SKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINS DAILY NEWSPAPER NO. 154 CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNINIG, JULY 1, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI. Zračna vojna bo razbila vso Nemčijo London, 30. junija.—Premier Churchill je v odločnih in samozavestnih besedah danes izjavil, da bodo izbruhnili naj-ze težki boji v Sredozemlju in drugod, predno bo začelo jeseni . Je odpadati z dreves. Obljubil je Nemcem, da bo jako orožje angleške in ameriške zračne sile noč in dan iskalo več in več industrijskih tarč ter vojaških naprav in ko bodo enkrat nem-a mesta uničena, bomo poiskali manjša mesta v rajhu. Kar se tiče vojne na morju, je Churchill zagotavljal, da je1 bl'o v maju uničenih več kot 30 Podmornic, da se vojna proti Podmornicam nadaljuje ter da Je bil v tem oziru junij še eden Najbolj uspešnih mesecev, od-kar smo v vojni. 7 maJU je poslala Nemčija V svojem govoru je premier Churchill izjavil, da je nevarnost podmornic premagana in da naj pričakujemo težkih bojev jeseni. angleški minister eden grozi z bombardiranjem rima ljubila, da ne bo bombardirala Rima. "Po mojem mnenju bi bilo v interesu človekoljubja, ako bi signor Mussolini spoznal, da je zdaj edino, kar more storiti za svojo deželo, ako sprejme brezpogojno vdajo pod pogoji, ki e vrste podmornic, da bi! mu jih bomo mi narekovali," je dolg, ustavile ladje iz Zed. držav v ngliJ'o, je izjavil Churchill. °da zavezniška bojna sila jih Poiskala in boj je bil kon- an s Popolnim porazom podmornic. Churchillovo zagotovilo o na-' °P«ih bojih v Sredozemlju je msl° Potem, ko se je angleški junanji minister Eden obrnil 0 -lussolinija ter ga pozval, 'o' J®^®*- . ytia,-. 'kot mu je ponudena. Italija, ki zdaj okuša samo ®kaj malega bombardiranja, zkrZlra' Se bodo zavezni'ci icali na njenem ozemlju za gazijo," je rekel Churchill. 10 skrb ima tudi Hitler, ki je Y"v fadi tega okleval z ofen- 'Vo Proti Rusiji. Toda naš n^- ni, da bi sovražnikom od- e 1 to skrb," je pripomnil 'remier. Churchill je izjavil, da zah--a3o zavezniki od nacijev, fa-v ln japonskih tiranov pogojno vdajo. "Vsak mož, eaka ladja in vsak bombnik, ki v službi naše dežele in ki se bo rnoglo poslati na Pacifik, n Poslan tje," je slovesno izja-a Churchill, "in to toliko ča- 'dokler ne bo Japonska V Prah-" a Združeni narodi, zahte-0 °d nacijev, fašistov in Ja-em°ev.brezpogojno v d a j o , s iti er.^Inarno v mislih, da mora njlh odporna sila skrušena a morajo upogniti abso-ju H pravici in usmilje- poudarjal minister.. "Mi se ne bomo obotavljali niti za trenutek," je dalje izjavil Eden, "da ne bi bombardirali Rima in to z našo največjo silo, ako bi položaj zahteval, da bi bila taka akcija v našo korist. "Nihče ni vabil signorja Mussolinija, naj napade Francijo in nihče ga ni vabil, naj posije svoje bombnike na .London. Zato naj zdaj vzame nase vso odgovornost za vse, kar bo doletelo Italijo in njena mesta," je rekel Eden. Kaj je bil Job proti temu? Worland, Wyo. — Mr. in Mrs. Justin Lester čakata, če ju ba še kaj udarilo. Najprej jim je pogorela hiša do tal. Potem je njun otrok pogoltnil zaponko in treba ga je bilo naglo odpeljati v bolnišnico. Ko sta se starša vrnila domov na svojo farmo, sta zvedela, da jima je utonil konj. Farmar je šel k sosedu naposodo po konja. Komaj ga je dobro upregel, se je konj zgrudil in poginil. Kmalu zatem je začel goreti avto, ki ni bil zavarovan. Narodnim Sadna letina ne obeta biti preveč dobra Chicago, 111.—Za Zed. države obljubujejo letos "srednjo" in "slabo" sadno letino. Mrzla in mokra pomlad bo zmanjšala letošnjo letino do 30 odstotkov pod ono lanskega leta in daleč pod normalo. Največ so trpele vsled slabega vremena spomladi breskve in jablane. Samo iz nekaj držav se poroča normalno letino. Iz Colora-de celo poročajo, da bo tam sadna letina rekordna. * * * iLondon, 30. j un.—Angleški * imel zu- minister Anthony Eden v parlamentu govor, ka- l^u so poslanci navdušeno 1 Sevali. Tekom govora je p val Mussolinija, naj sprej- fe bre: °nu •ezpogojno vdajo, ki se mu Ja- Dalje je Mr. Eden iz-Anglija ni nikdar ob- Fritz Kuhn je prišel iz zapora Dannemora, N. Y. — Fritz Kuhn, načelnik nemško-ameri-škega Bunda, je bil izpuščen iz zaporov in bo zdaj najbrže interniran za časa vojne. V novembru 1939 je bil obsojen v ječo radi poneverbe pri organizaciji. -o- En večer v tednu naj bi bile grocer i je odprte V Clevelandu se je napravilo apel na lokalni urad za delovno silo, naj bi bile grocerijske trgovine odprte en večer v tednu. To bi bilo v korist delavcev, ki delajo čez dan. te, trdi, da so sledeča potoka nepotrebna civilistom ie j 9sllington. — Urad za voj-'adi rniacije poudarja, da je n dr')0Ve^anekra Premikanja čet ;bhJ^ga vojnega prometa ne-a v n° potrebno, da se zmanj-,evilo sezonskih potovanj ci- I Jr , 1 . ot navodilo, da-li je potova-, Potrebno, je urad za vojne Racije navedel sledečih 1 ^tovanJ kot nepotrebna: • Potovanje v druga mesta na obiak k prijateljem. 2. Potovanje domov na weekend. 3. Potovanje za ogledovanje krajev. 4. Potovanje v gledišče, na dirke in drugam za zabavo. 5. Vsako društveno potovanje ali potovanje za samo zabavo. 6. Potovanje samo zato, da se nekam gre. ■UPI nošam v pojasnilo Vse tiste Slovenke, ki ste se priglasile v našem uradu za sodelovanje v narodnih nošah na "festivalu svobode" v nedeljo večer v mestnem stadionu, pridite v naš urad po vstopnice. Vsaka narodna noša dobi štiri vstopnice eno zase in tri da pa komur hoče. Kdor ima te vstopnice (torej tudi-nfrfbdne noše) mOrajo"'iti v stadion pri vratih "C." Ta vrata so na severnovzhodnem delu stadiona, torej v onem delu, ki je najbližji jezerskega pristanišča. Narodne noše morajo biti tam do sedmih, drugi pa kadar hočejo. Ko pridejo narodne noše skozi vrata v .stadion, naj se obrnejo na levo in gredo do napisa "Slovenian." Tam bo zanje zbirališče. Bodite tam najkasneje do sedmih. Odbor priporoča, naj pridejo vsi, kolikor bo to le mogoče, z ulično železnico. Vsi, ki se nameravate udeležiti tega festivala, pomnite, da pric.no vojaki z vajami točno ob 7:30 zvečer. Nastopilo bo nad 5,000 vojakov. Za splošno občinstvo velja pa to-le: vrata v stadion bodo odprta ob 6:30 zvečer. Vstopnina bo prosta. Razen narodnih noš in od njih povabljenih z vstopnicami, ki imajo posebne sedeže, si vsak lahko izbere sedež kjer hoče. Kdor prej pride, ta si bo lahko izbral Iboljši sedež. -o- Nov grob Začetkom zadnjega tedna je šel John Uricich s soprogo in hčerjo obiskat bolno mater v Helper, Utah. Tam je nenadoma umrl zadnji petek dopoldne. Truplo je bilo prepeljano v Cleveland. Star je bil 34 let in je stanoval na 1674 Hillview Ave. Doma je bil iz vasi Sapiane na Primorskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 33 leti. V Clevelandu zapušča žalujočo soprogo Marie roj. Galtier, hčer Joanne in očeta Johna, v Helper, Utah pa mater Mary, brata Franka in Tonie ter sestre: Mary, Angelina, Flora in Annie. Pogreb bo iz Svetkovega pogrebnega zavoda v Knollwood mavzolej. Rekordni hlad Včeraj je bil najhladneji 30. junij v zgodovini Clevelanda. Toplomer je kazal 51 stopinj. Danes bo nekoliko gorkeje, pravi vremenski urad. Amerikanci so zasedli nov otok Washington, 30. jun.—Ameriške čete so v svoji ofenzivi v južnem Pacifiku zasedle otok Rendova, ki 1 e ž i v centralnih Solomonih, poroča mornariško poveljstvo. Boji so zdaj v teku. Ta otok, ki ga imajo zasedenega Japonci, leži okrog 150 milj severozahodno od Guadalcanal in samo pet milj od japonske letalske baze Munde. Poročilo mornariškega poveljstva se glasi: "Na 30. junija zgodaj zjutraj so se izkrcale ameriške čete na otoku Rendova. Podrobnosti še niso došle." . Otok je 20 milj dolg in na , sredi kakih 10 milj širok. Sredi |otoka se vzpenja kvišku ugasel i ognjenik, ki je visok 3,488 čevljev. j Ta otok je važen radi tega, ker leži v neposredni bližini važne japonske letalske baze Munda, kjer so se Japonci I ugnezdili še lansko leto. Kaj j nameravajo Amerikanci s zavzetjem tega otoka, še ni znano. |Nekateri sodijo, da hočejo morda s tem zakriti kako drugo več i o akcijo kje drugje. Ej, vsak- enkrat! — Butch, angleški "bulldog," ki je mascot B baterije v Camp Callan, C al, nestrpno čaka, da pride tudi on na vrsto za požirek dobre in tečne) hrane. Njegov gospodar je Sergt. Andy Yuhas. Oba se nahajata na treningih dotičnem taborišču. [ Nemci še vedito trdijo, ; da bo invazija v soboto London. — 0^'ški propagandist!,' ki so napovedovali invazijo zaveznikov za 22. junija in se s tem zkazali kot slabi preroki, zdaj še vedno vztrajajo na drugi zatrditvi, da bodo začeli zavezniki z invazijo Evrope v soboto 3. julija. Radio iz Pariza je včeraj zatrjeval, da se nahajajo v angleških pristaniščih velike formacije kanadskih in ameriških čet. V Severni Afriki so pa zbrane velike mase avstralskih, novozelandskih in indskih vojakov. Pri telefonu je izgubila 28 funtov na teži Mrs. Helen Davis, 6719 Dunham Ave. toži svojega hišnega gospodarja za $20,000 odškodnine. Gospodar ji je hotel zvišati .najemnino od $40 na $75. Mrs. Davis ni hotela plačati in OPA ji je rekla, da ji ni treba plačati. Potem jo je pa gospodar, Hersz Silberberg venomer klical na telefon in jo naganjal, naj se izseli. To neprestano nadlegovanja po telefonu j0 je tako razburilo, pravi, da je izgubila na teži 28 funtov in to je vredno .najmanj $20,000. L Vlada bi rada spravila vso koruzo na trg Washington.—Administracij a živil je obljubila farmarjem najvišjo ceno za koruzo, če jo bodo prodali med 1. julijem in 10. avgustom. Ako bo pa cena koruzi še zvišana pred 31. oktobrom, je vlada obljubila plačati tudi to. Administracija je zvišala tudi 1 cent pri bušlju za posojilo na pšenico. Nova cena je zdaj $1.23 bušelj. Vlada že dlje časa poskuša privabiti koruzo na trg. Mnogo producentov jo je raje krmilo prašičem, ker. jim je na ta način koruza več vrgla. Farmarji so držali koruzo doma največ radi govoric, da se bo cena isti dvignila. Na cestah jih več umre kot na fronti Chicago. — Narodni varnostni koncil poroča o 1,830 smrtnih slučajih v prometnih nezgodah v Ameriki za mesec maj. Koncil sodi, da bo letos najmanj 24,000 smrtnih nezgod na ameriških cestah. Lansko leto jih je bilo 28,-200. Ob praznovanju 4. julija je vsako leto od 250 do 300 smrtnih nezgod. Naši vojaki Za nekaj dni je prišel na dopust letalski poročnik Francis R. Jakšič, sin Mr. in Mrs. Frank M. Jakšič iz 6111 St. Clair Ave. Premeščen je na vzhodno obal in se je spotoma ustavil doma za nekaj dni. n n ta Za 10 dni je prišel na dopust korporal Raymond A. Skully, najmlajši sin Franka in Mary Skully iz 1087 Addison Rd. Srebrne peroti za parašutarja si je že zaslužil. Njegov naslov zdaj je: Cpl. Raymond A. Skully, A. S. N. 15320992, Co. G, 3rd Bn./,50 Parachute Inf., 12 UWpiH »i APO 472, c/o Postmaster, Nashville, Tennessee. ta ta ta Naborni komisiji 49 in 50 sta poklicali pod orožje sledeče naše fante: Anthony Herchman, Frank Malner Jr., Tony Vrh, Milton Susman, John Stepic, Rudolph Pešec. Ti bodo odšli k armadi. K mornarici so bili pa sprejeti: Stanley Strekal, Robert Mlač, Jack Pionikvar, Harry Knaus, Joseph Tomšič. Želimo jim vso srečo in pa zdrav povratek. Od danes naprej bomo plačevali vladi po 20% od zaslužka | S J., julijem stopi v veljavo ; nov sistem plačevanja dohodnin |skega davka od tedenskega mesečnega zaslužka. Vlada bo dobila od teh davkov najmanj , $500,000,000 vsak mesec. | Kar bo samski delavec zaslužil več kot $12 na teden, bo obdavčen za 20%. Oženj en pa bo oproščen $24 na teden in po $6 za vsako odvisno osebo. Kdor dobiva plačo vsako soboto, mu to soboto delodajalec še ne i bo odtrgal za davek, ampak šele j prihodnjo soboto, ker davki tečejo od 1. julija naprej, dočim bo zaslužek, to soboto vseboval tudi dnino za tri dni v juniju. -o- Zavezniki uničijo po eno podmornico na dan povprečno Otawa, Kanada. — Malcolm MacDonald, angleški visoki komisar za Kanado, je izjavil, da j bodo zavezniki v bližnji bodo-I čnosti udarili na osiško ozemlje. Izjavil je tudi, da ,so zavezniki v ! zadnjih tednih uničili povprečno 1 po eno osiško podmornico na dan. Komisar je tudi povedal novinarjem, da so priprave za napad na Nemčijo ali od Nemčije okupirano ozemlje tako napredovale, da za ta napad ne bomo čakali več dolgo. Glede 'podmornic je MacDonald izjavil: "Zadnjih .par tednov imamo za zajtrk vsak dan po eno osiško podmornico." -o- Glas iz domovine Mrs. Antoinette Kennick iz 982 E. 63. St. je prejela pismo od svojega očeta iz stare domovine. Oče piše, da je brat Franc Misjak, ladijski kapitan, zaprt v koncentracijskem taborišču v Padovi. Vsi ostali pa da so zdravi. Njegova soproga in sinček sta zdaj v Novem mestu. Oče prosijo: če moreš, pomagaj! Pismo je datirano 20. julija 1941 ter je prišlo preko Vatikana in apostolskega legata v Washington in preko clevelandske škofije v roke Mrs. Kennick. Predrag krompir Jack Berlin, 2532 Ashurst Ave. se bo moral zagovarjati pred federalnim komisarjem. Zatožen je, da je podal dve vreči krompirja po 100 funtov za $7.50 vsako, dočim je postavna cena $5.70. Tri tedne dopusta Clevelandski novinci, ki bodo vzeti v armado od 15. julija naprej, bodo dobili po tri tedne dopusta potem, ko ibodo potrjeni k vojakom. Dozdaj so imeli le dva tedna dopusta. Kongres je sprejel predlog, da vlada ne plača podpore producentom živil Washington. — Kongres je zadal vladni administraciji zopet en udarec, ko je prepovedal dajati denarno odškodnino producentom živil z namenom, da se cene ne zvišajo. Za meso in sirovo maslo veljava ta odredba od 1. avgusta naprej. Kongres je sprejel ta predlog kljub zatrdilu predsednika Roosevelta, da se ne bomo ubranili inflacije, ako vlada ne bo dajala denar,ne odškodnine producentom. Poslanska zbornica je sprejela predlog v 160 proti 32 glasovom in senat z 62 proti 13-. Pričakuje se. da bo predsednik predlog vetiral, toda kongres je prepričan, da imata obe zbornici dovolj glasov, da bosta porazila predsednikov veto. Predlog vsebuje točko, da se lahko plača denarno odškodnino v slučaju večjih stroškov pri transportaciji, povzročeni vsled vojne. Nikakor se pa ne sme dajati vladne odškodnine z namenom, da se drži cene živilom pri tleh. IZ NAŠIH NASELBIN Eveleth, Mirin. — Dne 15. jun. je avtotruk povozil štiriletnega slovenskega dečka Jos. Vi-ranta. Bil je na mestu mrtev. Mali zapušča starše in bratca. Duluth, Minn. — John Zalar, star-enajst let, je pred dnevi utonil med kopanjem v Gorenjem jezeru. Zapušča starše in v Mil-waukeeju, Wis., strica John Goloba. Milwaukee. — Dne 14. junija je umrli rojak Anton Petrič, star 63 let, ki tukaj ne zapušča nobenih sorodnikov. Arma, Kans. — Dne 16. junija je tukaj umrl Frank Špehar, star 68 let in rojen v Ravnah pri št. Juirju v okraju Litije. V Ameriki je bil 40 let in tukaj zapušča ženo, dva sinova in tri hčere. Akronski delavci dobe 3c pribol jška Washington. — Vojni delavski odbor je ponovno odločil, da dobe delavci pri kavčukasti industriji v Akronu 3 cente pri-boljška na uro, kot je to že prej odobril. Delavci so zahtevali 8 centov in so vprizorili stavko, ker jim ni bilo ugodeno. -:—o- 30 dnevnica V petek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim ,Frankom Skulj ob priliki 30 dnevnice njegove smrti, čeki so dospeli Bolniški tajnik društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ sporoča, da je prejel čeke za bolnike in da naj pridejo ali ipošljejo ponje. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMXB DZBEVEC. Editor 61X7 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays naročnina: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo ieto »7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.50. Za Cleveland po po&ti, pol leta $4.0C Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti Četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po razna&alcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 __Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: D ni ted Steles and Canada $8.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year O. S. and Canada $3.50 for 0 mcmth*. Cleveland by mall $4.00 lor 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail (2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $350 for 6 months. $2.00 for $ months Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. £>83 No. 154 Thur., July 1, 1943 Eden izmed "poklicanih" BESEDA IZ NARODA Nadarjenemu mladeniču šopek cvetlic Euclid, O. — Človeško življenje je podobno drami, v katero je pisatelj vključil žalostne dogodke, vesela dejanja in resne prizore. Najsrečnejši trenutek v človeškem življenju je, ko se otrok prvikrat približa mizi Gospodovi ter prvikrat prejme telo Jezusa Kristusa. O blaženi trenutki, celo trdo moško srce se raztopi ob tem prizoru in privabi solze v oči. Ganljivo je videti, ko oče spremlja svojo hčerko pred oltar ter jo tam izroči svojemu zetu oziroma hčerkinemu ljubljencu, s tem ne preneha biti njen oče, odpove pa se nadob-lasti nad njo, ker hčerka bo odslej pokorna njemu, ki mu je dala svoje srce. Ko se dijak poslavlja ob zaključku šolskega leta od knjig in šolskih klopi ter stopa v življenje ne vedoč, kakšna naloga ga čaka v življenju, so navadno ob takih prilikah njegovi vzgojevalci svečano resni. Saj Je neka deklica ob izstopu iz farne šole sv. Kristine prejela od častite sestre — šolske voditeljice tako resen opomin: "Kot lilija raste med trnjem, boš živela med slabimi ljudmi, naj te spremlja angel j božji na vsej zemeljski poti ..." Iskrene besede. Resni so problemi za slehernega dijaka ali dijakinjo, ko po končanih študijah stopajo v življenje, a nikdar niso bili časi za dijake tako resni kot se-djaj. Kajti premnogo dijakcfv bo zamenjalo šolske knjige za puško in zanje bo to težavnejše učenje kot pa učenj.e iz knjig. Zlasti oni bodo imeli težko nalogo, ki so dovršili višje šole ali kolegije. Naj omenim tukaj enega dijaka, ki je komaj dopolnil 20. Kljub temu, da smo v najhujšem bojnem vrtincu, ki ga more človek ustvariti; kljub temu, da je na tehtnici naš živ-Ijenski obstoj; kljub temu, da nam preti pomanjkanje tega in onega, kar nam je pobrala vojna; kljub temu, da bi morale biti vse naše misli, vse naše delo obrnjeno k vojnemu naporu za zmago našega orožja, pa v vsem tem vrtincu še vedno dobijo Amerikanci čas za politiko. Politika je Ame-rikancu več kot pol življenja. Vzemi Amerikancu politiko in bo prav tako onemel, kot Italijan, če mu zvežeš roke, pa ne more govoriti. S tem nimamo toliko v mislih lokalne politike, ampak narodne, to se pravi prihodnje predsedniške kampanje. Razni kandidati že silijo na mejdan in že pripravljajo kopja, ki jih bodo začeli metati v bližnji bodočnosti v svoje politične nasprotnike. Več ali manj si že postavljajo platforme, da bi opozorili narod nase. To sicer zelo previdno, da se jim»zgradba ne zruši, še predno bo dobro postavljena. Najbolj je oprezen ohijski guverner Bricker, ki se kar ne more odločiti, da bi dal kako izjavo širšega pomena in po kateri bi se ga lahko ocenilo in otipalo kot možnega kandidata. Po političnem prepričanju je republikanske "vere" in je bil v Ohio že trikrat izvoljen guvernerjem. Take časti ni pred njim dosegel še noben republikanec v državi Ohio in to, pravijo, mu daje precej pravice vreči svoj klobuk v politični ris in se potegovati za predsedniško nominacijo. Nekateri so pa mnenja, da prav to, ker si Bricker ne upa z nobeno določno izjavo na dan, ga postavlja v senco in mu izpodkopuje tla. Cagavca nihče ne mara, ne v takem, ne v takem uradu, še manj pa v Beli hiši. Potem imajo republikanci Willkie-a, ki je zadnjič dirkal z Rooseveltom in dobil pozorno število glasov. Vendar mu nekateri zelo zamerijo, ker se kolikor toliko strinja z Rooseveltom in pa, ker je preveč samostojen. Vendar ne more nihče zanikati velike njegove popularnosti med narodom. Tretji možni kandidat republikancev bi bil tudi new-vorski guverner Thomas E. Dewey, ki se je zadnjič potego-j leto svoje starosti pa je že gra-val za nominacijo, pa ga je Willkie posekal. Sicer se je 1 duiral iz John Carroll kolegija. Dewey že večkrat izjavil, da ga predsedništvo "ne zanima," | Oasi rojen v Ameriki, pa mu je česar pa gotovo ne misli resno. To je jasno pokazal na kon-| bila angleščina do leta 1939 ferenci ameriških guvernerjev oni dan v Columbusu. Na-|tuj jezik. Dovršil pa je z us-stopal in govori! je tako, da skoro ni rekel: jaz sem kandidat1 pehom peti razred gimnazije v za predsednika drugo leto. ! Škofovih zavodih v Št. Vidu Predvsem je udrihal po sedanji Rooseveltovi admini-; naci Ljubano in to je naš na-straciji, kar je, seveda, prvi pogoj ali naloga vsakega repu- j debudni' Edo Kužnik. blikanskega kandidata. Maličil je živilski program admini-i Kaj vse se doseže z žilavo stracije, zlasti pa cene, zatrjujoč, da postavljene cene ne kontrolirajo cen živilom in da ovirajo produkcijo istih. Izjavil je, da stoji newyorska država pred živilsko krizo in da v državi ni dovolj žita za živino in perutnino. Povedal je tudi, da država New York uvaža žito iz Kanade, ker administracija v Washingtonu ne zna rešiti situacije, da bi se države medseboj zalagale -s potrebščinami. S to izjavo, da država New York raje kupuje od Kana-| cestnih vogalov njemu de, kot pa od ameriških žitnih držav, se Dewey ni prav nič ■ primanjkovalo. Tu je na me-prikupil osrednjim državam. Pa menda se hoče zdaj izka-jstu odgovor vsem onim, ki z ne-zati kot dober guverner največje države v Uniji in bi potem 1 ko nevoščljivostjo godrnjajo, kot predsedniški kandidat plaval na lavorikah, ki si jih bo: češ, čemu se v življenju eni po-pridobil kot guverner. Ivzpnona tako visoko mesto dru- Vse kaže, da bo Thomas Dewey eden najbolj resnih > giPa ostanejo-vedno v nižini. Cas kandidatov republikanske stranke za predsedniško nomina-! mladeniča ali pa mladenke je cijo drugo leto. i ravno tako dragocen, kot one- Kaj pa demokratje? No. če bo drugo leto še vojna, bo ki ima že veliko in odgovor-kandidiral in bo ponovno izvoljen Roosevelt. Fakt je pa tu-!no mesto- Prav porabljen čas v di, da drugo leto in morda še nekaj let po tej vojni, ali kadar j mladosti, prinaša bogate obre-bo stopil predsednik Roosevelt v pokoj, ne bo izvoljen kak'sti v starosti. Če komu, se bo drug demokrat v Belo hišo. , • j porabljeni čas in trud bogato Zaenkrat ima predsednik Roosevelt še zaupanje pri na- obrestoval našemu Edvardu, rodu, dasi se je mnogim to zaupanje že omajalo. To pa ne I Kot rečeno, šele 20 let star radi Roosevelta samega, ampak radi nekaterih njegovih le-; mladenič, pa obvlada že štiri vokriln h svetovalcev in vladnih agencij, ki dajejo predsed- j moderne jezike (slovensko, an-niku napačne nasvete oziroma take, ki jih narod ne'gleško. francosko in nemško), odobrava ! Slovenski -jezik ni baš moderen, Vsak izmed nas je prepričan in prepričan mora biti i eno lastnost pa ima, kdor ima vsak, ki stvar dobro premisli, da ima naš predsednik v tem ; dobro podlago v slovenskem je-času tako odgovornost in tako delo, kot ga ni imel pred njim j ziku> temLl ->e tollko lazJe uče" ?e noben predsednik Zedinjenih držav. To je gigantsko bre-! nJ'e ostalih slovanskih jezikov, me, ki bi ga ne zmogel vsak in ostal pri tem živ in zdrav. j Poleg tega pa je tudi izvrsten Taki, ki radi kritiziramo, navadno nimamo za nadome- j igralec na klavir, saj je zadnji t -1 i I o nobenih konkretnih nasvetov. To in ono nam ni prav,1 dve leti pianist pri zboru Glas-to in ono bi moralo biti drugače, kaj radi razsipljemo okrogjbene matice. Mogočne orgle v sebe. Ampak, da bi pa rekli — to in ono bi moralo biti tako cerkvi sv. Vida poj o tako veli- vztrajnostjo, nam je v dokarz ta mladenič, ki je poleg učenja imel še dovolj časa tudi za razvedrilo. Da pa je bil kos svoji nalogi, zato pa je imel čas skrbno razdeljen. Razume pa se, da je časa za pohajkovanje častno vsako nedeljo in to samo zato, ker se Eddie igra z in tako, tega pa ne Kot rečeno, ako bo drugo leto, ko bodo predsedniške volitve, še vojna, potem bo predsednik Roosevelt kandidat1 »Jih tipkami. Kadar pa mu cas za četrti termin, ako bo količkaj pri zdravju. In videti je, dopušča, pa doma raztegne da bo, ker razen nekaj novih brazd na obrazu, ni po desetih ; gramatične harmonike, na ka-letih predsedstva nič manj korenjaški. V času vojne bi ne ter e zaigra tako spretno, da mu bilo pametno prebirati svojega vrhovnega načelnika. In dru-j .ie bila ljubljanska radio posta-go leto, ob času predsedniških volitev, vojne še ne bo konec, .H naklonila prvo nagrado za na to lahko stavimo. I nastope s svojo harmoniko, znana clevelandska tvrdka Burtz pa mu je dala drugo nagrado. Kot oznanjevalec na slovenskem radio programu, nas s svojo čisto slovenščino zabava, da pozabimo, če smo na tujih tleh. Vse to dela Eddie poleg svojih težkih študij, ki jih je imel zadnja štiri leta. Ko sem mu ob prihodu v Ameriko ponudil eno izmed 20 knjig, ki so last moje hčerke, tako zvano "The Book of Knowledge — Encyclopedia"— knjiga o človeku; mi je knjigo vrnil s pripombo: "To, kar vsebuje ta knjiga, sem jaz že vse obdelal v Škofovih zavodih." Potem me pa malo bolj boječe povpraša, če bi mu posodil Kernov besednjak. Dal sem mu ga in po preteku dveh let mi ga je vrnil s pripombo: "Besednjak ti vračam, ne rabim ga več. Hvala lepa za uslugo!" Ne rabim ga več — ob teh besedah serfi se globoko zamislil. Na drugi strani tega besednjaka je zapisano "Angleško - slovenski besednjak, kupljen 30. novembra 1921, ob času mojega prihoda v Ameriko." Dva in dvajset let ga že la-stujem, pa niti enega nedolžnega pisma nisem zmožen napisati v angleščini brez besednjaka, kakšna razlika med Teboj in menoj ! Dragi Edo; sedaj stojpaš v življenje, bogat si na učenosti, sijajna kariera se Ti še obeta, pa bodisi, da se s svojimi ljubljenimi starši vrneš v prelepo Slovenijo, ali pa da si kot bodoči častnik mogočne armade Zed. držav, tukaj ustanoviš svoj dom. Kot intelektualcu Ti je odprta pot v boljše kroge, a ne želi si slave, drži se ponižnosti in resnice. Vedi tudi, da čim višje se človek povzpne, tem večja je nevarnost zanj, da tudi globoko pade. Rev. Monsgr. Fulton J. Sheen je na tiho nedeljo, 11. aprila tega leta, v svojem radijskem govoru dejal: "Ni dovolj za človeka, da je izobražen; človek mora imeti tudi prave pojme o Bogu." Na riekem učnem zavodu so dijaki na vprašanje o veri in Bogu odgovorili tako-le; sedem in štirideset odstotkov je nikalno odgovorilo o božanstvu Kristusovem, šest in petdeset odstotkov je zanikalo posmrtno življenje. In to niso kakšne neznatne osebe, izobraženci so, mogoče bodo nekoč na vodilnih mestih. S takimi in podobnimi boš prišel v dotiko. Ostani vedno in za vsako ceno cel mož. Odločnost, resnost in pa strogost v načelih imponira prijatelju kot sovražniku, medtem ko vzbuja neodločnost in polovičarstvo le preziranje.—Ameriška Domovina, 20. maja 1936." Življenje je borba, mnogo zatajevanja je potreba, predno se človek otrese samoljubnih in posvetnih misli. Prišle bodo izkušnja ve. Zdelo se Ti bo, da so težke kot gore, udano jih prenašaj. Kot je ohranil Bog tri mladeniče pred ognjenimi plameni in ki je blaženemu sv. Lovrencu podelil moč, da je premagal mučilni ogenj, naj Ti Bog ugasne ogenj strasti. — Sv. maša, stran 46 — Vital Vo-dušek. Kadar se Ti bo zdelo, da je vse krog Tebe tema in črna noč, ozri se na sv. Razpelo, raz katerega nam Križani govori, da za trpljenjem pride krona večne slave. Srečno hodi, dragi Edo, v življenju. Bister imej pogled, te-nak posluh, korak zastaven in na ta način boš varno vodil čol-nič svojega življenja preko valov in čeri ter ga končno usidral v varnem pristanu. Frank Kovačič. Kupujmo obrambne obveznice in znamke! Koliko je front? Napisal Peter Lipa Washington, junija (ONA) — Mnogo je bilo govoric o ta-kozvani drugi fronti. Napad komandov na Dieppe je povzročil ugibanja brez konča in kraja, dali je bil to nekakšen napad predstraž, naznanjajoč naval na Nemčijo iz zahoda. Tudi operacije v Afriki so imenovali drugo fronto, toda splošno javno mnenje je vendar sodilo, da je to nekakšen začetek, ne pa resnična, "prava" druga fronta. To ime samo na sebi je že zastarelo; to je videti kakor hitro se poglobimo v sedanji vojaški položaj. Svet je ves v vojni in tudi najbolj konservativno štetje nam razodene najmanj osem važnih bojišč. 1. Rusija je še vedno bojišče, na katerem se bodo odigravale največje in najbolj odločilne bitke. Prav za prav pa je tudi tam večje število bojišč, ki se raztezajo od Fineotir pks - ES raztezajo od Finske proti jugu do Kavkaza. Letos poleti, prav kakor leta 1941 in 1942, bo Hitler tam zopet napel svoje sile do skrajnosti. Kajti nacisti se ne morejo izogniti ne-odoljivi potrebi, da še enkrat poskusijo streti ruski odpor. Le če bi jim uspelo, premagati rusko silo, bi mogli nabrati zadostnih sil za napad na zahodu, katerega bi tedaj mogli začeti kadarkoli. Toda že mu začenja primanjkovati časa za uprizoritev velike ofenzive na ruski fronti. Prejšnji Hitlerjevi navali na ruskem bojišču so se začeli dne 21. junija in 28. junija — toda že takrat so ga obsojevali vojaški kritiki, da je prepozno začel. Zakaj se Hitler letos obotavlja? Brez dvoma zato, ker se boji kaj bi se moglo zgoditi na zahodu, kakor hitro bo začel napadati na vzhodu. Tu velja naglašati, da je v svoji knjigi "Mein Kampf" prerokoval, da bo zadnji, odločilni boj na vzhodu s Slovani. 2. Zračna fronta nad Evropo pa tudi šteje kot bojišče, kajti zračne sile so se pokazale v tej vojni kot bistvene važnosti. Ko je oznanil premier Churchill, da bo poskus, razbiti Nemčijo z zračnimi napadi narejen, je obenem označil važnost te fronte. Verodostojni dokazi za zmanjšanje nemške industrijske kapacitete, ki je posledica zračnih napadov, je drug dokaz za vojaško važnost tega bojišča. 3. V Sredozemlju pa vse kaže na to, da se bo ofenziva kmalu začela. Hanson Baldwin, vojaški izvedenec New York Times-a, je ponovno poudarjal, da so zračni napadi te vrste kot na Pantellerio in druge italijanske baze, priprava na invazijo. Po treh letih od svojega vstopa v vojno, v kateri je mislila izkoristiti zase zmago Nemčije nad Francijo, je zdaj Italija neposredno v nevarnosti, da propade tako v gospodarskem, kakor v vojaškem ozi-ru. Uradno je že priznala 633,-251 izgub na bojiščih; izgubila je svoj imperij; njena velemesta so opustošena in njena tradicionalna prijateljstva z drugimi narodi so zaigrana. Zdaj pa plačuje svoje partnerstvo z Nemčijo še s tem, da mora pričakovati invazijo. 4. Tudi bojišče na Atlantiku je največje važnosti, kajti tam gre boj za to, ali bodo mogli zavezniki oskrbovati evropska bojišča z moštvom in vojnim materijalom, ali ne. Novice s te fronte so dobre. Uradni krogi na obeh obalah Atlantika se izražajo optimistično o razvoju vojne proti podmornicam. Akoravno ne moremo n/avesti natančnih številk, vendar vemo, da je čedalje manj zavezniških ladij potopljenih. Celo Nemci sami javljajo zdaj mnogo manj potopljene tonaže v primeri s prejšnjimi meseci te- ga leta. 5. Kljub kritični gospodarski situaciji, ki je posledica 12-letne borbe proti Japoncem, je Kina že zopet pokazala čudovito zmožnost, spremeniti poraz v zmago. V teku zadnjih bitk v okraju Ichang-a. so ne le odbili grozeči napad na Chunk-King, temveč tudi zopet zasedli bistveno važna ozemlja, na katerih pridelujejo riž. Kitajski in ameriški letalci so z vedno večjo silo podpirali armado na kopnem, šest let po začetku vojne, katero so Japonci mislili končati v par mesecih, še vedno zamanj poskušajo zaključiti "kitajski incident." 6. Akoravno je zračna vojna v Burmi v času monsoon-skih mesecev neizogibno morala ponehati, amerikanski in britanski letalci vendar tudi zdaj od časa do časa, kadar je vreme količkaj ugodno, razbijajo vojaške japonske objektive. V teku meseca maja je bilo več bomb vrženih na japonska letališča njihove železnice in municijska skladišča nego jih je padlo na London v času najhujše Hitlerjeve zračne ofenzive v mesecu septembru 1940. 7. V južnem Pacifiku je morda videti v primeri z drugimi frontami zjastop , vojaške akti vnosti, toda tudi tam zavezniške zračne sile neprestano napadajo japonske baze, potapljajo japonske ladje in uspešno odbijajo vse sovražnikove poskuse. Zelo zna čilno je, da japonska mornarica ni več poskusila nobenih obširnih operacij, odkar je v Salomonih doživela svoj veliki poraz; tudi na otoku Attu ji ni uspelo, bodisi privesti ojačenja, bodisi odvesti svojo tamošnjo posadko. 8. Ameriške vojaške sile, ki so Japonce na Attu otoku uničile, zdaj "rahljajo" utrdbe na otoku Kiska, zadnji japonski bazi Aleutih. Na obeh koncih loka. katerega opisujejo kraj ne točke japonskega prodiranja, v Aleutih in Salomonih so torej zavezniške sile v napadu. Hitler je začel to vojno na eni sami fronti. Upal je, da bo to ostalo tako. Toda vojaške sile zedinjenih narodov so zrastle in zdaj divjajo boji najmanj na osmih različnih frontah. Kdor danes uporablja izraz "druga fronta," ima v mislih le drugo fronto proti Hitlerju na evropskem kontinentu. Za Hitlerja pa bo druga fronta tudi njegova zadnja fronta. Episoda iz gerilske vojne v Sloveniji Londonski Daily Telegraph prinaša izpad peresa svojega posebnega dopisnika "nekje v Evropi" članek z naslovom ■ Zvijače jugoslovanskih patriotov: "Ravnokar sem dobil podat ke o mali epizodi iz bojev v Sloveniji, ki osvetljuje hrabrost in iznajdljivost j u g o s lovanskih patriotov v njihovih gerilskih podjetnih proti italijanskemu osvojevalcu. "Kadar potrebujejo gerilci večje količine hrane, je ne gredo konfiscirat, temveč jo kupi jo od kmeta po primerni ceni. "Nedavno so v bližini Postojne gerilci odgnali živino nekega slovenskega kmeta. Del nakupne cene so mu takoj plačali in mu obljubili, da se povrnejo še isto noč z ostalim denarjem. "Kmet jim je povedal, da mora stvar brez odloga javiti italijanski oblasti in dodal 'ako tega ne storim, me obesijo.' "Gerilski vodja mu je odgovoril : 'Ne bodo te obesili.' Takoj po našem odhodu pojdi na italijansko komando — toda mi se bomo vseeno vrnili s tvojim denarjem.' "Italijani so seveda takoj obkolili kmetijo in na vse strani naperili svoje strojnice. . . . Toda kmalu je slovenski kmet prišel k italijanskemu komandantu in mu pokazal šop bankovcev: "Vseeno so mi plačali.' " 'Italijanski komandant je ves besen začel preiskova stvar. Pokazalo se je, da so rilci, oblečeni v italijanske ui» forme prinesli kmetu denai straži pa povedali, da so Pr' speli iz Trsta z natančnimi n* vodili od glavne komande, te ko postopati z gerilci. Tak« nato so s svojim avtomobil® zopet zbežali." (J.I.C. bo na ga, pri i!iii!iiiiiii>ii*j prt le ai' wj: Miimitiinii Rožnik, 18. jun. — (Jutrat poročilo). — Razposlani voh' so inam sinoči prinesli poro«' da so opazili v Metropolitan P1 ku koncentracijo sovražnih del. Opazili so, da vozi sov1 žnik nove rezerve v pozicije da postavlja baterije na vzp1 ne, ki leže v smeri proti naš$ gosj vrtu. Torej je videti, da ! ^či pravi j a sovražnik novo ofen^ CIne ki naj končno določi usodo i'1 kla vrtne armade. Takoj smo šli na delo. oberkomandat je razpostavil' čne straže na levo krilo, p" par divizij na osrednjo fr<)1 sam se je pa postavil na 27. maršbataljonu, ki ga je' postavil ob plotu na desne® lu, to je na najbolj izpostav nih točkah. Nekaj časa je bilo vse m1' tok ttai Poti ral kop i en, spel vrše Toda to je mir pred viharjeifaj Je za naš general ni nič kaj zaup" hoti. Hodil je ob svojih l jah gor in dol ter vzpodbuja' te, naj pazijo, ker nocoj s« bil tukaj odločilen 'boj. Ali mo padli junaške smrti, rešili korenje, peso, fižol i" lato. Noč je potekala mirno svoražnega taborišča ni bil« sati nič poseibnega. Ali Je vražnik opustil svojo namer' preklical ofenzivo? No, do icpbce nje zore je še kako uro in* j gos je počakati. ttlsem In res . . . komaj se je Pripel zal tam od Painesvilla prvi SUal ] men jutranje zore, smo "f^hel li, da se plazijo sem od 3{fgače tate Stop v hl€ 80. 1 den že B spon Pak< ttiarj Jo P1 Ljud Pri t Poiiu Pod j kor i Vs a'ije ie za] S iti ZV: »uhor ma sPod ■ bal se Uioj s: bi U politan parka temne Prihuljeno so izrabljale krtino in vsak grmiček, tod1 to^ stremu očesu našega. ge]'ezna premikanje sovražnika ^o i Naglo je poslal vzdolž N0) fronte svoje adjutante, fju°zive raznesli povelja, naj bod". lbil0 pripravljene, ker sovraži|° us0 plazi k napadu. Sam je P®j zoroval baterijo možnarJT r«iei je bila postavljena na n^^njc nevarnem mestu ob fencu Toliko je bil že vidno/ lahko razločil s prostim °c' dve sovražni diviziji, ki s bližali v švarmliniji naši!1!! zicijam. Naš general se enkrat ozrl po svoji brig»1 je vse v uredu, ukazal naravnati topove in čakfj velja. In ko je prišel so|r na strel, je ukazal — oge!1 Zagrmelo je, da se je B stresel v svojih temeljih je odjeknil od bližnjega par preplašenih vran se budilo in vreščaje pole^ kot brez glave nad Naše baterije so pa tedaj le ogenj na celi črti in je, da se je tresla zemlji Sovražnik, ki očividno čakoval tolikega odpori ' ti odgovoril na naše streU! naj H Hel Poč, t fli ampak se je obrnil in v , d' 'cetj H ir > f j, ali še ^ir, 111 Poč D 4/i nh begu na vrat na nos i^1 Metropolitan park, kjei' rešil svojo kožo v varstv" gočnih hrastov. Naš general je poslal' tejce na bojišče, da pobefe, . ve in ranjene. Dva mrt^fi e pobrali, ranjencev pa 1,1 tc rf 1UC- v . »J0 Sovražnik je najbrž® j « dobro lekcijo, ker od ted8jjM na zemljo nasipalo toliko sne-C.) I ža, da ga je bilo za lepo mero v Preobilici. Dolgo je trajalo, Preden so se naredile gazi, a bi-|e so tako ozke, da ni bilo prijetno stopicati po njih. Mojega W Sospoda je gnal nujen opravek j D °d doma. Ni sicer šel rad, a je Mill ®oral- Pot je bila zreč uro dol-ga> kadar je bilo lepo vreme; tokrat sva potrebovala najmanj še enkrat toliko. Premalo Poteptani sneg se je vedno vdi-nfyal pod mojim ostrokovanim ih^ kopitom jn snno sem bil utru- tra« rob roči sov1 :ije m vil' po* tateri ,Se ni mogel ustavljati. Stopil je raz mene, odvedel me ]^ev, sam pa jo je krenil v hi-Tukaj je pil dalje časa. Pre-froiden je imel nastopil je l2e mrak in zdaj se je šele je'spomnil, da ne sedi doma, am-jmljPak v krčmi. Takoj pošlje krč-^arja p0 mene in z izdatno tu-Pomočjo spravi se v sedlo. ^^dje so ga sicer nagovarjali, nai ne gre v takšnem času in *>ri takšnem vremenu na pot, ?°nujali so mu posteljo, a bilo Je Zastonj. Grozno ga je imel ^klobukom. Gugal se je, ka-r bi veter pihal zaporedoma vseh štirih strani. Ne vem, ;ta< nji' •jed ,vpa po) jja1 i s« Ali ali 1 i® o bil« Je le iliti m n t 5» 0«' i st sin' >e b»' k* )VJ'] reP > J« le« rOl aj ]en> ko sem vendar enkrat do-spel do daljnjega cilja. Po dojenem opravku podava se z g0sPodom zopet na pot. V kakš-^ četrt uri dospeva do neke kr-clTle- v kamero je gospoda vle- kla neka tajna in nevidna moč, Je imel šalo ali resnico, ko : zahteval, naj mu radi varno- zvežejo noge pod mojim tre-'ullom. Naposled sva odrinila. I "alu je nastala trda tema in nemalo sem videl pred svojim o j"'Občem. Zdelo se mi je, kakor n T gospod dremal. Bal se sicer lseitt, da bi se mu znalo kaj e t pripetiti, ako bi se v spanju po-^al raz mene; ker je bij sneg olpek in globok in je bil dru-tudi s trdo cesto moj go-^ v dobrem razmerju, pa ' sem se, da bi se v slučaju tod'Plehkega padca ne zbudil in ,1 znal jaz poleg njega bogve dolgo čakati, to se sicer ni zgodilo, a b°živela sva nekaj drugega, kar I bilo v nesrečnem slučaju zna- 'i Usodno biti za naju. Na ne _..... str: mestu je držala cesta ob 'mem robu. Pri svojem dre- ihoj in kimanju začne me st gospod za uzdo vleči na Jj/*11« kakor bi se mu zdelo, da ^ naj p0 otročji navadi drča- ^koliko po strmem klancu - V2dol. Ker do se mi takšnega pa ni za otročjega Pr, |Cet-ia, stopal sem mirno na-Pa gospod me je vlekel H J m bolj v stran in ko me,je prav močno potegnil, ni-več vedel, kaj hoče in sko-k0,.Sem na stran. Za par kora tov st0r sva zdrčala dalje, toda pro- al. vJe bil že pri vsakem petem šestem koraku kakor odre-jjj11 ^ le moji dobro premišlje-Počasnosti se imava oba za «1 a o>" •el)| d'1 ef ,tvii al er« tv# ni že ■el* 30^1 •ft**] dI0'1 dekleta in žene 4ti t, H veste, da si boste prihranili *Cei denarja, če si naročite l>liPVR-COATali STERLING iz čisto volnenega blaga, Uv,iost iz tovarne SlJt>AJ NA WILL-CALL Plavajte, samo me Pokliči-vas peljem v TOVARNO ^ojo odgovornost, če kupi-"ti ne. Vam se priporočam : Benno B. Leustig te i % 4 Addison Rd. ENdicott3426 (June 24; July 1, 8, 15, 22, 29 (Aug. 5, 12, 16, 26) hvaliti, da se nisva zvalila bog-sigavedi kam in si polomila svoje ude. Že sem jel premišljati, kaj mi je storiti, ker moj gospod navidezno ni nič opazil o neljubem dogodku in neprijetnem položaju, kar zaškrtne nekaj pod menoj, kakor bi se odprle duri in se zadere hripav in zaspan glas: "Katera zverina pa lomasti po moji strehi? Ali ti naj posvetim s polenom? Siromašen človek sem in imam toliko truda, da si svojo razdrapano streho z malimi stroški popravljam vsaj toliko, da mi dež in sneg ne padata na nos, a takšna poredna mrcina mi pa še lomasti po njej, kakor bi Bog za hojo ne bil ustvaril drugih tal!" Vsled glasnega robantanja vzdramil se je moj gospod iz svojega polspanja. Mel in dr-gal si je svoje oči, katere bi jaz pač bil rad videl podnevi, potem je zazehal dvakrat zaporedoma in ko je zazehal še tretjič, zravnal se je v sedlu in zašel gledati okrog sebe, da bi videl, kje je in odkod prihaja hri-paviglas. Ker ni nič videl, oglasil se je: "Kje pa sem? Kateri človek božji me pa kliče? Kaj bi pa rad?" Človek, kateri je bržčas po glasu spoznal mojega gospoda, izpremeni brž svoj rohneči glas in reče prijazno: "Oh, gospod so iz Vrbe! Kako pa pridejo sem na mojo streho? Gotovo so pri tem slabem vremenu in pri tej črni temi zašli s ceste. Takoj vam pridem pomagat!" Zdaj sva vedela oba, kje sva. Takšna smola! Kako bi se bila lahko streha ali morda cela koča podrla pod najino težo in nas vse pokopala. Ker je bila le malo poševna in se je skoraj celo dotikala brega, zatorej nisem spoznal strehe in zatorej je lahko umevno, da sem brez vsa-1 ke sile prišel prav gladko na j njo. Cel konj in še z jezdecem I na strehi! Bi li kdo verjel kaj takšnega na prvo besedo? Kmalu se prikaže več oseb z gorečimi treskami pred durmi in prav z malim naporom spravi me gospodar borne koče s strehe in po stranskem poševnem potu zopet na glavno cesto. Moj gospod se mu lepo zahvali in mu da za prestani strah nekaj novčičev. Ob enem ga poprosi, naj molči, da se ne bo smešna prigodbica razširila po okolici in povzročala med ljudstvom smeha. Kočar obljubi, da bo molčal; toda obljubile niso osebe, ki so ž njim stanovale pod isto streho. Kmalu je bil ves prigodek znan ne le po okolici, ampak še dalje okoli. Ljudje so se smejali in brili burke, mojega gospoda pa so potem vedno imenovali '"gospoda iz Vrbe, ki znajo s konjem jahati po strehi." Take in enake so bile nadloge, katere sem imel s svojim gospodom. Res niso bile prijetne za mene starega konja, pa moral sem biti še vedno zadovoljen s svojo usodo, ker mi sicer ni manjkalo ne dobre hrane in ne dobre postrežbe. Pa imel sem tudi tukaj smolo. Sicer je gospod pravil vedno, da me ne bode nikdar prodal komu drugemu in da bom lahko ostal do smrti pri njem, ker sem tako pameten in potrpežljiv konj, a prišlo je vse drugače. Prej nekdaj daleč okoli razkričani divjak in zdaj pameten konj — takšna pohvala mi je zelo prilegala. Tudi sem bil uverjen, da bodem lahko do smrti ostal pri dobrem gospodu. Toda kaj sem si mogel, ko je prišla smrt In je pobrala ogspoda namesto mene. Par dni sem še ostal pri hiši, potem pa so s staro ropotijo prodali tudi mene. No, več sem bil vreden, kakor šestdeset kron, pa to dejstvo me sploh nič ni tolažilo pri bridki izgubi. Nikdar še nisem šel od katere hiše tako težko, kakor takrat. Mučile so me temne slutnje, katere so se potem res izpolnile. Pa tudi moja zdrava konjska pamet mi je prerokovala, da nimam na stare dni pričakovati nič dobrega. Oslabele bodo ne le moči, ampak pridružile se bodo še druge nadležnosti* katere so neizogibne posledice vsake starosti. Potem pa gospodarji! Dober gospodar nikdar ne kupi malocenega konja; kateri pa ga kupi, ta je navadno reven ali pa ima zanemarjeno gospodarstvo in tak gleda vsekdar, da kolikor mogoče izkorišča svojega kljuseta. Slaba in pičla krma, zanemarjeni hlevi in slabo ravnanje spravita konja, ki je enkrat šel že za šestdeset kron iz hleva, kmalu tako daleč, da je tisti papir za deset kron skoraj več vreden, kakor cel in živ konj. Saj sem bil videl že mnogo takšnih konj. Glava odebeli in se povesi, vrat se usuši kakor trta, telo obne-more in rebra stopijo tako na dan, da jih marsikateri voznik pokrije z odejo, kadar pel j a skozi mesto ali večji trg. Kakor bi s tem kaj pomagal ubogemu četveronožnemu siromaku! Spomin me že toliko zapušča, da se ne vem spominjati vseh gospodarjev, katere sem imel zatem, ko sem odšel iz hleva ti- j stega gospoda, ki je znal "po i strehi jahati." Menjal sem jih I prav pogosto in sem jih v ne-; katerem letu imel toliko, da jih' je bilo veliko več kakor ima leto letnih časov. Mraz me pretrese, če se spominjam teh gospodarjev in teh časov. Rajši j storim desetkratno smrt, negO| bi živel še eno leto v tako muč- j nih razmerah. Prišel sem ob! grivo, ob eno oko . . . Starček sivec je prekinil svo-j je spomine iz važnega vzroka,; ker je namreč — zaspal. Napol-j njen želodec je vplival takoj blagodejno na utrujeno in iz-1 mučeno telo, da se je spanec konju nevede splazil v možgane, zaprl okno košečne hišice — eno samo, ker je bilo drugo ta-kozvano "slepo okno" — in zazibal ubogo stvar v najslajše sanje, katere sploh more konj imeti. (Konec.) Kaj zmore močna volja V nekem angleškem konvoju je bil tudi petrolej ski tank, ki ga je granata na štirih krajih zažgala. Dvainštiridesetglava posadka je poskakala v rešilne čolne. En čoln, na katerem je bilo 17 mornarjev, je štirinajst ur jadral ob goreči ladji. Ko se je sovražna ladja oddaljila, tank še ni utonil. Čoln s 17 možmi, med njimi drugi in tretji inženir, se je zopet približal petrolej ski ladji in mornarji so se podali na krov. Kljub življenjski nevarnosti se jim je posrečilo spraviti v pogon nekaj črpalk. Čez pet ur in pol je bil požar pogašen. Na. žalost so potem ugotovili, da je ogenj uničil vse navigacijske aparate in zemljevide. Štiri dni so bili na morju, ne da bi vedeli, kje so. Nato pa so na veliko srečo naleteli na neko angleško vojno ladjo, ki jih je pospremila v pristanišče. Drug primer. Dva mlada francoska pilota sta našla v neki bretonski vasi hudo poškodovano letalo. Pokrila sta ga s slamo, da ga nihče ne bi spoznal. Dva meseca sta zbirala razne dele sestreljenih letal in s temi za silo popravila svoje letalo. Končno se jima je tudi posrečio dobiti nekaj bencina. Da ju ne bi nad Anglijo sestrelili, sta dala na krila francosko in angleško zastavo. Ob ugodnem vremenu sta se dvignila in srečno pristala na nekem angleškem pristajališču. Nobeden še ni bil 20 let star. Strokovnjaki so se naravnost čudili, kako sta mogla z zakrpanim letalom preleti tolikšno razda- ljo. Hladnokrvnost potnikov je rešila 17,000 tonski parnik "Rangitiki" pred skoraj neizogibno nesrečo. Ladja je plula v nekem konvoju in jo je neka nemška voljna ladja zelo obstreljevala. Kapitan je obljubil potnikom, da bodo rešeni, če bodo popolnoma mirni in ne bodo povzročili nobene panike. Ti so njegovo željo res upoštevali. Priredili so velik koncert in štiri ure zabavali potnike. Med tem so mornarji pogasili požar na ladji in s spretnim manevriranjem se je ladji posrečilo priti na varno. ZADNJI ROKOVNJAČ Humoreska. Spisal Janko Mlakar "To je čisto lahko," poduču-je jo Ema; "zavrite en lonec mleka, v drugem pa pristavite vode. Kadar zavre, pa vsujte iz tega zavitka zmlete kave vanjo. Nekoliko časa pustite vse skupaj vreti, potem pa odcedite, in kava je kuhana. Mati Urša so vzeli kavo in so rekli: "No, sedaj pa razumem; mislim, da bom znala skuhati to stvar. Sedite kar tja v senco; prinesem vaifi ven, kadar bo kuhano. Samo Ipreirialo "moke" se mi zdi za vse; takle majhen škrnicelj !" "Zadosti bo," hiti ji Ema zatrjevati; "vsega še pristaviti ne smete. Prinesti pa mleko posebej in kavo posebej, da bo vsak lahko mešal, kakor bo hotel." Sedemo v senco za mizo in ogledujemo sive vrhove, ki so nam tako lepo kazali svoja ra-zorana rebra. Prepirali« smo se ravno, kateri vrh je Grintovec in kateri Skuta, ko prinese v eni roki pisker mleka, v drugi pa skledo — kavine gošče. Ne-srečnica je čisto kavo odlila in nam prinesla goščo. — Levi na sliki je Pvt. Bernard Vidgerhouse iz Washingtona, D. C., ki se je z glasil v denarnem uradu v Aberdeen Proving Grounds, Md., ter kupil za $3,000.00 vojnih obveznic. To je denar, ki ga je prejel, ko je prodal svojo trgovino pred odhodom k vojakom. ~ it x sfA * iii_■ ■ '.........' ■ ■ "■....ti......žL*.,..^-.-..*-• 1 Slavni kitajski četvorčki, ki so bili rojeni na dan premirja leta 1939. Od leve na desno so: United States Chiu, Great Britan Chiu, Soviet Chiu in China Chiu. Rojeni so bili v begunskem taborišču v Kantonu. Sedaj so v oskrbi zavoda, ki ga vzdržuje United China Relif sklad. "Kaj ste pa vendar naredili," vriščala je Ema; "ta gošča ni za nič. Kam ste pa odlili vodo? Tista črna voda je kava, pa ne ta godlja." "Tisti črni krop je kava?" začudi se Urša. "Tega pa jaz nisem vedela; mislila sem, da je tale mešta kava, in da jo bo-dete jedli z mlekom, kakor mi žgance." "Kam ste pa odlili kavo," vtakne se vmes Šoba. "Kam neki! Na gnoj sem jo vlila; v pomije se je nisem upala, ker sem se bala, da bi ne škodovala svinjam." Vsi smo se smejali Urši prav iz srca, samo Ema je gledala grdo. "Dajte sem ostalo kavo," pravi ji, '"grem sama kuhat." "Je ni več," odvrne ji Urša ravnodušno; "pristavila sem vso." Ko Ema vidi, da je ob svojo ljubo rjavo pijačico, zgrabi jezno skledo s "kavo" in jo trešči ob tla, da se je razletela na drobne kosce. Siliti smo se morali z mlekom, ki nam pa ni šlo kar nič v slast. Jaz bi se bil lotil najraje vina, toda Griža ni pustil, ker se je bal, da bi ga nam prekmalu ne zmanjkalo. Pognal nas je gasit žejo k izviru Bistrice. Domenili smo se še z Uršo glede prenočišča, potem smo se pa napotili proti sedlu. Sopiha-li smo po strmem gozdu navzgor v največji popoldanski vročini. Pot nam je od obraza kar curljal. Emi je pa postajalo še bolj vroče, ko ji je Šoba kazal globok kotel, v katerem so taborili nekdaj rokovnjači. Želja "kaj imenitnega doživeti" ji je gini-la vedno bolj. Ko Coklja to zapazi, jo vso pot opozarja na mesta, kjer so bili potniki napadeni, oropani in zadavljeni. Ravno tako ji pa tudi Brton-celj ne neha zagotavljati, da je pripravljen zanjo preliti kri do zadnje kaplje. Revica je bila vsa zbegana, !:o smo naposled prilezli na sedlo. Imeli smo krasen razgled. Griža je razkazoval razne kraje, doline in gore, katerih lepo-:o so vsi občudovali. Jaz sem pa raje preiskaval torbe in občudoval krasen okus vinske in žgane pijače. Potem ko sem se nekoliko po-krepčal, sem se pa tudi jaz ozrl malo na okrog. In povem vam, da se še nikdar nisem kesal, da ;em zlezel na sedlo. Zakaj pijača mi še nikjer ni dišala tako, kakor gori. Škoda le, da ni nobene gostilne na vrhu. (Slo-.ensko planinsko društvo je leta 1906. postavilo na Kamniškem sedlu (1900 m) lepo kočo, ki je dobro oskrbovana.) Brtoncelj je pa šel medtem nekoliko v stran in začel nekaj čečkati po papirju. Takoj smo spoznali, da kuje pesmico. Pripravljali smo se že na odhod, ko pride zopet k nam, ter nas poprosi, naj mu dovolimo, da prebere pesem, katero je ravnokar zložil na čast gospodični Emi, prvi slovenski "hri-bolazici." Vstopil se je z eno nogo na Kranjsko, z drugo pa na Koroško (Kamniško sedlo leži ravno na meji med Kranjsko in Koroško.) in deklamoval z zvenečim glasom: "Na Kamniškem sedlu tu gori stojim, V zeleno dolino tja doli strmim; In gledam na Grintovec, Brano, Ojstrico, Planjavo in Skuto, Rinko in Štručo. V bližini zrem silne grebene zorane, V daljavi pa tuje mi sinje poljane; Poslušam šumenje rek in potokov, Horizontal in Vertical Boring Mill operatorji Layout Man Machine Shop Machine Assemblers Inšpektor za Machine Shop, na velikem delu Crane Operator Radial Drill | Operatorji Barvarji Structural Fitters PLAČA OD URE Ako ste zdaj v vojnem delu, morate dobiti dovoljenje, da ste na razpolago. THE WELLMAN ENGINEERING 1 CO. * Ter slapov bobnenje in veletokov. Toda kaj meni so sinje planjave, Ak' zreti ti smem v oči tvoje plave; Kaj meni potokov tuleče šumenje, Ak' slušati tvoje smem govorjenje! Zato kot zastavo vihtim jaz svoj robec In kličem: Živela Emica Gobec!" (Štrunco — Reči bi moral "Štruco"; toda zaradi rime je pa menda izgovarjal ribniški "Štruco.") Dalje prihodnjič DELO DOBIJO 7000 CENTRAL AVE. (157) vrtnar $2,000 na leto in hiša Mora biti pripraljen delati dolge ure in ki ima dolge izkušnje s cvetlicami, zelenjavo in cvetličnjakom. Privatno zemljišče blizu Clevelanda. Potrebna so najboljša priporočila. Pišite na P. O. Box 6088, Cleveland, Ohio. (154) ženske se sprejme Sprejme se ženske za važno delo, v starosti 18 do 45 let. V oddelku za klobase in sekanje. Plača od ure in overtime. Predznanje ni potrebno. Ohio Provision Co. 2254 W. 61. St. (154) MALI OGLASi šolske knjige kupim želim kupiti šolske knjige za 4. razred šole sv. Vida. Pokličite HEnderson 5297. (154) Sobe se oddajo Oddajo se 3 sobe, najraje priletnemu zakonskemu paru. Nahaja se na 5818 Bonna Ave. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoc 2237 EDINA SLOVENSKA IZD: NIČA NAGROBNIH VAL-19 FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9S59 6% pivo, vino, žganje In dober prigrizek. Se priporočamo u oblik. Odprto do 2:30 zjutraj RE NU AVTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaS avto in DretMrontQi da bo kot now. Popravljamo body In lenderJ«. Welding) J. POZNIK — M. ZELODBO i GLenvllle 3880. East 61st St. Garage FRANK RICH, ltttnlk 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 11 Se priporoča za popravil« In barvanje važega avtomobila. Dalo totao in dobro. .... j j JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PKEVEL DR. JOS. JERŠE "Katera deklica?" je jecljala ženica, ki so ji v strahu šklepetale vse kosti, toda mož jo je potegnil proč od postelje, rekoč: "Pusti ga v miru! Ne vprašuj ga! Saj vidiš, da se mu blede. Zavri mu rajši mleko ter mu ga prinesi!" Tujec se je v bolečinah zvijal po postelji in je z divjimi očmi streljali po sobi okoli: vprašal je ljudi, kdo so in odkod so prišli. Oskrbnik je rekel : "Gospod, kar lepo mirni bodite, ležite v mestni bolnišnici. Vaša rana ni nevarna, kmalu se vam bodo zopet vrnile moči." Tujca je stresla mrzlica, glasno je zaklical: "Vrzite me na cesto, ne veste, kdo sem." Pokril si je z rokami obraz, da ga nihče ne vidi v obraz, pošast v človeški podobi, ki je umorila žensko. * Komaj je v Štajerdorfu utihnil morilni zvon, pa se je v viharni črni noči jela rdečiti široka cesta, ki vodi proti Štajru, kakor bi se bližala jutranja zarja in čez Anižo sem je prihajalo votlo bobnenje prihajajoče velike trume oboroženih moških. Mestu Štajer se približuje Hendelnova vojna sila, sam sdnik ji jaha na čelu. Petsto ba-kelj, ki jih peš nosijo strelci, razsvetljuje pot gospodu; to je jutranja zarja o polnoči. Komaj poldrug dan je, kar je četa odrinila z Dunaja. Zdaj so že v Ensdorfu. Ko se je za-bliskalo, se je Hendelnu liki pdoba prikazalo mesto Štajer. Obrnil se je ter zaklical svojim strelcem: Štajer, Zdelo se je, da mu v svitu bakelj obraz žari in se smeje. Saj je pred njim trdnjava njegove moči. Tu veljajo njegova povelja kakor božje zapovedi. Tu ni ne Kle-zelna, ne cesarja, tu je on san. kralj; če Madlzeder ni pode; pes, Štefane ni več v mestu . . . Zato se vrača tako hitro, da vidi, je-li povelje izvršeno . . . Hendel je izpodbodel težkega žrebca in je pred četo zdir-jal naprej, kolikor daleč se za-luči kamen. Cuj! Čez Anižo, iz Štajerdor-fa sem, prihahaja hrušč in trušč, jok in stok. In prsi so mu začele kipeti, kakor bi se mu težak kamen odvalil od srca. To so papežniki v Vizerfeldu-- kričijo in tulijo. Povelje se je izvršilo — Štefana je izgnana. Pod bičem njegovega srditega povelja je odsikala strupena kača, ki mu je zastrupila srce . . . dom ... in lastno ubogo dete. Ha, kako čist in svež je zrak, opojen z močjo hrastov in jelk, ki mu veje iz Štajra nasproti, kako zmagoslavno svetijo zvezde na polnočnem nebu! Naj živi Štajer, moja trdnjava! Ni več madeža na tebi, nobene vla-čuge noga ne skruni več tvojih cest. Štefana je izgnana, kakor kuga v sušcu. Toda kaj počne sedaj njegov sin, ki ga je zapodil proč od sebe, ki mu je zaprl dom, ki mu je zdaj ukazal še izruvati malika iz srca ... ? Li žaluje in okoli tava v boli in brezdelju, tudi sedaj še, ko je spoznal nesramne spletke? Ali pa je mož premagal v njem zaljubljenega, mladiča, da je z nogo pohodil lažnivo podobo svoje boginje, in bo sedaj prišel k očetu, rekoč: "Zaslepljen sem bil, odpusti mi in me zopet sprejmi za svojega otroka?" O da bi tako govoril, potem naj mu magari umre žena, vsi pogledal in je rekel latinsko: "Človek, govori, pa vendar ni kdo od vas mislil, da mi na tak način stori uslugo? Ker veste, da sem jo (po pravici) sovražil do krvi? Toda kri je kri, in umor je umor! Naj ne pričakuje sladkega plačila." Madlzeder je bil bled kakor kreda. "Ne, gospod, kako naj bi si bili kaj takega upali? Nikdo ne ve, kdo je bil. Saj vidite, ravno sem hotel vaše povelje izvršiti, ko je začelo biti plat zvona in mi je podžupan prinesel grozno novico. Tedaj so se v svitu bakelj začeli premikati vsi obrazi in vsi glasovi so začeli mrmrati, nešteto rok se je jelo dvigati proti mrkemu sodniku, in kakor na dano znamenje se je zo-]Set začelo vpitje: "Gospod, pravica! Gospod, prosimo za pravico!" In iz prošnje je že bučal upor, ki ga ne bo mogla zatre-ti nobena sila, marveč edinole kri. Hendel se ni dal motiti v svo- j jem miru, zaničujoče je rekel: j "Naj-li tu o polnoči vršim ' sodbo?" Teclaj se je iz množice ven ; prerinil mož, ki je v temi velikanski izgledal, in se je gnetel i proti Hendelnu tako blizu, da se je njegov meč zadel ob prsa konja, ki je nosil sodnika: "Gospod sodnik, morate nam tukaj obljubiti, mi hočemo pravice, kakor hitro izide solnce, vi ste dolžni to, še velja za Štajer vaš preki sod." "To vem bolje kakor vi, Radl-majer," je rezko odvrnil Hen-* I del. Spoznal je moža, ki mu je Vojniki so skozi ožino kora-j naj zoprne j ši izmed vseh Šta-kali na mestni trg-. Hendel ni jercev ... In Hendel se je po bratje, se lahko ves Štajer po-grezne v prah in pepel, vse to M mu ne bilo nič, zakaj na vsem svetu ni danes stvari, ki bi jo bolj ljubil s takim ognjem ljubezni, kakor ljubi svojega zavrženega, nepokornega sina. "Zatrobite štajersko koračnico!" je velel trobentačem, "da vedo, da prihajamo, in nam odpro mestria vrata." In trikrat so zadonele trobente, trikrat so zapeli bobni. Široko so se odprla vrata mesta Štajer in sodnik je jezdil skozi, neznansko velika se je prikazala njegova zapovedujoča vojna moč in v nekaj trenutkih se je vsa ozka ulica trla vojakov. Glasovi štajerske koračnice so pridoneli v bolnišnico, kjer je v kužni sobi ležal ranjeni morilec. Prisluškuje, ve, kdo prihaja . . . Nesrečnež zarine svojo glavo pod blazine, tako se bodo na sodnji dan skrivali pogubljen-ci pred božjim obličjem. Mož, ki prihaja z vojaško silo, je njegov oče, ki je kriv njegove krivde, je njegov sodnik, ki ga bo obsodil — na smrt — na — smrt. kor vsak drug kaznovan z mečem. Štefanin morilec bo po postavi umrl, najsibo ropar, lu-teran, katoličan ali pa kak menih, pred postavo so vsi enaki." Nato se je zopet obrnil k Madlzeder ju in ga je na videz mirno in hladno vprašal, toda roka se mu je tresla ob uzdi: "Je-li stotnik Hendel že v Štajru?' Madlzeder je odgovoril: "Bil je v Štajru, gospod sodnik, toda odšel je in se še ni vrnil." "Tako." Kdor je stal blizu Hendelna, je v škrlatastorde-čem siju bakelj opazil, kako se mu je napela žila na čelu. "Ako ga ni tu, moram ukreniti brez njega, kar bi sicer storil z njegovo pomočjo." In zopet je glasno govoril Hendel, trdno odločen, takoj udušiti v ljudstvu zlo voljo, ki jo je jelo kazati, da tako prepreči nov upor. Podati hoče nov dokaz svoje neutajne pravičnosti, zakaj to ljudstvo se danes ne da niti oplašiti niti s silo ugnati, to je jasno dalekovidnemu možu. Zato je rekel Madlzederju: "Resno in strogo zapovem sledeče: Jutri zjutraj navser zgodaj naj najboljši strelci, kar jih imamo, prehodijo Šta-jerdorf, Ensdorf in okolišnje kraje, spremljajo naj jih rab-lji z verigami in vezmi, preiščejo naj vsako hišo in naj morilca, ako ga izsledijo, v verigah in vezeh privedejo v mestno hišo. Jutri zjutraj naj mestni pisar med bobnanjem razglasi in prebere odlok o naglem sodu, ki že izza sušca leži spisan v posvetovalnici, in sicer v Štajru, Štajerdorfu, Ensdorfu in v Ajhetu. Mestni svet pa sklicujem k izredni seji, ki se bo vršila jutri zjutraj ob šesti uri (ne kakor ponavadi ob osmi uri), da sklepa glede umora. (Dalje prihodnjič) -o- Pretežna večina prebivalstva na Venezueli se preživlja največ z rižem. malo ostrmel, ko je videl na trgu zbrano toliko množico, povsod so gorele svetiljke; njih svetloba je razsvetljevala skremžene in spačene obraze, povsod je bilo slišati ihtenje in tuljenje. Ko so ljudje videli, da prihaja sodnik, so se jeli skupaj gnesti in čuli so se glasni klici: Sodnik prihaja! Sodnik prihaja! Pravica! Pravica! Nalašč je preslišal vpitje in je ukazal bobnati. Toda čudno, kako naokoli narašča govorjenje in vpitje množic liki z gore deroči plazovi: "Sodnik! Sodnik! Pravica!" Hendel je ustavil svojega konja pred vratmi Madlzeder j eve hiše in je zaklical: "Madlzeder —!" Nešteto ljudi je stalo na trgu, sto in sto jih je bilo ob oknih. Pa niti eden ni vzkliknil. Dobro došel! ali: Živio! Madlzeder je spoštljivo in pokorno stopil pred silnega gospoda in je rekel: "Živel varih Štajra!" prav tako, kakor takrat pod vislicami. Hendel mu je prekinil besedo: "Se je li povelje izvršilo?" Madlzeder je z roko pokazal na vojnike in rablje ter na pisarje in je rekel z negotovim glasom: Mogočni gospod, ravno sem ga hotel izvršiti, toda Bog me je prehitel. Dekle, ki se je toliko zagrešilo nad Štajrom in nad vami, je mrtvo." Hendel je osupnil in je naglas vzkliknil: "Štefana! Mr. tva?" Trdo in nepremično liki bronasti kip junakov je sedel na svojem konju in je molčal sredi med vzdihovanjem in tulje njem ljudstva, toda srce se mu je širilo veselja. Njegova muka in njegov pekel, njegove prečute noči, zastrupljeni dne vi, črv v njegovem mozgu, ro-parica čistosti in ljubezni njegovega otroka — vse je mrtvo. Prsi se mu širijo, kakor bi se bil rešil strašne more — in smejal se je. Toda le za trenutek. Zopet mu postane obraz trd in odrevenel, ne meneč se za jezno mrmranj množic je vprašal: "Kako se je to zgodilo? Pa vendar ni umrla naravne smrti?" "Ne," je odvrnil Madlzeder, "zavratno je bila zabodena." Tedaj ga je Hendel žugajoče konci vzravnal v škrlatastem sedlu svojega žrebca; z meča in s prstana so v svitu prasketa j o-čih bakelj letele iskre, njegove oči pa so se svetile kakor živo oglje. Nato je naglas rekel tar-najočemu ljudstvu: "Vi, ljudje, slabo dobrodošlico, ste mi pripravili s tem, da se je za časa moje odsotnosti v mojem mestu izvršil umor. Sicer je Štefana Švertnor meni in moji hiši prizadela mnogo hudega in je skoraj zanesla kugo v mesto Štajer, toda življenje je sveto, to bi se ne bilo smelo zgoditi. Kdorkoli je to storil, tega kri bo prelita. Ta umor bo ka- Na sliki vidimo ranjenega ameriškega vojaka, ki : h. Nuti Vfil gmninuiimimiiiiimimmmiiimiiiiiiiiiiiiuii,,.....iiiimiiimiiiiimiiiiiiiiii"1' S * | Jos. Zele i o Sinovi % a< POGREBNI ZAVOD Avtomobili ta bolniški vo? redno m ob vsaki url na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni t najboljio postrežbo >502 81. CLAIR AVENCI IeL. ENdloot, ,5„ COUINWOOU8KI CJ K All-| m «. 1I2D BTKfcET K 1 "{J KEnmore sll, .................................1...................................................,„„,„„„1111 lih hi ina taJt VSi