ko naj bi imeli na drugi strani nasada, ki je najbolj od- daljen od šole, ekološko pridelavo. To kaže na dejstvo, da KIS-u ni bilo nikoli mar za zdravje otrok, saj bi sicer lahko v preteklosti sadovnjak načrtovali drugače. V našem salonu odstranjujemo Po razpoložljivih podatkih šola nima nobenega akcijskega načrta, kako neželene dlačice z vrhunskimi izdelki in voski, ki zagotavljajo dolgotrajne rezultate. preventivno in/ali kurativno ravnati v primeru kontaminacije igrišča in igral, ki se dogaja praktično dnevno. Povedano drugače, v vseh teh le- tih zanašanja nevarnih škropiv na otroško igrišče se nihče ni spomnil, REZERVIRAJTE SI SVOJ TERMIN da bi pred škropljenjem igrišče preventivno pokrili. V preteklosti so že bile pobude staršev, da se glede te problematike nekaj ukrene. S strani KIS-a so bile podane minimalne obljube, vendar se do sedaj, razen besedičenja o tem, da se vsem gre za zdravje otrok, ni zgodilo nič. Tudi minimalni ukrepi, ki jih KIS izvaja sedaj, so nezado- 26 ŠPORT Rokovnjač Uspešna nastopa Omahne in Cerarja v Dvorjah pri Moravčah V začetku minulega meseca je v sosednji moravški občini, v vasici Dvorje, potekala zdaj že tradicionalna dirka v avtokrosu, tudi z zelo uspešno udeležbo dirkačev iz naše občine. Številno občinstvo je v soboto, 4. maja, lahko ponovno uživalo v moj- strovinah dirkačev v avtokrosu, med katerim sta bila tudi dva naša ob- čana - izkušeni Primož Omahna s Prevoj pri Šentvidu ter mladi in obe- tavni Anže Cerar iz Preserij pri Lukovici. Dirka v organizaciji kluba ASC Mustang Domžale je bila kljub nekaterim vremenskim oviram vnovič izpeljana brezhibno. Ob deveti uri zjutraj so dirkači začeli z uradnim treningom. Pogoji sicer niso bili najboljši, saj je deževje iz predhodnih dni povzročilo, da je bila proga z nazivom KAPS precej blatna. Proti dopoldnevu so pogoji postajali vse boljši, saj je sonce dodobra osušilo progo, poleg tega pa so organizatorji s traktorji z nje odvažali odvečno blato, tako da so bile razmere iz ure v uro bolj optimalne. Uradni otvoritvi točno opoldne so sledile kvalifikacijske vožnje, v ka- terih sta se naša občana Primož Omahna z Audijem A4 v Diviziji 1 in Anže Cerar s Peugeotom 106 v Diviziji 1A odlično odrezala. Primož je zmagal v dveh od treh kvalifikacijskih voženj, kar mu je prineslo končno prvo mesto. V tej diviziji namreč zaradi premalo nastopajočih (op. a. v konkurenci so bili štirje dirkači) finalne vožnje ni bilo, tako da je bil zmagovalec določen glede na rezultate iz kvalifikacij. Mladi Anže Cerar pa je v kvalifikacijah iz vožnje v vožnjo stopnjeval svo- je dosežke, kar mu je v finalu prineslo štartno pozicijo s prve štartne vrste. V finalu je v konkurenci osmih dirkačev po odličnem štartu in s pametno vožnjo na koncu zadržal odlično drugo mesto in hkrati zma- gal v konkurenci mladincev (do 23 let), v kateri se je med seboj merila šesterica mladih dirkačev. Po njuni zaslugi tako v občino Lukovica s te prestižne dirke romajo kar trije pokali. Primožu in Anžetu v imenu glasila iskreno čestitamo za njuna dosež- ka in jima želimo, da bi tudi v prihodnje tako uspešno zastopala barve naše občine v tem privlačnem avtomobilskem športu. besedilO: GreGOr berlec; FOtO: Osebni arhiV anžeta cerarja Šahisti ŠD Črni graben na zaključnem turnirju 76. Ljubljanske lige zasedli 3. mesto V petek, 26. aprila, so se v Brunarici ŠTD Rafolče na letnem občnem zboru zbrali najbolj zagnani člani Šahovskega društva Črni graben. Vodil ga je delovni predsednik Marko Krulej, zapisnikar je bil Viktor Jemec. Z dobrim delom šahovskega mentorja na OŠ Brdo g. Halilo- vića si obetajo prihoda več mladih šahistov. Šahovsko društvo Črni graben je po koroni spet izvajalo mesečne tur- Do sedaj najuspešnejši pa je bil nastop na zaključnem turnirju, kjer so nirje s tekmovanji med domačimi igralci. šahisti Črnega grabna dosegli odlično 3. mesto med 12. ekipami ter s Tekmovali so na 24. Osrednji ligi z ekipo na 1. deski Boris Skok, na 2. tem priznanje in pokal. Ivan Hribar, na 3. Osolin Bogdan in na 4. Zoran Majcen, izmenjevali pa Za mlade se v juliju in avgustu ob petkih izvaja poletna šola. Izveden so se Franc Erazem, Milan Vidergar in Marko Krulej. Med 13. ekipami so je bil odprti turnir ob občinskem prazniku. S turnirjem mladih smo 20. dosegli odlično 6. mesto. Med posamezniki so bili dobitniki medalj Ivan junija obeležili dan šaha. Hribar, srebrno medaljo na 2. deski, Bogdan Osolin, bronasto medaljo na 3. deski, in Zoran Majcen, srebrno medaljo na 4. deski. Na 76. Ljubljanski ligi smo okrepili ekipo, tako da je na 1. deski igral Edo Bohorč, na 2. Boris Skok, na 3. Bogdan Osolin in na 4. Ivan Hribar. V rezervi so bili Franc Erazem, Milan Vidergar in Marko Krulej. Uvrstili smo se na solidno 9. mesto med 16. ekipami. Med posamezniki je samo Boris Skok na 2. deski dobil bronasto medaljo. Marko Krulej in Viktor Jemec med tekom ob nošenju olimpijske bakle in z občinskim vodstvom. Udeležili smo se predstavitve občine v Cankarjevem domu ob priredi- tvi za tretje življenjsko obdobje. Prav tako sta se predsednik in tajnik udeležila teka z olimpijsko baklo na občinskem postanku okoli trga v Lukovici. Finančno poslovanje društva v letu 2023 se je ob pomoči donatorjev Moje leče in Avto Kveder izteklo pozitivno. Zahvaljujemo se za vsako pomoč in vabimo vse, da se nam čim večkrat pridružite. Zoran Majcen, Edo Bohorč, Ivan Hribar z bronastim pokalom in priznanjem ter Boris Osolin. besedilO: ViktOr jeMec; FOtO: ViktOr jeMec, draGO jUteršek junij 2024 ŠPORT 27 Tekma psov v vlečnih športih Živahen športni utrip v Trnjavi na Prevojah pri Šentvidu Leta 2006 je bilo na pobudo Marjana Pozniča v Trnjavi ustanovlje- no ŠKD Bregar, ki je leta nazaj prirejalo tako konjeniške kot špor- odlično uspela! tne prireditve. Teh sicer ne prirejajo več, še vedno pa se radi druži- jo ob različnih športnih aktivnostih. V nedeljo, 12. maja, se je v okolici prevojskih bajerjev odvijalo tek- movanje psov v vlečnih športih. Tokrat je bilo tekmovanje izpelja- no že tretjič in je na dobri poti, da postane tradicionalno. Če so v zimskem času v Sončni dvorani na Brdu igrali badminton, se sedaj, ko so dnevi toplejši, ob sredah zbirajo na igrišču ŠKD Bregar, kjer igrajo nogomet. Tako staro kot mlado se veselo podi za nogometno žogo in izrablja poslednje atome moči, da bi jo spravili v nasprotnikov gol. Se- veda ni pomembno, kdo zmaga, največji pomen ima to, da se imajo vsi lepo, da se nadihajo svežega zraka in se razgibajo. Ker pa je nogomet pretežno moški šport, fantje obljubljajo, da bodo usposobili tudi igrišče za odbojko, zato bo ob sredah na koncu doline v Trnjavi še bolj veselo. Sicer napornemu nogometu vedno sledi še prije- tno druženje. Društvo Canifit team s sedežem v Lukovici se je tudi tokrat izkazalo z besedilO in FOtO: draGO jUteršek uspešno organizacijo dogodka, ki je v naše kraje privabil tekmovalce iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Ponovno si ga je ogledalo lepo število gledalcev, ki so pod toplim majskim soncem lahko uživali v zanimivem tekmovanju. Za uspešno izvedbo tekmovanja pa gre zasluga tudi va- Tekma za državno prvenstvo v ščanom Prevoj, ki so bili bodisi v vlogi redarjev in pomočnikov bodisi v vlogi navijačev ob progi. Tekmovanje je bilo speljano po slikoviti trasi mimo vseh prevojskih ba- trialu v Lukovici jerjev, kar je za tekmovalce, vajene marsikaterih 'pustih' terenov, vse- kakor dodana vrednost, saj okolica ponuja resnično lepe razglede in Res je, ko pravijo, da vaja dela mojstra, saj so pokale na tokratni prijetno doživetje v objemu čudovite narave, na katero smo v dolini tekmi v trialu pobrali najbolj izkušeni in pripravljeni vozniki. Poleg Črnega grabna lahko upravičeno ponosni. udejstvovanja na tekmovanjih se člani AMD Lukovica uveljavljajo tudi kot odlični organizatorji. Vreme je bilo tokrat organizatorjem in nastopajočim veliko bolj naklo- njeno kot lani, saj je bilo že nekaj dni pred samim tekmovanjem suho, V soboto, 1. junija, so pripravili dirko državnega prvenstva za voznice in tako da proga ni bila spolzka in posledično nevarna za tekmovalce. voznike trial motorjev. Razmočen teren ni bila ovira, da tekme ne bi izpe- 61 tekmovalcev se je pomerilo v disciplinah scooter, bikejoring in ca- ljali do konca in razglasili najboljše. Priznati je treba, da je zaradi takšnega nicross. Najboljši so prejeli praktične nagrade sponzorjev ter medalje. terena nato veliko več dela s pranjem in čiščenjem motorja in obleke. Tekmovali so tudi trije naši občani, ki so dosegli naslednje rezultate: V razredu T1 rdeča je tokrat zmagal Lovro Setnikar, vdrugi je bil Franko Tilen Strmšek je osvojil prvi mesti v kategoriji scooter (dva psa) ter v Uljanič, v razredu T2 modra je bil prvi Toni Bilen, drugi Kyle Milne in tretji canicrossu (psi nad 20 kg), Žiga Oražem je zasedel drugo mesto v ka- Borut Vipotnik, v razredu T3 rumena je bil prvi Mirko Mežek, druga Ines tegoriji bikejoring, medtem ko je bil Franc Celestina tretji v canicrosssu Perzić Pregrad in tretji Sebastjan Sikošek, v razredu T4 bela je bil prvi Lo- (psi pod 20 kg). vro Kveder, druga Tinkara Mes in tretji Dominik Rožič Močnik, v razredu Po tekmi je bil čas za medsebojno druženje ob slastnem golažu, ki ga trial ženske je bila prva Ines Perzić Pregrad, druga Nina Pirc in tretja Tama- je tokrat pripravila Gostilna pri Bevcu iz Lukovice, organizatorji pa so ra Stare, v razredu otroci je bila prva Tinkara Mes, v razredu mladinci je bil dogajanje popestrili tudi s tombolo, ki je izbranim srečnežem prinesla prvi Lovro Setnikar, drugi Toni Bilen in tretji Sebastjan Sikošek. praktične nagrade. Pri izvedbi tekmovanja organizatorjem vedno na pomoč priskočijo tudi Ob tem pa je treba omeniti, da Tilen Strmšek tudi letos izvrstno tek- donatorji. Tokrat so bili to poleg Občine Lukovica še AMZS, Avto Kveder, muje na tekmovanjih po Sloveniji in tujini. Tako je zmagal na tekmah Avto Cerar SEAT, Ferme d.o.o., Boštjan Blatnik, PGD Lukovica in Optika v canicrossu v Ludbregu, Đurđevcu in Osijeku (vse Hrvaška), Trzinu ter Oculos d.o.o. Hrašah pri Smledniku, kjer pa je zmagi v canicrossu dodal še zmago v V želji, da bi bilo vreme v avgustu na tekmi naklonjeno tako voznikom in kategoriji scooter (2 psa). voznicam kot obiskovalcem, vas že sedaj vabim na ogled tekme v trialu. besedilO: GreGOr berlec; FOtO: caniFit teaM besedilO in FOtO: draGO jUteršek 28 ZAHVALA, OBVESTILO, OGLASA Rokovnjač Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. Svojo življenjsko pot je v 70. letu starosti sklenila naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta MILENA URANKAR, rojena Stražar, po domače Vovkova Milena, iz Korena. Hvala vsem, ki so se z lepo mislijo, molitvijo in prižigom svečke poslovili od naše mame in jo pospremili na zadnjo pot. Vsi njeni Avtohiša MoravčeKRULC Vabilo Vabimo vas na regijsko Prodaja vozil razstavo govedi ob 30-letnici PROGRAM: Govedorejskega društva Domžale. • Otvoritev razstave • Ocenjevanje plemenskih 25. junij 2024 živali s strokovnim Pooblaščeni serviser vozil znamk s pričetkom komentarjem ob 10. uri • Izbor šampionk Zgornje Jarše pri Domžalah, • Ponudba domačih dobrot Kmetija Černivec (NOVO) • Družabno srečanje Cenitve in popravila karoserijskih škod (vse znamke vozil, vse zavarovalnice) Sklepanje zavarovanje (Triglav, Sava, Allianz) (NOVO) Črno bela pasma Lisasta pasma Optika vozil, vulkanizerstvo, hotel pnevmatik www.avtohisa-krulc.si info@avtohisa-krulc.si 01-7231-200 Rjava pasma Cikasta pasma Vljudno vabljeni! maj 2024 OBVESTILO, OGLAS 29 ODDELEK ZA KMETIJSKO URADNE URE SVETOVANJE ponedeljek in sreda: 8h–11h ostalo po dogovoru Izpostava Domžale Vir, Šaranovičeva cesta 21a Telefon: 01/724-18-45 in 01/724-48-55 1230 Domžale E-naslovi: pavla.pirnat@lj.kgzs.si www.lj.kgzs.si barbara.krzisnik@lj.kgzs.si manca.vrhovnik@lj.kgzs.si ZBIRNA VLOGA 2024 • odločbe za leto 2023 v kolikor kaj ni • obvezno je potrebno dopolniti zbirno Izteka se rok za oddajo letošnje zbirne razumljeno, vlogo tudi po 10. juliju v kolikor bi prišlo vloge (t. i. subvencije). Zadnji dan za • številko bančnega računa nosilca v do spremembe posevka, ki je pomemben oddajo je sreda, 10. julij. Ne glede na to, pa primeru spremembe nosilca ali TRR za zahteve iz pogojenosti ali zahteve je rok krajši za prijavo površin posebnih glede na preteklo leto, posamezne intervencije, kultur, za kar morajo zavezanci (pridelava • identifikacijske številke živali za katere • vsi, ki oddajate živinska gnojila, morate z namenom prodaje zelenjave, špargljev in boste uveljavljali intervencijo dobrobit najkasneje do 15. decembra sporočiti jagod) oddati zbirno vlogo do 30. junija. živali (paša) za govedo, prejemnike, vrsto živinskega gnojila in • identifikacijske številke avtohtonih količino (oglasite se v novembru, da Kako in kdaj se naročiti na elektronski pasem, če jih boste uveljavljali v okviru preračunamo obremenitev na presečne vnos zbirne vloge? LOPS intervencije, datume), Elektronski vnos zbirne vloge in ostalih • analize zemlje in gnojilne načrte, če boste • vsi, ki uveljavljate plačila za DŽ govedo zahtevkov je obvezen in možen tudi na uveljavljali intervencije v okviru KOPOP, morate tudi po končani obvezni paši Izpostavi KSS Domžale. Predhodna prijava • točne podatke o količini neposredne oddati blato za koprološko analizo – je obvezna. Za pravočasno rezervacijo prodaje kravjega mleka, vključno z bodite pozorni, da pred datumom termina nas pokličite v času uradnih ur ali mlekom uporabljenim za mlečne izdelke analize ne gre s kmetije nobena od se prijavite po e-pošti najkasneje do 24. za neposredno prodajo in prodanim pašnih živali, junija. mlekom preko mlekomata. • vsi, ki uveljavljate rejo avtohtonih pasem, Kaj potrebujete za vnos zbirne vloge? POMEMBNO za vse, ki ste vlogo že morate izločitev posamezne živali javiti Ko boste prišli na vnos imejte s seboj: oddali: tudi z dopolnitvijo zbirne vloge • dva izvoda izpolnjenega in podpisanega • v kolikor je prišlo do spremembe najkasneje v 7 dneh ter enako v 7 dneh t. i. navadnega pooblastila (predpisan podatkov na površinah ali do tudi nadomestitev. obrazec dobite na lokaciji KSS ali na spremembe nosilca v Registru kmetijskih Svetujemo spremljanje obravnave vaših spletu) v primeru, če na vnos ne pride gospodarstev (ureditev na Upravni enoti) zahtevkov v aplikaciji Sopotnik, kjer bodo nosilec, je dopolnitev že oddane zbirne vloge podatki letošnje zbirne vloge na voljo od • število posameznih kategorij živali na obvezna do 10. julija, avgusta naprej. Morebitne rdeče oznake na dan 1. 2. 2024, • v kolikor bi prišlo do spremembe nosilca GERK-ih lahko za glavne posevke odpravite • seznam kaj (bo)ste kje sejali in izmere od 10. 7. do 15. 11. je obvezna oddaja do 15. novembra. Za pregled in svetovanje posameznih poljin, na katere je morebiti predpisanega obrazca (dobite pri nas) do se lahko obrnete na našo službo. razdeljena posamezna njiva za glavne, 15. novembra, saj v nasprotnem primeru neprezimne in prezimne posevke, sredstva ne bodo izplačana, PAVLA PIRNAT terenska kmetijska svetovalka OSVEŽITE SE V VELIKEM TERMALNEM BAZENU, ZAPELJITE PO 3 TOBOGANIH ALI Z DRUŽINO UŽIVAJTE V 2 OTROŠKIH BAZENČKIH. 01 83 44 100 info@terme-snovik.si terme-snovik.si 30 KRIŽANKA, OGLAS Rokovnjač NAGRADNA KRIŽANKA Uredništvo Rokovnjača Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica G R E M O N A M O R J E Z AP Šinkovec v IZOLO s kopalnim avtobusom Compaco d.o.o. Podjetje Compaco d.o.o. bo trem izžrebanim nagrajencem podarilo: 1. nagrada: potovalka Nolan; 2. nagrada: dežnik Nolan; 3. nagrada: majica Nolan. Odhodi: Nagrado bodo prejeli trije prejemniki, ki jih bomo izžrebali Vsak ponedeljek in sredo med vsemi prispelimi in pravilno izpolnjenimi križankami. Iz- od 24. 6., do 29. 8. 2024. polnjene križanke (samo posredovanje gesla ni dovolj!) nam CENA: lahko pošljete do petka, 28. junija 2024, na naslov: Uredništvo Blagovica (6:10), Prevoje (6:20), Odrasli: 15 EUR Rokovnjača, Stari trg 1, 1225 Lukovica, ali skenirane na elek- Dob (6:30), Vir (6:35), Domžale (6:45), tronski naslov: rokovnjac@lukovica.si. Poleg ne pozabite pripi- Trzin (7:00), Črnuče (7:30). Otroci: 12 EUR (*Do 12. leta v spremstvu staršev. sati svojih podatkov (ime in priimek ter naslov). **Otroci do 5. leta v spremstvu Možnost vstopanja na vseh vmesnih postajah. enega odraslega brezplačno.) Nagradna križanka številke 4/2024 Geslo nagradne križanke: BODITE DEL NAŠEGA TIMA Avtobusni Prevozi Nagrado - darilni paket Veit podjetja Veit Team d.o.o. prejme: Srečko Žalec. PRIJAVE: Za prevzem nagrade se prejemnik v času uradnih ur obrne Vsak delovnik od 8. – 16. ure na Občino Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica. Nagrajenec se M: 041 688 907 ali 031 362 345 mora ob prevzemu nagrade izkazati z osebnim dokumentom. E: stanko.sinkovec@gmail.com junij 2024 OGLAS 31 PRODAJA RABLJENIH VOZIL ODKUP VOZIL ZA GOTOVINO! Avtohiša Malgaj, d.o.o., Tržaška cesta 108, 1000 Ljubljana Prodaja rabljenih vozil: 01/ 20 00 560, e-mail: info@malgaj.com www.avtohisamalgaj.si Akcija Akcija BMW serija 2 Gran Tourer: 218i SPORT LINE AVT FULL LED NAVI KAMERA Volkswagen Passat Variant 2.0 TDI BMT Highline DSG NAVI DIG.KOKPIT KLJUKA – 1499 ccm, 100 kW (136 KM) L.2019/06 – samo 79.656 km. LED – 1968 ccm, 110 kW (150KM) – L.2017/04 - samo 139.171 km. Odlično ohranjeno atraktivno vozilo z znano zgodovino in od 1. Lastnika. Full led žaro- Full led žarometi, bluetooth, navigacija, gretje prednjih sedežev, aktivni tempomat, di- meti, navigacija, line assist, vlečna naprava, vzratna kamera, električna prtljažna vrata, gitalni kokpit, start/stop, esp, lita platišča, parkirni senzorji spredaj in zadaj,… Možnost parkirni senzorji spredaj in zadaj, dvopodročna avtomatska klimatska naprava, meglen- financiranja brez pologa kredit/leasing. ke spredaj in zadaj, usb, bluetooth. Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. .Akcijska cena: 19.880,00 € Akcijska cena: 19.990,00 € Akcija Akcija Porsche Panamera 3.0 AUT PLATINUM EDITION NAVI USNJE BOSE RADAR 2967 ccm, 184 kw (250 KM), automatic, L.2013/03. 21 col aluminijasta plati- šča z novimi letnimi gumami, 20 col aluminijasta platišča z zimskimi gumami, platinum editi- on, zračno vzmetenje, dnevne led žarometi, električna prtljažna vrata, usnjeno oblazinjenje, Ford Mondeo 2.0 188 HYBRID AUT VIGNALE FULLLED NAVI USNJE 1999 ogrevan volan, ogrevanje in prezračevanje prednjih sedežev, radarski tempomat, f1 obvolanske ccm, 140 kW (190 KM), (automatik) . L.2019/06 - PREVOŽENIH 62.967 km. prestave, 2 conska digitalna avtomatska klima, zvočni sistem hi-fi bose, dab tuner-dig. Radijski Hybridni pogon, dvosklopčni avtomatski menjalnik, električna nastavitev sedežev, vzvratna sprejemnik, parkirni senzorji spredaj in zadaj, ambientalna osvetlitev notranjosti, ambiental- kamera, park pilot, keyless go, parkirni senzorji spredaj in zadaj, full led (led žarometi, dnevne na osvetlitev zunanjosti, dekorativni elementi visoki sijaj, el. Nastavljiva in ogrevana ogledala, led luči, zadnje led luči), memory sedeži, opozorilnik spremembe voznega pasu, navigacija, el.zložljiva zunanja ogledala… Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. sistem mrtvih kotov… Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 27.990,00 € Akcijska cena: 22.500,00 € Akcija Akcija Nissan X-Trail E-POWER N CONNECTA NAVI 360KAMERE RADAR PANO SLO BMW serija X3: LUXURY LINE xDrive25d AT MEMORY PANORAMA 1995 ccm, 1497ccm, 150kW (204KM), L.2023/02 , SAMO 3.129 km. Odlično ohranjeno, 170 kW (231 KM) - L.2018/08, 102.730 KM. Odlično ohranjeno vozilo z znano kot novo vozilo, samo 3.129 km, slovensko poreklo, 1.lastnik, gretje sedežev spredaj in zadaj, zgodovino in od 1. Lastnika. Full led (dnevne led luči, led žarometi, zadnje led luči), memory ogrevanje vetrobranskega stekla, ogrevan volanski obroč, full led žarometi, brezstični ključ,sis- sedeži, usnjeni sedeži, el. Pomik sedežev, gretje sedežev spredaj in zadaj, gretje volana, tem mrtvih kotov, električno pomično strešno okno, navigacija, line assist, radarski tempomat, panorama, brezstični ključ, sistem za samodejno zaviranje v sili, navigacija, tripodročna parkirni senzorji spredaj in zadaj, vzratna in prednja kamera, 360 stopinj kamera, zatemnjena avtomatska klima, el. Parkirna zavor, el.odpiranje prtljažnika. Možnost financiranja brez zadnja stekla, alu platišča, tropodročna avtomatska klima, omejevalnik hitrosti. Možnost finan- pologa kredit/leasing. ciranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 31.900,00 € Akcijska cena: 37.500,00 € Sveže. Bolj sveže. HOFER. Ena od naših posebnosti za zagotavljanje svežine sadja in zelenjave je tudi ta, da v naših trgovinah večine izdelkov ne skladiščimo, ampak jih vsako jutro sveže dostavimo v trgovino in spet sveže ponudimo na naših policah. Res je, da lahko zvečer kakšen izdelek že poide, so pa zato naši izdelki zmeraj bolj sveži. HOFER trgovina d.o.o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica