251. štev.
V Ljubljani, torek 19. oktobra 1920.	r,ac8,ia' III. leto.
Velja v Ljubljani in po pošti:
. . K 240- ~
telo leto pol let« Jetri Seta »a oicscc
n 120--
. to-
.. 20-
Za inozemstvo:
ctlo leta pol leta. Jf-tri leta ta GiCECC
K 400--* 2S0--„ ICO— .. 35 —
is
Za Ameriko:
celoletno .	8	tlolat.
polletno .	4	dolarje
četrtletno...	2	dolar;«
Hov naročniki naj peSiiiajO naročnino m nakaznici.
avš*hii ...
mtemm
LM‘J>o*
aio oo /tn sicer 53 mm airiai 2 K
ODOSI.
Ljubljeni, Frančiškanska ulica štev. 6,1. . _ Upravništvo je na Marijinem trgu
Uredništvo je v	__________
Teleion štev. 3C0. ■— Upravništvo je . ...........-	štev.	8.	Teleion štev. 44
Izhaja vsak dan zjutraj,
F of e rr ezna številka vefja 1 krono.
-AL,
Vprašanjem glede inseratov i. dr. bc naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankiraio. — Rokopisi se ne vračajo.
Direktna pogajanja z Italijo.
Beosrrad. 18. okt. (Izvirno poročilo.) Priurave za odhod naših delegatov za nosraianta z Italiio so končane. Po sedaniih disnozicilah odoo-tu-ieio delegati intri.
LDU. Beograd. 18. okt. Krai direktnih dopovorov 7. Italiio še ni določen. Na vsak način se bodo ooea-iania vršila na železniški nroei Benetke—-Mrenze. Za odsotnosti ministrov ki se bodo teh razgovorov udeležili. bo zastopal min. predsednika dr Korošec, min. za finance Draško-' in min. za zunania dela dr. Nin-Čič.
i.DU Beograd. 17. okt. »PoMti-i-a« iavlia: Včeraj oooldne ?c Dreiela vlat'.-) obvestilo iz Rima. da bodo šli oa direktna ooeaiania s strani Italiie
ministrski oredsednik Giolitti. minister za zunanic stvari grof Sforzai nomočntk ministra za zunanie stvari Bertolini in pooblaščeni minister Volni. Odsek za zunanie stvari le imel vsled tega včerai nonoldno selo. na kateri se fe sklenilo, da bodo naso kraMevino fia nogaianiu zastonali ministrski predsednik dr. Vesnič. minister za zunaaie stvari dr. Trnmbič in finančni minister Kosta Stojanovič. Naša defegneri:! bo UneJa neomejeno pooblastilo da z ItalHansko delegacijo končno reši ladransno vprašanie. Odpotovali bodo v 1 talilo v naikralšem času. Domneva se. da bo nrvi sestanek v Benetkah, no-tem Da se bodo Dogajanja nadaljevala v San Paolu pri Rimu.
Zavezniki in koroško vprašanje.
Beograd 18. okt. (Izvirno poročilo.) Povodom vesti iz Pariza, da le ooslaniŠka konferenca v Parizu imela KS. t. m. selo. na kateri ie sklenila, da izroči naši vladi demaršo in da zahteva nai se jugoslovanske čete umakneio iz cone A. smo se obrnili na pristojno mesto, kier so nam kompetentni faktorli izlavili- da niso zavezniki nodvzeli nobenih korakov. Obenem so nani iziavilj. da bi bila taka deniarša brezpredmetna, ker se naša vlada drži odlokov medzavez-nišk komisile in ker so naše čete samo radi tega na Koroškem. daSčhiio.
slovensko prebivalstvo in omogočilo naš? uoravi predalo. Naše čete se umakneio iz cone A. ko ponehalo naše oblasti na Koroškem uradovati.
Celovec. 18. okt (Izvirno poročilo.) V coni A fe vse mirno. Jugoslovanski vofašfc? oddelki se niso 0{ačUi. !z vseh delov cone A dospc-valo poročila, da se briDfavIiaib fu-voslovanski uradi na odhod. Danes nrevzameio ba>e medzavezniški dts-strikmi onveliniki upravno službo, ki io v nekoliko dneh izroče avstriiski upravi
Državnozborske volitve v Avstriji.
Dunaj, 18. okt (Izvirno poročilo.) Izid volitev v narodno skupščino: krščanski so-cijalcl 78 mandatov, pridobili II mandatov, socljalni demrkratl 64, zgube S mandatov, velenemška ljudska stranka (7, zgubi 8 mandatov, demokratična ljudska stranka 1 mandat (Czernln), IS mandatov odpade na ostalo glasove. V poHtlčnlb krogih se govori, da se bodo mandati zasedli šele po volitvah na Koroškem. Zidovski nacljonalcl (n Cehi niso dobili nobenega mandata.
LDU Dunaj, 18. okt Izid volitev v narodno skupščino, ki so se Izvršile brez Imenovanja vrednih Incidentov, Je po dosedanjih poročilih naslednji: 61 soctjalnlh demokratov, 62 krščanskih socijalcev, 12 Ve-ienemcev, 1 poslanec kmetske stranke in t poslanec meščanske delavske stranke (Otokar Czernln), Krščanski socijalc) so nridobill II mandatov. In sicer 6 od socl-lalnlh demokratov, 3 od Velenemcev, I od Cehov In I od židovskih nacijonallstov. Ko-munlsti so dobili na Dimaju vsega skupaj (4.138 glasov, mandata pa niso dobili nobenega. Poleg tega so Velenemci Izgubili I mandat v korist kmetski stranki, ki se Je od njih odcepila.
LDU Dunaj. 17. okt. V dunajskem volilnem okraju I do VI) Je bilo Izvoljenih 23 socijalnth demokratov. 16 krščanskih socl-(alcev, 3 Velenemci In I pristaš meščanske dela v. stranke (Otokar Czernin). Socljalni demokrati izgube 4 mandate, krščanski so-cljaicl pridobijo 6 mandatov, Velenemci pridobijo I mandat, dočlm izgube židovski nacljonalcl In Čehi po I mandat. Med Izvoljenimi so predsednik Seltz. državni tajnik dr.
Dentscb, dr. Elleabogcn, državni tajnik Helnl, državni podtajnik Oldckel, državni, podtajnik Rescb In nlžjeavstrliski deželni glavar Sever.
LDU Gradec, 18. okt. Izid volitev v narodno skupščino na Štajerskem: Volilni okraj I (Gradec In okolica): Socljalni de-mokratje so doblU 42.655 glasov, krščanski socijalci 34364, velenemška IJndska stranka 23307, nemškoavstrjjska kmetska stranka In štajerska kmetska zveza 6148, nemško . nacijonalna socijalistična stranka 847 glasov, židovska nacijonalistlčna stranka 401, krščansko • nacijonalna stranka edinosti 231, komunisti 2183. — Število mandatov znaša lest. Od teh odpadejo na so-cijalne demokrate 3, na krščanske sccijal-ce 2, na vetenemško ljudsko stranko 1. — Volilni okraj XXI (Srednja In Spodnja štajerska): Socljalni demokrati 19.098, komunisti nobenega glasu, krščanski socijalci 38. 943, velenemška Kudska stranka 6633, nemško . avstrijska kmetska stranka 13.326 glasov, nemško - nacijonalna socijalistična stranka 328. — število mandatov znaša šest: od teh odpadejo r.a krščansko socijaice 4, na socijatne demokrate 1 In na nemško • avstrijsko kmetsko stransko 1. Zdi se, da Je Izvoljen Hans Muchitsch. Volilni okraj XXII (Vzhodna Štajerska): Krščanski socljatcl 80.264, socljalni demokrati 8246, nemško . avstrijska kmetska zveza In štajerska kmetska zveza 8129, velenemška ljudska stranka 4224, število mandatov znaša pet. Od teb odpade na krščanske socijaice pet mandatov. Velenemci zgube en mandat v korist krščanskim socijaicem.
VLADNA KRIZA RADI KOROŠKE?
Zagreb. 18. okt. (Izvirno Doroči-lo.) »Piieč« iavlia iz Beograda: Včeraj ie dnsnol semkaj predsednik deželne vlade v Ljubljani dr. Brejc. Takoj no svojem dohodu ga te sprejel ministrski predsednik dr. Vesnič. Nato ie bila se?a ministrskega sveta, da razpravlja o staiilu na Koroškem. Kakor doznava naš poročevalec, sc splošno men}, da ie neugodnega izida koroškega plebiscita kriva Hub-* lianska nokraiiriska vlada. Zlasti nien predsednik rtr Breic. Ker ie hočejo nekateri člani ministrstva zvaliti krivdo od dr. Breica na druee. postaja položaj vlad^ zelo kritičen. V ministrskemu svetu bi moglo Priti do takih nesnorazumlieni. da ni izključena kriza vlade.
RAZKOL V ZAGREBŠKEM SOKOLU.
Zaereb. 18. okt. (Izvirno poročilo.) Včerai ie bila v Zagrebu izredna glavna skunščina Sokola ki ie tra-•ala od devetih dopoldne do nezno v noč. Na dnevnem redu 1$ bilo. ali na> <ie izreče sedaidernu odboru zaupnica ali ne. Po dolei debati ter burniji scen se Se odboru izrekla nezaupnica z večino 8 glasov.
DOPOLNILNE VOLITVE V SRBIH
Beograd. 18. okt. (lzvij-iio poročilo.) Včerai so bile volitve v onih krajih iužne Srbite, kier se radi ne-mirov le niso tabele vršiti/ Po do* sedai dt-šlih poročilih so demokrati dobili večino v^Pečl. Diakovlci in Strugi.	______
RUSI IZPRAZNILI MINSK.
LDU Moskva. 18. okt. Frontno poročilo od 16. t m.: Pri Spasiču in orl Molodečncm so sc pomaknile naše čete v nove postojanke. Pri Minsku nadaliuie sovražnik svol pohod na sto vrst dolvi fronti. Po večdnevnih boiih smo dne 15. oktobra izpraznili Minsk. Vzhodno od mesta Slusk se nadalmicio Hoti boli. Pri Novi Užici ie sovražnik Izvršil več konkmiškili nanadov. Na lužni fronti smo nri Borislavu odredili protiofenzivo in smo pognali sovražnika daleč nazal.
TRGOVSKA POGODBA S
l	ČEFIOSLOVAŠKO.
Praga. 18. okt. (Izvirno poročilo.) Ker te semkaj dosneli minister Po-; novič dosegel sporazum z češkoslovaško vlado ^p(1e nekaterih točk. o katenh n? moglo v Beogradu nrit* do natančnega dogovora, se te dni podpiše komnenzacbska pogodba med Juvoslaviio in Češkoslovaško. S podpisom te nonodbe hočeta obe državi dokazati da sta zvezani ne samo oo sporazumni politiki ampak tudi no istih trgovsko-nolitlčnih smernicah.
EDINI SLOVENSKI NEODVISEN DNEVNIK IE »IUGOSLAVIIA!«
7TjHiBlbpW
M. Zcvaco:
Kraljev vitez.
Zgodovinski roman (Dalje.)
»Gotovo ste ga izvabili.« fe povzel nato. »In razenteva ie bolie. da greste domov počivat, verjemite mi Daiva. poidiva. Kte stanuje vaš gospodar?«
»V ulici Sv. Antona... zraven Križaric.« ie mevlial Lanterne in se dal pokorno odvesti.
Ktr,alu sta dosnela tia. CogoMn le Potrkal na noseiska vrata in počakal da so se odprla: ko pa ie hotel Lanterne brestooiti prag ga ie pridržal za lekat:
»Ali hočete dober svet, da vredno končava nocoišnie vesedie?«
»Govori. Covolin. govori, pri.ia-teli mol edini! Kdo mi sme svetovati, ako ne ti?/
Lanterne se ie sklonil in pristavil dlan k ušesu, da bi slišal bolie.
»Poslušal me. vrli tovariš.« ie dela! Coeolin. »in zapomni sl dobro: ni-čemumrtst le zmerom tista, ki olacu-ie. Oeni se prihodnjič Vsakogar, kdor ti poreče eosnod de Lanterne.* Zbogom. Lanterne!«
XXX.
Caoestamr in Gizela.
Zdai vemo. zakai le bij vitez tako besen 'n obupen, ko drugi dan na-merinl korake v Proirarsko ulico.
Kal ga ie. neslo tia? Bo? ve! Kal le hotel storiti? Sam se ic vpraševal. Alf na? porabi kfiuč do malih vrat. ki mu gp ie bil prinesel oproda? S kakšno nravico bi smel stoniti v hišo?
Kakor list ki ga nos* buria te nadel v Procarsko ulico in krenil naravnost k hiši Mariie Touchctove. Ne misleč, kal dela. ie vteknil klluč v. ključavnico, vstooil in nriorl vrata
za seboi. ne da bi lih zaklenil. Kakor v snu se mu ie slutilo, da ravna brezumno toda odnehal ni. Zagledal »e
stopnice. no"i.nienc s nrenrovami ter krenil no n'ib navzgor: nrišel ie do vrat odurl tih in stonll v prostorno srbano onreni!ieno z bogatim, starinskim pohištvom.
Bila ?e prazna. Prekoračil io ic ter dospel v drugo, mnogo manišo Bila ie mračna in nolunrazna. in vitez ie videl da mma drugih vrat. Obstal ie ter zasopel globoko. Mrena mu ie padlo z očmi: snoznal ie da ie storil blazno dcianie. Vsak hip moraio' priti Hud!e: noJdeio ga in poreko, da ic vohunil! Mrzel znoi mu ie stopil na čelo.
»Kai sem storil?« fe zaiečal. »Cc bi tudi mogel, če bi se upal priznati, da me ie zoncllol obup. kdo na! ml veriame? Se ona ne!«
Zgrozi! se ie in odskoči!.. Več
Neomejeno pooblastilo.
Naše odpcslasistvo, ki se odpravlja v Dalijo ua pogajanja za rešitev Jadranskega vprašanja bo Imelo, kakor so poroča, »neomejeno pooblastilo, da z Italijansko delegacijo končno reil jadransko vprašanje.«
Neomejeno pooblastilo! Kaj se to pravi?
Vlada Je odposlancem naročila in prepustila, na) delajo In ukrenejo na konferenci po lastnem prevdarkn, naj se potrudijo, da dosežejo z Glollttijem, Sforzo, Bertollui-Jem In Volpijem poravnavo hi sporazum za vsako ceno.
Te) ceul, M sledi Iz »neomejenega pooblastila«, bi ne ugovarjali, če bi mogli Imeti v naše delegate količkaj zaupanja. Ali po bridkih Izkušnjah In prevarah ie ne dveh let moramo, žal, konštatirati, da vero In zaupanja v delegacijo, ki gre zdaj v Italijo, ue more več biti.
Spomnimo se samo nekaterih dejanj Kospqdov, ki odhajajo na pogajanja z rimskimi diplomati)
Dr. Trumblču ue more nihče odrekati zaslug za naše državno edlnstvo. Toda poleg vseh drugih zaslug ga odlikuje tudi zasluga, da ie brani) svoj Split z Istro In tako pomagal velikemu delu našega Primorja preko Italijanske tneie.
Pašlč se Je sedanjega sestanka »previdno« ognil; mesto njega pa odhaja na
hunlerenco ministrski predsednik Vesnič, član Pašičeve stranke, vsem nam dobro znan kot- hvaležen prijatelj Italije iti grabežljivca Giollttlja. Vesnič ima na svoj) vesti mnogo krivde, da Je prevzela protektorat In zaščito nad zasedenim ozemljem Italija.
f inančni minister Stojanovič potuje z Vesnlčem In Trumblčem bolj radi »politično zaokroženosti«, ki naj bi dokumentirala nekako edlnstvo sedaj vladajočih strank v *a-dtanskem sporazumu.	; 1
Po teh Izglcdih bo torej do sporazuma z Italijo prišlo. Razkosavala sc bo zemlja, delil se bo narod — s čigavim privoljenjem — seveda ne vpraša nihče.
Narod, ki bi bil v tem primeru edtnt poklicani sodnik svoje usode, se, predno so sc delegatom podelile Instrukclje, ni vprašal za svet. Kakor ponavadi, sc ga Je tud) topot smatrajo za trabanta zapadne diplomacije. Al) kljub temu, da Je ostal v ozadju, Imanto trdno vero In neomajno zaupanje, da pride dan, ko bo dozorela njegova mofi v toliko, da bo pognal tajne diplomate. k| ga delijo proti njegovi volji, tja, kamor spadajo, t. J. na smetišče. Papirnate cunle, ki Jih bodo tl diplomati podpisali, bodo tedaj v arhivih Izgubile svojo veljavo, narod pa bo na svoji zemlji obveljal In ostal.
NASPROTUJOČA SI POROČILA O REVOLUCIJI V RUSIJI.
Moskva, 18, okt. (Izvirno poročilo.) Ruska vlada Se Izjavila, da so vse vesti o protirevoluciji v Moskvi popolnoma Izmišljene.
Kodauj, 18. okt. (Izvirno poročilo.) Od dobro poučene strani sc doznava, da se zadnji Čas pojavlja V moskovskih političnih krogih močna opozicija proti dosedanji politik) sovjetov. Opozicija hoče prisiliti sovjetsko vlado, naj vodi bolj zmerno politiko kdt doseda). Stališče Trockega je zelo omajano, ker m» je Izvrševalo! komite sovjetov izrekel nezaupnico.
PROTISOVJETSKI UPORI V BESARABIJI.
Bukarešta, 18. okt. (Izvirno poročilo,) V Besarabiji so Izbruhnili upori proti sovjetski vladi. BoljševUri se baje umikajo is Odese.
AMANDI PRI VESNICU. LDU. Beotrrad. 18. okt. Včerai !e nnsetfl ministrskega nredsednika dr. Vesniča romunski ooslanik Amandi. Nletrnv ooest le v zvezi s prihodom Take Jonesca. Ždi se. da sta eovorila o mali ententl. Take .Ionescu pride v Beograd 4. novembra.
GRftKI KRAL.I NA SMRT BOLAN.
I DU Pariz. 18. okt. Iz Aten javila ?o. da se )e krai levo zdravje zopet poslabšalo. V Atenah so Dripravlienl na smrt kraha.
ŽIVILA ZA DIJAŠKE MENZE.
LDU Beograd, 18. okt. Svet ministrov Je sklenil dovoliti Izvoz živil za dijaške menze v Inozemstvo pod kontrolo naših poslanikov.
UKAZNI ZAKON.
Bcocrad, 18. oktobra. (Izvirno poročilo.) Minister' za konstltuanto le predložil parlamentu predlog o ukaz-zakohu. Predlog Ima 3 točite. S tem zakonom se morejo rositi vprašanja, ki se ne tičejo ustave.
BORZNA IN TRŽNA POROČILA.
19. oktobra.
Valute In device.
Curih: Berlin 9, Ncw Jork 631, London 21.79, Pariz 41, Milan 24.50, Praga 7.45, Budimpešta 162.50, Dunaj 2.15, avstrij. krone 1.75.
Duna]: Zagreb 268—288, Budimpešta 97—107, Praga 455-479, Varšava 122—144, češkoslov. krone 454—474, dinarji 1120— 1170.
Praga: dinarji 249, marke 119, švlc. franki 1342.50, lire 316, franc, franki 542.50, funti 286, dolarji 82, avstrij. krone 2125,
poljske marke 27.50.
Zagreb. Devize: Berlin 195—199. Italila 558—0, London 450—0, New Jork 139—140, Pari* 950-L-955, Praga 165—167, Dunaj 36— 36.15, Bukarešta 240—0. Valute: ameriški dolarji 138—140, avstrijske krone 38—39, carski rublji 120—125, francoski franki 920— 930, napoleondorl 485—490, nemške marke 200—202, rum. leji 240—250, Italijanske lire 535—0, bolg. levi 155-0.
Beograd, funti 121—123, franc, franki 235—237. lire 140-143, leji 61—63. levi 4-1—44.50, češkosl. krone 45—46, marke 51.25—52.25, avstrij. krone 10—10.50, do* larjl 34.50-35.50.
Efekti.
Zagreb, Banka za Primorje 925-1050, Ekskomptna 1560-1600, Kreditna banka 1000—1025, Praštedlonica 9500-9800, Jugoslovanska 674—685, Jadranska 2390—2450, Ljubi], kreditna 1050—1100, Riječka pučka 420-428.
Hudi (e bilo stnnjlo v sosednto dvorano* slišal fe nifh korake In glasove* Trepetale kakor Ust na vodi fe
zč-mrin™!'
»IzvuHicn sem!«
Toda vzravnal se ie in zamahnil z vso nrešernnstlo svoieva junaštva: »Prava reč! UbHem se — potem H? h n do dvomili*«
»Ne nbiite se!« le zamrmral mil in nežen vlas za nievovim hrbtom.
Canflstane fe vrvel oči nazal. obrni! sc in ostrmel. Pred niim ie stala žena. komal še vidna v somralut Spoznal io ie. kliub bogati obleki, ki fo ie nosila tiocoišnij večer. »Meudonska vila!« ie zatccllal. Kod ie bila vstopila? Kfe so bila skrita vra*a? Prijela va fe za roko ter novzcla še nežnefe:
»Ako vj poginete kdo bo varoval mo*o hčer?. Kdo bo Dotem nien re-! šitelj?.*	i
»Glzelin?« *p. zamrmral Capes-tane ves omamitfu in zmeden »Da nai in varuiem nravite? Da nat »o rešim madame? Jaz? Ah. rotim vas. poiasnite ml...«
»Molčite!« ie velela Violetta. »Poslušaite..
Položila »e Prst na usta in mn Pokazala z očmi na vrata ki so držala v salon.
»Tko tedai!« *e govoril veseli erlas vojvode AnsroulPmskeea. »Zdaf. ko smo zbrani vsi ženin z nevesto nriče in stariši te*- nfih zasfouniki lehko prečkate listino cos^d notar Prč-men* de Prčmentin: nato se iznre-meni dvorana v kanelioo. in vaše mesto zavzame častiti žuoink od Sv. Pavla ki ie naš Človek in ic' ob-liabi! opraviti poročni obred «
(Dal)c prih..)
Vesti o Koroški.
Bftoerad. 16. oktobra. (Uradno.) Dne 10. oktobra se le v plebiscitnem ozemlin vršil plebiscit na Dodlatri scntarermainske mirovne pneodbe nod vodstvom plebiscitne komisiie. ki ie sestavlicna iz članov rlavnih zavezniških držav. Plebiscit ie izpadel v korist avstriiski republiki. V očivted temu ie izdala kralieva vlada naslednii odlok: Plebiscitni komisiii se daie na znanfe. da ie vkorakala naša vpis k a v cono A zato. da ščiti pripadnike naševa naroda in uradni-štvo nred partizanskim maščeva-ntem. da se poda protest proti izvršenim nasilstvom in da se izroči uorava v cotii A plebiscitni komisiii kakor ie ta to zahtevala na oodlasri člena 50. saimesrmainske mirovne ooeodbe.
Beoerad. 17. oktobra. »Pravda« favlia: Vlada te odločila da se v ple-bfs,':,;ii coni 4 naša civilna m vrtalk* ohlastva umakneio do odločbi plebiscitne komisiie in da nooolnoma odstopilo mesto novi adminfstractfi. Kakor se vidi ie imel prihod naših Čet v to cono samo smoter, da ore-oreči nasilia. ki so se ooiavfla v velikem številu. O niih so obveščeni zavezniki ki se bodo to Dot mocrli lahko uveriti. da znamo upoštevati obveze. kolikor smo tudi nreoričani o krivici ki ?ih troimo vsfed teh obvez.
Dunai 16. oktobra. Dunaiski korespondenčni orad poroča iz Pariza: Veleposlaniška konferenca ie na da-našnB sefi sklenila, od luvoslovenske ▼lade z vso resnostlo zahtevati ta-koišnio izpraznitev koroškeva vlaso-valneva ozemlia. O tem ie francoski poslanik Cambon obvestil avstrHske-ra noslanika Cichhoffa. odvovariatoč mu na nievov protest In dodal, da so dobili zastopniki zavezniških držav v Beovjradu nalojr. energično v tem smislu Dcs:ed' va.i p-' Ulgosl4l.eu<k, vladi Zaradi oddale v avstriisko ttoravo nal se plebiscitna komisih* v Celovcu sporazume s avstrijsko Vlado.
Beograd. 16. oktobra. (Uradno.) Bržolavka iz Dunaia ta vila. da ie av-Strlsld oprav nvk poslov vložil prt beoeralski vladi protest radi vkora-kania naše voiske v plebiscitno oono A, Pooblaščeni smo. da iziavimo da le avstriiski ooravnlk v resnici vložil orotest dne 15. t. m. V protestu se navala, da ie bN ustmen nrotest sprelet od beoerafske vlade kot neumesten zato. ker vorašanfe o plebiscitni coni snada v kompetenco mednarodne ustanove, kakor le plebiscitna kor«isiia. ne na v komnetenoo dunat-ske vlade.
Brovrad. 16. oktobra. »Wlener Allvemeine Zeltune« trdi da le dr. Trumbič že odgovoril na protest avstrijske vlade nroti vkorakanlu lusro-»lovanskih čet na Koroško. Ta list piše da bodo Italfanske čete takot zasedle Koroško, če se iucroslovenske takoi ne odstranilo Iz ole.
Celovec. 17. oktobra. Namesto ©dstonivšecra luvoslovenskecra delegata nrl plebiscitni komlslH. ministra Jovan« lovanovča. le Imenovan dr. Iv® Subeli. __________________ LDJJ.
»Koroška".
Pod tem naslovom prinaša »Češko Slovo«, glasilo čeških narodnih socialistov, članek ki ga prinašamo skoro v celoti, ker lasno precizira češko lavno mnenie o koroškem vprašanim
»Celovec. Pliberk. Velikovec. Rožna dolina. Beliak — krali katerih okolica ie. izvzemši renevate. inoor-tirance in od orotekciie redeče se nemčurie. nopolcoma slovenska. Ima pripasti Avstrlii: važne železnice, z gospodarskega in stratevlčneva stališča boeato ožemite ki snada oo pravici Slovencem Jugoslaviii. bo pripadlo k tuli državi, ker ie tako odločil vrtoglavi plebiscit v momenta-nem razpoloženiu ipodčrtano v originalu): če sl lugoslovanl ne bodo sami drugače nomavali (podčrtali mi).
Spregovorilo ie liudstvp ki ie bilo leia in leta zasužnieno. tlačeno. Hud-stvo. kateremu so s oosmehovaniem ubiiali v glavo, da biti Slovenec, ie sramota, da pomenia to še mani kot biti živina: lindstvo gospodarsko odvisno od ponemčenih mest. od prevzetnih velikonemških baronov, »aristokratov«, lindstvo. zapuščeno in končno »zdelano« od strankarske nemške avitaciie. To liudstvo ie odločilo na veke. da se odreka bratom, da hoče v tuiino«.
»Zeuba koroškega ozemlia ne pomeniš samo zeube Jugoslaviie težko izkušene, temveč izgubo Slovanova soloh. In ravno tako seveda tudi gmotno izgubo: ali teža kakor gmotna zguba ie izguba moralna. Svet. ki gledfl na nas. ne upošteva, ne raz-
ume. 'da pri naših plebiscitih'. 8 katerimi podpiramo svoie trditve ln svoie zahteve, govori glas zasužnlenega liudstva sto in sto let bičanega, zasramovanega. germaniziranega z naiboli diviimf načini, da to tore! ni glas In volla svobodnega liudstva ln n«-i popolnoma mirnih razmerah. (Podčrtano v originalu). Naše trditve moreio biti vsled takih olebiscl-j tov pred svetom resno ogrožene, a moralo bi se vedeti, da nesvobodno liudstvo. ki ni zrastlo v svobodi, ne more o svodih stvareh svobodno odločevati. posebno ne v razmerah tako abnormalnih, kot sedai oo dolgoletni volni.«
Odkrito nam ie žal Jugoslovanov, da nai do toliko bolesti, po težkih ranah. v tako težavni mednarodni situ-aci« izgube še Koroško. Za Jugoslavijo bi ozemjie Domenlalo dobiček in prebivalstvo bi se spametovalo: za lačno falitno Avstriio pa oomenia le reven prirastek možnost, še nekai zastaviti: resničen dobiček od olebi-sclta ima samo vermanstvo. katerega skažen? kri se bo nreoorodlla i novo krvio nekolikih tlsočev slovanskih duš. (Podčrtano v originalu).
Tudi levica.
Prava. 12. oktobra 1920.
Mislim, da sem vam že enkrat ooročal da v češki narodni demo-kraciii ni popolnega soglasia. Moram oa takoi v naorel opozoriti, da neso-glasie ni posledica kakšnih malenkostnih osebnih nazirani in ambicit Nesoglasie korenini v dinerzentnem naziraniu na taktiko In politično oro gramatičnem uvellavllenlu stranke.
Današnla narodna demokracila ie postala v navdušennem razpo4oŽenttt let 1917 in 1918. ko ie bila enotnost naroda ln rriegovih strank živlieniska potreba tistih, ki so za meiami zidali veliko državo. V tisti dobi. ko so se strnile smeri ki so le nrecci dšneriri-rale in kolih ocistaši so obrnili oči od vseh teh ločutočlh točk in uprli pogled le na edino notiebno: na zgradbo doma. na zgradbo češke samostojne države. Seda? ie država tu. *e močno dograjena iq do v led le oproščen: ored narodne delavce *o se postavile ožie narodove potrebe ro-rolene oo dobi. ki se ne zadovollava $ starim, kompromisnim redom Te nar stranke so vsekakor neobhod-na potreba v dobah, kakoršna ie bila doba ored Prevratom, danes pa naza-ranie » po.rebi vsenarodnih stranic ni več tako splošno. Drugačne so no-trebi dobe - sociialtia vora*ania ie treba rešiti. Ni mogoče zapreti oči pred gibanjem mas. Rešile se bodo le stranke ki bodo uvidevne. To te delilo nazirani v narodni demokractil. kier so se nekateri. ne samo mladi med nfiml te tudi državni tajnik dr. Drtina. združili na programu, ki se gl isj: proč S h> ftiko niiča noia! Red !n mir v nas du sta odvisna od ob-šteneva "r’s:ona k reševanlu onega komnlrksa v» r».iari. ki Wi označuie-tiio: sociMliraciio.
Od te »levice«, ki le ostala v stranki še nanrei sl meščanski Nemci obetalo velikega preporoda za češko notranio politiko. DoČim stol! naroda demokracila na precel odklonilnem stališču glede sodelovania z Nemci, pričakuitio Nemoi od narodno demokratične levice unoštevania deistva da češko-slovaška republika ni narodna, temveč narodnostna država.
To pričakovani« te prav neprijetno dimilo desničarle. ki rabilo ore-cei karaioče besede na naslov levice na kole nadalino vsiralanle v stranki m* reflektlraio brezoogotoo.
Pri tem noložaiu Imamo pričakovati nov razhod. Ustvarlanie strank in grunaciie še niso končane Ko bo vse nrestavlieno. takrat se začne v resnici novo. dobi primerno živlienie ________________________ Dr.	P—n.
Po rusko-poljskem premirju.
Premirie ki le bilo podpisano med Rusi in Poliaki v Rigi moramo označiti kot onliski mir. Poliaki ž niim sicer niso dosegli teva. kar so zahtevah v začetku svoie ofenzive spomladi, toda kliub temu. da niso dosegli meda z 1. 1772.. so dobili mnogo več nego so mogoče upali, vsekakor oa več. nego so zahtevali pri nogalaniih v Minsku.
Meie Poliske teko do najnoveišl nogodbi na severu do 150 km vzhodno od črte. ki io ie svoičas postavil lord Curzon bistveno v soglaslu s tamkaišniim etnoerafičnim Ddoža-iem. Ozemlie ki so ga Poliaki orido-bili. ie orevesno belorusko. Prebivalstvo teh kraiev ni politično in kul-
turno zelo razvito. Litavsko ožemite
so Poliaki obdali naravnost z obročem- ki ima nalogo ločiti Litvo od Rusiie ter na ta način tudi Nemčijo od Rusiie. Tako si hočelo Poliaki izsiliti odvisnost Litve.
Poljska politika stremi očividno za tem držati Nemčite neprestano v šahu Proti vzhodu začenia ooliska j mela ob Dvini ori Drissi in teče od severa nroti lugu čez Baranoviče. j Duniec. Sarny in Rovno v Galicijo.
7 ozirom na teritoriialni Doložai in na sklene o meii ie razvidno, da se le delalo nri povaianiih v Rigi z veliko naglico. Posebno Rusi so silno popuščali. Kliub preliminarnemu miru ki ie bil nodnisan na podlagi dogovora v Rigi. no se ne more sklepati ali tvori ta snorazum oodlago za trajen mir na vzhodu. Listi povdar-iaio. da se nreliminarii v Rigi ne moreio smatrati za nndlavo miru temveč za izrodek utrujenosti na boii-ščti. Poliaki so napravili v Rigi slično ootezn kakor antanta v Versaillesu. Zato na ne nudi nremirie v Rigl nobenega »amstva. da bo mir skle-nien na podlagi tega nremiria. traten.
Dollsko in naše 'delavsko liudstvo brez vsakih medseboinih zvez prišlo do istih zaključkov in do istega socialno - političnega programa. Ker zastopalo isti program tudi Češki narodni socifalisti in češki napredni so-ciiaiisti una da se bo z ustvarieniem medseboinih zvez in z izmeniavo misli in načrtov med slovanskimi so-ciialisti kmalu ustvarila trdna in trai-| na slovanska internacionala ki bo v slovanskih deželah onemogočila < Škod!iivo delovanie breznarodne rdeče internacionale. Ravno naša stranka ie Poklicana, da oosrednle v tem pogledu med Poliaki in Cehi. kakor bo ooliska delavska stranka posredovala med nami in Bolgari.
— Nato ie v kratkih besedah raz-oravlial o volilnem programu stranke g. Fakin, v imenu organizacijskega odseka na ie poročal g. Juvan, nakar sn v imenu posameznih kraiev-nih organizacijah poročali zaupniki o
261. štev.
volilnem gibaniu in staniu stranke v svolfh okraiih. Potem se ie v svrho sporazumlienia glede kandidatnih list prekinilo zborovanie za četrt ure, nakar ie g. Fakin predlagal kandidatne liste za vsa tri volilna okrožia v Slovemii. ki so bile vse soglasno spreiele.
Pr: slučainosti se ie med drugim) oglasil k besedi dr. RvbaF. ki ie izjavil. da edino liarodna-sociialisticna stranka daic oo svoii sestavi in svo-iem programu earajiciie. da se bo resnično nekai storilo za naše zasedeno ozemlie in da edino ona odgo-varia tradicijam oredvoinega delo-* vania primorskih Slovencev.
Predsednik narodne socialistične, stranke g Deržic se ie nato v imenu načelstva N S S. zahvalil vsem navzočim zauonikom za niih poročila in sodelovania in ;e ob dveh popoldne siiaino uspelo zborovanie zaključil.
Fran cosko-ma d žarska konvencija.
Pazllivim čitateliem bo gotovo še v spominu, da smo ored časom pisali o talni vojaški pogodbi med Francozi in Madžari Kmalu potem, ko so bile obiavllene prve vesti o tat zadevi, sn zagnale poluradne francoske acenciie velik krik in vesti o odgovoru odločno dementirale. Stvaji ki Drihaiaio na dan sedat, ua pravilo drugače.
Pred nekai dnevi le potrdil tudi dunaiski tisk. da francosko-mad-žarskn konvenefia v resnici obstoia. V tein dogovoru stoli da prevzamete francoski kapitalisti vse železnice na Madžarskem za 20 let. Za to kon- j cesiio bo francoska vlada Dodmrala madžarsko politiko in dovolila cta sme imeti več oborožene voiske nego li dovolfuie mirovna pogodba. Poleg tega se ie Franciia obvezala nodnirati madžarsko Dolitiko. ki ie usmerjena na to. d« okrne Jugoslavijo. CeltoslovaSko in Avstriio.
Seveda ta način plasiranja francoskega političnega kapitala na Madžarskem Angležem ni dobrodošel. Bistrogledi Angleži so spoznali, da imaio Madžari trikrat večlo vojsko nego bi smeli oo mirovni pogodbi. Na podlagi svoie armade se madžarska ekšnanzivnost zonet kreni, mobilizira iiuiska in izziva.
Proti tel taini francosko - madžarski politiki ie Anglila nastopila. Poslala ie Francih noto. v kateri cmenia vse točke snorazuma. Na francosko opraviči!« se Angleži niso ozirali In so kratkomalo povedali, da ne smeio francoski kapitalisti skleniti z Madžari nobene pogodbe glede državne lastnine in velikih inefastri-ialnih podieti' dokler v to ne privoli ronaracilska komisila Seilal torei stole Francozi nred golim dejstvom in o tainem francosko - madžarskem sporazumu bo razpravliala pariška reoaraciiska komisila. od katere se Angleži prav gotovo ne bodo dali octegnlti.
Prinominiamo. da te francoska vlada na podlagi omeniene talne pogodbe z Madžarsko pripravila noso-iiio 300 mlliionov frankov za Madžare. Da bi bila pogodba zgoli gospodarskega značaia. temveč da ie imela iako politično tendenco, nam kaže tiidi ta denar.
Ker taini francosko - madžarski dogovor ogroža svetovni mir in poležal vseh madžarskih sosedov, se lahko sklena da ga bo renaraciiska koimsiia v Parizu zavrgla in da se bodo temu profpstu Anglile in Italiie pridružile tudi direktno prizadete sosede Madžarske, predvsem Jugoslavija in Čehoslovaška.
Jugoslavifa.
Zborovanje zaupnikov Nar.-socualist. stranke.
NaprošenI smo, da objavimo:
V nedeiio dopoldne se ie vršilo v veliki dvorani Mestnega doma iz-vanredno zborovanie kraievnih zaupnikov Narodno - sociialistične stranke. Zborovanie ie otvoril predsednik N. S. S. g Deržič. ki ie Predvsem pozdravil zastopnika Poliske delavske stranke, g. inž Stanislava Roszkowskega in prvoborltelia primorskih Slovencev dr. Otokaria Rv-bafa. nakar ie podal politični pregled in navedel vzroke, ki so privedle k ustanovitvi stranke in ki čim-dalie boli zahtevalo nlen obstoi Nato ie pozdravil zborovalce v imenu Poliske delavske stranke g. Inž. Roszkowski. ki ie oovdadaJL da Je
ItalllanI Izrabijo vsako priliko, da nam Škodujejo.
LDU. Beograd, 17. oktobra. »Pravda« pISe: Naši državljani, ki so Imeli vse dokumente o škodi, storjeni po Bolgariji, so se obrnili na bolgarsko vlado, da Jim izplača odškodnino. Ko je bolgarska vlada te dokumente zadostno preučila, je sklenila, da plača vso odškodnino. Bila je Izdana naredba, da se izplačilo Izvrši, Italijanska delegacija v sofijski reparacljskl komisiji pa je vložila oster protest ln je na njeno zahtevo ta reparacljska komisija odločila, da se ustavi vsako izplačilo Po sklepu te komisije se Srbiji nobena odškodnina ne sme dati brez odobrenja te komisije. Tako nepravično postopanje zaveznikov napram herojski in opustošenj Srbiji Je Izzvalo bridko razočaranje v vsem našem narodnem mišljenju ter se je z naše strani vložil proti vsemu temu najostrejši protest.
Naša trgovina.
LDU. Beograd, 16. oktobra. Oospodar-slcf svet Je Unel sejo, na kateri se Je razpravljalo o ureditvi naše notranje In zunanjo trgovine Izdan Je odlok, ki bo omogočil. da se naši Industriji z vsemi sredstvi pomaga ln da se našim proizvodom zajamči uspeh v Inozemstvu. Radi tez« se le vršila revizija carinskih tarif za predmete, ki so za Izvoz dovoljeni in za predmete, tci so noobhodno potrebni. Na luksuzne predmete se bo po odloku gospodarskega sveta naložila visoka carina, vendar pa je uvaz teh predmetov dovoljen.
Pobijanje draginje.
LDU. Beograd, 16. oktobra. Komisija ministrstva za prehrano Je izdelala pravilnik za pobijanje draginje, ki je predložen ministrskemu svetu v odobrenje.
Določevanje volilnih odborov.
LDU. Beograd, 17. oktobra. Državni odbor je konča) določevanje predsednikov volilnih odborov v Vojvodini in na Hrvat-skem. Sedal bodo določevali volilne odbore
v Sloveniji in v nekaterih okrožjih v Boem in Hercegovini.
šolska statistika,
LDU. Beograd, 16. oktobra. Po urad-nlh statističnih podatkih, ki jih je Izdelalo ministrstvo prosvete, je bilo v prvem polletju šolskega leta 1920 v Srbiji in Crnl gori vseh učencev 19.679, učenk pa 9801. V drugem polletju je bilo 18.012 učencev ln 9398 učenk.
Strajk dalmatinskih občinskih uradnikov.
LDU. Split, 16. oktobra. Občinski uradniki aookupiranega dela Dalmacije so včeraj zjutraj pričeli stavkati, ker niso zadovoljili njihovim zahtevam glede povišanja plač. Tukajšnji občinski uradniki, katerim j« uprava že povišala plače, so Iz solidarnosti včeraj zjutraj dve url stavkali.
Premeščanje političnih uradnikov.
LDU. Beograd, 16. oktobra. Miaiste« ea notranja dela Draškovič ter minister za pravosodje Trifkovič sta predložila regentu v podpis ukaz o premeščanju političnih uradnikov pred volitvami. Ukaz se posebno ozira na srezke načelnike.
Gibanje dalmatinskih demokratov.
LDU. Split, 16. oktobra. Snočl so na sestanku demokratske stranke, ki se ga je udeležil tudi predsednik pokrajinske vlade, dr. Krstelj, sklenili ob velikem navdušenju, naj bo dr. Krstelj nosilec demokratske liste.
Povratek dr. Jankoviča.
LDU. Beograd, 17. oktobra. Poljedelski minister dr. Velizar Jankovič, ki. je po bruseljski konferenci bfl nekoliko časa v Parizu, se vrne danes v Beograd.
Arnavti so napadli na potu iz Mavrova v Oaličnlk pet Srbov, jib zaklali in oplenili. Zločini v tem kraju so vedno pogosteišl. Tamkajšnje prebivalstvo je obupano in se hoče izseliti, ker ni nikogar, da bi ga ščitih Arnavtskl zločinci so postali predrznejši, odkar vedo, da ja bilo tamošnjemu prebivalstvu odvzeto orožja.
Razna poročila.
Agrarna reforma v Romuniji.
LDU. eograd, 16. oktobra, iz Bukarešte javljalo: Novi zakon o agrarni reformi se |e pričel v koinunlji izvajati. Država bo od spahljev pokupila za dve bi pol milijardi zemlje, katero bo razdelila med kmete. Vpoštev pridejo oni kmetje, ki »o bili v vojski In vojni obvezancl. V okolici Bukarešte so zemljo že razdelili.
Rusko • poljska pogodba la Amerika.
LDU. Pariz, 16. oktobra. Kakor do-znava »Chicago Tribune«. Zedinjene države ne bodo prlpoznaie pogodbe med Poljsko in Rusijo, ker se je odločalo o ruskem ozemlju brez privolitve prebivalstva.
Poljaki zasedli Pinsk.
LDU. Haag, 16. oktobra. Kakor poroča »Nleuwe RoUerdamsche Courant« iz Londona, so Poljaki zasedli Plnsk.
Poljska pristopi k mali antanti
LDU. Pariz, 17. oktobra. Po londonskem poročilu Usta »Czelslor« trdijo v on-dotnih političnih krogih, da se je Poljska odločila pristopiti k mali ententi.
Vprašanje Donave.
LDU. Bukarešta, 15. oktobra. Take Jonescu ja naznanil vladi, da bo Izpadlo definitivno rešenje vprašanja Donave in Besarabije v korist RomunskL
Potovale balkanskih državnikov.
LDU, Bukarešt, 15. oktobra. Take Jonescu dospe prihodnji teden semkaj. Istočasno pride tudi Venizelos v Bukareštvo. — Minister za notranje zadeve, Argeutol-anu je Izjavil madžarskih časnikarjem, ki to zbežali v Romunijo, da jih ne bodo Izročili madžarskim oblastvom.
Pot romanskega mini predsednika.
LDU. Bukarešta, 15. oletobra. Ministrski predsednik Averescu je nastopil študijsko potovanje na Sedmograško v Bukovino hi Banat, da na Us« mesta proučuje opravo dežel,
Pot grškega prestolonaslednika.
LDU. Bukarešta, 15. oktobra. Grški prestolonaslednik bo z prlncezlnjaml vred zapustil Grško dne 20. oktobra In se odpeljal v Švico.
Bolezen grškega kralla.
LDU. Beograd. 16. oktobra. Iz Soluna javljajo: Pariški profesor Vudal je preiskal kralja Aleksandra. Dne 15. L m. zvečer te Imel kralj 39 stopinj vročine. Mučila io tresavica. Žila bije 128 udarcev na minuto. Sicer se je temperatura dosedaj nekoliko polegla, vendar je še vedno visoka. Včeraj le imel kralj 38^" vročine. Prof. Vudal upa, da bo rcšU kralla. Na gtškem dvora Je vse pripravljeno za primer katastrofe.
Poroka grškega prestolonaslednika.
LDU. Bukarešta, 16. oktobra. Dne 13. t. m. se je v Sinaj) v ožjem družinskem krogu poročil grški prestolonaslednik Jurij s princezinjo Elizabeto.
Bela Madžarska.
LDU. Bukarešta, 15. oktobra. »Viito-rul« priobčuje senzlcionalno novico, Klasom katere so madžarske oblasti v Budimpešti aretirale romunskega kurirja ter ga mučile. Kurir je Izjavil, da madžarske Oblasti še vedno nadaljujejo zasledovanle In mučenje tistih Romunov, ki so ostali na Madžarskem. V to svrho so ustanovili v Budimpešti, Szegedinu ln Debrovzimu posebne oddelke.
■iijiiii   m « ■	..i 	-—————
Borza.
LDU Beograd, 16. okt. Valute: 20 dinarjev v zlatu 23.70—23.90, funti 119—122, francoski franki 234—239, dolarji 35.15—-35.25, lire 138—140, češkoslov. krone 45— 46, marke 51.75—52.25, avstr, krone 10.18 do 10.25. Devize: Ženeva 570—580. Pariz 235—240, Praga 40.50—42, Milan 140— 140, Dunaj 9.15—9.75, London 122.50— 123, Berila 50.50-52.
—n ...vm '
251. štev,
»
.JUGOSLAVIJA* dne 19. oktobra 1920.
Stran 8.
Dnevne vesti.
•— Nag nov 'delegat v plebiscitni to mislil — Slovenec. Namesto od-Stooivšeea hitroslovanskecra delegata Dri nlebiscitni komisiii ministra^Jova-noviča je iirjenovan dr. Ivo Šubefj.
— V Beograd le odDOioval predsednik deželne vlade za Slovenite dr. Broic.
— Razmejitvena komisila v pon-deliek ni imela napovedane seie. pač na obide v torek obmeino ozemlje od Puhbaškeea jarka do kote 1005. da določi delo tehničnemu osobiu. V sredo se poda komisiia na Košeniak. da si ogleda tam doseda-nie delo tehničnega osobia. ter natančno določi mesta, k^nor se postavilo meiniki. V četrtek se namerava podati k Sv. Urbanu Ih odtam k Sv. Lenartu radi ponovnega ogleda nakar nride pred seio razprava o meini črti Sv. Duh—Mura. glede katere so se vsled nesoravllivosti av-striiskeva stališča v oogaianiih med našo in avstrijsko delevacite poiavile tež k oče
— Kočevska inteligenca se ic večinoma raztepla no Avstrili za službam« ker se v svoli nacitenalni ne-Rtrooosti ni hotela prilagoditi .novim razmeram. Naiveč kočevskega urad-■ištva ie na Koroškem, kier z vso dušo sodeluie Pii gonii zoner Sloven-*e. Profesor dr. Krauland ie dobil službo na cetev^ki gimnaziii. bivši vladni svetnik Fr. Kresse Da ie prišel v ministrstvo na Dunai.
— Za žuoana v Žužemberku ie iz-voJten zonet bivši poslanec, steber dr. Šušteršičev« politike Vehovec. Volilo pa le starešinstvo, ki ie po večini tfieeovega duha. Ker na Ima Vehovec še neke obračune ori sodišču zaradi avstrnfilskepa ovaduštva te •roti nievovl izvolitvi vložen priziv.
— Včeral sta nosetila naše uredništvo načelnik poliskeva ministrstva za sociialno skrbstvo g. inž. Stanislav Pos2kowski in poliski generalni konzul v Zagrebu dr. A, Szcenanski. Ob tei pribkl sta si ogledala tudi Učiteljsko tiskarno.
■— Naš generalni konzulat v Chicagu. V obveščen« interesirancev se obiavlia. da te naslov novousta-»ovMenpga generalnega konzulata krallevine SHS v Chicagu: Consulat General of the Kimrdom of the Serbs. Croats and ^lovens 115 F. C. Uoar-bard. St. L iicasro Ul. U. S. A. V nie-govo torisilikcite snadaio tele države v Severni Ameriki: Arkansas. llli-note. Indiana. Jowa. Kentuckv. Loui-siana Michigan. Minnesota. Missouri. Tennesse in W»sconsin.
— Jesensko deževje. Po Izredno lep! nedelft ie včeral zjutraj nastopilo Jesensko deževje. Temperatura ie močno padla. V očigied pomanjkljivi obutvi so takega vremena veseli zobozdravniki. Na glavnih stavHščih v Ljubljani se vkljub slabemu vremenu delo nadaljuje.
— Več kmečklii posestev na Kočevskem boao prodajali dne 23. t. m. na javni dražbi pri okrajnem sodišču v Kočevju.
— Navijanje cen učnim knjigam. Deželna vlada za Slovenijo Je nedavno odredila, da se smejo prodajati šolske knjige te za ceno vtisnjeno v prvo stran knjige. Dovoljeno Je le 10* povišanje za lastne stroSke, kakor poštnino Itd. Pri Klein-«tayec & Bambergu je Izšla tična knjiga za Italijanski jezik. Natisnjena cena je 20 kron, prodaja pa se po 24 kron in to pri založniku samem. To se pravi norčevati se lz starišev, ki v teli hudih časih Kak le z velikimi težavamj zmagujejo neizmerne stroške za knjige ln zvezke svojih otrok. .
— Velik vlom v Mediji . Izlakah. V noči od 13. na 14. t. m. so neznani tatovi vlomili v trgovino Antona VVerboleta v Mediji - Izlakah ter odnesli okrog 100 m finega moškega sukna v vrednosti preko 60.000 kron. Kakor se zdi, so tatovi že takoj v četrtek zjutraj nesli blago v Ljubljano, ga tam nekje odali hi si kupili zase drugo. Kdor tatove Izsledi, dobi 5000 kron *®*r»de. Vzorci blaga so na razpolago, družb« Podru*u'ca »Slovenske kmetijsko
* na Bledu Je imela zborovanje, na 8?*8e vrSiJe volitve delegatov za
gali pristašl^SKs!*' ^ ™litvah 80 Zm'
Naro.ajte obleke za gospode, kostime, Plašče za dame pri P. Potočniki še-leuburgova ulica 6/1, Ljubljana.
LiubSfana.
— Volilni shod so imeli socfjalnl demc-Icratje v nedeljo dopoldne v dvorani Uniona Zborovanje je bilo precej obiskano. Poročal le Etbin Kristan o volilnem programu so-cijalno-demokratske stranke. Med govorom so ga motili navzoči komunisti z raznimi medklici. Nastopil je tudi Golouh, spokorjen grešnik, ki se je iz komunista zopet prelevil v socljalnega demokrata. Za Golouhom je govoril zopet Kristan.
— Ljubljanski Nemci In nemčurjl so sl v sredo zvečer v posebni sobi kavarne
»Zvezda«, ki !o Imajo nakazano od se-kvestra, prav zadovollno mell roke nad našim porazom na Koroškem. Radovedni smo, kaj vse se Je že skuhalo v tisti posebni sobi, kamor imajo vstop le Nemci in Nemčurjl. Ce kaka slovenska kulturna organizacija prosi za lokal, ga ne dobi pod nobenim pogojem, Nemci seveda, ki morijo naše koroške brate, morajo imeti svoj lokal. Metlo v rokcl
— »Samopomoč« in Itaiijančarenje. Pišejo nam:	Nedavno	setn šel kupovat
klobuk v klobučarno »Samopomoč«. Ko sem stopil v lokal, sem slišal, da tamošnjo osobje govori med sabo le Italijanski. Ce<n meni so hoteli postreči v pristni tržaški laščlnl. Brez komentarja.
— Nova cerkev v ŠIškL Pred vojno so se vršile v Šlškl resne priprave za ustanovitev samostojne župnije in za zgradbo nove župne cerkve. Kupljeno ie bilo že celo stavbišče. Vojna Je zadevo »pospešita«, ker je vojna uprava sredi barak za ujetnike postavila tudi leseno kapelico, ki bo menda morala dolgo časa na-domestovati projektirano cerkev. V tej kapelici se vrši od časa do časa služba božja, popoldne pa baje predstavlja kino. Fraktičuo po ameriškem načinu!
— Javna razsvetljava v Spodnji Šlškl le z vpeljavo elektrike popolnoma opuščena. Poprej je bt.iclo vsaj par petrolejk, sedaj pa še teh ni. Odkar je Šiška spojena z Ljubljano, je dobila popolnoma — vaško lice.
— Rimske izkoplne. Pri kopanju temeljev za palačo »Trboveljske premoge-kopne družbe« so naleteli na ostanke rimskih grobov. Ko dobimo natančnejše podatke, bomo še poročali.
— Na obrtno - nadaljevalnih šolah v Ljubljani se je pričelo šolsko leto 192<V2I dne 17. t'. m. Vajenci in vajenke, ki se še niso vpisali, kakor tudi oni, ki se niso že pri vpisu Izkazali z odpustnico ljudske šole ter prispevali 10 K vpisnine za tičlla, naj store to naknadno. Katere dneve sc poučuje, zvedo vajenci In vajenke pri šolskem vodstvu. Obisk Je obvezen. Delodajalci In delodajalke so dolžni skrbeti za redni šolski obisk. Proti onemu, ki bi to svojo dolžnost zanemarjal, se bo kazensko postopalo.
— KtmnuMI v Ljubljani so prenovili kupljeno hišo na Turjaškem trgu, ki so jo prekrstili v »Delavski dom«.
— Jugosi. ttapr. akad. društvo »Jadran« hna redni obča! zbor v sredo 20. t. m. ob 8. url zvečer v Mali dvorani Narodnega doma. Vabimo vso gg. starešine in tovariše.	k
— Rediti občni zbor »Akademskega društva jugoslovanskih -tehnikov« se vrši v soboto dne 23. t. m. ob 14. uri na obrtni šoli dvorana št 5/11.
— Umrl je dne 17. t m. nadstražnik drž. varnostne straže Ivan Tičar. Služil je čez 25 iet v tukajšnjem zboru varnostne straže. Pogreb dne 19. L m. ob 16. url te hiše Hrenova ulica štev. 3.
— Sestanek slušateljev ljubljanske univerze se vrši danes 19. t m. ob pol 20. uri v zbornični dvorani univerze. Dnevni red: Poročilo o novih državnih podpora!) in volitev dveh delegatov dijaštva v komisija za podeljevanje državnih podpor.
— Nedeljska kronika. V okoliških gostilnah so najbrž te začeli točiti letošnji vinski pridelek, ker le tako si le razlagati, da je bila nedelja precej burna. V deželno bolnico so pripeljali dva z noži obklana mladeniča, isletni ključavničarski pomočnik Miller je dobil svojo rano v neki šišenski gostilni, dočim jo ie drugi mladenič »Izkupil« nekje v Dravljah.
— Ukraden je bil B klarinet tvrdke »Kohlerfs SOline« godbeniku dravske divizije. Pred nakupom se svarL
Maribor.
Nemški teror Ravpotell mariborskega trledališča Hinko Nučič ie Prejel anonimno eroz;lno nismo v katerem mu Nemci fusrate s smrtlo. če ne omisti slovenskih eiedaliSklh predstav v Mariboru ln ne odstopi.
Raniencl s Koreji’ eea. Nemo so na KoroSkem nanadli en etra orožnika in ene?a finančoeea stražnika Oba sta bila rrmiena pripeljana v tu-kaftnte bolnico.
Nemška nesramnost. V nekaterih tuka‘$niili treovinah so pričeli izva-lati Nemci proti Slovencem nekak hnikot s tem. da na slovensko vnra-šanie zahtevanega oredmela nimaio. dasiravno va nonrei kakor tudi do-zneie moreio dobiti odietnalci. ki svoio žeJlo izrazite v blaženi švab-ščini. — Odvzeti koncesite. oa bo
tako? red.	,	-
Nemška liubezniivost. Marila Suc ie dala duška svoii liubezni do Slovencev s tem. da le neko M. Mai-hen zmeriala z »windischer trottel« In podobnimi liubeznivirai izrazi. Plnč-te dobi nri sodišču.
Na favni dražbi bo prodala 30. okt. ob 9. uri dopoldne na davnem treru tukaišnia carinarnica 2 Dara konl z opravo ln 1 voz. ki te M za-
plenlen J. Heindlu dtI poskusu tiho-
taolienla.
Kaznovano nemško Izzivanje. Trgovec Mydlll v Slov. ulici je bfl radi svojega Izzivajočega nastopa ob priliki pogreba narednika Čuša obsojen na 400 K globe.
Manifestacljsko zborovanje NSS. v Ljubljani se vrši dne 7. novembra 1920. Južna železnica le dovolila vsem udeležencem polovično vožnjo proti Izkaznicam, ki se dobivalo za krajevno organizacijo NSS v Mariboru v strankinem tajništvu v mariborskem aarodnem domu I. nadstropje.
Državni urad zoper verižnlitvo posluje od 15. t. m. naprej v prostorih prejšnjega učnega zavoda Legat v Vetrinjski ulici.
Na drž. moš. učiteljišču se bodo vršili 8. novembra usposobljenostnl Izpiti za ljudske in meščanske šole s slovenskim oziroma slovenskim In nemškim učnim jezikom. Prošnje se morajo poslati na okT. šolski svet pravočasno, tako, da se boJo nahajale najpozneje do 25, t. m. v rokah tzpraševalne komisije
Ce!te.
Na laž fe postavila »Marbureer Zeitune« svoio nosestrimo »Cllier Zeitune«. Ta ie namreč v svolem »Marbureer Briefjj« priobčila iz Maribora med drueitn tudi vest da te v mariborski kavarni »Rathaus« neka slovenska družba razvraiala ter odstranila razne nemške napise v lokalu in da ie morda vsled teea intervenirati policiia. »Marbureer Zel-tune« na noroča sedai. da ie dotična družba odstranila samo neinška pravila Dri biliardu brez vsakeea raz-era!an»a in da o infervencili noliciie soloh ni bite eovora. — Pisava celi-skeea nettiškeea lista ima nač sar»> namen htriskati oroti Slovencem.
Razsvetli« v a našega Glavneea trea te zdo nomanvkliiva. Nahaia se tam samo ena svetilka in sicer ni davnem križišču ulic. in še ta noeo-stokrat ne eori Skrbeti bi bite Dač treh? da bi bile vsa? slavne, če že ne tudi stranske ulice, zadostno raz-svetllene.
Naša mestna kopališča. ki so menda naitenša ob Savinfl. se tudi starate. Treba te marsikai popraviti.
V vodo ie n. »r. spuščen nri moškem kopališču okrmr 10 m dolei mostič. Vse vrvi razuh ene. ki drže ta mostič orifrten. so se ootrarale. Pri večil Dovodni' obr.tnU, nevarnost, da se še ta odtrga in vodu mostič odntavl Me-rortef.nl faktorji bi morali to uvideti in dati mostič v popravilo, ker se H nedostatki dalo seda? odstraniti še z malimi stroški.
Odkladunje smeti na pcrileriji mesta smo že enkrat ožigosali v vašem listu. Kakor se zdi, je v Celju to žc postalo nekaj običajnega. Pri Kapucinskem mostu se od dneva do dneva veča kup gnoja, katerega najbrže stresa!« tja cestni pometači. Prvič razširja ta kup neznosen smrad po ulici, drugič pa to pri vhodu v mesto gotovo ni Celju v kras.
Umrla je na Polulah tašča ministra dr. Kukovca gospa Terezija Jezcrnilt, v starosti 70 let, znana posestnica in gostilničarka pri »Grenadirju«.
Vlak čeških tegljonarjev, ld so prišli iz Sibirije, se je v soboto ob 2. url popoldne peljal skozi Celic.
Dramatično društvo v Celju priredi danes 19. t. n>. ob 20. url v tukajšnicni mestnem gledališču premljero burke s petjem v treh dejanjih »Rodoljub iz Amerike«, katero I* spisa! g. R. Dobovišek. Pevske točke it uglasbil g. Ciril Pregell, pevovodja Celjskega pevskega društva. Snov igre le vzeta Iz življenja našega naroda pred svetovno vojno ter je prežeta z zdravim ljudskhn humorjem. Igra je zelo originelna, zato opozarjamo vse merodajne kroge «a njo. Pripravna je tudi za uprizoritev na manjšem odru na deželi. V sredo, 20. t m. se teta ponovL
Koroško,
Nemška grozodejstva na Koroškem. Pri Koraku, pocestniku v Podpori. so imeli Nemci in Nemčurit slavnostno poiedino na kateri se ie ore-čital zaznamek posestnikov, za katere so se Nemčurii odločili, da lih oronaio in izženeio preko ineie. Franc Rošer mlaiši se te izrazil, da bodo povedali nemški vladi, da ie taka lindska voiia ln da lludstvo to odločno zahteva. — Dne 13. t. m. ob 19 so strehah civilisti nemškeea mi-šlienia v Gosiniah dve do štiri ure. Istotako so streliali tudi v Malem St. Vidp. občina Vagenberk. — Dne 13. t. m. ob 17 so oddali na Slovenca Antona Hariha tri do štiri strele izza oda »Kolonistenheima«. kier stanuie nemški aeitator ErČnlk. -— Dne 13. t. m. so nahujskali delavstvo v tovarni. da napade Mali Št. Vid. Nabili so »Partezettel« na katerem ie stalo, da bodo še isti večer ubili Hariha. Kdor ea ubite, dobi 5000 kroti nagrade. — Dne 16. t. m. te napadlo več civilistov, med nlimi Morale in nta-
srovi hlapci, pri Trušnlah v gostilnici
Sturmovi slovenskeva fanta Antona Hariha. Vsi napadalci so bili oboroženi s samokresi. Ko so Hariha napadli te moral popustiti kolo in teči. Za niirn le dosne! pomožni orožnik Podričnik iz Malega Št. Vida. Množica v a ie od zadni napadla, pobila na tla in nui med srditimi grožnjami vzela karabinko. Morak in nlegovi hlgoci so Podričnika s samokresom težko ranili na glavi. Dne 16. t. m. se le (Kidalo 15 strelov na orožnika postale Hudi krai. — Dne 15. t. m. te nemško misleči Hafner napadel Slovenko. Vuleo Mlinarjevo, iz Važen-berka. — V Tarneče k Taroečniku nrlhafalo Nemčurii in groziio. da bodo zažeali hišo. Tovarna za klel ie odpustila delavstvo slovenske narodnosti.
Našo čete na Koroškem Inšpl-cfra — Italijan. Plebiscitna koniislla te poslala italijanskega zastopnika nrinca Borghese na inšpekciisko Doto vanie da konštatira koliko naših čet se nahaia v coni A. Menda zato. ker vedo. da so Italiiani naši nalboll-ši »orilatelfi«.
Poveljnik »iolksvorovcov« v Globasnici je bil zloglasni podpolkovnik bivšega 17. pešpolka pl. Metnltz, katerega naši fantje prav dobro poznajo lz Judenburga. Pravijo, da se v Globasnici ni obnašal preveč junaški v strahu, da ne bi ga kdo naših ljudi spoznat
VOJAŠKI VPOKLICI IN VOLITVE V KONS TITUANTO.
7. ozirom na člen 3 zakona za volitve poslancev v ustavotvorno skupščino ter z ozirom na finančne in druge okolnosti ie odredilo ministrstvo za voino in mornarico na-slednte: 1. Rezetvni častniki iti od-vezanei se ne oozivaio več k dvomesečnim vulacj. 2. Rezervni častniki in obv«zanci. ki so bili pozvani "k službovanju, na še niso nastopili svote službe se tukoi odpuste in se iili ne bo več klicalo na vate. 3. Vsi rezervni Častniki in obvezane! ki se v tem trenutku naliaiaio orl vatah, se odpuste v času od 27. oktobra do 3. novembra t. I. ter se Hm ne bo tisba več vrniti na vaie. 4. Vsi rezervni častnici, ki na hočelo orosto-voV.no še dalie ostati na valah se ob-držc v službi, vendar na se lim da na nodlavl člena 3 volilnega zakona v konsrirnanto orimeren dooust o orf-liki volitev. 5. Za primer neobjjodne potrebe se morete staviti Predlogi za poziv na dvomesečne vale v zakonitem roku. _________
*ŠE O TEMNIH ELEMENTIH«.
Ne govorimo radi o tem, toda Ce molčimo, nas bodo imeli za krive. Včerajšnji »Naprej« prinaša uvodnik »O mariborskih junaštvih«, v katerem pravi tned drugim:* . „ . Tu ni krivda na ljudstvu, na mladini, ampak krivda je na vzgoji, ki jo podpira bedasta žurnalistika, U s« poslužuje Peskove »Jugoslavije« ter ie nekaterih revolverjev . . . Uvodnik, ki le poln prostaških podtikanj je pač prišel Izpod peresa osebe, ki stoji *do olzko pod povprečnim Inteligentom In ki misli, da mora pisati in se hudovati nad komurkoli, kot osiček, ki laja za oglom ter oblaja vnakogur, ki pride mimo, tolovaja ta po-štenjaka. • Jugoslavije« pa uvodničar gotovo Bi nikdar 61 tal Kje In kedaj pa ie »Jugo-rtevlja« hujskala na poboj In ge odobravala. N ssprotno. Tista mladina, ki je demonstrirala pred deželno vlado In kričala na dr. Brejca, je demonstrirala tudi pred upravo našega lista, češ, da je »Jugoslavija« v koroški zadevi premlačna.
Tudi ml obsojamo, da so se demonstracije v Mariboru, ki bi morale biti do-stolne, razvile v poulične izgrede L*a se je priče' boriti tudi »Naprel« proti nam t Istim orožjem, kot ostoll strankarski listi In nas prištevati med »revolverje« to kaže le, da sc zavedajo, da nas z resnimi argumenti ne morejo napasti.
Šport in turistika.
Seja načelnikov odsekov Športne zvezo se vrši v torek 19. t. m. ob 19 url v pisarni Športne zveze, Narodni dom. Udeležba važna, radi vprašanja preureditve
lista.
Športni klub Jadran se poživlja, da
pošlje natančni naslov, pošta vrača dopise, naslovljene nanj. Športni zvezi.
Dvo prvenstveni nogometni tekmi ste se vršili v nedeljo 17. oktobra v Celju. Dopoldne sta sl stala nasproti Športni klub Vojnik ln Slovenski športni klub Celje. Rezultat 5 : 0 v korist Športnega kluba Celje. — Popoldne sta Igrala Športni klub Svoboda ln Slovenski športni klub Celje. Rezultat 3 1 v korist Športnega kluba Celje.
Pokralinske vesti.
Vevče. V gostilni Marije Plevnikove sta »c sprla Franc Tomc ta Blaž Dimnik. Tome Je hotel Dimnika pretepsti In ga 1« U držal za vrat. Prisotni Franc AnilČ se
I« potegnil za Dimnika, kar je Toineta tako razjarilo, da Je zgrabil za stol ln udaril Anžlča po	desni	roki In čez	hrbet.	V
pretep se je	vmešal	tudi Franc	Kožuh,	U
Je Anžlča s steklenico udaril po glavi tako, da jo je	razbil.	Anžič ima	dve po	t
In pol cm dolgi rani	na glavi.
Domžale. Naši Tirolci so zelo veselijo zmage Nenicev na Koroškem. V poude-ljek zvečer so se zbrali v neki hiši ta začeli peti »dic VVacht ani Rlieta« ta »Deutschlaud liber alies«. Ta predrznost že presega vse meje. Merodajne oblasti, naučile jih dostojnosti!
Novo mesto. 14. t. m. ob pol 6. url zvečer se je vršil pred Mestnim domom protesten shod. Shod je otvorfl dijak Klemenčič t. lepim nagovorom, nakar je množica pevajoč rodoljubne pesmi odkorakala pred okrabio glavarstvo, kjer se je med tem nabralo ogromno ljudi. Tu so raz balkona govorili: V. Schwelger, predsednik K. D. V. ta dobrovoljci fnrlst S. Kvas. C. Dular in bivši SHS vojni poverjenik na Dunaju E. Stefanovič, kj ga je množica navdušeno pozdravljala. — Vsi govorniki so povdarjall potrebo smotrenega dela in ne zabavljanja. Množica Hm je burno od-bravala. Jurist Slavko Kvas ie nato prečita! kratko resolucijo:	Zahtevamo od
vlade, da takoj zasede Korotan In varuje naš« rojake surovih Is barbarskih Nemcev in Lahov. Na poziv g. st. med. V. Schvveigerja je občinstvo mirno odšlo.
Hoče. Čudno dirne potnika, ko stop! v vežo poslopja, kjer je nastanjen naš poštni urad. V veži te hiše, katere prejšnji gospodar, zagrizeni Nemec Stanitz, Jo ja popihal v Gradec, mrgoli po stenah vse polno raznih nemških napisov, okrašenih s čmo-rdeče-rumeno barvo ln seveda tudi * neizogibnim hrastovim listjem. Nerazumljivo nam le, da še dosedaj ni odstranila tega madeža raz stea sedanja posestnica ga. Franseš, ki le vendar Slovenka. Pričakujemo, da se to v kratkem zgodi.
Murska Sobota. Cifutska kavarna B. oživa ta prlvileg, da sme pred očmi postave nemoteno nuditi pijače željnim gostom zavetje tja do ranega jutra. Včasl so to .privatni povabljeni gostje«, ki pa morajo seveda plačati, kar Izpijejo, včasl pa se zatečejo v »separe«, brez katerega seveda velemesto, lukoršno je Sobota, ne more biti.
nPro5aTsieT
VILA
se proda tik železniške postale. Natančha pojasnila daje T. Rlogler, Pragersko.
VOZ ZA GASILNO DRUŠTVO s 16 sedeži in s vsem drugim orodjem prodam. Dogovori radi cene pri ogledu vosa. Naslov: L. Malgaj, kovač na Go-mitskem pri Celju.	1961
TRI LOVSKE PUŠKE IN SAMOKRES prodam in sicer: Eno dvocevko kal 16* eno dvocevko prednjačo kal. 12, eno karabinko predelano za krogljo, zelo precizno In točno ter en velik samokres vse že rabljeno, toda v dobrem stanju. Cena za vse skupaj 250« K. Vprašanja lu ponudbe sprejema, Mihevc, Vel. Lašče.
LEPO KMETSKO POSESTVO 10 minut od mesta Maribor, 24 oralov zemljišča, obstoji Iz polja, travnikov In gozda, se takoj proda. Dalje: trgovsko hiš« v sredini mesta, vile ta lepe stanovanjske hiše. Pojasnila daje realltetua pisarna »Havllk« Maribor, Gregorčičeva ulica 6, tel. 132. Priložiti znamko. 1976 POL LETA STAR PES nordijske pasme, izredno nadarjen, s« ugodno proda. Vprašati na Lavi 27 pri Celju	1979
Kupi se:
PETROLEJSKE VRČE »N ZABOJE kupujemo (zaboj g dvema vrčema) p« 5t* K, posamezne vrče po 22 K, franlco postala odncštltatella Hrovat & Koinp* Ljubljana (poleg realke).
KUPIM ALI ZAMENJAM ALI V NAJEM VZAMEM
dobro Močo trgovino z« svojo. Ceujene ponudbe prosim na upravo Usta pod »Ko-
r°tanC' OOSTILNO ALI POSESTVO kupim, še rale bi se pa priženil. Denarja Imam nad 200.000 K. ker sem ravno došel U Amerike. Star sem 32 let. Eventuelne ponudbe naj se pošljejo na F. M. Vransko, Štajersko.	1977
s
MLAD GOSPOD Izvežban v vseh pisarniških poslih, išče službe v kaki pisarni. Qre tudi kot skladiščnik ali kaj .enacega. Cenjene ponud!)« pod L. K. na upravo lista. Gre tudi na deželo.
21 LETNI MLADENIČ
išče službe v kaki pisarni alf kot pisarniška moč. Cenjene ponudbe pod štev. 1967 na upravništvo »Jugoslavije«.
AKADEMIK Išče sobo, sam ali z drugimi, brez hrane. Ponudbe pod »soba« na upravo lista.
meblovano ali nemeblovano
STANOVANJE S KUHINJO se išče za dlstingvlrana zakonca proti visoki najemnini. Ponudbe j« nasloviti pod , šifro »5000« na upravništvo tega lista.
MH prodaj!1 Kark°!ineii katran, strešno lepenko,
f/it u§njat suknjič, rjav zimski suknjič, salonska suknja, dežni plašč, frak. — Naslov pove anončni zavod, Drago Bezeljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
W
arnice
tle(allilr;iktlam pen)
najboljše vrsto, (tudi !/a Watt) za 110, 120, 220 Volt od 16— 100 sveč, razpošilja po nizkih cenah
Karo? Florjančič, Celje. I
lesni cement (kat#, smolo), asfalt, Isollraue ploilče, TVatproof (a la Cereslt), Mnkntnro, h p no, opeko, port» w Inn d cement in vse gradbene potrebščine najhitreje dobavlja
Ljubljanska komercijalna družba, Lfublfana.
Telefon 408.	Bleivelsara	cesta 18.	Telefon 4<i8.
Mesarji in prekajevalci
fe iščejo za konzervno tovarno na Vrhniki. — Zglase naj se pri tvrdki BImpebs“, Ljubljana, Krekov trg 10, med 4. in 6, uro pop.
aoceu udi ooir^ialioa:;po5o5
Krompira
J10 vagona izbranog za jelo, pro- j daje se uz najnižu cijenu postavno vagon Zagreb ili tovarna slanica, NOVAK u Zagrebu, Maksimirska 64 Telefon 20— 60.
Pr / ni a se%ro kQ”l?k*j2
—.-n—,...	..... zajčji vPB
aa debelo in drobno nudi po spižanih cenah Janko Potočnik. Skofia Loka, trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami.
Jos
St©par
man tiffakfurna trgovina
ljubljena, Dunajska cesta Stev. 5
Ml nM. latMil Izdelki, kat« »Mr. M. ut, lil so i
Moderniz*ranje vsakovrstne kožnliovine v najkrajšem času pri:	°
LUDOVIK ROT, krznar,
IJVIIUINA, GrnUiMe Alev. T (nasproti Orani. gledallM :).
Važno za trgovce — begunce!
r 	   .	Enonadstropna hiša v LjubTani blizu postaje se radi družinskih
moderniziranje tvrdka Kovačevič i razmer ceno proda. Hiša v Banatu s tremi prostimi stanovanji Teržan v Prešernovi ulici št. 5, kjer za takojšno uselitev, nripravna tudi za trgovino se ceno »roda so tildi VSI vzorci vedno na razpolago. ajj zamenja za pose: vo v Sloveniji. Naslov pove anoučni zavod
Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.	1812
vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno v zalogi tovarna klotiukov in slamnikov
FRANC CERAR w STOTO
pošta in žel. postaja Domžale p. Ljubljani.
V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani prevzema vsa naročila in
Cosulich-Line
TRST—AMERIKA, Kew>York - Bu^nes-A^res*
M63 Rio £31 Janeiro, — Santo« — Momte&ideo.
Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov za potnike iz Slovenije edinole pri:
S mon Kmetec, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
Mii S!
KONKURS.
Izgalofljeoi
za gospode In tfe<ke.
tikna za «1 oUdm
Modri In trni ševljot za damska kostime vedno v zalogi-
Xrdo\akCniShaV^ljlred8odo .	me!fa	fu.	Pt«i“	Potrebni su za stalim služba ovi
od Vina in žganja, barelo	za ktalo	majstori: 1 zidar, 1 stolar i 1 bravar. Ovt	če	se majstori voditi
zelje, železo za obroče, steklenice bete	kao državni majstori sa godišnjom platom	od	156U do 1800 di.
za likere in gostilne, fiher	aparat za	nara prema kvalifikacijama, i sa dodacima na skupocu koii sa
žgan,o in dve voz™ plahte.	F. CVEK,	pore(, p)at( izd: ju,
M ‘"	Uslovi	za	prijem	u	ovu	službu	su	ovi:
1. Da su podanici kraljevine Srba, Hrvata i Siovenaca.
2. Da nisu stariji od 30 godina (dokaz kršcenica ili uverenje). 8. Da su odslužili svoj rok u vojsoi (dokaz duk. voj. vlasti).
4. Da su vladanja dobrog (dokaz uverenje opštinskih vlasti),
5. Da nisu osudjivani za krivična dela koja povlače gu-bitak gradjanske časti (dokaz uverenje opšt vlasti).
6. Da nisu pod steeistem (dokaz uverenje opst. vlasti).
,	7.	Da su telesno zdravi i da nemaju nikakvih vidljivih
H •	telesnih	nedostatkov.
8. Da su sposobni u svom zanatu (dokaz svedožbe i poslovna knjižica).
9. Da su pismeni.
Lica koja žele, da ee prime na službu kod ove komande a po zanatu su zidari, stolari ili bravari neka se sa potrebnim
i za »i
i	priporoča
svojo veliko zalogo vsakovrstnih
po na|niijih cenah.
Opozarjamo na nakup zlaati vse	'-‘Tu’ °T" uiava“. ,,c,4n	P«1™"!'«
konsuuie In nabavne zadruge in javne kvalifikacijama i dukomentuma i uverenjema za dokaz ispunje-nameščence. Slednje se opozarja, da si »ja oslova pod 1—9 ovog konkursa obrate pismeno mesthoj V Vašem lastnem interesu Vam svetujemo, da se v slučaju porabe morejo nabaviti oblačilno in obuvalae komandi u JPtuju najdalje do 16. novembra t. g,
i potrebščine na ottrohe samo še do
pravega lanenega	|k onca decembra i L
Blago solidno, cene ugodne!
Dr. ješ« jfirneža in lanenega olja
zopet redno ordinira
ca očesne bolezni 10.—12. dop.
Dunajska e. 17.
1818
Iz kanniarlji komande mesta o Ploja
br 986, 15. oktobra 1920.
Odvetnik Dr. Leopold Boštjančič
|e .tvoril svojo pisarno
v Mariboru, Aleksandrova e. St 80.
obrnete z zaupanjem na tvrdko:
HROVAT & KOMP., Ljubljana.
*#
#n
Postreženi bodete razmeroma nizki ceni.
zanesljivo dobro kakovostjo in po
1724
EKspori ipulalieip ii Min po Emili ml
Del Piero Cumar & Debiasio
Glavna zaloga
IZJAVA.
7zjavijain, da ni dokazano dejsivo, da bi stvari, ki so mi zmanjkale v hotelu „Lloyd" odnesel kak ondotni uslužbenec in 8 tem potrdim, da gdč. Matilda Jcrela ni na celi stvari popolnoma nič tangirana.
M. AU8EC, veletrgovec.
Sa apno
v Kosih In zdrobljeno dobavlja na vagone
„AVA«* tovarna, Laško.
iiMie nH» ” Izvršuje
Fran Bricelj, Ljubljana,
Pleleultorgora sl. s. 1439
BMneKMMnEnKBV»BvnBf#B*BBf7RBiBmnnnKflS7ttBgjg
inni AVIHiegovakoliukavoda. j
j Biep milu *:r ■ j Pariš-Ljubljana. jje naibollii. j
llnmnnnaEBipHHUBBlSsBBBBBRMCRBvmvnBnH
GORICA, Škofijska ul. 5 (via Arcivescovado)
Zastopnik za Jugoslavijo M. MOZETIČ, Ljubljana, hotel Sion.
it
Irt
Naznanilo.
\
dobavlja takoj v vsaki množini najceneje tvrdka
JOS. PUH, LJUBLJANA
Gradaška ulica 22. Tato,°"
Telefon 819.
Na drobno. Ma debelo.
E ČAJ E
Jos. Fabiani
Ljubljana, Prešernove ulico 84 naipr. &>■ poit«. Tol. Intor. 548
Velika zaloga špecerijskega In kolonij, blaga, likenev, namiznih In desertnih vin.
Gradbeno podjetje
ing. Dukič in drug
Ljubljana, Resljeva cesta 9.
se priporoča za vso v to stroko spadajoča dela.
n o1 n
Domača tvrdka !	Solidne cene!
F. J. PENES, Moste pri Ljubljani
razpoki)j a po celi državi od S kg naprej
kavo, poper, cimet, ni, »vinjsko mast, sol, vžigalice, sveče, cikorjo, pimet, mm, testenine, škiob, litno kavo, žblčke, m Jo, čaj, češplje, papriko Itd.	1874	Pri večjih naročilih popust.
Zahtevate cenike!
IMTTh k h M .
Znižane cene!
TT
b n k ■
Za premogovnik v Hrastniku se išče
strojni paznik
(Mascbinenaufseher)
Reflektantl, ki imajo potrebno strokovno izobrazbo (absolventi obrtne šole) naj vpošljejo svoje ponudbe opremljene s spričevali obrtna šole in z navedbo dosedanjega službovanja na ravnateljstvo premogovnika v Hrastniku. — Plača in nastop službe po
dogovoru.	1805
Podpisana tovarna javlja, da je oddala vso svojo letošnjo zimsko produkcijo svojih različnih suk njenih izdelkov ljubi jan sk m tvrdkam I. C. Mt yer, Franc Ks. Souvan in Feliks Urbanc, kjer so ti izdelki cenjenim odjemalcem po izredno ugodnih cenah na razpolago.
■ Tovarna suknja BRATA MORO, VitrinJe.
®	.	  DD-
Z ozirom na gornjo objavo, obveščamo svoje odjemalce na debelo in drobno, da smo prevzeli od starorenomirane VilrinjFke tovarne V60 letošnjo produkciio njenih čisto volnenih izdelkov, kakor lodnov, ševijotov, Double-ov v iz-vanredno bogati izberi. Cene so pioti minuli seziji za več kot polovico nižje,
I. C. Maver, Franc Ks.Souvan, Feliks Urbanc.
Jabolka, hmelj
vsako množino kupuje kakor običajno vsako leto tudi sedaj letos
I
1
1
konjak HrtnSeMibaji EDIOLF PEVEF
slan vinski je pri slabosti vsled starosti, HOTP	Ug	(.S	ŽH	Pi	Pt?
pri težkočah v želodca in pešsnju moči	B	IH	#1	SU	nbnfeMi	l	^
pravo življenje vzbuja-oče sredstvo Dva'	W	|	BBS	KVniih	zasl
stari pri
pravo
mi a	banko	za	v	nap	rej	poklanih
K 196-80. 1 H'er za K loa Itenc* Ilerll, veleposestnik, grad Goll^, pri Konjicah, Slovenija. 1446
vozna kolesa
piašže in cevi.
priporoča
fen- Vok
Pfaff
Puch
Llubljana
Soona ui. M •
perfektnog Ve ifrvatskom i njemačkom jeziku, potpuno samostalnog stilistu, vješta strojopisu te poznavanju bankovne i trgovačke struke, traži sa naelupom odre ah
1
ta Miif i tBiod n IS.
na koju neka se šal ju ponude sa oznakom plače.
      v —-------------------   —-	■	ir'*	■	J	■	1	"	. 1 " , ■ ■
Odzovornl urednik Anton Pesek,
po svojih zastopnikih v sledečih krajih:
Maribor, Pesnica, Kunpota, Cmurek, Št. Andtraž pri \elenu, Šmartno v Rožni dolini, Čmtrtno ob Paki in I 02*1-4 v; jirro Čivnlr oonno.
Producenti se blagovolijo direktno obrniti na kupovalce, kajti pri velikem obsegu ni možno vsaki stranki iz Mozirja odgovarjati. Plačam najdražje po dnevni ceni.
Se priporočam
Rudolf Pevec.
1672
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani