Splošne vesti. — Imenovanje šefa prosvetnega oddelka velikega župana v Ljubljani. Do- sedanji šef g. dr. P a v e 1 P e s t 0 t n i k je razrešen svoje dolžnosti. Kakor poročajo je imenovan za inspektorja ministrstva prosvete in referenta velikega žunana ljubljanske oblasti g. dr. D r a g o t i n L 0 n č a r , prof. in predsednik Slovenske Matice v Ljubljani. — Dr. D r a g. L 0 n č a r je znan med učiteljstvom po svoječasnih razpravah 0 šolski reformi, ki jih je priobčeval v »Učiteljskem T 0 v a r i š u«. Razprave so izšle 1. 1908. kot ponatisk v posebni brošuri pod naslovom »Š 01 s k a r e f 0 r m a«. Spis tetnelji na najmodernejših principih šolske reforme in je še danes aktualen. ker bazirajo načela na temeljih najširše in najgloblje demokracije. Ker smo pred uveljavljenjem modernih načel prosvete v šolskem zakonu, želimo, da bi se tudi v praksi izvajala moderna stremljenja v šolstvu. Novi g. šef je lahko uverjen, da bo za temelje. ki iih je razvil v citiranem spisu, našel vedno mnogo razumevanja in opore tudi pri slovenskem učiteljstvu. — Laskave izjave g. rainistra prosvete St. Radiča pri posetu v Ljubljani o slovenskem šolstvu in učiteljstvu. Na shodu je g. minister podal sledečo izjavo: »Slovence se mora staviti za vzgled. Učiteljstvo imate dobro, celo 0 klerikalnih učiteljih so mi poročali. da so dobri. Vaše osnovne sole so najboljše v državi, ravno tako vaše srednje šole. Univerza se. kakor vidite, lepo razviia.« — Po shodu ie g. minister posetil več ljubljanskih šol, kjer so se mu na uraden poziv velikega župana predstavili učiteljski zbori. Nekemu šolskemu upravitelju je minister g. Radič izjavil; »Ž e d e s e t letja zasledujem razvoj slovenskega šolst\ra in sem spoznal, da so bili Slovenci vedno Čehi na jugu.« — Za 32-letno službeno dobo. »Jutranji list« piše v članku »Ministarstvo prqsvjete i dvanajstine«: »Nastavnici u svim pokrajinama osim u Hrvatskoj. Slavoniji i Srijemu imaju pravo na penziju nakon 30 godina službe, dok u gornjim pokrajinama imaju to pravo nakon 35 godina, a učitelji nakon 32 godine. Ministar prosvjete predlaže, da bi nastavnici u Hrvatskoj i Slavoniji i Srijemu dobili ista prava kao i njihovi kolege u drugim pokrajinama. pošto imaju i iste dužnosti. U tom pogledu predložen je slijedeči amandman: »Stav 2. člana 72. zakona, u srednjim školama o pravu na penziju direktora i profesora, proteže se na cijelu zemlju.« — Kakor znano, je z zadnjimi dvanajstinami za leto 1925. v čl. 50. osporena 32-letna službena doba učiteljstva, ker ni učiteljstvo izrečno navedeno v tem členu. Opozarjamo tem potom Izvršni odbor UJU na gornje ko rake ministrsllva. posebno ker v gornjem predlogu minlstrs.va ni omenjeno osnovnošolsko učiteljstvo. — Disciplinarni senati za učiteljsitivo, »Jutranji list« poroča, da je ministrstvo prosvete za finančni zakoTi 0 dvanajstinah stavilo sledeči predlog: »U pogledu činovničkog zakona u članu 169. izrično se navodi, da disciplinarne stvari spro- , vode upravni sudovi. Kako te medjutim bilo regulirano kod velikog župana karnosno povjerenstvo za nastavnike osnovnih škola. to bi se donekle moglo dopustiti da nastavnici osnovnih škola u disciplinarnom postupku spadaju pod ta povjerenstva, dok nastavnici srednjih škola na nikakav^ način ne mogu spadati pod te sudove i ta povjerenstva. Na njih je bio naredbenim putem 1923. godine protegnut zakon o karnosnoj odgovornosti službenika kod županijskih i kotarskih oblasti iz 1886. godine. Taj se zakon više ne primjenjuje ni na političke činovnike. Zakon koji je donešen imao bi sada da vrijedi za nastavnike sredniih škola. To vrijedi za Hrvatsku i Slavoniju. U zakon 0 srednjim školama u članu 66. govori se 0 disciplinarnom postupku za nastavnike u Srbiji i Crnoi Gori. U jednom jedinom slu*čaju govorj se 0 disciplinarnom postupku u Dalmaciji i Sloveniji. A isto tako su oskudne odredbe u Bosni i Hercegovini. S toga je predložen slijedeči amandman: »Član 85. zakona i član 12. 0 dvanaestinama za april-juli, kojim se tumači član 40. zakona 0 državnim činovnicima i ostalim službenicima gradjanskog reda- u pogledu disciplinarne krivice, odnosi se i na nastavnike osnovnih i srednjih škola.« — Depolitizacija prosvete in učiteljstva v Sloveniji. E. Demetrovič piše v zagrebškem »Jutranjem Hstu« od 24. t. m. sledeče: »Mislim, ako je gospodin Radič izrekao apsolutnu istinu, da djaštvo ne spada ni u Hanao ni u Srnao M'i u Orjunu, onda to pogotovo vrijedi za ut;iteljstvo i to za učiteljstvo u Sloveniji. Ako se je mogla provesti pod novom odlučnom upravom depolitizacija pošte u Sloveniji, tad se to može i mora provesti medju učiteljstvom. Za vremena izbora dolazilo ie u Sloveniji, a pogotovo u Štajerskoj. do sukoba izmedju čitavih sela i učitelja. jer su sela zastupala drugo političko mišljenje. a učitelj ostavljao škole i preko djece terorizirao roditelje za svoga kandidata. Bilo ie i slučajeva štrajkova. Kakva je to nastava, gdje nema harmonije izmedju škole, djeteta i roditelja? Moderna nastava nastoji približiti ova tri faktora, a pogotovo ie to važno na selu, kada se znade. da je velik dio seljaka još uvijek smatra svojim nepotrebnim teretom.« — Štetje službene dobe in naknadno izplačilo pripadajočih službenih prejemkov primorskim učiteliem-beguncem. V tej zadevi je podvzelo naše poverjeništvo akcijo, da se ustreže upravičenim zahtevam prizadetih tovarišev in tovarišic. Na naš poziv se je odzvalo 17 nasih članov in članic in poslalo potrebne podatke. Več članom smo morali njihove vloge vrniti v izpopolnitev in zaradi pomanjkanja dokumentov (odpustilnih dekretov). Nekateri člani takega dokaza niso mogli navesti, zato ne spadajo v predmetno akcijo, ki se tiče samo onega učiteljstva. ki ie bilo p r i s i 1 j e n o zanustiti svoje prejšnie službeno mesto v Italiji in tudi lahko predloži tak dokazilni dokument (nepotrditev v službi, zavrnjena opcija). Iz navedenih vzrokov se je zadeva nekoliko zakasnila. Sedaj pa je poverjeništvo izdelalo točen seznam s potrebnimi podatki in poslalo ves ta materijals spremno vlogo potom g. ministra dr. Žerjava narodni skupsčini, odboru za molbe in žalbe. G. minister je že svoječasno obljubil, da bo interveniral v tej zadevi ter smo uverjeni. da bo storil, kolikor je v njegovi moči, da se stvar ugodno reši za prizadete. O nadaljnem poteku zadeve bomo poročali. — Rodbinsko slavje. Dne 29. t. m. slavita v Vučji vasi v domačem krogu srebrno poroko tov. Fran Cvetko. sreski šolski nadzornik v Murski Soboti in njegova soproga tovarisica AI o j z i j a roj. Freuensfeldova. Vrlima našima članoma kličemo: na mnoga leta! — Društvo učiteljiev glasbe v LJubljani pošilja z ozirom na našo zadnjo pripombo glede orenočišč dopis, v katerem trdi, da je oddalo osebne prošnje za vse učiteljstvo vsem upraviteljem osnovnih in meščanskih šol. Pomotoma ie izostala le šola na Prulah in menda Cojzova cesta, ker urednik, ki ie tudi upravitelj, ni prejel okrožnice. Ko smo prejeli članek tov. Ceruta, smo se osebno obrnili do posameznih tovarišev in niti eden ni vedel povedati kai 0 teh okrožnicah. V dolžnost smo si šteli to pripomniti k članku tov. Ceruta. da se ne bo v javnostt sodilo naipačno o llubLianskem učiteljstvu. S tem je za nas zadeva končana, ker naša pripomba ni vsebovala ničesar slabega in ničesar žaljivega in smo dovolj dokazali, da smo stremljen.ie zbora podpirali. — Uredništvo. — Nabiralci naročnikov »Zvončka« naj nam preostale izvode 1. in 2. številk"e »Zvončka« nemudoma plačajo ali pa vrnejo, ker imamo mnogo povpraševanja po teh zvezkih, ki so nam pošli. Na naš poziv v zadnji številki »Učit. Tovariša« se ni oglasilo dovolj naročnikov za 1. številko »Zvončka«, zato ie ne bomo ponatisnili, ker b,i bila predraga. — Otvoritev nove šole na Žvirčem pri Žužemberku. V nedeljo 15. t. m. je bila slovesna otvoritev novega šolskega poslopja na Žvirčem pri Hinjah. K slovesnosti se ie zbralo poleg uradne komisije skoro polnoštevilno učiteljstvo žužembcrškega sodnega okraja. zastopniki občine in mnogo občinstva. Po maši so odšli vsi udeleženci pred novo šolo, kjer je sreski poglavar g. Dr. Svetek proglasil otvoritev šole, podal g. upraviteljici ključe in povabil vse občinstvo k ogledu. V Iično okrašenem razredu so nato domači otroci podali nekaj dobro uspelih deklamacij, nakar se je predsednik krainega šolskega sveta gosp. Plut zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k lepi stavbi. Potem ie sreski nadzornik tov. Matko v krasno zasnovanem govoru podal jasno sliko važnosti nove stavbe in se zahvalil domačinom za njih trud in požrtvovalnost. Vsi navzoči so nato za- peli himno »Bože pravde«. Cerkveno blagoslovljenje šole je odpadlo, ker je hinjskj župnik v zadnjem bipu odoovedal sodelovanje v protest, ker žužemberški dekan radi kazni ne sme več poučevati na šoli na Dvoru. Mašo ie imel zato polomski župnik, ki pa blagoslova ni smel izvršiti. — Stavba ie zelo lepa s prostorno, svetlo učno sobo in lepim, družinskim stanovanjem. Sto.ij na mali višini nad cesto in je tudi njeno vnanje Hce z b-tonskitn stopnjisčem spredaj nadvse krasno. Veljala ie 450.000 Din in bo $ troške krila cela žužemberška obeina, ki ie zelo velika. — Uradniški zaostanki in razlika na plači. Nedavno so nekateri listi objavili vest. da morajo vsi državni uradniki, ki imajo pravico na izplačilo kakih prejemkov, prijaviti te terjatve tekom treh mesecev, da ne zastarajo. Ker ta vest ni točna, ie razposlala delegacija ministrstva financ v Ljubljani okrožnico, v kateri opozarja, da se vse državne obveznosti, ki so nastale po 1. aprilu 1925, v okviru razpoložljivih sredstev izplačujejo iz kreditov tekočih proraeunskih dvanajstin. dočim so se starejše terjatve prijavile v svrho otvoritve kredita po partiji 55. kot državne obveznosti iz prejšnjih let generalni direkciji državnega računovodstva. Ko ta otvori potrebni kredit. se likvidacija teh obveznosti postopoma izvrši. Vsled tega je vsaka naknadna prijava ali intervencija nepotrebna in bi izplačila tudi ne mogla pospešiti. — Ueiteljski dom v Mariboru. Društveno vodstvo prosi ona učiteljska društva, ki še niso poravnala članarine za tekoče leto, da to v kratkem store. Udnina znaša 10 Din od vsakega člana. Dalje prosi predsedništva vseh učiteljskih društev mariborske oblasti za seznam članov,. ki so plačali udnino za Učiteljski dom. Rabi ga, ker je treba voditi natančno evidenco darovalcev in plačujočih članov, da ne bode pozneje mogel druj štva izkoriščatj kakšen »zastonjkar«. — Na prodai ie več celih letnikov »Z v o n a« in »P1 a n i n s k e g a V e s tnika« ter tudi posameznih številk, potem nekaj posameznih številk »S1 o v e n s k e g a Q1 a s. n i k a » in S l o vana«. Natančneje pri »Tovariševi"< upravi. — Oglas. Po novem uenem načrtu so uvedena na naše osnovne in meščanske šole ročna dela kot obvezen predmet. za uspešnost poduka neizvežban učitelj gotovo ne more jamčiti. navodil in knjig Da nimamo. Iztaknil sem na Ceškem 6 knjig z okoli 2000 predlogami za pouk deških ročnih del. Za razumevanje ni pogoi znanje češčine, zakaj slike nam povedo postop in vse kar je potrebno od začetka do izgotovitve posameznih pfedmetov. Gosp. ravnatelj Alogzij Novak je knjige pregledal, naročil za svojo šolo in jih vsakomur toplo priporoča. Kdor želi naročiti. nai to z dopisnico javi podpisanemu, ki bo naroeila oskrbel naravnost od založništev na Češkem. Vseh šest del s predlogami stane okoli 450 Din. Naročila sprejemam do 1. decembra t. 1. A 1 b in Lajovec, ravnatelj. — UspoSobljenostni izpiti za osnovne šole so se vršili pred izpraševalno komisijo v Mariboru pod predsedstvom g. ravnatelja Matije Pirca v času od 3. do 14. novembra. Izpit za osnovne šole so napravili: gg. Vidmar - Kvac, Pečarič Boris, Ferenčak Edo, Peunik Erna, Živko Alojzij, Macarol Rudolf, Serajnik Zlatka, Vrabl Anton, Kotnik Franc, Štraus Milan, Rainer Dragica, Drofenik Štefanija, Štubel Miroslav, Puncer Marija, Schwarz Angela, Golež Albina. Ramšak Marija, Povh Vaclav, Ocvirk Angela, Pertl Anica, Čonč Karolina, Karba Milica, Šetina-Kandus Marica, Vrečko Marija, 2upevc Slavko. Puhr Drago, Planinc Gizela, Taufer Vida, Laznik Celestina. Senica Anton, Kodrič Stanko. Tomažič Maks, Žigart Avgusta, Robnik Katarina. Vobovnik Elizabeta, Štukelj Vida, Šetinc Marija, Gorup Alfonz. Kos Marija, Scheithauer Ema (z odliko), Kocbek Alojzija (z odliko), Aleksič Terezija, Bezjak Marija, Roškar Milka, Kolnik Elizabeta. Janež Lucijan, Hauptman Angela, Gorup Ljubomir, Miklavc Franjo, Podvršnik Anton, Bračič Olga, Nabergoj Danilo. Čepe Otilija (z odliko), Amalietti Viktorija, Kocuvan Milan, Strašek Mara. Farazin Lovro, Babič Lipče. Selak Kristina. Požar Hilda. Mencej Franc. Tomovič Vlasta, Kralj Marija. Cujnik Gabrijela. Mulej Vida (z odliko). Tičar Marija, Košutnik Silvester, Zidanšek Mara, Konečnik Zmago, Seško Anton. — Dopolnilni izpit iz nacionalne skupine je napravila ga. Marija Bačič (Štrajher). Trije kandidati (kandidatinje) so bili reprobirani. — Usposobljenostni izpiti za osnovne in meščanske šole so se vršili pred izpraševalno komisijo v Ljubliani uod predsedstvom g. ravnatelja Antona Doklerja v času od 6.—16. novembra. Izpit za lneščanske šole (2 sk) je napravila s. Justina Koncilja. Za osnovne šole so bili usposobljeni: gg. Benedičič Janko, Bizjan Franc, Bohinc Leopold, Bratok Rudolf, Čuk Ladislav, Dolinar Zdenko, Gerlanc Bogomil, Grom Milan, Jančigaj Stane. Justin Ciril, Petelin Albin, Puš Ludovik, Rihar Rafael, Rott Gotard, Stopar Ivan, Valjavec Franc, Vončina Josip, s. Aljančič Ana, Ambrožič Roza. Andrejka Katarina. Benedičič Vida, Berce Ana, Berce Darinka, Bolha Roža, Brežnik Jožica, Čuk Zora, Dokler Bogdana, Faganel Miroslava, s. F a j d i g a O 1 g a (z odliko). Fajdiga Vida, Gregorič Romana, Hočevar Karla, Janežič Doroteja. Jeglič Ana (z odliko), Kavec Marija, Kavšek Franja, Kent perle Ljudmila, Kordiš Matilda, Kozjek Ana. s. Kuhar Elizabeta, Kunc Marija. Kuželj Frančiška. Lapajne Erna, Lenče Ivana. Mazelj Matilda. Mežan - Gogala Irma. Mihelčič Hilda, Miklavčič Ema, Milavec Josipina, Pavčič Danica. Peterlin Marija, Pirnat Terezija. s. Pestotnik Marija, Podboi Marija (z odliko), Pogačnik Vida. Puceli Ivana, Rajšp Magda, s. Sagadin Ivana. Sojar - Kaswinska Štefanija, Svetlič Ana, Šumer Marija, Šuligoj Elizabeta (z odliko). Schvvickert Jerica. Šušteršič Frančiška in s- Toplak Antonija. Izpit iz srbohrvaščine za osnovno šolo ie napravil Tončič Franc. 3 kandidati so med izpitom odstopili, reprobiranih je bilo 8 kandidatov.inj). — Darovi Jugoslovenskj Matici. Na poslovilnem večeru gdč. Jožice Premrovove v Šmartnem na Pohorju. ob priliki njenega sprejema na višjo pedagoško šolo v Beogradu. so darovali v prid »Jugoslovenske Matice« v Mariboru: gdč. Premrov Jožica 10 Din, Tite Ljubica 10 Din; gg.: Lešnik Jože 10 Din, Cvetko Iva 5 Din, Makuc Slavoi 10 Din, Jurič Dragotin 50 Din, Motalu Jurij 10 Din, Podoršnik Florijan 10 Din. Furman Maks 5 Din, obitelj Koren 10 Din in obitelj Vorša 10 Din. — Posnemajte te vrle in zavedne Pohorce! '• PROSIMO POROCIL O PROSVETNIH DRUŠTVIH ITD. — V šolskem okraju Gornja Radgo- na: Apače, Sv. Duh, Sv. Jurij ob Ščavnici, Lokavec, Ščavnica. — v šolskem okraju Kamnik: Blagovica. Brdo, Čemšenik. Domžale. Golo. Gozd, Jarše pri Domžalah, Krtina, Motnik, Peče. Sela. Skaručna. Špitalič, Sv. Trojica, Vranja, Vrhpolje, Zlatopolje, Češnjice, Št. Ožbalt. Mekinje. Ostale šole, k_ nam še niso poslale seznama in od kafterih še želimo podatkov, priobčimo v prihodnji številki. Poslužite se frankirane dopisnice, ki je priložena ceniku!