•o
Its
iO
-O
im
ï«n in !©
-r--
na
orientacijo
S
Št. 44/Leto 67/Celje, 5. junij 2012/Cena 1,30 EUR
□
Na Lipi, bo kot kaže, polno
u o
□
ÜÜ
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić
90,6 95,1 95,9 100,3
Zaključna prireditev devete akcije zdravega skupinskega hujšanja Novega tednika in Radia Celje
TOREK, 19.JUNU, OB 18. URI
VCITYCENTRU CELJE
i Novim tednikom in Radiem Celje
Glasbena gostja: Manuela Bračko
Slovesno v celjsko
Okolje ne pozna meja
TRIGLAV NAGRAJUJE VARNOST
OD 12. 4. DO 20. 6. 2012 SKLENITE NOVO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE IN PRIHRANITE DODATNIH 40 EUR.
PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO.
Dodatnih 40 EUR lahko izkoristi zavarovalec, ki od 12.4. do 20.6.2012 sklene novo zavarovalno polico za avtomobilsko zavarovanje, in sicer za osebno vozilo, ki je v lasti in/ali uporabi fizične osebe. Na polici mora biti sklenjeno najmanj novo zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Višina popusta ne sme presegati 30 % premije na zavarovalni polici. Uveljavite ga lahko pri zavarovalnih zastopnikih in na prodajnih mestih Zavarovalnice Triglav, ki uporabljajo sklepalno aplikacijo Zavarava I nice Triglav. Več informacij na www.triglav.si.
40 EUR
MANJ ZA NOVO
ZAVAROVANJE
zidani most - Pred zaporo ceste?
rogaška slatina - Od
■ ■ V ■ V V	I I	v • v v
križišča do krožisca
Vlada v novi misiji
Renner zdaj že pri 550 cm!
novo ob torkih
Okoljske perle/packe
Za zdravje
i
Mineva 15 let po vzponu Šentjurčana na Mt. Everest
Okolje na pozna meja
V enem dnevu so reševali protipoplav-ne, kmetijske in okoljske težave
»Čarobne paličice nima nihče,« je odgovoril minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič na vprašanje, če bo v enem dnevu rešil največje okoljsko-kmetijske tegobe na Celjskem.
V petek se je namreč minister Bogovič s pristojnimi pogovarjal glede problematične gradnje suhih zadrževalnikov, se srečal s celjskimi civilnimi iniciativami in reševal težave hmeljarjev, vmes sodeloval pri podpisu deklaracije trajnostne-ga razvoja, dan na Celjskem pa končal v Laškem, kjer se bo nadaljevala ureditev marija-graškega ovinka.
Trajnostni razvoj za večjo moč regije
Potem ko so lani Deklaracijo o trajnostnem razvoju Savinjske regije podpisali župani in drugi pomembni nosilci družbenega razvoja, se je zavezam pridružilo še 40 podjetij s Celjskega. Tako so se obvezali, da bodo družbeno odgovorno skrbeli za splošno blaginjo v regiji. Sicer so se v celjskem Narodnem domu zbrali skoraj vsi župani ter številni direktorji največjih podjetij s Celjskega
oziroma, kot se je izrazil župan MOC Bojan Šrot: »14 let sem župan, a se ne spominjam dogodka, kjer bi se zbralo toliko uglednih gospodarstvenikov, cvet regijskega gospodarstva, lokalnih politikov in celo nekaj predstavnikov države. Pomembno je, da smo izkazali enotnost. Ni preprosto, veste, Savinjska regija je ena največjih po številu občin, ima pa največ regijskih projektov, kar pomeni, da znamo, hočemo in zmoremo sodelovati. Na področju trajnostnega razvoja okolje pač ne pozna občinskih meja in če želimo doseči razvojne cilje - torej, da bomo razvojno uspešna konkurenčna regija in to ne na račun okolja - je nujno, da se tega zavedamo vsi.«
Po mnenju direktorja Razvojne agencije Savinjske regije Janeza Jazbeca gospodarstveniki vedo, da deklaracija še ne pomeni, da bodo jutri prodali ali proizvedli za evro več. So pa novi podpisi izraz moči in skupnega nastopa Savinjske regije, kar lahko postane konkurenčna prednost. »Iz nabora aktivnosti, opravljenih v letu dni, se vidi, da so vsi projekti naravnani v trajnostni razvoj.
To je tisto, kar smo pričakovali in načrtovali.«
Evropski denar za sanacijo Celjske kotline
Na sestanku s Civilnimi iniciativami Celja so ministra Bogoviča seznanili s celovito problematiko onesnaževanja Celjske kotline. »Ob sodelovanju strokovnjakov smo ministra seznanili tudi z aktualnim onesnaženjem zraka, ki smo mu izpostavljeni vsak dan. Predstavili smo mu podatke o onesnaženju tal, vodotokov, podtalnice in podzemnih voda. Seznanili smo ga tudi z analizo blata iz komunalne čistilne naprave in z razlogom, zakaj je potrebno ustaviti sežiganje 5 tisoč ton blata v sežigalnici komunalnih odpadkov. Minister je izrazil naklonjenost in podporo naporom in ukrepom za ekološko sanacijo Celjske kotline,« so po srečanju sporočili iz CI.
»Želim jasno povedati, da na področju starih bremen, ki bremenijo celjsko območje, želimo to, kar je nujno potrebno: da sedejo vsi akterji za isto mizo in da skupaj pripravimo
program rešitev za področje prašnih del in starih bremen, ki se nanašajo na bremena iz industrije. Za obe področji nameravamo v prihodnjem ko-hezijskem obdobju predvideti evropska sredstva,« je poudaril minister Bogovič in polaskal, da je iz izkušenj prepričan, da regija teh priložnosti ne bo zamudila.
Birokracija ovira dela v vodi
Prvi del projekta Zagotavljanje poplavne varnosti na porečju Savinje je ureditev marija-graškega ovinka v Laškem. Gre za ključni problem, zaradi katerega je bilo Laško že večkrat pod vodo. Podjetje Nivo eko, ki je pridobilo posel za izvedbo projekta v celoti, je že začelo delati na spornem ovinku Savinje, vendar še vedno ne morejo delati v sami strugi.
Bližje delu v strugi so po podpisu pogodbe o izvajanju nadzora pri projektu. Pogodbo so podpisali minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, laški župan Franc Zdolšek in direktor podjetja Projekt Nova Gorica, ki bo nadziralo izvajanje projekta, Vladimir Durcik.
Dodatne analize o vplivih suhih zadrževalnikov
Suhi zadrževalniki so tema, ki najbolj buri Spodnjo Savinjsko dolino. Znano je, da država ob Savinji in nekaterih pritokih načrtuje gradnjo zadrževalnikov, s katerimi bi ob večjih vodah zaščitili kraje ob Savinji.
Lani je gradnja zelo burila duhove, mnogi Spodnjesavinj-čani so prepričani, da zadrževalniki niso pravilno načrtovani. Kot je celjskemu in spodnjesavinjskim županom povedal minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, naj bi do septembra pripravili dodatne strokovne analize vplivov na prostor. »Takrat bomo videli, če se strinjamo z rešitvami, nato bi se lotili priprave državnega prostorskega načrta. Tako bi lahko lovili rok, da se tudi ta investicija, torej gradnja suhih zadrževalnikov, izpelje s pomočjo kohezijski sredstev.«
Žalski župan Janko Kos je dodal, da mnogi, ki so oddali pripombe na osnutek DPN, zdaj že dobivajo odgovore. »Verjamem, da bo skušalo ministrstvo reagirati na naše utemeljene pripombe. Suhi zadrževalniki so dejstvo, če hočemo zagotoviti protipoplavno varnost. Vendar moramo župani ščititi interese ljudi, ki opozarjajo, da bodo zadrževalniki moteče vplivali na okolje. Uničene bodo lokalna infrastruktura, ceste ... To bo velika rana, premeščalo se bo ogromno materiala. Imam občutek, da tudi na ministrstvu razumejo naša opozorila, seveda pa nas čaka še veliko pogajanja in dogovarjanja. Če bo ministrstvo upoštevalo pripombe, se bodo strasti umirile. Vsaj za zdaj, kaj bo v času izvedbe, pa nihče ne ve.«
Minister Bogovič (desno) se je v Narodnem domu velikokrat zapletel v klepet. V razpravi o trajnostnem razvoju pa je poudaril, da je ta potreben, če želimo preživetje planeta in dodal: »Del je zakonodajni okvir, drugi, še pomembnejši, pa je vsakodnevno zavedanje o nujnosti in skrbi za ohranjanje okolja in pozitivne družbene spremembe. In Savinjska regija je pridna na tem področju.«
Direktor podjetja Nivo eko Klemen Senič pravi, da so do danes pripravili gradbišče in vse zakoličili: »V vodo, na žalost, še ne moremo. Do zdaj ni bil izbran nadzorni inženir, koordinator za varstvo pri delu, čakamo še določena soglasja. Vemo, kako je z birokracijo v Sloveniji.« Kljub tem začetnim zapletom in s tem zamudi, Se-nič pravi, da bodo ovinek uredili do predvidenega roka, torej do avgusta 2014. Na gradbišču imajo pripravljeno vso mehanizacijo in material. Senič upa, da bodo čim prej začeli delati, saj je to primarno gradbišče v skupini Nivo. Ureditev marija-graškega ovinka je ocenjena na tri milijone evrov.
Pomoč države le povezanim hmeljarjem
Minister Bogovič se je srečal tudi s 25 pridelovalci hmelja, ki so slišali, da jim bo ministrstvo oziroma država pomagala, če se bodo vendarle povezali. Kot je pojasnil minister, je bil sestanek s hmeljarji zelo odkrit. Hmeljarstvo je v težavah na eni strani zaradi svetovne krize, hmelja je za eno sezono še na zalogi, velika težava pa je tudi dejstvo, da je slovenski hmeljarski sektor izgubil zaupanje v letu 2007, ko je špekuliral pri stalnem kupcu. Kot je omenil
Bogovič, je kupec povedal, da bo potrebno desetletje, da se bo zaupanje povrnilo. Rešitev za hmeljarje tako vidi v prodaji hmelja drugim kupcem, kjer je treba zaupanje šele zgraditi.
Zelo pomembno pri hmeljarjih pa bo povezovanje. Bogovič je dejal, da se hmeljarji sami zavedajo te potrebe, da torej nastopijo skupaj in se bremena porazdelijo med vse. Tako so se pogovarjali, da bi bilo treba sklicati vse hmeljarje in jim povedati, da bodo podporo države dobili tisti, ki se bodo med sabo povezali. Sicer ima država že zdaj preko programa razvoja podeželja možnost pomagati hmeljarjem., vendar bodo vztrajali tudi pri povezovanju, je razložil Bogo-vič: »Ocenjujemo, da je tudi v drugih panogah v Sloveniji ključen problem v primarnem delu povezava znotraj sektorjev, zato se bo ta izkušnja, ki je danes pri hmeljarjih najbolj boleča, prenesla tudi v druge sektorje. V naslednjih letih bomo poskušali narediti več na povezovanju pridelovalcev hrane, kajti na takšen način verjamem, da bodo resnejši in močnejši sogovorniki z ostalimi v verigi. Hmeljarski primer je zelo poučen in tudi v drugih panogah se ne sme zgoditi nekaj podobnega.«
ŠK, US, foto: SHERPA
Na vrhu SD namesto Pahorja Lukšič
Na nedeljskem kongresu SD v Kočevju je Igor Lukšič z desetimi glasovi premagal Boruta Pahorja. Ta se je tako z vrha stranke poslovil po petnajstih letih, že pred glasovanjem pa je napovedal, da bo kandidiral na jesenskih volitvah za predsednika države.
Dogajanje na kongresu je bilo pričakovano napeto do konca. V prvem krogu je Pahor celo vodil za deset glasov, iz nadaljnjega glasovanja pa sta izpadla
Patrick Vlačič, ki je dobil 78, in Zlatko Jenko, ki je prejel 17 glasov. V drugem krogu je Lukšič (190 glasov) premagal Pahorja (180 glasov) za samo 10 glasov, kar kaže na to, da
bo imel novi predsednik zagotovo veliko dela najprej znotraj stranke, kjer ima dosedanji predsednik očitno še veliko privržencev.
Pahorju so govorniki zamerili, da se je nagibal preveč k sredini, deloval samovoljno, ne da bi se posvetoval z bazo stranke, in dokaj nekritično podpiral vlado Janeza Janše.
Izvolitev Lukšiča tako pomeni trden SD obrat v levo in tudi pričakovano ostrejše nasprotovanje politiki vladajoče koalicije.
Kongres je prenovil vodstvo stranke tudi na drugih ravneh, ne le v vrhu. Za glavnega tajnika je znova izvolil Uroša Ja-uševca, nov podpredsednik stranke pa je postal Dejan
Židan, nekdanji kmetijski minister, ki uživa precej podpore med ljudmi, saj velja »za ljudskega človeka, ki se spozna na kmetijstvo in gospodarstvo«. Podpredsedniki SD so postali tudi Bojan Kontič, sicer župan MO Velenje, ter evroposlanki Mojca Kleva in Tanja Fajon.
Igor Lukšič je slovenski politolog, profesor na Fakulteti za družbene vede, nekdanji minister za šolstvo in šport, sošolec Boruta Pahorja na
fakulteti in neuradno modrec stranke, ki ga je na neki točki Pahor nehal poslušati, kar lahko potrdijo tudi Lukšičeve besede, da ne želi biti več nekomu le modna krinka. Kot je dejal Lukšič že v javnih nastopih pred kongresom, SD potrebuje človeka, ki bo izvajal in predstavljal program stranke in ne bo promoviral predvsem samega sebe.
BPT
V pričakovanju zapore ceste
Krajani spet opozarjali na nevarno in slabo cesto ter na preveč tovornega prometa
ZIDANI MOST - Krajani so pripravili zdaj že tradicionalni sestanek s predstavniki občin Laško in Radeče, obema poslancema s tega območja, predstavniki direkcije za ceste in policije. Tematika se prav tako ni spremenila, saj so znova obravnavali problematično cesto Rimske Toplice-Radeče. Krajani so sicer že večkrat napovedali, da bodo cesto zaprli, ker jim nihče ne prisluhne, vendar se to še ni zgodilo. Zdaj pa jim je prekipelo. Tovornega prometa skozi Zidani Most ne bodo več trpeli.
Težav s cesto skozi Zidani Most je več. Ena je vsekakor cesta, ki je na določenih delih še vedno v slabem stanju. Obnavljati so jo začeli leta 2009, a do danes obnova še ni končana, čeprav gre le za dober kilometer ceste. Del ceste, ki bi ga morali obnoviti že lani, je moral počakati zaradi težav s proračunom. Zdaj so težave drugje. Izvajalec, CM Celje, je v likvidnostnih težavah, zato dela napredujejo zelo počasi. Jure Pejanovič iz direkcije za ceste iz sektorja za investicije, ki je bil tudi na sestanku, je pojasnil, da bo ta del ceste, ki ga zdaj obnavljajo, asfaltiran do konca junija, razen če podjetje CM Celje zaradi
svojih težav tega ne bi moglo dokončati. Ko bo ta del ceste končan, bo ostalo še 500 metrov, ki jih morajo obnoviti. Kdaj se bo to zgodilo, ne more napovedati nihče. Razlog je seveda denar.
Nočejo več tovornjakov!
Krajane še bolj kot slaba cesta moti tovorni promet. Na sestanku so opozorili, da cesta, čeprav ima status ceste, po kateri tovorni promet lahko vozi nemoteno, za tako težke tovore ni primerna. Na določenih delih se je že začela pomikati proti Savinji, zato so jo morali podkrepiti s stebri oziroma piloti. Posebna težava je promet pred mostom čez Savinjo in na njem, kjer tovornjaki, predvsem tisti s priklopniki, le težko prevozijo oster ovinek. Pozimi, ko je ob cesti veliko snega, se je že zgodilo, da je ves promet zaradi tovornjaka, ki ovinka ni speljal, popolnoma obstal za skoraj celo uro. Krajani so ugotavljali, da bi veliko pomenilo že, če bi zamenjali znaka za prednost. Torej katero vozilo iz posamezne smeri ima prednost. Na to so opozorili tudi policisti, vendar so na direkciji predlog zavrnili, ker naj bi bila ta možnost še slabša.
Krajani so že lani predlagali, naj se tovorni promet vsaj v času gradnje po tej cesti prepove. To bi bilo možno po Zakonu o cestah, za katerega si je prav zaradi ceste skozi Zidani Most prizadeval poslanec Matjaž Han. Čeprav je bil zakon sprejet že konec leta 2010, ceste še do danes niso zaprli za tovorni promet. Tako Han kot tudi poslanka Damjana Petavar Dobovšek, ki je bila tudi na sestanku s krajani, sta obljubila, da bosta storila vse, da bodo cesto za čas gradnje oziroma največ za eno leto (tako namreč določa zakon) zaprli za tovorni promet. Petavar Dobovškova je sicer dodala, da morajo za to sprejeti pravilnik, vendar da bo ministra za infrastrukturo in prostor Zvonka Černa-ča opozorila tudi na to.
Prav zaradi prisotnosti obeh poslancev je bil predsednik Krajevne skupnosti Zidani Most Janez Krivec po sestanku bolj optimističen, da se bodo morda vendarle rešili tovornjakov. Ampak grožnje z zaporo ceste vendarle ni umaknil: »Če se pristojni v petnajstih dneh ne dogovorijo glede zapore ceste za tovorni promet, bomo cesto zaprli.«
ŠPELA KURALT Foto: GrupA
Cesto skozi Zidani Most bi lahko razbremenila tudi cesta Zidani Most-Hrastnik, za katero je v pripravi državni prostorski načrt.
Stalnica torkovih številk Novega tednika z junijem 2012 postajajo Okoljske perle in packe. Tako je. Opozarjali bomo na dobre in slabe primere urejenosti okolja, v katerem živimo. Morda bomo s skupnimi močmi odgovorne kdaj pripravili k temu, da kaj ukrenejo in zapackano okolje uredijo. Zagotovo pa bo komu dobro dela tudi prijazna beseda pohvale ob podelitvi okoljske perle. Majhen napor torej, da naredimo okolje, v katerem živimo, še bolj prijazno in urejeno. Vabljeni k sodelovanju s svojimi predlogi: (ne)urejena okolica bloka, podjetja, javnih površin ... Pišite nam na: tednik@nt-rc.si. Da boste bolj točno vedeli, kaj imamo v mislih, objavljamo tokrat obe: okoljsko perlo in okoljsko packo. Sicer pa se bo vsak torek na časopisno stran uvrstila le ena od njiju.
Trajnice namesto sezonskega cvetja
Vas je jezil plevel, ki je sredi poletja vsaj za ped preraščal sicer dolgočasna in precej nedomiselna sezonska ocvetličenja krožišč v Celju? Z letošnjim letom družba Simbio s svojim sektorjem urejanja zelenih površin skrbi tudi za vzdrževanje in urejanje krožišč, ki so umeščena na občinskih javnih površinah.
Gre za krožišča pri policiji na Ljubljanski cesti, centru Giga sport, pri bolnišnici v Kersnikovi ulici, v Liscah, na Teharju, na Bežigrajski cesti ter pet krožišč v Novi vasi, po dve na Hudinji ter mestni
vpadnici iz laške smeri. Zanje skrbi devet zaposlenih, ki hortikulturno vzdržujejo tudi zelene površine v mestnih četrteh, mestnem parku, vse javne športne površine, s cvetlicami zasajena betonska korita, drevnino na občinskih površinah ... »Letos smo izvedeli rekultivacijska dela na štirih krožiščih in ob dveh vpadnicah v Celje, pri oblikovanju idejne zasnove pa smo upoštevali tako estetski oziroma vizualni učinek na opazovalca kot seveda tudi stroške,« pravi vodja sektorja za vzdrževanje Miloš Milo-vanović. Odločili so se za zi-
mzelene rastline v kombinaciji s cvetočimi trajnicami, kar neposredno zmanjšuje letne stroške vzdrževanja. Uporabili so nezahtevne rastlinske vrste ter sodobne materiale, ki bodo olajšali tudi sprotno vzdrževanje. In prav zato, ker bodo »prihranili« pri zalivanju in odstranjevanju plevela, si zdaj prizadevajo, da bi zatravljene dele krožišč bolj pogosto kosili.
Za nov, svež pristop k urejanju krožišč v mestu, pa družbi Simbio podeljujemo našo prvo »okoljsko perlo«.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Eno od petih na novo urejenih krožišč v Novi vasi
Smeti, ki jih sicer več ni
No, v tem primeru bi morali naslov rubrike malce podaljšati. Okoljskim packam bi morali dodati »ki jih več ni«. Čeprav podobnih kupov smeti v spodnjem delu Rečice ob Paki, ki meji z občino Braslovče oziroma s stanovanjskim naseljem Roje, ni več, nikjer ne piše, da bi ta predel lahko uvrstili med okoljske perle.
V Šmartnem ob Paki so se namreč kar nekaj časa jezili zaradi smeti, ki so se nabirale na ekološkem otoku. S prstom so ponavadi pokazali na lastnike počitniških hišic v sosednjih Rojah, češ da nosijo smeti v drugo občino. Zaradi teh prepirov in v dogovoru s Saubermacher-jem, ki skrbi za odvoz smeti v Šmartnem, ter s šmarskim in braslovškim županom,
Alojzom Podgorškom in Bra-nimirjem Strojanškom, so ekološki otok preprosto ukinili. Občanom Šmartnega so
namestili dodatne smetnjake za plastično in kovinsko embalažo, občani Braslovč oziroma »vikendaši« v Rojah pa se morajo, vaj zaenkrat, znajti po svoje.
US
Vlada v novi misiji
S 75 ukrepi in spremembo šestnajstih zakonov se vlada loteva spodbujanja gospodarstva
Po zategovanju pasu na različnih ravneh je vlada v četrtek sprejela paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva. Kot so sporočili, si je vlada za enega izmed najpomembnejših ciljev v mandatu zadala uravnoteženje javnih financ in s tem zagotovitev stabilnega in vzdržnega domačega makroekonomskega okolja.
»Začetni ukrepi so bili usmerjeni predvsem v uravnavanje odhodkovne strani državnega proračuna. Za
uravnoteženje javnih financ je treba vplivati tudi na prihodke v proračunu, zato je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo skupaj z ostalimi ministrskimi resorji pripravilo paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ki bodo dodatno spodbudili gospodarsko aktivnost,« so zapisali po četrtkovi seji.
Odprava
administrativnih
ovir
V novem paketu bosta v ospredju odprava administrativnih ovir in finančne raz-
Uroš Merc, Bisol: »Vesel sem, da se je vlada lotila različnih ukrepov. Strinjam se, da v tem trenutku ukrepamo najhitreje tako, da zmanjšamo stroške. To stori vsak podjetnik, hkrati pa se začne ukvarjati s perspektivo. Mislim, da želi vlada sedaj storiti ta korak. Sam ugotavljam, da so Bisolu konkurenčna podjetja po svetu deležna številnih spodbud, saj se zavedajo, da bo ta panoga v bodoče omogočala večjo blaginjo v družbi. Zato so se določene države namenoma odločile za dodatne vzpodbude, nam pa je težko tekmovati na trgu, če je nekdo v toliko bolj privili-giranem položaju, kot smo mi. Te pomoči oziroma vzpodbude so lahko v različnih oblikah. Mi ne potrebujemo denarja, vendar bi bi bil vesel, če bi imeli cono oziroma posebni mehanizem, v okviru katerega nekaj časa ne bi bilo treba plačevati davkov. Ta denar bi potem lahko namenili za naložbe. Veliko je vzvodov in načinov, vendar bodo o njih odločali drugi.«
Marjan Jakob, Mlekarna Celeia: »Med državnimi ukrepi bi želeli sprostitev oziroma omejitev birokracije. Večina postopkov bi se morala poenostaviti, da lahko kandidiramo za razna sredstva, tudi iz Bruslja. Razpisi bi morali biti tako pripravljeni, da bi lahko v podjetjih bolj enostavno prišli do denarja. Sedaj imam občutek, da Slovenci še bolj zakompliciramo postopek za pridobivanje teh sredstev - kot da ne bi želeli pomoči iz Evrope, ki posamezne projekte financira od 40 do 80 odstotkov. Sami smo se prijavljali na veliko teh razpisov. Med drugim tudi, kot edini od živilcev v Sloveniji, za promocijo mlečnih produktov na tretjih trgih. Razpis smo peljali preko Bruslja in nam je uspelo. Izkazalo se je, da lahko, seveda če želijo, tudi na tak način pomagajo gospodarstvu. Druge pomoči kot bolj transparentnih in preglednih postopkov v mlekarni ne potrebujemo.«
bremenitve. To naj bi dosegli s spremembami zakonov o graditvi objektov, prostorskem načrtovanju, kmetijstvu ter varstvu okolja, in sicer v smeri odprave administrativnih ovir. Postopke pridobitve gradbenega dovoljenja naj bi bistveno skrajšali, veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj za naprave in obrate pa podaljšali. S spremembami zakona o vodah naj bi poenostavili postopke izdajanja vodnih pravic za lastno oskrbo s pitno vodo, s spremembami zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov pa omogočili, da bo ta zakon sploh postal operativen.
Lažje umeščanje v prostor
Bistveno naj bi spremenili tudi zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega
Boštjan Gorjup, BSH Nazarje: »Za nas je pomembno, da država uredi svoje finance, ker s tem daje dober signal vsem investitorjem, da imamo stabilno okolje. To je najbolj pomembno. Seveda na naše poslovanje vplivajo davki in še kaj, vendar bi rekel, da si v trem trenutku najbolj želimo konkurenčno poslovno okolje.«
pomena v prostor, s čimer naj bi zmanjšali porabo javnih sredstev in skrajšali postopke. Posebej se bodo lotili tudi problematike (pre)visokih cen zemljišč, in sicer s spremembami zakonodaje na področju ravnanja s stvarnim premoženjem ter zakona o kmetijskih zemljiščih. Ker je veliko industrijsko-obrtnih con zaradi razmeroma visokih cen zemljišč praznih, vlada želi občinam omogočiti, da v teh conah »ponudijo zemljišča potencialnim investitorjem ne zastonj, ampak za en evro«, kot se je izrazil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav.
Sprememb naj bi bilo deležno tudi področje ravnanja z odpadki, saj želi vlada vzpostaviti sistem, ki bo zagotavljal transparentno financiranje ravnanja z odpadki.
Milijoni za gospodarstvo
Za oživitev gospodarske aktivnosti bo vlada z javnimi razpisi namenila dodatnih 377,5 milijona evrov. Od tega bi jih 148,5 milijona namenili za subvencije, 50 milijonov za garancije, 179 milijonov evrov pa za izvajanje javnih investicij. Ta paket naj bi zajemal tudi ukrepe za blažitev kreditnega krča in ugodnejšega financiranja slovenskega gospodarstva.
Minister Žerjav je napovedal devet večjih javnih razpisov, med njimi razpis za investicije v tehnološko opremo in stroje, za spodbujanje zaposlovanja v razvojnih podjetjih, za tehnološko inovativne projekte, za neposredne tuje investicije, za podporo naložbam v kmetijstvu in za investicije v energetsko prenovo stavb v lasti lokalnih skupnosti. Vlada želi tudi zagotoviti enostavnejšo shemo kreditov za mikro- in majhna podjetja.
URŠKA SELIŠNIK
Radeče papir na prodaj
Stečajni upravitelj družbe Radeče Papir Borut Soklič je preko vabila, objavljenega na spletnih straneh Ajpesa, povabil k dajanju ponudb za odkup poslovne celote rade-ške papirnice, ki je od 2. aprila v stečaju. Rok za zbiranje ponudb je mesec dni.
Naprodaj je poslovna celota, ki med drugim obsega nepremičnine, vsa osnovna sredstva in drobni inventar ter blagovno znamko Radeče Papir, kupec pa bi prevzel tudi vse pravice in obveznosti družbe. Glede na cenitev sodnega cenilca je tržna vrednost nepremičnin 14,7 milijona evrov, njihova likvidacijska vrednost pa 8,5 milijona evrov, medtem
na
dveh bregovih
Trenutno največ razburjenja povzroča vladni predlog, da bi odpravili plačilo odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Predlog podpira koalicija, razen SLS, kjer menijo, da bi bilo treba odškodnine zmanjšati, ne pa odpraviti.
Kot navajajo predlagatelji za odpravo, odškodnina velja tudi za tista zemljišča, ki so s prostorskimi akti občin opredeljena kot zazidljiva. Torej gre za zemljišča znotraj naselij, vasi, nenazadnje gre za zemljišča v poslovnih, industrijskih, gospodarskih conah, kjer je z zazidalnimi načrti in prostorskimi pogoji omogočena gradnja, vendar do nje še ni prišlo. Tako je predvidena odškodnina tudi do 25 evrov na kvadratni meter, ki jo mora plačati investitor državi. Opozarjajo, da je zaščita kmetijskih zemljišč omogočena s prostorskimi načrti.
V fazi sprejemanja prostorskih dokumentov se določena zemljišča opredelijo kot zazidljiva ali kot kmetijska, in to je tisti korak, s katerim se zaščiti kmetijsko zemljišče. Če pa je enkrat določeno zemljišče opredeljeno kot zazidljivo, nima nobenega smisla, da se investitorja obremenjuje še za odškodnino. Predlagatelji še poudarjajo, da je po nedavno sprejeti noveli zakona odškodnina bila predvidena za celotno parcelo, ne le za tloris pozidave, kar pomeni, da bi povprečnega investitorja, ki želi graditi stanovanjsko hišo na zazidljivi zemlji v velikosti 10 arov, to obremenilo z 10.000 evri dodatnih stroškov pri gradnji.
Ne gre za razbremenitev
Predlaganim spremembam nasprotujejo v opoziciji, pridružila se jim je tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. Menijo, da odprava odškodnin ne more in ne bo bistveno razbremenila gospodarstva in prispevala h konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, je pa res, da bo ohranitev sedanjega stanja verjetno ponekod upočasnila gradnjo individualnih stanovanjskih hiš in gradnjo kmetijskih objektov.
KGZS poudarja, da je v javnem interesu, da se najboljša kmetijska zemljišča ohranijo. Težave v zvezi s plačilom lahko investitorji rešujejo tako, da usmerjajo gradnjo na tista kmetijska zemljišča, ki imajo nizko bonitetno število. V zbornici menijo, da ukinitev odškodnine pomeni ponovno vzpostavitev stanja pred sprejemom sedanjega zakona o kmetijskih zemljiščih. Prav tako pomeni hitro izgubo najboljših kmetijskih zemljišč in zastoj pri izvajanju kmetijsko zemljiških ukrepov (melioracije in odprava zaraščenosti, komasacije ...), ki naj bi se financirali večinoma iz sredstev, zbranih z odškodnino.
Do julija je predvidena sprememba šestnajstih zakonov, ki bodo zajemali 75 ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti, vključno z odpravo administrativnih ovir in finančnih razbremenitev. Kot je po seji vlade povedal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav, je v obravnavi v državnem zboru že predlog zakona o poroštvih za investicije gospodarskih družb ter predlog novele zakona o hipotekarni in komunalni obveznici. V javni obravnavi je predlog novele zakona o preprečevanju zamud pri plačilih.
Rudarji manjšajo izpad
V	četrtek so velenjski rudarji dosegli rekorden dnevni odkop premoga v letošnjem letu, saj so odkopali skoraj 25 tisoč ton premoga.
V	prvih petih mesecih so odkopali več kot milijon in pol ton premoga. Premogovniku Velenje je tako uspelo nadomestiti precejšen del izpadle proizvodnje, ki je nastala zaradi težav v proizvodnji v februarju in marcu letos. Sicer se premogovnik vedno bolj uveljavlja tudi na mednarodnem trgu. V maju so podpisali prvo pogodbo za slovaški trg, v kratkem pa pričakujejo podpis pogodbe s prvim od turških rudnikov, ki želi z drugačno organizacijo in bolj kakovostno opremo izboljšati svojo proizvodnjo.	US
ko je tržna vrednost premičnin skoraj 22 milijonov evrov, njihova likvidacijska vrednost pa 6,5 milijona evrov.
Kot je zapisano v vabilu, upravitelj ponudbe zbira zaradi pridobitve informacij in ni dolžan skleniti prodajne pogodbe z najugodnejšim ponudnikom, ampak naj bi to storil v nadaljnjem postopku prodaje. Kot je znano, so radeški občinski svetniki sprejeli sklep o ustanovitvi podjetja, ki bi nadaljevalo proizvodnjo belih papirjev na stroju štiri, za stroj pet, na katerem poteka proizvodnja posebnega papirja za tiskanje denarja, pa se zanima francoska družba.
US
elektrosignal, d.o.0.
Lava 6a, 3000 Celje, tel.: 03 425-44-00 ZAPOSLI
Vodjo računovodstva (m/ž)
Ekonomist ali diplomiran ekonomist
Zraven slovenskega še znanje angleškega ali nemškega
jezika
Obvladovanje dela s preglednicami in oblikovanjem besedil (Windows okolje)
Najmanj 5 let delovnih izkušenj v računovodstvu in financah Samostojnost in samoiniciativnost pri delu ter temeljito poznavanje stroke Organizacijske sposobnosti Nekaznovanost
Izpit B-kategorije, lastno prevozno sredstvo K vlogi morajo kandidati predložiti naslednja dokazila:
Vlogo s kratkim življenjepisom Kopijo diplome
Kopijo delovne knjižice, iz katere je razvidna delovna doba oz. drugo ustrezno dokazilo, ki bo potrjevalo delovno razmerje in ustrezne delovne izkušnje (zaželeno)
•	Potrdilo o nekaznovanju
•	Potrdilo, da kandidat ni v kazenskem postopku
Pogodba o zaposlitvi se sklene za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom. Kandidati morajo poslati vloge z dokazili do 12.6.2012 na naslov: Elektrosignal, d. o. o., Lava 6a, 3000 Celje.
Festival gorskega lesa je lahko tudi svojevrstna vzgoja mladih.
Les kot umetnost
SOLČAVA - V zadnjih dneh maja je Center Rinka pripravil tridnevni Festival gorskega lesa. Z njim je želel predvsem spodbuditi predelavo lesa in prav tako prispevati k vzgoji mladih.
Že dolgo se ve, da je eden večjih problemov Zgornje Savinjske doline v tem, da večino okroglega lesa izvozijo v Avstrijo, nato pa nazaj uvažajo polizdelke ali končne izdelke. V dolini ostanejo drva, kakšen hlod, kaj več pa že ne. »Pri tem vemo, da so tudi pri nas mnogi, ki se ukvarjajo s predelavo lesa, pravi mojstri, samo spodbuditi in pomagati jim je treba, da bi s tem delom tudi kaj zaslužili,« je poudaril direktor Centra Rinka Marko Sla-pnik. »Radi bi spodbudili ljudi, da bi začeli izdelovati še več artiklov, mogoče tudi lesa,
Franc Pahovnik prihaja iz Gornjega Grada, kjer imajo, kot se je izrazil, samo les. »Drugega praktično ni, zato ga nekateri poskušamo tržiti, drugi pa se vozijo po sto kilometrov v službo. Izhajam iz družine, kjer se že tretji rod ukvarja z lesom. Ded je bil krovec, oče mizar. Tudi sam se ukvarjam z mizarstvom, še raje pa za hobi izdelujem različne predmete. Imam 20 miselnih iger, potem pa druge uporabne izdelke iz lesa, od vaz do žlic. Malo se igram, če pa koga osrečim in naredim uporaben izdelek, pa je tudi v redu. Nekaj prekopiram, nekaj je mojih zamisli. Na sejmih in podobnih prireditvah me mnogi sprašujejo, če lahko preživim od tega. To silno nerad slišim, saj se je treba truditi in delati, vsak se pač bori po svoje. Čeprav imajo nekateri raje plastiko, je res, da nas les spremlja od zibelke do groba.«
Marija Breznik se je v predelavo lesa vključila zaradi nesrečnega spleta okoliščin, po smrti očeta in brata. Zdaj v Lučah vodi podjetje Empe, ki se ponaša z več kot 35-le-tno tradicijo in se ukvarja z gradbeništvom, mizarstvom in s tesarstvom. V gradbeništvu so njihova odlika različni silosi, rezervoarji, jame in podobno. Na mizarskem področju izdelujejo pohištvo po naročilu iz masivnega lesa, stopnice, ograje in tudi brunarice. »Rada sodelujem na tovrstnih prireditvah, čeprav je zame reklama ustno izročilo o kakovostnih izdelkih,« je omenila podjetnica. Izdelke njihovega podjetja med drugim občudujejo obiskovalci Centra Rinka, ki se jim pogosto ustavi oko na kakovostnem in po naročilu izdelanem pohištvu iz domačega, solčavskega macesna.
Med cilji tudi razvoj športnega turizma
ROGATEC - V športnem parku pri osnovni šoli se v teh dneh končuje ureditev nogometnega igrišča z umetno travo. Občina je naložbo uresničila s pomočjo evropskega sofinanciranja, in ob tem upa, da bo igrišče pripomoglo k razvoju športnega turizma.
Pomožno nogometno igrišče z umetno travo je veliko 100 krat 64 metrov, s postavitvijo reflektorjev pa so omogočili tudi nočno igranje no-
gometa. Pridobitve je najbolj vesel Nogometni klub Mons Claudius Rogatec, ki bo imel odslej pogoje za še kakovostnejše treninge, nove športne površine pa bodo dobrodošle tudi za rekreativne nogometaše. Ob igrišču so uredili tribune za okoli sto navijačev, za naložbo pa so odšteli okoli 470 tisoč evrov. Večino denarja je prispevala Evropska unija.
S tem se investicije v športni park Rogatec, ki se že nekaj let ponaša tudi z moderno špor-
tno dvorano, niso končale. Župan Martin Mikolič načrtuje še gradnjo večnamenskega objekta z garderobami in s klubskimi prostori. Ob tem v občini želijo, da bi športni park, ki premore tudi veliko nogometno igrišče z naravno travo, privabljal klube iz drugih koncev Slovenije in s Hrvaške. Stavijo na dobro sodelovanje z Rogaško Slatino, kjer bi športniki prenočevali, primerne pogoje za treninge pa bi našli v Rogatcu. AD
da bi več zaslužili. Tako bi znali tudi les bolj ceniti. In če znamo domačini ceniti les, ga znamo tudi prodajati.«
Mnogi, ki se s predelavo lesa ukvarjajo po domačijah, bolj za svojo dušo, pravijo, da jim to pomeni sprostitev. Kot opaža Slapnik, prihaja v Solčavo vse več obiskovalcev, ki jim takšni ročno izdelani, skoraj filigranski izdelki veliko pomenijo, poleg tega pa sledijo trendu, saj so naravni in prijazni za otip. »Les je že takšen Privabili smo kar nekaj mojstrov, ki res delajo s srcem, ki že v koščku lesa vidijo, kaj bo nastalo. V Centru Rinka želimo na prodajne police postaviti več teh izdelkov ter tudi tako dvigniti zavest domačinov, kako pomemben je les.«
US
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAS NOVI PARTNER
VI VPRAŠATE
MI NAJDEMO ODGOVOR
Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com.
Kdaj, s katerim letom lahko pridobim vozniško dovoljenje?
Za vožnjo motornih vozil posamezne kategorije mora imeti voznik dopolnjeno naslednjo starost: AM in G (motokultivatorji) 15 let, Al, BI in F (če hitrost ne presega 40 km/h) 16 let, A2, B, BE, F in G 18 let, za trikolesa z močjo 15kW, C, CE, Dl, DIE 21 let in za A, D in DE 24 let.
Načelnik UE Celje Damjan Vrečko
Ali res ni treba overiti kupo-prodajne pogodbe za motorno vozilo pri prenosu lastništva vozila?
Od 1. julija 2011 se v skladu s četrtim odstavkom 33. člena Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 106/10) ob spremembi lastništva vozila s kupo-prodajno pogodbo med fizičnima osebama ali med fizično in pravno osebo ali s komisijsko pogodbo od strank ne zahteva več overitve podpisa na pogodbi. Namesto upravne overitve podpisa se ugotavlja identiteta strank (postopek identifikacije najprej kupca in prodajalca vozila).
V katerem primeru je treba kupo-prodajno pogodbo kljub temu overiti?
V primeru, da se priglasi sprememba lastništva za vozilo, ki še ni bilo registrirano v Republiki Sloveniji. Za registracijo vozila je treba predložiti zadnje tuje prometno dovoljenje in zgodovino prenosa lastništva od kupca, ki je vozilo kupil v tujini in ga pripeljal v Slovenijo, do končnega kupca v Sloveniji, ki bo vozilo registriral na svoje ime. Vmesne pogodbe morajo biti overjene.
Kje najdem dokumentacijo (tabelo) za izračun plačila cestnega sklada za tovorna vozila. Pri malo večjem voznem parku je nesmiselno vedno klicati na UE in sloneti v čakalni vrsti s slušalko na ušesu.
Zakon o letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 57/2008) določa obveznost plačevanja letne dajatve. Podrobnejši način določanja letne dajatve ter višina letne dajatve za posamezne kategorije sta v prilogi I, ki je se-stani del zakona.
Opravil sem vozniški izpit in na izpitnem centru v Celju mi je bilo izdano potrdilo o opravljenem vozniškem izpitu, ki je podlaga za izdajo vozniškega dovoljenja. Zanima me, ali se lahko takoj (vsaj tako mi je bilo na okencu, kjer sem prejel potrdilo) z vozilom odpeljem na UE Celje, kjer bi si uredil vozniško dovoljenje? Kaj bi se zgodilo, če bi me ustavila policija? Ali velja potrdilo o opravljenem vozniškem izpitu za določeno kategorijo (meni se zdi logično, da bi moralo veljati), čeprav še ni izdelana listina VD?
Potrdilo o vozniškem izpitu na obrazcu PROM - 11 izda izpitna komisija za voznike motornih vozil po uspešno opravljenem vozniškem izpitu določene kategorije na podlagi 20. člena Pravilnika o vozniškem izpitu (Uradni list RS, št. 29/06). Potrdilo se vnese v računalniške evidence šele, ko stranka vloži zahtevo za izdajo vozniškega dovoljenja na upravni enoti, pri čemer se ji izda Potrdilo o prejemu vloge za izdajo vozniškega dovoljenja. To potrdilo daje stranki pravico voziti motorno vozilo določene kategorije na območju RS Slovenije, saj je stranka že vnešena v register voznikov. Samo potrdilo o opravljenem vozniškem izpitu (PROM - 11) stranki ne daje pravice voziti motorno vozilo določene kategorije, saj 50. člen ZVoz v tretjem odstavku določa, da mora oseba imeti poleg drugih predpisanih pogojev tudi veljavno vozniško dovoljenje tiste kategorije, v katero spada vozilo, ki ga vozi.
Promocijsko besedilo
UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER
Otok krožišča bo krasila skulptura, ki bo ob vstopu v mesto na simbolni ravni ponazarjala steklo in mineralno vodo, glavni značilnosti Rogaške Slatine. Skulptura bo visoka pet metrov, na nerjavečo nosilno konstrukcijo pa bodo pritrjeni trije stekleni elementi iz kaljenega stekla, ki bodo s silhueto ponazarjali linijo steklenice.
Nevarno križišče med Rogaško Slatino in Podplatom bo kmalu postalo krožišče.
Občina Rogaška Slatina bo zagotovila denar za manj kot 20 odstotkov vrednosti projekta, tako da bo večino financirala država. Bo pa občina s svojim denarjem postavila skulpturo v otoku krožišča in na območju krožišča uredila vodovod, telekomunikacijske vode in kabelsko komunikacijski sistem.
Od
■	■ V ■ V V	■
križišča do
■	v ■ v v
krožišča
ROGAŠKA SLATINA - V sklopu obnove obvoznice bodo sedanje trikrako križišče Tekačevo spremenili v krožišče. Začetek priprave projekta, ki ga v večini financira Direkcija RS za ceste, sega v leto 2008, stroji pa brez aktivnega sodelovanja občine letos poleti zagotovo še ne bi zabrneli.
Občina Rogaška Slatina je poskrbela praktično za vse aktivnosti, ki so bile potrebne pred začetkom gradnje krožišča. Med drugim je pripravila projektno dokumentacijo, odkupila potrebna zemljišča ter izdelala dokument identifikacije investicijskega projekta in investicijski program. Prav tako je izvedla javni razpis, na katerem je bilo kot najugodnejši izvajalec del izbrano podjetje VOC iz Celja, ki je gradbena dela ocenilo na okoli 370 tisoč evrov.
Krožišče bo zaradi velike pretočnosti prometa širše od ostalih krožišč v slatinski občini, premer zunanjega kroga bo 34 metrov. Opremljeno
bo z javno razsvetljavo, s hodniki za pešce in kolesarsko stezo, v okviru projekta pa bodo uredili še odvodnjavanje in komunalne vode ter poskrbeli za ustrezno prometno signalizacijo.
Na občini poudarjajo, da gre za izjemno pomemben projekt, ki bo pripomogel k izboljšanju prometne varnosti. Na tem odseku ceste številni vozniki namreč prekoračijo hitrost, zaradi česar so zabeležili že več hujših prometnih nesreč, krožišče pa bo promet umirilo. Stroji bodo predvidoma zabrneli julija, krožišče pa naj bi bilo zgrajeno konec novembra.
AD
Foto: GrupA
Z odpadnim papirjem iz Slovenije gradimo šolo v Indiji
Maja se je končala okoljsko-humanitarna akcija Ohranimo Slovenijo, pomagajmo Indiji 2011/2012, ki je pod pokroviteljstvom poslanke v Evropskem parlamentu dr. Romane Jordan potekala že četrto leto. Zaključna prireditev je bila 28. maja na OŠ Davorina Jenka v Cerkljah na Gorenjskem, ki je v akciji zbrala največ denarja. Zmagovalna šola se je nagradi odrekla v korist indijske šole Piali Ashar Alo, za katero so slovenske šole in vrtci so v akciji tako skupaj zbrali 56.311 kg odpadnega papirja in ji prispevali 4.881 evrov.
Šolo za najrevnejše otroke je v Indiji ustanovila Slovenka Mojca Gayen s svojim možem Anupom. Bila sta tudi gostja zaključne prireditve, skupaj s pokroviteljico dr. Romano Jordan in prvim sekretarjem indijskega veleposlanika Robertom Shet-kintongom.
»Predstavljajte si, da doma vse igrače zapakirate v škatle. Izpraznite vse omare z oblačili in obutvijo. Odstranite televizorje, računalnike, hladilnik, vse luči, ker ni elektrike. Pospravite vse barvice, pisala, škarje, ves material za ustvarjanje. Predstavljajte si, da tudi pipe ne morete odpreti, ker ni vode. Tako živijo naši otroci. In zato zelo radi prihajajo v šolo, ker samo tukaj imajo na voljo redne obroke hrane in
Zločini slovenskega Kajna
CELJE - V Domu sv. Jožefa Celje je v petek Roman Leljak predstavil svojo novo knjigo Zločini slovenskega Kajna.
Gre za delo, ki razkriva dokumente in zgodbe, povezane s povojnimi poboji v rovu sv. Barbare. Za poboje torej, za katere je dolgo veljalo, da jih niso zakrivili slovenski vojaki, ampak vojaki iz drugih jugoslovanskih republik. Knjiga je nastajala kot drugi del avtorjevega prvenca Teharske žive rane. »Objavljeni dokumenti pričajo jasno in nedvoumno, da je ta zločin storil slovenski vojak v imenu stalinistične revolucije naših, domačih boljševikov. Njihova krivda je tudi naša odgovornost, vse dotlej, dokler ne obsodimo revolucije in krivcev zanjo ter dokler pietetno ne pokopljemo njihovih nesrečnih žrtev,« pravi v knjigi Roman Leljak.	BS, foto: GrupA
material za delo, učenje in zabavo. To jim omogočate tudi vi, ker zbirate papir in nam z njim pomagate graditi šolo za te otroke,« je razmere v Pialiju slikovito predstavila Mojca Gayen. Pokroviteljica akcije dr. Romana Jordan je predstavnikom sodelujočih zavodov podelila plakete in dejala: »Svojo skrb za okolje ste z zbiranjem papirja povezali z dobrodelnostjo. Zelo sem vesela, da ste se tako angažirano odzvali klicu na pomoč otrokom z druge strani sveta, ki živijo v čisto drugačnih razmerah in jim šola ni samoumevna danost.«
S našega območja so v akciji uspešno sodelovali tudi I. gimnazija v Celju, Osnovna šola Frana Kranjca Celje, Vrtec Danijelov levček Celje in Vrtec Mozirje.
Šole, vrtci, organizacije in posamezniki se lahko prijavite za sodelovanje v akciji Ohranimo Slovenijo, pomagajmo Indiji 2012/2013 in papir za Piali zbirate naprej. Oddate ga lahko na kateri koli enoti družbe Dinos, d. d., za Humanitarno društvo Luč upanja. Podrobnosti: www.romanajordan.si/indija. Vabljeni k sodelovanju!
Roman Leljak s knjigo Zločini slovenskega Kajna
Mladi gasilci med najboljšimi
VELENJE - Potem ko smo prejšnji teden poročali o dosežkih članskih gasilskih enot na državnem prvenstvu v Velenju, so v soboto svoje moči na Ptuju merile še mladinske enote, ki so se, kar se tiče predstavnikov našega območja, odrezale bolje kot starejši kolegi.
Tako so blesteli mladinci, kjer sta prvi mesti odšli k gasilcem na Celjsko. Prvo mesto in naslov državnega prvaka je osvojila enota PGD Andraž nad Polzelo, drugo mesto pa mladinci iz PGD Nova Cerkev. Četrto mesto so osvojile mladinke iz PGD Andraž nad Polzelo, vse naštete enote pa se bodo merili v kvalifikacijah za nastop na olimpijskih igrah. V kvalifikacije se je uvrstila še enota članov B iz Mestinja, kvote pa so še odprte za prve tri uvrščene ekipe iz pokalnih tekmovanj iz obdobja štirih let. Čeprav tekmovanje še ni zaključeno, se članice B iz PGD Nova Cerkev že lahko veselijo uvrstitve v kvalifikacije.
Med pionirkami, ki sicer ne tekmujejo na olimpijadi, so najmlajše predstavnice PGD Mozirje na državnem prvenstvu osvojile tretje mesto in s tem zaokrožile bero pokalov, ki so jih osvojile mladinske enote s Celjskega.	US
Na Lipi bo, kot kaže, polno
ŠTORE - »Slovenci smo v zadnjih desetletjih dosegli zavidanja visoko raven javne predšolske vzgoje, o čemer govorijo primerljive evropske študije,« je med petkovim uradnim odprtjem celovito obnovljenega in razširjenega vrtca na Lipi v Štorah spomnil ravnatelj Osnovne šole Štore Franjo Rumpf. Štorski vrtec, ki ima po novem vse potrebne pogoje, je po organizacijski plati priključen k osnovni šoli že desetletje in pol.
Na Lipi s pogoji za delo, ki delka. Občini Štore je nato
jih je nudil leta 1975 zgrajen vrtec, že dolgo niso bili več zadovoljni, zato so v prejšnjem desetletju marsikaj postorili. Vrtec je prav tako postajal pretesen, saj so leta 2010 vanj vpisali že 173 otrok, zaradi česar so morali v sosednji šolski stavbi odpreti dva dodatna od-
isto leto uspelo pridobiti evropski denar za gradnjo nizkoenergijskega vrtca, ki bo - celovito obnovljen ter razširjen z velikim prizidkom - v celoti stal približno 1,5 milijona evrov. Od tega je 80 odstotkov evropskih sredstev, preostanek bo na stroške občine.
S slovesnega odprtja novega vrtca na Lipi, z velikim prizidkom (na fotografiji).
»Vrtec ima na otroke velik vpliv, v njem preživijo veliko
Krajanom veliko bolj urejen vrtec
pomeni
Leonida Cmok s Pečovja: »Nov vrtec je prostoren, ima dovolj igralnih površin, športno dvorano, knjižnico ter še marsikaj. V vrtcu je moja hči Lana, zato mi njegova ureje-
Leonida Cmok
Zinka Centrih
nost še toliko več pomeni. Tudi vzgojiteljici mojega otroka sta s hitenjem v našem vsakdanjiku neobremenjeni ter nasmejani, kar je redkost. Lepo je, da te, ko prideš v vrtec, vsak dan pozdravijo z nasmehom.« Goran Blatnjak z Lipe: »V vrtcu imam sina, starejši sin je že v osnovni šoli. Glede na to, da je v Štorah znova več rojstev - včasih je slabo kazalo - je to za kraj ena največjih pridobitev. To je zasluga občine, ki je uspela pridobiti evropska sredstva, saj sama tega finančno ne bi bila zmožna. Vrtec na Lipi je postal eden najlepših in najboljših vrtcev v širši okolici. Njegovo osebje opravlja svoje delo po mojem opažanju zelo dobro.«
Vesna Sovinc z Lipe: »Nov vrtec mi je zelo všeč, v njem je po obnovi in dograditvi skoraj vse novo, celo igrače. To seveda vpliva na še boljše splošno počutje. V vrtcu imam sina, od jeseni ga bo obiskovala še moja hči. Ta vrtec je nekoč obiskoval že moj soprog, jaz sem doma iz Šoštanja.« Zinka Centrih z Lipe: »Obnovljenega in razširjenega vrtca se zelo veselim, to nam veliko pomeni. Z vrtcem
časa, zato je pomembno, da se dobro počutijo,« je v slavnostnem nagovoru posebej opozoril župan Miran Jurkošek ter spomnil, da dan slovesnega odprtja sovpada z datum podpisa pogodbe z izvajalko, družbo CMC, s katero so jo podpisali pred enim letom. Gradnjo so končali aprila, čeprav je bilo predvideno, da bo objekt postavljen že lani.
In kako naj bi bilo z zasedenostjo obnovljenega in
razširjenega vrtca? »V letošnjem šolskem letu imamo vključenih 175 otrok, za prihodnje leto smo jih vpisali že 180, petnajst jih imamo še na
čakalni listi. Tako da bo vrtec poln,« ugotavlja ravnatelj Rumpf.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
Zgodovina vrtca v Štorah je dolga vsaj štiri desetletja, otroci so imeli organizirano varstvo najprej v stari štorski šoli. Zaradi prostorske stiske so jih nato preselili v vilo na Lipi, kjer so leta 1975 zgradili nov vrtec, seveda s pomočjo samoprispevka občanov. Zaradi vse večjega števila otrok so pred desetletjem odprli oddelek v podružnični šoli Kompole, kjer so morali pred tremi leti odpreti še en oddelek.
Goran Blatnjak
UniCredit
CHAMPIONS
LEAGUE.
Mnogi vedo, kako skrbeti za svoje bogastvo.
Vesna Sovinc
smo družinsko povezani še iz časa, ko sta ga obiskovali moji hčeri, ter smo bili že takrat zelo zadovoljni. Zdaj obiskuje vrtec na istem kraju vnukinja Nika, ki hodi tja zelo rada, jeseni bo odšla že v šolo. Po vnukinjo prideva s soprogom vsako popoldne.«
^0BR fO
V SDS po starem
CELJE - Na redni volilni konferenci Mestnega odbora SDS Celje so člani izvolili 21-članski izvršilni odbor, vodenje strankinega lokalnega odbora pa so znova zaupali dosedanjemu predsedniku Janku Požežniku.
Najprizadevnejšim članom v zadnjem letu so podelili posebna priznanja, tako so bronaste znake SDS prejeli Nataša Marčič, Vladka Deželak in Leon Podlinšek. Poseben pečat volilni konferenci, ki se je je udeležilo 130 članic in članov, so dali tudi gostje. Tako so se srečanja udeležili minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan in poslanka v državnem zboru ter podpredsednica SDS Sonja Ramšak. Predsednik odbora Janko Požežnik je med dosežki preteklega štiriletnega mandata posebej izpostavil rezultate na lokalnih in parlamentarnih volitvah. Na lokalni ravni ima SDS šest mestnih svetnic in svetnikov, največji dosežek za stranko pa je zagotovo izvolitev poslanke Sonje Ramšak v državni zbor.
IS
Življenje je kot nogomet, polno vzponov in padcev. Tu smo za vas.
Mi poskrbimo za njegovo uspešno rast.
Depoziti
Depoziti z različnimi ročnostmi pri nas uspešno rastejo, saj jih obrestujemo z do 5-odstotno letno fiksno obrestno mero. Obiščite tudi www.unicreditbank.si/ depoziti ali pokličite 080 88 00
Dobrodošli v
£ UniCredit Bank
Depozit je produkt UniCredit Banka Slovenija d.d., ki je edina odgovorna za le-tega, njegovo trženje in uspešnost. UEFA in njene povezane družbe, članska združenja in sponzorji (razen UniCredit in UniCredit Banka Slovenija d.d.) niso vključene v obravnavo in odobravanje produkta, ne dajejo priporočil in ne promovirajo produkta ter ne prevzemajo nobene odgovornosti, povezane z njim. Ponudba velja do preklica za depozite med 500 in 100.000 evri. Veljavne fiksne letne obrestne mere so objavljene na www.unicreditbank.si
Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje je odigral enega svojih boljših koncertov.
Simfoniki »sezuli« občinstvo
Za sijajen uvodni koncert v Poletje v Celju poskrbeli mladi iz glasbene šole
Pred prenapolnjeno dvorano Celjskega doma je v soboto Mladinski orkester Glasbene šole Celje odigral enega svojih boljših koncertov. Zaznamovali so ga zlasti izvedbi dveh novih skladb mladih celjskih skladateljev in mogočen zaključek s stočlanskim pevskim zborom.
Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje je že leta nekakšna krona glasbenega izobraževanja v Celju. Pod vodstvom Matjaža Bre-žnika pripravi vsaj dvakrat letno res sijajne koncerte, ki so sicer del izobraževalnega procesa za mlade glasbenike v orkestru, a so hkrati tudi dokaz izjemne mladostne
energije, tehničnega napredka mladih glasbenikov in skrbnega brskanja po glasbeni literaturi, ki ostaja poslušljiva, blizu občinstvu in tudi glasbenikom. Za to predvsem, se zdi, skrbi dirigent Brežnik.
Sobotni koncert je povezal predvsem troje - silno pou-stvarjalno energijo mladih glasbenikov in dirigenta, mogočnost glasbe, ki je dobesedno »sezula« občinstvo, in čast ustvarjalnosti mladih glasbenikov. Orkester je namreč izvedel tudi skladbe mladih komponistov - Thysa Grobelnika, ki je dijak drugega letnika I. gimnazije v Celju, in Leona Firšta, 17-le-tnega dijaka iste gimnazije.
Že uveljavljeni skladatelj Leon Firšt je z orkestrom predstavil svojo skladbo za saksofon in orkester, v kateri je zablestel saksofonist Žiga Vešligaj. Thys Grobelnik pa je kot solist na čembalu z orkestrom odigral svoj koncert za čembalo in orkester. Matjaž Brežnik je bil po koncertu izjemno vesel, da po dolgem času celjska glasbena šola ne slovi več zgolj po izjemnih interpretih, ampak tudi po pravih ustvarjalcih, komponistih. »Ti se kar množijo in drug drugega spodbujajo. Leon Firšt je kljub rosnim 17 letom že rutiniran komponist, za katerim je že prava kariera. Skladba za saksofon in orkester je glede na ostale
ATRIJ PROTHASIJEVEGA DVORCA:
DŽJEZZ,
mednarodni festival knežjega mesta 2012
od četrtka, 7. do sobote 9. junija
2012
Poletje v CELJU, knežjem
V primeru slabega vremena bodo koncerti v Localu. Več info na www.dzjezz.org
ZAVOD CELEIA CE1JE
WlMdtMOU ^
Thys Grobelnik: »To ni moja prva javno izvajana skladba. Imel sem že koncerte na Vranskem, to skladbo smo igrali tudi v Radovljici, nekaj skladb za komorne skupine, čembalo in flavto smo tudi že izvajali. Sem dijak 2. letnika in imam že okoli 40 skladb. Primarno glasbilo je bilo sicer klavir, a zdaj se skušam čim bolj posvečati čembalu in se mislim prav v tej smeri še izobraževati. Šolanje za ta izjemen inštrument je v Salzburgu. Vlečejo me mentaliteta in okrašenost ter ležernost in spontanost baroka. Zato so vse moje skladbe pisane v baročnem slogu. Ko imaš za sabo ves orkester, je to nekaj čisto posebnega. Orkester da izjemno podporo.«
Leon Firšt: »Res je skladba za saksofon in orkester bolj kompleksna kot moje dosedanje. Poudarek je sicer na saksofonu, v osnovi pa moj slog pisanja ostaja filmski. S to prvo izvedbo skladbe sem zelo zadovoljen, še posebej z Žigo Vešligajem, ki je nalogo odpravil nad pričakovanji, čeprav vem, da je bila težka. Za naprej ne bom še nič napovedoval. Delam več stvari, a zanesljivo bom nadaljeval v tej smeri, kot ste jo slišali nocoj.«
Leonove skladbe vsaj pet ali deset stopnic nad njegovimi dosedanjimi deli. Ko sem prvič dobil v roke note, sem bil presunjen, kakšen napredek je dosegel v tako kratkem času. Res tehtna, zanimiva skladba, ki je na srečo tudi poslušljiva. Solist je to skladbo igral tudi na svoji maturi in verjamem, da bo postala prava uspešnica med saksofonisti v slovenskem prostoru in tudi v tujini. Pred kakšnim letom sem v orkestru odkril še Thysa Grobelnika, ki je igral klaviature. Povedal mi je, da tudi sam veliko sklada, in ko slišim kaj takšnega, takoj >zagrabim<. Pozval sem ga, da napiše nekaj za svoj čembalo in orkester. Nastal je zanimiv poskus vračanja v baročne čase, simpatična skladba, za katero upam, da se bo prijela tudi drugih čembalistov, saj
te literature ob spremljavi orkestra res manjka,« je povedal Brežnik
Drugi višek koncerta je bil, ko je na oder prišel še stočlanski pevski zbor, sestavljen iz članov in članic Akademskega pevskega zbora in Mešanega mladinskega pevskega zbora I. gimnazije v Celju. Ob odlični izvedbi slovitih Borodinovih Polovskih plesov so občinstvo dvignili
na noge in končali še z odlomkom iz mogočne Carmine Burane. Škoda, da je bil koncert v dvorani, ki je bila prenapolnjena in prevroča za več kot 600 obiskovalcev, od katerih so mnogi koncert morali spremljati stoje. Na prostem, na Starem gradu, kot je bilo zamišljeno, bi ta koncert ostal nepozaben.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
NE ZAMUDITE ...
... predstave Hamlet, ki jo v sredo ob 20. uri v nekdanjem Pionirskem domu pripravlja dramska skupina III. osnovne šole Celje. 18 deklet je predstavo pod vodstvom Kristiana Koželja pripravljajo kar devet mesecev, pri čemer so največ časa posvetili razumevanju tega enega najtežjih, najbolj globokih in pomenljivih tekstov v svetovni dramatiki. Režiser, scenograf in oblikovalec luči Koželj se zaveda, da je zalogaj silno težek. Za uprizoritev je zato izbral zgolj 15 skic predstave, ki pa ohranjajo zgodbo, dramski trikotnik in razumevanje Hamleta. V sodobnih kostumih, ob koreografiji Ane Vovk Pezdir, ki je režiserju pomagala tudi pri izboru glasbe in s petimi plesalkami poskrbela tudi za uvodno nemo skico, je nastala predstava, ki naj bi sodelujoče mlade predvsem »zastrupila« z gledališčem. Vstopnina 2 EUR ...
... prireditve Miška Mica v arhivu, ki jo v sredo ob 19. uri v Narodnem domu Celja pripravljata Zgodovinski arhiv Celje in Osnovna šola Petrovče v sodelovanju z glasbeno šolo Žalec, Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Celje in Šolo za hortikulturo in vizualno umetnost Celje. Gre za projekt, ki poskuša najmlajšim skozi dramsko, glasbeno, likovno, plesno in tudi kulinarično ustvarjalnost predstaviti svet arhivov in približati dejavnost, s katero se ukvarjajo v arhivih. »Spoznajte se z Miško Mico, duhcem Ferdijem, prisluhnite čembalu, poskusite piškote v obliki pečatov in še mnogo drugega,« vabijo iz arhiva. Vstop prost ...
Kot na Titaniku
Glasba na vodi protest proti nesmiselnim varčevalnim ukrepom
Prazen list z notnim črtovjem, drobnim napisom »malo denarja - malo muzike« in pri dnu lista v nenavadno noto spremenjena klicaja je bil protest glasbenikov orkestra Hiše kulture Celje, ki so se, ko so izvedeli, da za tradicionalno Glasbo na vodi letos ne bo denarja, odrekli honorarjem in s trmo in z odrekanjem vseeno ostali zvesti tradiciji. Koncertu so dodali protestno izjavo proti nesmiselnim varčevalnim ukrepom v kulturi in izobraževanju in za nič denarja (celo v skrinjici za zbiranje prostovoljnih prispevkov ni bilo pokrito niti dno) občinstvu podarili debelo uro odlične glasbe.
Je protest na nenavaden način, z izvrstnim koncertom, dosegel svoj cilj? Dirigent Simon Dvoršak je po koncertu izrazil upanje, da so s tem dokazali, da glasba na splošno, med vsemi drugimi umetnostmi, ostaja izraz kulture naroda. »Tako kot je na Titaniku orkester igral do konca, bomo tudi mi, brez skrbi. Hoteli smo zgolj dokazati, da želimo kljub vsem ukrepom na kulturnem področju doma, v Celju, ohraniti glasbo na vrhunski ravni. Če kdo, se mi zavedamo, da smo dolžni tako za občinstvo kot za Celjane dati vse od sebe - ne glede na vse, kar nas tare v ozadju.«
Orkester Hiše kulture Celje je tradicionalno Glasbo na vodi pod vodstvom Simona Dvoršaka odigral v protest proti nesmiselnim varčevalnim ukrepom v kulturi in izobraževanju. Za nič denarja je dal veliko glasbe.
Orkester, ki je edini tovrstni polpoklicni glasbeni sestav na širšem celjskem območju, se je ponovno dokazal. Začeli so z Debus-syem. Z uvodno Malo suito so občinstvo, ki ni povsem napolnilo dvorane Narodnega doma, navdušili. Na stole so ga prikovali s Schuberto-vo 5. simfonijo in za prav romantični zaključek poskrbeli še z legendarno Debussyevo Claire de lune.
Za koncert sicer ni mogoče kar na splošno reči, da je bil vrhunski. Bil pa je izvrsten, zelo poslušljiv, suvereno odigran. Pa bo protest, ki ga je porodil, prišel do pravih učes? »Če smo realni, verjetno ne. Tistih, ki bi ga morali slišati, tako ni bilo. Tako kot vselej pa je prišlo naše zvesto občinstvo. Tudi sicer glasbeniki težko izražamo svoje mnenje in proteste. Potrebujejo nas, ko se množice zabavajo. Takrat
seveda z veseljem delamo ... tudi ne moremo iti pred parlament razbijati glasbil, kar bi bil nesmisel. Upam pa, da smo vsi, ki smo bili danes na odru, pokazali, da umetnost ne sme umreti. Ta koncert je dokaz, kaj si želimo in kaj upamo, da se bo zgodilo. Morda pa ta zgodba kdaj le pride tudi do pravih ušes .« pravi Simon Dvoršak.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Prihaja DZjezz
V Celju se bo v četrtek začel že tretji mednarodni džez festival, ki sta ga organizatorja, Hiša kulture Celje in Jazz društvo Celje, v slogu lokalne govorice poimenovala kar Džjezz.
Festival že tretje leto zapored dopolnjuje kulturno ponudbo mesta z glasbenim žanrom, ki sicer ni redno zastopan na celjskih odrih. V preteklih letih je festival,
najprej na prizorišču pred Knežjim dvorom, lani pred Vodnim stolpom, letos pa v atriju Prothasyevega dvorca oziroma na vrtu gostišča Local, navdušil več kot 1.300 obiskovalcev, ki so v Celje pripotovali iz vse države ter tujine. Duša in gonilna sila festivala, izjemen celjski saksofonist Jaka Kopač, tudi za letos obljublja nadvse privlačen spored. Festival
ohranja koncept šestih večernih koncertov v treh dneh in kombinacijo mednarodno uveljavljenih glasbenikov in zasedb ter kvalitetnih solistov in sestavov, ki so na začetku kariere.
Džjezz bo v četrtek uvedel nastop legende džez trobente Duška Gojkoviča, ki prihaja na festival s svojo mednarodno zasedbo, večer pa bo sklenila slovenska za-
nakup kart: WWW.EVENTIM.SI KOPIRNICA TOMI KLUB LOCAL
medijski sponzor: NT&RC
sedba Holy Jazzus. V petek bo festival gostil enega najvidnejših džez akordeonistov današnjega časa, Italijana Simonea Zanchinija ter latino projekt slovenskega poustvarjalca Vita Maren-čeja. Festival bodo v soboto sklenili osrednji gostje festivala - ameriška zasedba saksofonista Willa Vinsonna in slovenski projekt Milana Stanisavljevića in vokalistke Jadranke Juras. Sodelujoči glasbeniki obljubljajo po koncertih tudi za džez tradicionalne jam sessione.
BRST
Letošnji Džjezz je ponovno del širšega festivalnega koncepta Celje dogaja, kamor se uvršča še Celjski mladinski center s svojim Etno-urban festivalom. Ta se bo začel že v sredo z instalacijskim performansom, se nadaljeval s KULinarično KULturnim večerom Okusi in doživetja sveta: tajska kuhinja, v četrtek, petek pa so namenili glasbi, ki se prepleta od etna, rocka, džeza do funka. Festival bodo zaključili s stand up komedijo, v soboto.
Pomešana parfum in smrad
»Dedek, ti si živi leksikon maskiranja,« je vedno znova ugotavljal ponosen vnuk, ki se je med pusto-vanjem želel našemiti. Mati se je izgovorila, da se na šemljenje ne spozna ter da bo dedek o tem vedel veliko več. Vnuk se je resnično obrnil na pravi naslov.
Tako piše v eni od petih zgodb knjige Ljuljka v žitu avtorja Vladimirja Vekića iz Rogatca, ki je izšla pri njegovih več kot osemdesetih letih. Sivolasi dedek vnukove želje najprej ni bil vesel, saj ga je dečkova mama včasih oštevala, da otroka uči narobe. In dedkovi pogledi na šemljenje so resnično nekoliko bogokletni, za najširšo javnost nesprejemljivi.
Celo dedek je večino življenja preživel pod masko, z rdečo kapo in uniformo ter loparčkom v roki, ki je ustavljal vlake, ne glede ali bi se z njim peljal Tito ali papež. Dedek je kmalu potrdil vnukovo ugotovitev, da je bila njegova uniforma po svoje prav tako maska. »Da, mali, pod to obleko, masko, se je skrivala oblast,« mu je povedal. Celo čisto vsakdanja človekova obleka je maska za njegovo goloto. »Skrije tako imenovane sramotne dele telesa. Kot da ne bi imeli vsi organov za odvajanje vode in blata,« je modroval ded. Tudi policisti in vojaki niso zakrinkani brez razloga. Nekoč so žandarji uporabljali palice za gnanje volov in gnali strah v kosti naroda, pozneje so jih posodobili z gumijevkami. »Vse napreduje, tudi sredstva prisile,« je nadaljeval dedek ter dodal, da vse to zaradi vzdrževanja notranjega reda. In zaporniki so pisani kot zebre, spet ena od mask. Pa vojaki, ki varujejo zunanje meje pred zunanjimi sovražniki ter prejemajo kovinska priznanja? Če kmet na fronti ubije drugega kmeta ali delavca, je to posameznikov uspeh, kar seveda ni tako pomembno, kot če nekdo ukaže požig vasi, pregon tisočih ljudi ali poboj celotnih polkov. »Vem, enkrat si mi povedal, da se učijo, kako najlaže premagati in ubiti nasprotnika. Učijo se torej ubijati druge ljudi, ki jim pravimo sovražniki,« je
začel modrovati še vnuk, ki ga je dedek na novo poučil, da so v vojskah tri skupine ljudi. Prvi organizirajo vojne, ubijanja, rušenja in požiganja. »Ti so nedotakljivi, ti si izmišljajo sovražnika, strokovno se jim reče generali,« je bil spet pameten dedek. Drugi, ki vodijo vojaške operacije in ubijanje, so častniki, tretji, ki jih je največ, to kot ubijalci izvršujejo ter ne razmišljajo nič, saj namesto njih to počnejo prvi in drugi. »Imam prav?« je nekoliko negotovo vprašal dedek vnuka.
Med masikiranimi so domači župnik, sodniki na sojenju, rektorji univerz, delavci in njihovi šefi, prvi v modrih kombinezonih, drugi v čistih in zlikanih oblekah. »Že po teh kostumih se vidi, kdo je kdo,« je razmišljal dedek in omenil parfu-miranje. Šefi se parfumirajo z dragimi vodicami, delavci z oljem od strojev. »Ko se pomešata parfum in smrad, dobiš bedo,« je že v mladih letih ugotavljal dedek. Da o ženskah in njihovem ličenju ne govorimo! Vnuk naj bi v življenju kmalu spoznal, da ženske z lepoto dominirajo nad moškimi.
Med dedovim in vnukovim modrovanjem je čas hitro minil, zato se je bilo treba našemiti. »Maska mora izraziti svojo željo,« je bil modrejši dedek, ki je začel sumiti, da ima vnuk simpatijo. Vnukovo srce je resnično bilo za sošolko, lepo, pametno in dobro učenko. In že so prišli po vnuka otroci, med katerimi je bila njegova sošolka, ki ji je vnuk na samem pod masko zaupal, da jo ima rad. Ni verjela, zato ji je to ponovil še brez maske.
BRANE JERANKO
O avtorju
Vladimir Vekić iz Rogatca je pripovednik, pesnik, romanopisec in dramatik, ki v knjigi Ljuljka v žitu niza zgodbe ljudi iz različnih časovnih obdobij. Izvira iz srednje Dalmacije, med drugo vojno je bil partizan ter je pozneje služboval na številnih železniških postajah nekdanje Jugoslavije, kjer se je nazadnje ustalil v Rogatcu. Piše tako v svojem maternem jeziku kot v slovenščini.
Najmlajša člana družine Sadnik se ob zmagah v planinski orientaciji najbolj razveselita pokala.
Najboljša družina v orientaciji
Družina Sadnik iz Žalca državna prvakinja v planinski orientaciji
Družina Sadnik iz Žalca, ki jo sestavljajo osemletni Anže, dvanajstletni Anej, mami Tanja in ati Joži, svoj prosti čas najraje preživlja aktivno v naravi. Če je na začetku orientacija zanje pomenila kakovostno preživljanje družinskih trenutkov, se je z vedno boljšimi rezultati v njih rodila tudi želja po vedno višjih uvrstitvah. Tako so se letos po treh osvojenih prvih mestih na regijskih tekmovanjih uvrstili še na državno tekmovanje, kjer so suvereno premagali tekmece in v svojo zbirko dodali še pokal državnih prvakov v planinski orientaciji med družinami.
Tanja in Jože Sadnik sta Tanja postala mentorica pla-kot mlad par veliko planina- ninskega krožka v Osnovni rila in kolesarila. Leta 2001 je šoli Polzela in prav zaradi
tega začela sodelovati s Planinskim društvom Polzela, kjer so Sadnikove spodbudili, da so se preizkusili v planinski orientaciji. Sadnikovi so pričeli tekmovati v sezoni 2006/07, najprej samo z Anejem, kasneje se je pridružil še mlajši brat Anže. Na tekmovanjih iz orientacije se prepleta znanje planinske zgodovine, prehrane, prve pomoči, vozlov, planinskih
rožic in živali. »Pri teoretičnem delu je pomembna tudi taktika, saj se za nepravilen odgovor točke odštevajo, zato ga raje ne napišemo, če nismo popolnoma prepričani,« razloži Tanja, ki je najmočnejši člen družine pri prepoznavanju zaščitenih planinskih rož, medtem ko je ati Joži najboljši v orientaciji in branju karte. Vsi skupaj pa se trudijo, da čim prej najdejo kontrolne točke in čim bolj brezhibno rešijo teoretična vprašanja.
Na tekmovanja se doma pripravljajo iz planinske literature. Za učenje je najbolj zagreta mamica, medtem ko sta nad tekom najbolj navdušena Anže in Anej, ki jima je poleg hitrosti najljubši del orientacije podelitev pokala. Oba fanta imata veliko kondicije, saj trenirata nogomet in jima starša, predvsem mamica, v hrib že komaj sledita. »Spomnim se nekaj let nazaj, ko sem ju držala za roke in ju spodbujala. Med tekom smo se celo ustavili in gledali, kako je ati našel naslednjo točko,« se spominja Tanja, ki jo zdaj spodbujata fanta.
Treba je vztrajati
Na tekmovanju v planinski orientaciji se veliko skupin tudi izgubi, izjema niso niti Sadnikovi. »Na lanskem državnem prvenstvu v Colu pri Ajdovščini smo se od točke oddaljili kar za uro. Ko ugotoviš, da si zataval, ne smeš vreči puške v koruzo, ampak je treba vztrajati,« povedo Sadnikovi, ki so kljub vsemu na koncu našli pravo pot in osvojili drugo
Družini Sadnik je pri orientaciji najljubše, da svoj prosti čas preživlja skupaj. »Orientacija nas povezuje in sprosti ter nam daje ljubezen do narave in hribov. Z možem si želiva, da bi ljubezen do narave rasla tudi s fantoma in da bi jo prenašala na naslednje rodove. Na vsako tekmo gremo z veseljem. Res je, da nam vedno ne gre vse tekoče, a kljub temu ne obupamo,« pove Tanja Sadnik.
mesto. Za razliko od lani se letos kljub gosti megli na državnem prvenstvu na Mozirski koči niso izgubili. Vseh osem kontrolnih točk so našli in tudi pri nalogah so se izvrstno odrezali. Iz Šmihela, kjer je bi štart, so štartali kot prva skupina ter na cilj prispeli kar dve uri pred drugouvrščeno.
Do letošnjega državnega
prvenstva je bil njihov cilj osvojiti prvo mesto, uspeh se bodo trudili ponoviti tudi v prihodnje. Ker je v kategoriji družina omejena starost otrok na petnajst let, bodo Sadnikovi naslov državnih prvakov čez tri leta, ko bo Anej dopolnil 15 let, naska-kovali v odprti kategoriji.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV
8. junij BALINANJE
Tekmovanje v balinanju za pokal Aqua Rome, info: Aqua Roma in Društvo upokojencev Rimske Toplice POHODNIŠTVO
Pohod Ljubelj-Draga, odhod z Avtobusne postaje v Velenju, info: PD Velenje - Planinski odsek Gorenje (03 587 11 34) TEK IN HOJA
11. tek, hoja za življenje za preživele z rakom in zdrave, od 7. ure do 20.30 na štadionu v Žalcu, z ustvarjalnimi delavnicami, okroglo mizo in kulturnim programom, info: Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije, http://www. drustvo-pvzs.si
9. junij
POHODNIŠTVO
Pohod na Raduho, odhod z Avtobusne postaje v Velenju, info: PD Velenje - Planinski odsek Komunala ( 03 587 11 34)
TEK
Dobrodelni tek /hoja Migaj z mano. Start pred Športnim in wellnes centrom Velenje - Galactica, info: Lifestyle natural (www.l-n.si, 031 657 605)
I 39019911'
wêè im umi il
Dobrotniki so živeli z akcijo novorojencev
Pokrovitelj naše uspešne akcije novoletnega obiska v celjski porodnišnici je bilo večino let nekoč znano in cenjeno celjsko Trgovsko podjetje Moda.
Vzrok za uspešno sodelovanje je bila ustanovitev prve specializirane trgovine za dojenčke v Celju z imenom Baby v Prešernovi ulici. Za malo starejše otroke je Moda odprla tudi specializirano trgovino Pionir na Glavnem trgu. Oboje je bilo za tiste čase pred okoli štiridesetimi leti na tem področju prava mala revolucija. Moda je pripravila darilni bon, za katerega je lahko mamica, ki je rodila prva v novem letu, nakupila kvalitetno
opremo za novorojenca ali novorojenko.
Vsa leta zraven
Direktor Trgovskega podjetja Moda se je takrat, ko je bilo podjetje glavni pokrovitelj, vedno udeležil novoletne akcije. Prva leta je to bil Milan Medvešek, ki je že leta 1983, po podatkih zapisanih v reportaži v Novem tedniku, podprl prvo zamisel o skupnem srečanju vseh do takrat v akciji rojenih prvorojencev.
Milana Medveška je zamenjal Ciril Zavolovšek, ki je v akciji tudi največkrat sodeloval. Udeležil se je tudi tridesete akcije 2. januarja 1995, ko je prva rodila Milena Jan iz Žalca hčer Nežo. V repor-
taži Nežna Neža kolo vodi v Novem tedniku sem zapisal tudi izjavo Cirila Zavolovška: »Doma nas je bilo trinajst otrok, jaz sem bil osmi po vrsti. Moški otroci smo bolj pomagali očetu, ženski pa mami. Čeprav so bili hudi časi, smo lepo živeli, odrasli, se izšolali, poročili in danes se radi dobivamo na svojem rojstnem domu (vsi smo bili rojeni doma) v Radmirju. Če pridemo skupaj, nas je okoli 100.«
Cirila Zavolovška je potem samo enkrat zamenjal direktor Jože Kodre (1997), leta 2000 na 35. novoletnem obisku pa je prvič sodelovala direktorica Majda Kumberger. To leto je prva rodila 37-letna Marinka Spaseski iz Sevni-
Vsako leto po novem letu ekipa Novega tednika in Radia Celje obišče celjsko porodnišnico in obdari mamice, ki so rodile zadnji dan starega in prvi dan novega leta. »Naših« prvorojenih v novem letu se je tako nabralo že več kot 40. Radi bi jih našli čim več in poklepetali z njimi ali njihovimi starši o tem, kako se spominjajo akcije in kakšno življenje živijo s svojimi otroki. Nekatere smo že predstavili, ostale vabimo, da nam pišejo ali nas pokličejo!
Ob štirih omenjenih je Trgovsko podjetje Moda v celjski porodnišnici zadnja leta tudi zastopal Dušan Zevnik, ki je bil v podjetju zaposlen kar 33 let: »Logotip naše trgovine je bila štorklja in tudi to se je povsem ujemalo z akcijo in kar klicalo po sodelovanju. Spominjam se, da je Majda Kumberger menila, da naj kot mlad očka sodelujem v akciji.«
ce, in sicer hčer Aleksandro. Zaradi jubilejne akcije je bilo takrat veliko dobrotnikov, ob Trgovskem podjetju Moda še Banka Celje, Zlatarstvo Ivana Kragla Celje, Tropic caffe Žalec, Cvetličarna Ocvirk Celje, Hudournik Celje, slikarji Srečko Škoberne, Niko Ignjatič s hčerko Nino, Januš Šešljar in drugi, navzoča pa sta bila tudi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot in direktor Splošne bolnišnice Celje Samo Fakin.
Trgovskega podjetja Moda ni več, akcija obiskovanja novoletnih novorojencev pa še kar traja. Tako naj bi bilo vsaj do zlatega jubileja, petdeset let akcije NT&RC. Blizu smo!
TONE VRABL
Ciril Zavolovšek (levo) na obisku v celjski porodnišnici leta 1992. Ob njem Kristina Pikl z Vranskega, ki je takrat kot prva v novem letu rodila hčerko Katjo.
Majda Kumberger je upokojenka, ki živi v Arclinu: »Lepi so spomini na čudovito akcijo, ki so jo ljudje opazili in sprejeli. Veseli smo, da smo imeli v našem programu taki trgovini, s katerima smo se lahko vključili v akcijo in vrsto let, do ukinitve Mode, tudi uspešno sodelovali. Verjamem, da bi se srečanja novorojencev radi udeležili tudi tisti, ki smo pomagali kot dobrotniki.«
Dan, ko je na strehi sveta prvič zaplapolala slovenska zastava
Te dni mineva 15 let, odkar je Šentjurčan Aco Pepevnik stopil na Mt. Everest - Treking v Himalaji za vsakogar neponovljiva življenjska izkušnja
»Na današnji dan leta 1997 je moj ata Aco Pepevnik stopil na Streho sveta - Mt. Everest (8848) in tako postal šesti Slovenec - prvi v samostojni Sloveniji, ki mu je uspel takšen podvig. Takšne stvari so dane velikim ... Vsa čast.« Tako je 22. maja na svojem Facebook profilu zapisal danes 30-le-tni Jernej Pepevnik. Njegov oče se na to pot spomni v trenutkih življenjskih stisk. Če je zmogel Everest, bo tudi vse drugo. V hribe dandanes hodi s posebno hvaležnostjo. »Še vedno sem živ in zdrav. Še vedno imam vse prste na rokah in nogah,« v smehu pravi Aco.
»Iz tretjega tabora na višini 8300 metrov je že pred poltre-tjo uro zjutraj odšel še z enim alpinistom in šerpo. Pihal je orkanski veter, ki je občasno dosegel hitrost 150 kilometrov na uro. Šerpa je odnehal zaradi ozeblin, Romih zaradi utrujenosti. Pepevnik pa je vztrajal s solo vzponom,« smo nekaj dni zatem leta 1997 zapisali v Novem tedniku. Aco se je takrat udeležil hrvaške mednarodne odprave. Z njim sta bila z našega območja še Milan Romih in Smiljan Smodiš.
Magična točka in sveta gora
Kot plezalec se je kalil v naših gorah, v Franciji, Avstriji, Andih in na koncu v Himalaji. Vmes je prebral vse knjige, ki so se dobile na to temo. »Ko sem ga prvič videl, sem si rekel, da je to tisto pravo, ni mi treba več plezati.« Potem pa so priložnosti nanesle, da mu je bil vedno bližje. »V Himalaji sem bil prvič leta 1983. 1989. sem bil pod Everestom. Bili smo med prvimi tujci, ki so smeli v Tibet. Plezali smo
izjemno težko smer. Za večno si jo bom zapomnil po tem, da je od 72 dni 59 dni snežilo. Vsakega od nas je vsaj trikrat potegnil plaz. Imeli smo izjemno srečo, da se nikomur ni nič zgodilo.«
Ko je leta 1995 lezel na sosednjo goro Cho Oyu, ga je od vrha Everest ločilo samo razpotje 900 metrov nižje. »Bil sem star 36 let in sem se počutil neskončno starega ob misli, da mi morda ne bo nikoli dano. Mt. Everest je bil zame vedno in je še zdaj nekakšna magična točka privlačnosti. Še zdaj me vleče tja in ko vodim trekinge v Himalajo, mi je v posebno zadovoljstvo, ko lahko ljudem pokažem to mrcino, to spoštovano goro. Tam nekam v nebesa sega. Res visoko.«
Gore vzele skoraj 40 prijateljev
Občutkov na vrhu se Aco še danes spominja, kot bi bilo včeraj. »To so fantastične stvari, ki jih težko opišeš. Bil sem presunjen, da se mi je tako goreča želja izpolnila. Počutil sem se malo nadze-meljsko. Konec koncev si v tistem trenutku v resnici višje od vseh ljudi na planetu.« Takoj zatem pa pride strah. »Vrh je samo polovica poti. Treba je še nazaj. Kljub temu, da si že tako zelo utrujen. Še posebej, ker sem kisik uporabljal šele od 8 tisoč metrov naprej.« Nazaj grede pa mu ga je že po nekaj sto metrih višinske razlike zmanjkalo. »To je bil za telo strašanski napor. Takrat sem skoraj umrl. Istega dne je na vrh priplezal še en Kanadčan. Ampak v tistih višinah je vsak prepuščen sam sebi.«
Acu je uspelo. V ekstre-mnem visokogorju tako
Slovenci smo doslej preplezali tri različne smeri v Everest, od tega eno prvenstveno. Naša statistika beleži še ženski vzpon, vzpon brez uporabe dodatnega kisika in prvi smučarski spust z vrha. Vse to naše alpiniste uvršča v špico himalajskih velesil.
Menda že pogled na himalajske očake človeka spremeni za vedno.
Na najvišji vrh Zemlje sta 29. maja 1953 prva stopila Novozelandec Edmund Hillary in šerpa Tensing. Prva Slovenca na vrhu sta bila 13. maja 1979 Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik. En dan za Pepevnikom je vrh dosegel Pavle Kozjek kot doslej edini Slovenec brez uporabe dodatnega kisika. Maja 2005 sta bila na vrhu še naša alpinista Viki Mlinar in Marko Lihteneker. Domov se je vrnil samo Viki, Marko pa se je zapisal v žalostno statistiko kot prva slovenska žrtev Everesta.
pogoste ozebline mu niso odnesle nobenega dela okončin. Po drugi strani pa so taiste gore v zadnjih 37 letih vzele skoraj 40 njegovih prijateljev, znancev, soplezalcev, vrhunskih in rekreativnih alpinistov. »Za vsakim mi je bilo izjemno hudo. Z vsako nesrečo sem za nekaj mesecev končal, češ ni vredno izzivati nesreče in izgubiti življenja. A kaj, ko je v hribih tako lepo ...«
Pri stotih na Okrešelj
Za alpinista na himalajski odpravi je najpomembnej-
Zgodovinski trenutek, 22. maja 1997, ko je Aco Pepevnik kot šesti Slovenec, prvi v samostojni Sloveniji, osvojil najvišjo točko sveta.
ša psihična stabilnost. Dva meseca moraš ostati trden, obvladovati strah pred višino, tesnobo, dvome. Leta pri tem niso najbolj pomembna. »Ko sem bil mlad, močan in brez izkušenj, sem bil nevaren plezalec. Z izkušnjami sem postajal dober. Danes imam izkušenj veliko, moči pa ne toliko kot pri 20 ali 30 letih. Pričakovanja in cilje moraš temu prilagajati. Jaz na primer še vedno upam, da bom pri stotih sposoben priti na Okrešelj.«
Kot pravi Pepevnik, alpinizem nikoli ne bo imel množičnih navijačev, saj se dogaja daleč stran od oči. Po drugi strani pa ljudi, ki so pripravljeni investirati precej denarja in časa, da bi enkrat v življenju doživeli himalajski treking, še vedno ne manjka. Aco jih vodi po naših gorah, na turno smučarske ture v Francijo in seveda v Nepal ter Tibet.
Pet tisoč metrov?! Tega ne zmorem!
Na himalajskih trekingih, sicer pod vznožjem štirih osemtisočakov, je najvišja točka vzpona okrog pet tisoč metrov. Mnogi se ustrašijo, da ne bodo zmogli. A tamkajšnji svet je drugačen. »Za Tibet je to pač vzpetina. Kdorkoli zmore katerega od naših hribov, ne nujno Triglav, zmore tudi to. Po drugi strani pa si
Osvojiti najvišjo točko sveta je dandanes že precej komercialen izziv, po drugi strani pa še vedno alpinistični prestiž posebne vrste. V to je prepričan tudi Aco Pepevnik, ki dodaja: »Mislim, da starejši generaciji alpinistov Himalaja, Everest in ostali osemtisočaki še vedno ogromno pomenijo. Mlajši imajo druge cilje. Instant plezalci, ki nimajo občutka za romantiko hribov, pa sploh ne vedo, za kaj gre.«
Aco Pepevnik (foto: SHERPA)
je treba vzeti čas. Če ima kdo le zametek višinskih težav, se dan ali dva počiva na določeni višini. Nobenega smisla ne vidim, da v dveh tednih prete-češ neko razdaljo, vmes pa te ves čas boli glava, za piko na i pa tu in tam še bruhaš.« Zato se Aco drži pravila, da več kot osem ljudi ne vzame na pot. Poleg tega že v predpripravah, na različnih domačih pohodih, poskrbi, da se povežejo in spoznajo. Kot pravi, morajo biti ljudje umirjeni in se zavedati, da je to svojevrstno romanje, ne brezglavo
fizično dokazovanje. Pri tem pa so Acu najbolj pomembne zgodbe. »Če je le mogoče, gremo z najbolje pripravljenimi v bazo na 6300 metrov, iz katere alpinisti vsega sveta naskakujejo vrh. V vrhuncu sezone je tam tudi tisoč ljudi. Pa seveda čisto do stene. Da se dotaknejo pečine ...« Glede na to, kako se mu ob tem zasvetijo oči, je jasno, kam sta šla z ženo ob njunem 50. rojstnem dnevu. Pod magično goro Everest.
SAŠKA T. OCVIRK
Foto: osebni arhiv
»Treba je znati planirati. Resda lahko greš za isti denar tri leta poležavat na hrvaško obalo. Ampak ko vidim ljudi po tistem mesecu, kako jih izkušnja spremeni, kako jih ta svet začara, vem, da je bilo vredno.«

Šmarčani so na predzadnji tekmi sezone to soboto na domačem igrišču premagali Dravo s 4:2.
Pravljična sezona za Šmarčane
Povratek v 3. SNL in osvojitev pokala MNZ Celje
Članska ekipa Nogometnega kluba Šmarje pri Jelšah si je že pred začetkom sezone zadala cilj, da se ponovno uvrsti v 3. slovensko ligo. Potem ko je na vrhu razpredelnice Štajerske lige končala že jesenski del tekmovanja, ritem igre ni upadel niti spomladi. Napredovanje v 3. ligo so si Šmarčani tako zagotovili že dva kroga pred koncem sezone. Uspeh so okronali še z osvojitvijo pokala MNZ Celje.
Napredovanje v 3. SNL vzhod so si šmarski nogometaši zagotovili z zmago 26. maja nad največjim tekmecem, Pesnico. Na gostovanju so slavili s 5:2. Kot poudarja trener Ibrahim Neskič, je bila tekma naporna tako fizično kot psihično, a so se igralci kljub zaostanku »pobrali« in zagospodarili na igrišču. Tudi sicer si celotna sezona, kot pravi Neskič, zasluži oceno pet. »Pred nami je sicer še ena tekma, a do zdaj smo doživeli le en poraz, s 74 goli smo daleč najučinkovitejša ekipa v ligi, po drugi strani pa smo prejeli najmanj golov, le 18. Zdaj se moramo še potruditi, da bo naš najboljši strelec Žiga Vraničar tudi najboljši strelec lige.« Žiga Vraničar je na sobotni tekmi proti Dravi dosegel tri gole in tako z 22 goli prevzel vodstvo na lestvici strelcev. Kljub temu je skromno poudaril: »Sem član ekipe, ki je pač zadolžen za zabijanje golov. Brez tistih,
Trener Ibrahim Neskič
Žiga Vraničar in Levin Oparenović
ki skrbijo za to, da jih ne dobimo, ne bi šlo.«
Premagovali višjeligaše
Češnja na smetani je bila osvojitev pokala MNZ Celje pretekli torek, ko so Šmarčani v finalu s 3:2 premagali drugo-ligaša Dravinjo. Na poti do lovorike so izločili še dva vsaj na papirju precej močnejša tekmeca, Krško in celjskega Šampio-
na. »Motivacija ekipe in želja sta bili res visoki, zagon nam je dalo tudi nekaj odličnih tekem v pretekli sezoni, predvsem proti Celju in Dinamu. Fantje so se zelo dobro ujeli, dihajo kot en in res jih je težko premagati,« pravi Neskič. Levin Oparenović, ki ima že izkušnje z igranjem v 1. SNL, je prepričan, da je bil ključ do zgodovinskega uspeha kluba poleg trdega dela pozitiven moštveni duh.
Šmarski nogometaši bodo junija poleg zadnje ligaške tekme odigrali še mednarodni prijateljski tekmi, ki bosta zagotovo privabili veliko pozornosti. Že jutri, v sredo, ob 18. uri v goste prihaja kazahstanski prvak FC Shakhter Kara-gandy, ki je lani iz kvalifikacij lige Europa izločil Koprčane. 22. junija se bodo pomerili še z zagrebškim Dinamom, ki so ga Šmarčani gostili že lani in iztržili rezultat 2:4.
Predsednik kluba Rad-ko Kvas upa, da bo uspeh privabil sponzorje. Največ denarja je klubu letos sicer namenila šmarska občina, ki je lani v športnem parku zgradila tudi tribune z garderobami in klubskimi prostori. Stroški igranja v 3. SNL so višji, a Kvas pravi, da igranje v ligi ni ogroženo.
»Vzdušje v ekipi je res odlično, sproščeno in uživamo na tekmah. Zagotovo pa gre pohvala tudi navijačem, ki nas izredno podpirajo in so resnično naš dvanajsti igralec.«
Temelj domači igralci
Čeprav sezona še ni končana, so misli že usmerjene v naslednje leto. Predsednik kluba Radko Kvas pravi, da iz Šmarja v velenjski Rudar zagotovo odhaja Ivan Firer, ostali igralci, kot zaenkrat kaže, kljub nekaj ponudbam ostajajo. »Zagotovo bo ekipa še naprej temeljila na šmarskih igralcih, z enim ali dvema iz bližnje okolice.« Pa trener Ibrahim Neskič? »Ne vidim razloga, zakaj bi po takšnem uspehu zapustil ekipo,« pravi Kvas.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
Prestavljen začetek priprav
WWW.CINKARNA.SI
CC
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Člansko moštvo celjskega nogometnega prvoligaša se ne bo zbralo v petek, kot je bilo sprva napovedano, temveč v začetku naslednjega tedna.
Na ponedeljkovem začetku priprav za novo sezono bodo zagotovo Sebastjan Gobec, Marijo Močič, Roman Bezjak in Matic Kotnik, ki se jim pogodbe še niso iztekle, ter Stefan Ristovski, ki je prvi podaljšal zvestobo NK Celje, saj se mu je mudilo v Makedonijo zaradi šolskih obveznosti. Preostali izkoriščajo kratek odmor za oddih na hrvaški ali drugih obalah. Športni direktor kluba Ambrož Krajnc je med obilico dela sporočil: »Ime trenerja članskega moštva bo znano sredi tega tedna.«
DŠ
Le še decin olimpijske
Krajnc: »Preko 550 zelo suvereno!« - V In:
Robert Renner je v soboto v skoku s palico na ekipnem državnem prvenstvu v Novi Gorici zaostal za pričakovanji. Preskočil je namreč pet metrov. Toda dan prej, na mitingu Golden roof challenge v Innsbrucku, je komaj 18-letnemu Celjanu uspel imeniten dosežek - 550 centimetrov. V olimpijskem mestu je osvojil tretje mesto. Zdaj za olimpijsko (londonsko) normo zaostaja le še za decimeter.
Pred njim je mladinsko svetovno prvenstvo v Barceloni, še prej pa bo nastopil v Slovenj Gradcu, Velenju, Mariboru, na Ravnah in še kje. Ko je počival izčrpan po tekmah in potovanjih, nam je dogodke orisal njegov trener Milan Krajnc.
Kakšna je bila pot do novega osebnega rekorda vašega varovanca?
Predobro sva bila seznanjena o treh peklenskih dnevih in o 1.300 kilometrih, ki so bili pred nama. Kljub temu sva se podala v avanturo, ko je bilo jasno, da bo Robert moral tekmovati v petek in soboto. Do mladinskega svetovnega prvenstva v Barceloni, ki za naju pomeni višek sezone, je vendarle časa še dovolj in zadeva ni bila pretirano tvegana. Posebnosti mitinga v Innsbrucku so bile zelo mamljive in vabilo sva pred tedni po premisleku le sprejela. Tekmovanje poteka v mestnem jedru in ima certifikat Mednarodne atletske zveze. Organizacija je bila odlična, kot da je šlo za svetovno prvenstvo,
Še lani sta Robert Renner in trene preskočenih pet metrov. Zdaj njuni |
Robert Renner je letel med innsbruš
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
AD KLADIVAR Celje
Velenjskim sablja«
Z leve stojijo glavni trener Marjan Salobir, trener Klemen Špeh, Jure Mravl Bačovnik, klečijo pa Borut Mohorko, Domen Selan, Luka Mravljak, Rok K
îeter do
norme!
nsbrucku navdušil 18-letni Kladivarjev as
ir Milan Krajnc takole proslavljala prsti pomenijo nov mejnik, 550 cm.
ikimi hišami.
prireditev spektakularna. Težko je opisati zahtevnost postavljanja skakališča s tehničnega vidika. Vse je bilo brezhibno, brez dvoma glede izpeljave.
Trditev, da je izid presegel pričakovanja, najbrž ni preveč tvegana, kajne?
Prav gotovo, Robertu je namreč na krilih občinstva v ozkem prireditvenem prostoru uspel nepozaben skok. Odkrito moram priznati, da česa takšnega nisem pričakoval. Šlo je
za prvo preizkušnjo s polnim zaletom. Še na ekipnem mladinskem prvenstvu na Ptuju je tekmoval s skrajšanim zaletom. Ko sem preverjal vremensko napoved preko interneta, ni kazalo, da bo vreme naposled zelo dobro. Tudi zadnji treningi niso obetali prav vrhunske forme. Toda Robert je vnovič dokazal, da je po značaju pravi borec in tekmovalec. Izbral je zelo dolgo palico. Pet metrov in pol je preskočil v drugem poskusu, zelo suvereno.
Tudi evforija je bržkone storila svoje na ekipnem državnem prvenstvu. Kaj je še botrovalo slabšemu dosežku v Novi Gorici?
Nočna tekma v Innsbrucku se je zaključila šele okoli 23. ure. Sledila sta večerja in družabno srečanje v kazinoju hotela Hilton, ki sva ga zapustila prva, potem ko sva se zahvalila za gostoljubje. Vstala sva ob petih po le štirih urah spanja. Sledila je več kot šesturna vožnja. Cilj v Novi Gorici je bil zaradi pomanjkanja regeneracije zgolj soliden skok, torej preseči vsaj začetno višino in pridobiti točke za moštvo na ekipni tekmi. Znamka 520 cm je bila tokrat prezahtevna. Skakal je preveč s srcem in manj z glavo, toda to je bilo zame povsem razumljivo.
Robert je lani osvojil prvo mesto na svetovnem prvenstvu za mlajše mladince, 10. julija pa se bo v prestolnici Katalonije začelo mladinsko SP. Pred tem pa ne bo popuščanja. Zagotovo bosta lovila olimpijsko normo, ki zdaj ni več zelo oddaljena ...
Do svetovnega prvenstva imava v načrtu še štiri do pet tekem, v Slovenj Gradcu, Velenju, Mariboru, na Ravnah in še kje. Če se bo ponudila priložnost, jo bo vsekakor skušal izkoristiti. Za rezultat na prostem se mora prekriti več stvari. Govorim seveda o vremenu, predvsem o vetru. Z rezultatom 560 cm se ne obremenjujeva, priznava pa, da si ga želiva.
DEAN ŠUSTER
V	■■■ Via
cem osem odhcij
Celjske atletinje ne izpustijo primata
Atletinje celjskega Kladivarja so ubranile naslov državnih ekipnih prvakinj, ko so na dvodnevnem tekmovanju v Novi Gorici zbrale največ točk.
Martina Ratej je sicer zmagala v metu kopja, vendar z dosežkom krepko pod 60 metrov, 58,21. Slovenska rekorderka je bila zelo razočarana in potrta. Po zadnjem poskusu, povsem ponesrečenem, je namerno prestopila in se prijela za glavo. Na tretjem letošnjem mitingu diamantne lige v Rimu je celo ostala brez izida. Pravi, da so bili njeni katastrofalni meti posledica utrujenosti. Zaveda se sicer, da je trenutno v
obdobju izjemno intenzivne vadbe, obenem pa se je morebiti malce loteva strah, ko je v veliki meri izgubila občutek za mete. Vsekakor bo znižanje količine vadbe vrnilo upanje in samozavest, ki bosta pripomogla k povratku proti želeni formi.
Najbolj se je izkazala Marina Tomič, ki je zmagala s solidnim dosežkom v teku na 100 metrov ovire, 13,24, peta pa je bila na isti razdalji brez ovir. Vodja strokovnega sveta pri AD Kladivar Celje Hrvoje Fižuleto je poudaril: »Kot ekipa smo nastopili optimalno, brez večjih napak. Dekleta so se spet lepo odrezala.« Anja Valant Velepec j e
denimo istočasno nastopala v skoku v višino in v trosko-ku, kjer je bila tretja (13,39), tako kot tudi v skoku v daljino (5,84). V suvanju krogle je bila najboljša Špela Hus (13,69) pred Moniko Lebe-ničnik (12,52). V metu kladiva je Husova osvojila drugo mesto (47,28), Živa Klarer Rebec (37,35) pa tretje.
V moški konkurenci je Kladivar pristal na tretjem mestu. V troskoku je zmagal Andrej Batagelj (15,75), v skoku s palico je bil drugi Robert Renner (500), v metu kladiva pa je bil Tomaž Selčan tretji (48,04).
DŠ
Foto: SHERPA
Srčno in uspešno se je za barve celjskega kluba borila »veteranka« Anja Valant Velepec.
Nazaj v ZreCe
Slovenske košarkarice, ki se pripravljajo na kvalifikacije za evropsko prvenstvo, so se iz Zreč preselile v Kranjsko Goro, kjer so odigrale tri prijateljske tekme s Švico.
Na zadnji pripravljalni tekmi so prikazale najboljšo predstavo, v ospredju sta bili članici celjskega Athletea Tina Trebec in Teja Oblak. Svoj delež je prispevala tudi Lea Jagodič. Po treh porazih proti Srbiji v Zrečah so v Kranjski Gori pokazale povsem drug obraz. Prvo tekmo so dobile s 76:59 (Trebec 11 točk, Oblak 6, Jagodič 4), drugo z 71:48 (Oblak 17, Trebec 14), zadnjo pa z visokih 88:45 (Trebec 12, Oblak 10, Jagodič 7). Selektor Boris Zrinski je po šesti pripravljalni tekmi dejal: »Tudi tokrat nismo bili v popolni zasedbi, vendar je kvaliteta med švicarsko in srbsko reprezentanco očitna. Iz tekme v tekmo igramo bolje in uspelo se nam je bolje uigrati. Naša repre-
zentanca je sestavljena tako, da računa na visok ritem. Ko sta se vrnili prej poškodovani Oblakova in Baričeva, je bilo takoj povsem drugače. Gre za nosilki igre, ki sodita med najboljše košarkarice v Evropi na njunih pozicijah. Zdaj se moramo dobro pripraviti na začetek kvalifikacij. Skušali bomo presenetiti favoritinje.« Reprezentantke se bodo jutri zbrale v Zrečah, kjer bodo ostale do ponedeljka, v torek pa se bodo podale proti Belgiji. Tam jih v sredo čaka prva kvalifikacijska tekma za EP, ki ga bo prihodnje leto gostila Francija.
MITJA KNEZ
WWW.CINKARNA.SI
cc
CINKARNA
jak, Klemen Selan in Lovro Fijavž lovač in Dominik Gajšek.
Na državnem prvenstvu v Mariboru v floretu in meču je barve Sabljaškega kluba Rudolf Cvetko Velenje zastopalo sedem tekmovalcev.
Med kadeti v floretu je prvak postal Jure Mravljak, tretji je bil Lovro Fijavž Bačovnik. Med mladinci je bil slednji ponovno tretji, prvi pa Klemen Selan. V kategoriji dečki B je bil Luka Mravljak tretji, med dečki C pa Borut Mohorko drugi in Dominik Gajšek tretji.
Jure Mravljak je odlično vihtel tudi meč in osvojil drugo mesto, kar je pomenilo osmo medaljo za velenjski sabljaški klub na Dp.
DŠ
Laščanke znova ubranile državni
naslov
PANORAMA
NOGOMET
3. SL - vzhod, 25. krog: Zreče - Kovinar Štore 2:1 (1:0); Močič (39), Obrovnik (54); Drobne (47). Vrstni red: Za-vrč 67, Dravograd 42, Čarda 39, Zreče 38, Stojnci 37, Tro-mejnik 35, Veržej 34, Kovinar 33, Malečnik 30, Odranci 29, Grad, Rakičan 28, Bistrica 26, Paloma 25.
Štajerska liga, 25. krog: Šoštanj - Peca 1:2 (0:1); Ibrahi-movič (87), Šmarje pri Jelšah
-	Drava 4:2 (3:1); Neskič (8), Vraničar (16, 30, 66), Šentjur
-	Pohorje 5:2 (2:1); Prevolšek (8, 23), Belak (76, 78). Vrstni red: Šmarje 61, Podvinci, Pesnica 51, Pohorje 47, Drava 44, Marles hiše 37, Peca 35, Šoštanj 32, Šentjur, Tezno 22, Poljčane 19, Koroške gradnje 18, Ormož 14.
MNZ MČL Celje, 20. krog: Vojnik - Žalec 0:5 (0:2), Rogaška - Pivovar Laško 4:2 (3:0). Vrstni red: Žalec, Rogaška 43, Mons Claudius, Radeče 25, Pivovar 15, Vransko, Vojnik 10, Kozje 8. (MiK)
Konec tedna je v Rušah minil v znamenju ritmov glasbe, poplesavanja krilc in vrtenja palic. Pripravili so namreč že 12. odprto državno prvenstvo Mažoretne in twirling zveze Slovenije, kjer so dekleta vseh starosti pokazala svoje spretnosti v mažoretni dejavnosti. In tam so bile tudi laške mažorete.
Ves trud napornih treningov in številnih odrekanj se je obrestoval, saj so se domov vrnile z nasmeški na obrazu in medaljami okoli vratu. V kategoriji solo kadetinje je 3. mesto osvojila Špela Rezec, po bronasti medalji pa sta posegli tudi Maja Selič in Ana Zabret v kategoriji duo junior. Katarina Lapornik in Anja Krašek v duo senior sta si z energičnim nastopom priplesali 2. mesto. Vrhunec tekmovanja je prinesla nedelja, ko so se med
sabo v figurativi in paradi pomerile skupine v treh starostnih kategorijah. Laške barve so zastopale najmlajše mažorete v skupini kadetinj in najstarejše v skupini seniork. Mešanico napetosti in treme pred nastopom so ob koncu napornega dne zamenjali nepopisni občutki sreče in veselja. Sodniki so skupini senior namreč pripisali 1. mesto. Laške mažorete so tako zopet ubranile naslov državnih prvakinj in s tem osvojile že osmo zlato medaljo. Kadetinje pa so v težki konkurenci zasedle 5. mesto. Pari in solo na prvih treh mestih ter mažorete skupine senior so si tako priborile tudi vstopnico za evropsko tekmovanje, kjer bodo jeseni svoje vrline dokazale pred tujimi sotekmovalkami, sodniki in občinstvom.
NINA LENKO
Kot hotel s stotimi zvezdicami
Bivalna enota šentjurskega varstveno-delovnega centra na Podplatu tudi uradno predana namenu
Gneča ob odprtju bivalne enote je bila precejšnja, za kulturni program pa so poskrbeli varovanci vseh treh enot šentjurskega VDC.
Minister Andrej Vizjak je v družbi podjetnika Stanka Fajsa (levo), dveh stanovalcev in vodje enote Urške Škrjanc slovesno prerezal trak in bivalno enoto na Podplatu tudi uradno predal namenu.
Varovanci si zajtrk in večerjo pripravljajo sami, v prostorni kuhinji z jedilnico. Ministru je prostore razkazal direktor VDC Šentjur Leon Štemberger.
Za sprejem v bivalno enoto obstajajo določeni pogoji, interesente pa izberejo na podlagi razpisa. Bivanje sicer delno financirajo varovanci sami, delno zdravstvena zavarovalnica, največ pa prispevajo občine, razlaga direktor Leon Štemberger.
Notranjo opremo zagotovili donatorji
Stanko Fajs je za izgradnjo poslovnih prostorov in bivalne enote namenil 670 tisoč evrov, denar za nakup notranje opreme v enoti pa je obljubilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. A na ministrstvu so si premislili in tako bi bivalna enota, če ne bi na pomoč priskočili številni donatorji odprtih src, ostala prazna. Minister Andrej Vizjak trdi, da o razveljavitvi finančne pomoči sploh ni bil obveščen. »Na žalost sem komaj danes izvedel za to zadevo, bomo pa primer pregledali, saj sem slišal, da finančna konstrukcija, kljub temu, da je oprema že tukaj, še ni v celoti zaprta. Je pa to dokaz, kako globoko je finančna kriza zarezala tudi v najbolj občutljiva področja.«
Ideja
domačega podjetnika
Bivalno enoto na Podplatu je zagotovil podjetnik Stanko Fajs, ki je pred leti iskal primerne prostore za svoje podjetje. Ob včlanitvi v društvo Sožitje Obsotelje in Kozjansko se mu je porodila ideja o izgradnji objekta, v katerem bi poleg prostorov za podjetniško dejavnost zagotovil tudi bivalne prostore za odrasle osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. K sodelovanju je povabil šentjurski varstveno delovni center, ki je prostore najel in prevzel izvajanje socialnovarstve-ne storitve institucionalnega varstva.
Med sedmimi varovanci, ki že živijo na Podplatu, je tudi Stankova hči Mojca. Zgodbo družine Fajs bomo podrobneje predstavili v petkovi številki novega tednika.
Za Varstveno-delovni center Šentjur (VDC) je leto 2012 prelomno. Januarja so namreč razširili svojo dejavnost in dnevnemu varstvu in zaposlitvi pod posebnimi pogoji v enotah Šentjur, Slovenske Konjice in Šmarje pri Jelšah dodali še bivalno enoto na Podplatu. V njej je prostor za deset odraslih oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, trenutno je zasedenih sedem postelj. Enoto so namenu slovesno predali pretekli četrtek.
Bivalna enota je namenjena odraslim osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju z območja Obsotelja in Kozjanskega. Varovancem omogoča samostojno življenje, hkrati pa jim nudi 24-urno strokovno oskrbo. V objektu, velikem 266 kvadratnih metrov, je pet dvoposteljnih sob s kopalnico, dnevna soba, kuhinja, garderobe, vsi prostori pa so prilagojeni tudi osebam na vozičku.
Nikoli dolgčas
Dnevi sedmih varovancev, ki se jim bodo poleti po besedah direktorja VDC Šentjur Leona Štembergerja pridružili še trije, so izjemno pestri. Med tednom dopoldneve preživljajo v šmarskem varstveno delovnem centru, kjer imajo dnevno varstvo in zaposlitev,
popoldneve in konec tedna pa si krajšajo s številnimi prosto-časnimi aktivnostmi. »Vsako popoldne ob kavici naredimo načrt, kaj bomo počeli. Najrazličnejše aktivnosti imamo, od gledališča, pevskih in plesnih krožkov, telovadbe, joge. Sicer pa pri vseh opravilih izhajamo iz tega, da so varovanci čim bolj samostojni, da ohranjamo njihove sposobnosti in razvijamo nove,« je razložila vodja enota Urška Škrjanc. V bivalni enoti so trenutno sicer zaposlene štiri osebe, ko bo enota povsem napolnjena, se jim bo pridružila še ena.
Čakajo le še na pločnik
Varovanci pravijo, da so se v petih mesecih, od kar so zaživeli na Podplatu, na novi dom že dodobra navadili, primerjajo pa ga kar z vrhunskim hotelom. Zdaj si želijo le še približno sto metrov pločnika, po katerem se bodo lahko varno sprehodili do središča Podplata. Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak, minister za notranje zadeve Vinko Gorenak in župan občine Rogaška Slatina Branko Kidrič so ob odprtju bivalne enote zagotovili, da bodo »pritisnili« na odgovorne in poskušali uresničiti njihovo željo.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
Varovanci o počutju v bivalni enoti
Andreja Simončič
»Zelo lepo nam je, raznorazne dejavnosti imamo. Plešemo, šivamo in še marsikaj. Ko sem prvič stopila v to prostore, je bilo, kot da sem v hotelu ne s petimi, ampak s stotimi zvezdicami. Dobro se razumemo, imamo pa tudi zadolžitve. Pospravljamo, pa tudi zajtrk in večerjo si sami pripravljamo.«
Marjan Jančič »Meni osebno je v veliko zadovoljstvo, da zdaj živim tukaj. Je kot v hotelu in res sem srečen. Tukaj imam prijatelje, smo kot ena velika družina. Že na začetku smo si zadali cilj, da če želimo ohraniti tako lepe prostore, moramo lepo skrbeti zanje. Tako da vsak po svojih možnostih čistimo dva- do trikrat na teden. Fantje skrbimo tudi za lepo okolico.«
Polona Mikolič
»Zelo dobro se počutim tukaj, super prijatelje imam, fant lahko pride k meni, kadarkoli želim. Jaz hodim konec tedna domov, k svojim staršem, se mi pa ni bilo težko navaditi na
tukajšnje življenje, ker sem že od malega po domovih, bila sem tudi na Glaziji in Golovcu. Nekateri so imeli več težav, so tudi jokali na začetku in smo jih tolažili. Zdaj pa so se že navadili.«
NOVI TEDNIK
ZVESTI NAROČNIKI / PORTRET
15
Prav je, da Novi tednik prinaša zgodbe o lepih in hudih stvareh!
»Takšno je namreč tudi življenje, kaj bi si zatiskali oči,« je zadovoljna z našo uredniško politiko Marija Rojc z Ostrožnega
Ker smo bili v Novem tedniku 2. junija 2012 stari 67 let in smo tako vstopili v 68. leto druženja z bralci, smo se odločili za akcijo Obisk pri zvestih naročnikih. Novi tednik »pokriva« dogajanja v 33 občinah in v sleherni smo med tremi najstarejšimi naročniki izžrebali po enega. Vse do sredine septembra bodo izžrebance obiskovali naši novinarji, jih skromno obdarili ter z njimi poklepetali. Ivana Stamejčič je bila tokrat na Ostrožnem v občini Celje.
Od spomladi do jeseni Marija najbolj pogosto bere Novi tednik za mizo na domačem vrtu. »Včasih je to zjutraj, drugič zvečer. Takrat pač, ko imam čas,« prizna, da več kot drži, da ji tega tudi po dobrem desetletju upokojenskega staža še vedno primanjkuje.
Minuli ponedeljek nam je poletna ploha odprla vrata v domovanje Marije Rojc na Ostrožnem ali kot se je sama že ob pozdravu pri avtomobilu pošalila, v »celjskih Murglah«. Naj Prekorje kar ostanejo celjski Beverly Hills, v Erjavčevi ulici so tudi z Murglami čisto zadovoljni ... Če se namreč nad Celjem za nekaj minut ne bi »odprl« oblak, bi si težko vzela čas za naš obisk. »V nekaj minutah že ne bomo opravili, tako pa to ne gre,« nam je bilo že v telefonskem pogovoru jasno, da bo tisto popoldne Marija prijazna in zgovorna gostiteljica.
»Emšo je vsega kriv,« je Marija Rojc opravila s tem, da mora zaradi obrabe hrbtenice v vratnem predelu vsako dopoldne obiskovati fizioterapijo. Popoldne pa prideta na vrsto domač vrt in njiva v bližnjem Šmartnem v Rožni dolini, kjer se s soprogom prav zdaj borita s plevelom, ki grozi domačemu pridelku krompirja. Marija namreč prisega na domačo hrano, zato je skuša tudi čim več pridelati. In da bo letošnja letina kljub muhastemu vremenu več kot dobra, pokaže že hiter pogled na zgledno urejene
vrstice solate, peteršilja, korenja, paprike, jajčevcev, kumar ... da o visokih sadikah paradižnika, ki se pne-jo pod nadstreškom v kotu zelenjavnega vrta, sploh ne izgubljamo besed. Marija je zdrave in okusne domače hrane vajena že iz otroških let. Prihaja namreč z velike kmetije pri Dobrni, kjer kljub temu, da so bili hudi časi in pri hiši osem otrok, hrane nikoli ni manjkalo.
»Oče je zasadil sadno drevje, od češenj do jablan in hrušk. Pa kako je dišalo, ko se je potem sadje sušilo na peči ...« se spominja in doda, da so zanjo tudi zdaj sadni krhlji najboljše »sladkarije«. Da tudi sicer za obiskovalce in vse svoje - ob dveh sinovih in njunih družinah pogosto omenja še druge sorodnike, tako da mora biti »razširjena« družina Rojčevih kar številna - na mizo rada postavi domače jedi, dokaže z odlično potico. »Orehe zanjo sem dobila s Frankolovega in tudi skuta mora biti domača. Veste, kako se pozna ...«
Pri hiši »od nekdaj«
Čeprav smo se kar precej trudili, z Marijo nismo mogli ugotoviti, od kdaj je
naročnica Novega tednika. »Časopis je pri hiši že dolgo, s seboj v Celje, kjer smo zdaj že 30 let, smo ga >pri-nesli< iz Vojnika,« brska po spominu Marija. A o njeni zvestobi Novemu tedniku veliko pove že naročniška številka - 711 ima zapisano na vsakem izvodu, ki ga poštar prinese k hiši. Je pa res, da je v tistih nekaj letih, ko
se je Marija s trebuhom za kruhom pridružila soprogu pri delu v Nemčiji, novice iz domačih krajev v časopisu močno pogrešala.
»Naročenih imamo pet časopisov, a brez Novega tednika bi težko zdržala. V njem preberem, kaj se dogaja okrog nas. Saj so tu še poročila na radiu in televiziji, a kaj, ko nacionalni
mediji tako malo poročajo o dogajanju na Celjskem,« pravi in doda, da je velika prednost Novega tednika to, da prinaša lokalne informacije. »Da veš, kaj se dogaja v domačem mestu in okoliških krajih.«
Križanka je prva!
Za Novi tednik Marija pravi, da »pregleda vse, veliko
pa tudi prebere«. A kljub temu ni v zadregi, ko jo povprašamo, kaj je tisto, kar jo najprej pritegne. »Vsak petek najprej rešim križanko! In tudi nagradne kupone vam pošiljam, a me v vseh teh letih še nikoli niste izžrebali,« v smehu poočita.
»Vesela sem, ker lahko v časopisu berem tako o lepih kot hudih rečeh. Takšno je življenje, kaj bi skrivali,« pravi in doda, da morajo biti pohvale in graje, drugače pač ne gre. V zadnjem času je še posebej pozorno spremljala našo akcijo Naj maturant, naj maturantka, tudi zato, ker je letos maturant njen vnuk Gal. »Po drugi strani si vaši novinarji tudi pred tajkuni ne zatiskajo oči! Pa zgodbe, ki jih piše črna kronika. Kaj vse lahko človek prebere ... Včasih kar verjeti ne morem, da se vse to res dogaja. Kam smo prišli?« se zamisli nad aktualnim dogajanjem na Celjskem in v državi.
A tisto, česar se v uredništvu še kako zavedamo in za kar smo veseli vselej, ko nam to povedo tudi naši bralci, Marija prihrani za konec. »Za vsakogar se v Novem tedniku nekaj najde, vse pa nikomur ne more biti všeč!«
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
■	!	■■ V ■	« ■ ■■	^ B	■■■	■
Iz knjižnice, ki ji v Sloveniji ni enake
Domen Kočevar, ki je postal škof Svobodne katoliške cerkve, je na čelu celjske teozofske knjižnice in teozofskega društva
V najširši javnosti je precej pozornosti vzbudila nedeljska posvetitev škofa Svobodne katoliške cerkve v Celju Domna Kočevarja, ki je vodja Teozofske knjižnice Alme M. Karlin v Celju.
Manj seznanjene bralce naj spomnim, da teozofija ni religija, ni kakšna sekta, ampak je posebna duhovna usmeritev. V celjski teozofski knjižnici in bralnici je skoraj osem tisoč knjig, veliko v tujih jezikih, več kot polovica od teh je v Sloveniji dosegljiva le tam. S preprostimi besedami povedano je v tej knjižnici mogoče najti vse, od biblije do korana ter različne knjige s področij filozofije, sociologije, psihologije, novodobno literaturo, o magiji, alkimiji, astrologiji .
Domen Kočevar je samo z zadnjega obiska v Indiji v Sofijin hram - hram modrosti in kulture, kot se prostori knjižnice še imenujejo (sofija pomeni po grško modrost) - prinesel zbirko petdesetih knjig svetih spisov hinduiz-
Od biblije do korana ter od filozofije do alkimije. Domen Kočevar med knjižnimi policami teozofske knjižnice na Muzejskem trgu v Celju, z okoli osem tisoč knjigami. (Foto: Sherpa)
ma in budizma. »Želimo si, da bi ta prostor našel svoje mesto, saj so tu na razpolago tišina in mir za meditacijo in molitev ter obilje modrosti v mnogih knjigah,« opozarja
na prednosti teozofske knjižnice njen vodja. Odprta je vsak delavnik ter kadar so večerna duhovna predavanja. Njeni prostori so nasproti Osrednje knjižnice Celje,
na Muzejskem trgu, nad prostori celjske Karitas.
V teozofski knjižnici in bralnici je na stenah več slik teozofke Alme M. Karlin, po kateri se imenuje. Karlinova se je rada družila s teozofi ter je med bivanjem v ZDA postala članica teozofskega društva.
Postal je škof
Čeprav so Svobodno katoliško cerkev, katere škof je postal Domen Kočevar, ustanovili teozofi, sta ta Cerkev in teozofsko društvo dve povsem ločeni ustanovi. Med člani teo-zofskega društva so takšni, ki k mašam ne hodijo, ter obratno. Teozofija je seveda iskanje skupnih resnic v različnih religijah, vse od krščanske do islama. Kočevar je bil krščen v Katoliški cerkvi ter je končal študij teologije. »Še vedno se rad ustavim v rimskokatoliških cerkvah in obsedim pri maši,« pravi nov škof Svobodne katoliške cerkve, ki jo je začenjal spoznavati pred dobrim desetletjem, po srečanju
s prvim škofom te cerkve v Sloveniji, z Aristidom Havlič-
kom Tilijem iz Ljubljane. »To je bila moja pot samospozna-vanja, s prebiranjem različnih ezoteričnih besedil in teozof-skih knjig ter s spoznavanjem različnih verstev,« se spominja začetka v tej Cerkvi Domen Kočevar, rojak iz Nove Cerkve, ki živi poročen v Celju. »Predvsem me je vodila želja po najdenju neke oblike, s katero lahko pomagam s svojim skromnim doprinosom k boljšemu svetu,« omenja nov škof. Svobodna katoliška cerkev, ki spoštuje sedem zakramentov
- od krsta do svete maše - je zelo liberalnih pogledov, brez različnih dogm, kot so zapovedane v Katoliški cerkvi ter še bolj svobodomiselna od protestantov. Tudi brez celibata je, celo škofje smejo biti poročeni. Prvi duhovnik Svobodne katoliške cerkve v Sloveniji je bil pred drugo svetovno vojno prav celjski teozof Konrad Konec. Vernikov nimajo prav veliko, saj se med nedeljsko mašo zbere ob večjih priložnostih od petdeset do sto udeležencev, ki pridejo iz različnih krajev Slovenije.
BRANE JERANKO
Teozof je seveda lahko tako kristjan kot budist, musliman ali agnostik. Celjsko teozofsko knjižnico in bral-nico, ki je prav tako dostopna za nečlane, je ustanovilo celjsko Teozofko društvo Jivatma (v sanskrtu pomeni beseda nesmrtno živost oziroma dušo), ki deluje s svojo teozofsko knjižnico, študijskimi skupinami ter teozof-skimi predavanji. Glavni pobudnik ustanovitve celjskega teozofskega društva je bil Domen Kočevar s prijatelji. »Bili smo mnogo let teozofi brez društva,« se spominja skromnega začetka. Poleg celjskega obstaja teozofsko društvo le še v Ljubljani.
V torkovih številkah Novega tednika bomo odslej po eno stran namenili zdravstvu in zdravju. Osvetljevali bomo aktualne dogodke in problematiko s področja zdravstva, se »spopadali« z najrazličnejšimi boleznimi, predstavljali novosti v zdravstvu, poskrbeli za dobrodošle nasvete in dodali kakšno zanimivost. Zagotovo je zdravje tema, pri kateri vprašanj nikoli ne zmanjka,
zato boste lahko stran oblikovali tudi bralci. Vabimo vas, da zastavite vprašanje ali izpostavite problem, ki vas tare, mi pa bomo poiskali strokovnjaka, ki bo odgovoril. Vprašanja lahko pošiljate po elektronski pošti na naslov anja.deucman@nt-rc.si ali po navadni pošti na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom Za zdravje.
Veliko pogovora in brez čakalnih vrst
Takšno je bilo zdravstvo nekoč
Upokojeni zdravniki in zobozdravniki srečanja izkoristijo tudi za ogled mesta, ki ga obiščejo. V knežjem mestu so imeli kaj za videti.
Člani sekcije upokojenih zdravnikov pri Slovenskem zdravniškem društvu se redno srečujejo s hrvaškimi kolegi. Letošnje že 49. srečanje je bilo v Celju. Udeležilo se ga je skoraj sto nekdanjih zdravnikov vseh strok.
Prijateljstvo med slovenskimi in hrvaškimi zdravniki sega v čas po drugi svetovni vojni, ko je bila ljubljanska medicinska fakulteta le dveletna, zato so številni slovenski zdravniki študij nadaljevali v Zagrebu. Vezi pridno ohranjajo, saj se srečujejo dvakrat letno, pri čemer brez obujanja spominov seveda ne gre. So pa upokojeni zdravniki tudi precej kritični do trenutnega stanja v zdravstvu. Predsednica sekcije mag. Božena Skalicky Kuhelj sicer priznava, da je zdravstvo izjemno napredovalo, pogreša pa tesnejše vezi med zdravniki in pacienti. »Naša generacija je imela sicer skromne mo-
žnosti, smo pa bili strokovno izjemno predani in smo pri zdravljenju uporabljali tudi šesti čut, česar današnja tehnologija ne zmore. Danes je predvsem premalo pogovora med zdravniki in pacienti,« pravi. Čakalnih dob se iz svojih delovnih časov upokojeni zdravniki ne spominjajo. Ska-licky Kuhljeva, ki je v pokoju že dvanajst let, poudarja, da so njeni pacienti na pregled pri specialistu čakali po največ tri dni. Prav tako storitev ni bilo treba plačati, zato so bili vsi enakovredno obravnavani, še dodaja predsednica sekcije.
AD
Foto: GrupA
HUJSANJE
8 - 12 kg mesečna
Dr. PIRNAT
wim2m 55,01/519 mm
www.pirnat.si
Živeti z multiplo sklerozo
Pomembna predvsem pozitivna naravnanost in redna telesna aktivnost
Celjska podružnica združenja multiple skleroze je v soboto v enem od celjskih nakupovalnih središč postavila stojnico in obeležila teden multiple skleroze. Glavni namen je bil širši javnosti pobliže predstaviti to neozdravljivo bolezen, ki lahko doleti vsakogar. Z lajšanjem simptomov in redno telesno aktivnostjo je sicer mogoče precej izboljšati kakovost življenja bolnikov.
Multipla skleroza je kronična bolezen osrednjega živčevja, ki prizadene ovojnice živčnih vlaken zaradi poškodb in izgube mielina. Najpogosteje zbolijo osebe med 20. in 40. letom, pri čemer ženske kar dvakrat pogosteje kot moški.
Okrnjeni motorika, govor in vid
»Ta bolezen prinaša najrazličnejše težave. Vpliva predvsem na motoriko in govor, a
tudi na poslabšanje vida, ob tem so značilna precejšnja nihanja med poslabšanjem in izboljšanjem stanja,« razlaga predsednica celjske podružnice združenja Elizabeta Pongrac, ki ima tudi sama multiplo sklerozo. Napredovanje bolezni je zelo različno. Roman Bukovski iz Šmarja pri Jelšah je prve težave opazil že v najstniških letih, ko mu je občasno odrevenel del obraza. Zdravniki so, potem ko so se
Dan multiple skleroze je zadnjo sredo v maju, zruženje multiple skleroze pa dogodke vsako leto razširi na ves teden. O bolezni so bolniki s Celjskega v soboto osveščali širšo javnost, ob tej priložnosti pa so se postavili tudi pred naš fotografski objektiv. ——- Št. 44 - 5. junij 2012
MM	j j
S Celjskega sta v združenje multiple skleroze vključena 202 člana, med njimi je kar 146 žensk. Najstarejša bolnica je stara 89 let, najmlajši bolnik pa 24 let. 33 bolnikov je odvisnih od različnih pomagal, 11 bolnikov je popolnoma negibljivih, osem je nastanjenih v domovih za starejše občane.
pojavile še težave z odreveneli-mi nogami in s krčenjem desne dlani, diagnosticirali multiplo sklerozo. Stanje se je Romanu močno poslabšalo dobesedno čez noč. »Bil sem pokreten, vse sem lahko postoril sam, 16. oktobra 2008 pa zjutraj nisem več mogel vstati iz postelje,« se spominja. Čeprav je danes na vozičku, še vedno naredi kakšen korak in poskuša biti karseda samostojen, pri čemer priznava, da brez pomoči staršev in starih staršev ne bi šlo.
Težave Marije Juhart in Marije Kerovec iz Slovenskih Konjic so se začele z dvojnim vidom, prva je ob postavitvi diagnoze štela 50 let, druga 48. Zaradi težav pri hoji, utrujenosti in pomanjkanja moči sta danes obe invalidsko upokojeni, pravita pa, da imata kljub bolezni življenje radi in da živita karseda kakovostno.
Do gibljivosti s športnimi igrami
Postavitev diagnoze multiple skleroze je velik šok, ki ga je s strokovno pomočjo, pomočjo najbližjih, a tudi s pomočjo združenja multiple skleroze mogoče premagati. Kot pravijo naši sogovorniki, sta najpomembnejša optimizem in aktivno življenje. Poleg zdravil, ki lajšajo simptome in zavirajo napredovanje bolezni, je namreč nujna redna telesna aktivnost. Z redno telovadbo in fizioterapijo bolniki skrbijo za gibljivost in krepijo mišice, s čimer pripomorejo k ohranjanju čim bolj kakovostnega in samostojnega življenja.
Člani celjske podružnice združenja multiple skleroze se redno dobivajo na skupnih športnih igrah, s katerimi krepijo tudi svoj um in koncentracijo. Za športni program skrbi Laščan Slavko Škrnički, ki z
multiplo sklerozo živi že dolgih 30 let. Pravi, da so stalnica na srečanjih šah, pikado, balinanje, streljanje, plavanje in celo ribištvo.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
Obeležujemo ...
Teden slepih
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije želi ob tednu slepih tudi videčim sporočiti, da so slepi in slabovidni enakopraven del družbe, ki zaradi slepote in slabovidnosti potrebujejo dodatno pozornost in podporo. Kot poudarja predsednik zveze Tomaž Wraber, v Sloveniji še vedno ni mogoče uveljaviti celovitega programa rehabilitacije slepih in slabovidnih in od politikov pričakuje ukrepanje. Sicer izpostavlja tudi vlogo lokalnih skupnosti, ki morajo javne površine prilagoditi tako, da slepim in slabovidnim omogočajo samostojno gibanje.
Ste vedeli?
Koža je največji in najtežji človeški organ.
Pri odraslem človeku koža meri do dva kvadratna metra in tehta do deset kilogramov. Njena debelina je zelo različna, njena glavna naloga pa je zaščita organizma pred vplivi iz okolja. Prav tako koža pomaga pri vzdrževanju telesne temperature. Koža je sicer sestavljena iz povrhnjice, usnjice in podkožja.
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na e-naslov: anja.deucman@nt-rc.si.
S
\^www.kitajskamedicina.si
tradicional kitajska medic
M
Maribor, Zelena ulica 17,040 417-463 Celje, Mariborska 122,040 720-189
Ljubljana, Celovška 143,040 837-853 Koper, Vojkovo nabrežje, 040 206-744
Pogojna kazen za povzročitev smrti
lovca Po nesreči ga je ustrelil lovski kolega
»Priznam krivdo in dejanje obžalujem,« je v petek na celjskem okrožnem sodišču dejal 69-letni Vincenc Žehelj iz Bočne. Oktobra 2005 je v gozdu v Lenartu nad Gornjim Gradom z lovsko puško ustrelil 39-letnega Marka Podkrižnika, ki je zaradi poškodb umrl med vožnjo v celjsko bolnišnico. Dolgoletni lovec je tako ponesreči ustrelil lovskega prijatelja med lovom na divje prašiče. Žehelj je v petek krivdo priznal, na podlagi česar mu je sodišče izreklo milejšo kazen, postopek pa se je končal v uri in pol. Obsodili so ga na 10 mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Dobil je torej pogojno kazen.
vse orožje in se z lovstvom ne ukvarja več. V vmesnem
Kljub nesrečnemu primeru so Žehlju očitali povzročitev smrti iz malomarnosti, saj se ni dobro prepričal, ali lahko sploh strelja, nikakor pa ne bi smel streljati v smeri gonjačev. V Lenartu so takrat namreč imeli kar nekaj težav zaradi škode, ki so jo povzročali divji prašiči, zato so se lovci Lovske družine Gornji Grad odločili skupaj prečesati območje in jo vsaj malo omiliti. Žehelj naj bi streljal, ko je opazil, da se v približno 60 do 70 metrov oddaljenem grmovju nekaj premika. Takrat naj bi slišali Podkri-žnikov krik in lovec, ki mu je bil najbližje, je pritekel do njega in opazil, da ga je nekdo zadel s strelom v trebuh. Kljub hitri pomoči mo-zirskih reševalcev je Pod-križnik umrl zaradi hudih ran v trebušni votlini med nujno vožnjo v bolnišnico. Žehelj je po dogodku izstopil iz lovske družine, prodal
Vincenc Žehelj je priznal krivdo.
času je družini pokojnika že plačal odškodnino, njegovima otrokoma, ki sta bila v času dogodka še mladoletna, pa plačuje mesečno rento. Vse to in tudi to, da še nikoli do zdaj ni bil kaznovan za nobeno kaznivo dejanje niti za noben prekršek, je tožilstvo upoštevalo v predlogu kazni in tudi sodišče pri izreku.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Primer Žehelj je eden tistih, ki so ga tožilci, njegova obramba in sodišče izpeljali brez sojenja, kar je novost, ki jo je uvedel Zakon o kazenskem postopku, o čemer smo pisali pred tednom dni. Sojenje, ki bi lahko trajalo več mesecev, so na podlagi obtoženčeve-ga priznanja krivde končali v enem dnevu.
Obtoženi Andrej Žmavc
Kdo vse je jemal narkotik?
Več bo znano konec avgusta, ko se bo začelo sojenje celjskemu zdravniku Andreju Žmavcu
V petek se je na Okrajnem sodišču v Celju začel sodni postopek zoper celjskega zdravnika Andreja Žmavca, ki mu očitajo, da je v celjskem zdravstvenem domu neupravičeno porabil več kot 3000 ampul narkotika Dolantin. Žmavc je na predobravnavnem naroku očitke zavrnil, sploh tiste, da naj bi porabil takšno količino dolantina. Resda ga je uporabil zaradi bolečin v hrbtenici, vendar ga je ob tem kot zdravnik predpisal tudi bolnikom, ki jih je takrat kot zdravnik obiskoval doma.
Ravno to naj bi v postopku tudi dokazali, meni njegov odvetnik Marjan Feguš, zato je že predlagal, da celjski zdravstveni dom predloži seznam hišnih obiskov bolnikov, ki so ta narkotik takrat prejemali. Vsi bi tako morali v postopku tudi pričati. Za priče bodo poklicali
tudi direktorja Zdravstvenega doma Celje Stanislava Kajbo ter dve medicinski sestri ter nekaj izvedencev. V sojenju bodo poskušali ugotoviti, ali je šlo dejansko za zdravnikovo protipravno jemanje dolan-tina ali za zdravljenje, saj je bil Žmavc v času hudih bolečin
tudi sam svoj zdravnik. Feguš je v kazenski spis vložil tudi sklep Zdravniške zbornice Slovenije, kjer naj bi Žmavca oprostili kakršne koli odgovornosti. Sojenje se bo začelo 31. avgusta in nadaljevalo sredi septembra.
SŠol, foto: SHERPA
Zaradi tragedije ovadili lastnika apartmaja
Za smrt treh mladih pod Ro-glo krivi tudi dimnikarji
V preiskavi so sodelovali tudi izvedenci s področja dimnikarske in strojne stroke. Trije dopustniki so pod Roglo prišli dva dni pred tragedijo, in sicer preko ene izmed turističnih agencij. Ob prihodu v apartma so začeli prostor ogrevati s plinsko pečjo, sočasno pa so zakurili tudi v kaminski peči. »Do povečane koncentracije ogljikovega monoksida je v kritičnem času prišlo zaradi
istočasnega delovanja kaminske in plinske peči, in sicer zaradi pomanjkljivega dovoda kisika v prostor, nepravilnega izgorevanja in zaradi nezadostnega odvajanja dimnih plinov iz prostora,« so sporočili s celjske policije. Kriminalisti zato sumijo, da lastnik apartmaja ni poskrbel za pravilno namestitev, delovanje in vzdrževanje kurilnih in dimnih naprav. Napako naj bi storila
Celjski kriminalisti so končali preiskavo okoliščin smrti treh mladih počitnikarjev 17. januarja v apartmaju v Hudinji pod Roglo. Kot je znano, so zaradi povečane koncentracije ogljikovega monoksida umrli 24-letni fant z območja Laškega ter 22-letnik in 24-letno dekle z območja Žalca.
tudi dimnikarska služba, ki je po mnenju policije pregled kurilne in dimne naprave opravila pomanjkljivo, nestrokovno in v nasprotju z veljavnimi predpisi. Zato so tako lastnika kot odgovorno osebo dimnikarske službe ovadili zaradi kaznivega dejanja povzročitev splošne nevarnosti. Za to kaznivo dejanje je zagrožena kazen do 8 let zapora.
SŠol, foto: SHERPA
Trening varne vožnje so v petek lahko opravili tudi paraplegiki.
Uspešni v prometni vzgoji src
V AMZS centru varne vožnje Vransko je bil v petek zaključek akademije Še vedno vozim - vendar ne hodim za to šolsko leto, paraplegiki pa so lahko ta dan opravili tudi trening varne vožnje.
»V okviru akademije smo izobrazili nove predavatelje, ki s predajanjem svojih osebnih izkušenj s prometnimi nesrečami neformalno izobražujejo mlade o pomenu strpne in varne vožnje ter doslednega upoštevanja ce-stnoprometnih predpisov. Z akademijo so vzpostavili sistematično izobraževanje posameznikov, ki želijo
osveščati širšo javnost in širiti vrednote gibanja Še vedno vozim - vendar ne hodim, spreminjati srca mladih in ustvarjati vrednoto varne vožnje,« pravijo v gibanju Še vedno vozim - vendar ne hodim. Trening varne vožnje za paraplegike in njihove spremljevalce so omogočili člani Rotary kluba Žalec v sodelovanju centrom varne vožnje.
Sredstva so zbrali na tradicionalni prireditvi Sekunda, ki je ni mogoče vrniti, ki je bila minuli teden. V gibanju Še vedno vozim - vendar ne hodim so v letošnjem šolskem letu uspeli doseči zastavljen cilj - predavali so kar 4.500 mladim. Njihove zgodbe je do zdaj slišali že več kot 15.000 mladih iz cele Slovenije.	SŠol
z Novim tednikom in Radiem Celje
city/center
vse najboljše
Mladi se želijo učiti od starejših
V Dom starejših Šentjur že tretje leto prihajajo dijaki Šolskega centra Šentjur in pripravljajo pecivo v sodelovanju s stanovalci.
To so nadebudni mladostniki, ki so pokazali že veliko znanja in spretnosti, kar pa je še pomembnejše, kažejo spoštljiv odnos in naklonjenost starejšim. Zanima jih tudi, kaj starejši v domu sicer počnejo in nekateri izmed njih so izrazili željo, da bi se radi naučili izdelovanja rož iz najlonk. Tako se je porodila ideja, da bi lahko izvedli delavnico v šolskem centru. Starejši bi prenesli svoje
znanje na mlajše, kar je za oboje dragoceno. V sklopu tedna vseživljenjskega učenja smo organizirali delavnico, ki se je je udeležila skupina dijakov. Ker imajo dijaki zelo razvite ročne spretnosti, je delo potekalo hitro in vsaka udeleženka si je izdelala svojo rožico. Na koncu pa smo sestavile še eno skupno. Kot je dejal podravnatelj Janez Vodopivc, je sodelovanje med šolskim centrom in domom starejših pomembno, kot tudi prenos znanj in spretnosti na mlajše generacije, ki bi sicer odšli v pozabo.
BARBARA JAZBEC
Luka Rošer z mentorico Ireno Kragel in Janez Guček z mentorico Majo Barbaro Kokot
Prvak v angleščini
Na TŠC Kranj je 12. aprila potekalo 7. državno tekmovanje v znanju angleškega jezika Poliglot.
Tekmovanja se je udeležilo 83 dijakov srednjih strokovnih in poklicno-tehniških šol iz vse Slovenije, ki so prej zmagali ali bili drugi na šolskih tekmovanjih. Tekmovali so tudi dijaki Srednje zdravstvene šole Celje. Luka Rošer je postal državni prvak in je dobil zlato priznanje ter si prislužil nagradni izlet v London. Janez Guček je osvojil 14. mesto in srebrno priznanje. Naslednje leto bo 8. državno tekmovanje Poliglot na Srednji zdravstveni šoli Celje.	PM
Zaključna prireditev devete akcije zdravega skupinskega hujšanja Novega tednika in Radia Celje
TOREK, 19. JUNIJ, OB 18. URI
V CITYCENTRU CELJE
Glasbena gostja: Manuehißrecko
Ocenjevali so vina
ŠMARJE PRI JELŠAH - Društvo vinarjev in kletarjev Trta je k ocenjevanju vin povabilo pridelovalce vinske kapljice vinorodne dežele Podravje, Šmarsko-Virštanjskega vinorodnega okoliša.
Vinarji so na ocenjevanje poslali 241 vzorcev vina, od tega je bilo ustreznih 217 vzorcev, ki jih je komisija pod vodstvom mag. Antona Vodovnika ocenila in nekatere med njimi tudi nagradila. Naziv Vinar leta 2011 so podelili Mirku Planinšku, Šampion rednih trgatev leta 2011 je postalo Vinogradništvo Namurš z oceno 18,57 za vino sorte Laški rizling. Najvišjo oceno med vsemi ocenjenimi vzorci, 18,77 pa je prejelo Vinogradništvo Kolar iz Spodnje Ponkvice. Najboljše je bilo ocenjeno njihovo vino sorte Laški rizling, jagodni izbor in zavoljo tega so ga poimenovali Šampion posebnih trgatev leta 2011. Ivan Kolar, ki se od leta 2009 ponaša tudi kot lastnik najlepše zidanice na Slovenskem, je za svojih 12 vzorcev vina prejel kar 11 zlatih in eno srebrno diplomo.
VOJNIK - Vojniški vinogradniki so v lepo obnovljenih prostorih prizidka kulturnega doma v Vojniku opravili že deveto ocenitev svojega pridelka. Petčlanska komisija je pod vodstvom mag. Antona Vodovnika ocenila 152 vzorcev. Podelila je 75 zlatih, 49 srebrnih in 1 bronasto diplomo - priznanje. Povprečna skupna ocena pa je bila 18,04, kar je najvišje doslej.
Prvaki sort društvenega ocenjevanja vin letnika 2011 so: bela zvrst VVD Vojnik-Voj-ničan (18,37), rdeča zvrst Miroslav Lipov-šek (18,20), modra frankinja in chardonnay Mirko Krašovec (18,40 in 18,43), laški rizling Viki Štokojnik (18,37), beli pinot Jani Podkrajšek (18,47), Kerner Jože Krameršek (18,47), renski rizling in sauvignon Miran Kovač (18,33 in 18,43), rumeni muškat Stanislav Kunaj (18,27).
Šampion ocenjevanja rednih trgatev je kerner Jožeta Kramerška (18,47), šampion ocenjevanja posebnih trgatev pa chardonnay-iz-bor Mirka Krašovca (18,93 - najvišja ocena).
SANDRA ČATER, PAVLE LESKOVAR
Prvič in to zelo uspešno
Eurocon je največji evropski dogodek na področju znanstvene fantastike, fantastike in sorodnih umetnosti. Vsako leto ga gosti drugo evropsko mesto. Letos je bil v Zagrebu, skupaj z največjo konvencijo v tem delu Evrope, SferaKonom. Prvič v samostojni Sloveniji se je konvencije udeležilo tudi slovensko zastopstvo.
Vseh formalnih aktivnosti ESFS (European science fiction society) sta se udeležila akreditirana delegata Celjan Bojan Ekselenski in Andrej Ivanuša, ostali člani slovenske dele-
gacije so se udeležili drugih dejavnosti. Predstavila sta slovenske nominacije in umetniško ustvarjalnost na tem področju. ESFS podeljuje najprestižnejše evropske nagrade na področju ZF&F umetnosti. V kategoriji ESFS Spirit of dedication je naš izdelek Jašubeg en Jered: Novice iz Drugotnosti vzbudil izjemno veliko pozornosti. Na koncu je za las zmagal hrvaški Eridian. V kategoriji ESFS Encouragement award je nagrado v precej močni konkurenci dobil tudi slovenski mladi avtor Aleš Oblak, avtor knjige Hiša dobrih gospodov. BE
Drugačna sobota
V domu Nine Pokorn smo zaposleni skupaj s prostovoljci iz lokalnega okolja pod vodstvom skavtov iz stega Polzela 1 - Prebold obeležili vseslovenski dan za spremembe.
Šli smo na orientacijski pohod po gozdni učni poti po Železnem in se družili z znanim slovenskim športnikom Miranom Vo-dovnikom. Skavti so prikazali svoje veščine
preživetja v naravi, in sicer izdelavo vozlov, orientacijo s kompasom in prepoznavanje rastlin. Pred domom so postavili bivak, pripravili taborni ogenj in malico.
Uspelo nam je narediti malce drugačen sobotni dan za naše stanovalce, kar je bil tudi naš cilj.
PETRA DEMŠER
Srečanje v
■ mM V	■ ■	■
Višnji vasi
Otrok ni nikoli preveč
Mladi so se spet potrudili in pripravili nepozabno druženje za nas »hribovce«.
Po vasi je že zjutraj dišalo po pričakovanju lepih trenutkov in seveda po bograču. Ko smo se okrepčali, nas je pozdravila Petra in med drugim dejala, da smo ljudje v kaosu sodobnega življenja ljudje izgubili občutek za skupnost, ki so ga imeli predniki. Telefoni in internet so nas zbližali preko neskončnih razdalj, vendar so nas zaprli pred okolico in soljudmi. Zato smo v delu Višnje vasi posvetili ta dan skupnosti.
Vsi prisotni smo si hiteli pripovedovati novice. Ob okusnem pecivu krajank in rujni kapljici se je zaslišal glas harmonike. Presenetil nas je obisk kvarteta AS iz Vitanja. Domača pesem nas je še bolj povezala, saj smo zapeli in zaplesali.
V imenu vseh nas se je mladim zahvalil starejši sosed, ki je poudaril pomen druženje, tkanja prijateljskih in sosedskih vezi. Obudil je spomin na čase, ko smo gradili, delali cesto in bili prijateljsko povezani, saj smo na ta način lažje živeli.
Hvala vam, dragi naš podmladek, da znate ceniti medsebojno pomoč in prijateljstvo. Veselimo se naslednjega maja, ko bo naša mladina spet šla v akcijo.
DRAGICA MIRNIK
Rojstvo petega otroka v družini danes ni vsakdanji dogodek. Zato so v Belovem pri Laškem pripravili veliko slavje, ko se je iz bolnišnice po rojstvu hčerkice Katarine vrnila mamica Majda Knez.
Prijatelji, predsednica KS Sedraž Martina Dernovšek in predstavnik Občine Laško Jože Senica so družino pričakali ob zvokih Fantov izpod Lisce.
Damjan in Majda imata poleg dojenčice, ki je na svet pri-jokala v celjski porodnišnici 21. maja in je bila dolga 51 cm, težka pa 3500 g, še tri fantke in deklico, stari so od 6 do 14 let. Tako bodo lahko tudi Jure, Jaka, Andrej in Manca priskočili na pomoč, ko bo treba kdaj popaziti na majhno štručko, ki pa se jim bo že čez kakšno leto lahko pridružila pri igri.
Foto: ALOJZ PRIMON
Položili cvetje na grobove
Ob 67. obletnici dneva zmage nad fašizmom in nacizmom smo v občini Štore obiskali partizanske grobove ter položili cvetje in prižgali sveče. To je resnično velik dan, ki ga je treba proslaviti in spoštovati na primeren način.
V Rusiji so na ta pomemben dan organizirali veliko vojaško parado. Trdijo, da je to zanje eden največjih praznikov, saj so med vojno izgubili na milijone ljudi. Eden izmed mnogih padlih Rusov leži tudi pri nas in je pokopan na Javorniku blizu Svetine. Bil je borec ruske Rdeče armade. Vsako leto ob dnevu zmage in dnevu spomina na mrtve povabimo tudi predstavnike ruskega veleposlaništva iz Ljubljane. Veterani in borci, skupaj z županom in podžupanom, obiščemo te grobove in se na primeren način spomnimo padlih borcev in skupnega zavezništva v drugi svetovni vojni. Rusi to izjemno spoštujejo.
SREČKO KRIŽANEC
Setveni koledar ^
5 TO	list do 10. ure
6 SR	.....
7 ČE	plod do 12. ure, od 13. ure korenina
8 PE	korenina do 17. ure, od 18. ure cvet
9 SO*	korenina do 14. ure, od 15. ure cvet
10 NE	cvet
11 PO	cvet do 12. ure, od 13. do 15. ure list, od 16. ure plod
LEGENDA: * in ** trigon, *** opozicija Vpliv razmerij med planeti je lahko pozitiven ali negativen. Pozitivno učinkujejo opozicije in trigoni planetov, negativno pa mrki in konjunkcije.
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
NE PREZRITE v petkovi številki Novega tednika:
Z lovci po
■	■ V V ■ ■
loviščih na Celjskem
20
0TR05KI ČA50PI5
Štorski otroci z vetrom v laseh
NOVI TEDNIK
Akciji Veter v laseh se je že tretje leto po vrst pridružila Občina Štore, ki je pripravila športno prireditev za vse otroke, najmlajše iz vrtca, osnovnošolce, mlade ter mlade po srcu.
V športnem parku Lipa v Štorah se je zbralo 450 otrok in odraslih. Mladi so se preizkušali v nogometu, košarki, odbojki,
ustvarjanju in spretnostnih igrah. Zabavali in nasmejali so se ob plesanju zumbe, prav tako so uživali ob nastopu Pihalnega orkestra štorskih železarjev. Tudi tokrat so pokazali veliko mero solidarnosti, saj so Rdečemu križu darovali igrače za otroke iz socialno šibkejših družin.
VD
n
Maša Juras
6pack cukur & Big Band VOX
Petek, 8. junij, ob 20.30, STARI GRAD CELJE
V primeru slabega vremena bo koncert v Celjskem domu.
GLEDALIŠKA PREDSTAVA ZA OTROKE:
koliko je ura?
Ponedeljek, 11. junij, ob 18.00, VODNI STOLP
Vstop prost. Prireditev bo v vsakem vremenu.
2012
Poletje v CELJU
knežje, mestu
Več info v TIC Celje, III^H www.celela.lnfo. mm:
ZAVOD CELEIA CELJE
'0
Mladi muzealci na Kavčnikovi domačiji
Srebrna Maša Juras
Ali vam LEFO.net kaj pove? To je interne-tna stran mednarodnega tekmovanja, ki ga v Sloveniji imenujemo Hitro in zanesljivo računanje.
Na III. osnovni šoli Celje že vrsto let spodbujamo učence k sodelovanju v tem zanimivem in zahtevnem matematičnem tekmovanju. Celotno tekmovanje poteka preko svetovnega spleta, ki se v posamezni državi udeleženki konča s finalnim državnim prvenstvom. Naša učenka Maša Juras je v svoji tekmovalni kategoriji (8. in 9.razred ter srednješolci) zasedla prvo mesto ter postala državna prvakinja. Tako si je pridobila pravico do sodelovanja na meddržavnem tekmovanju, ki je bilo 28. aprila v Litvi. Njen mentor Rajko Đudarić je držal pesti zanjo v Celju, Mašo pa sta na tekmovanje spremljala razrednik Peter Čanji in ravnatelj Ivan Janez Domitrovič. Vse tri pa je razvajala in imela na skrbi Mašina mama Mateja.
Domov so se vrnili s srebrno medaljo. Maša je v svoji kategoriji dosegla 20.315 točk in pustila za sabo 23 sotekmovalcev.
SU
Na nedeljsko dopoldne smo se tudi letos z Mladimi muzealci podali na Kavčni-kovo domačijo v Zavodnje nad Šoštanjem. Tokrat smo sadjarili in vrtnarili.
Sadjar Florjan Jelen nam je pokazal, kako obrezujemo, cepimo, posadimo in negujemo sadno drevje. Skupaj smo nasadili jablano stare sorte bo-bovec, kar se na takšni doma-
čiji tudi spodobi. Uredili smo tudi zelenjavni vrtiček in ugotavljali, kaj vse je potrebno, da se na koncu lahko veselimo lastnega pridelka.
Gospod Gvido, ki o domačiji ogromno ve, je otrokom razkazal notranjost in jim pokazal stare igre, v katerih so se le-ti tudi z veseljem pomerili. Žogali so se s »cotar-co«, hodili s hoduljami, likali
obroč, reševali spretnostne igre in se ob tem neizmerno zabavali.
Za piko na i smo ustvarjali še v delavnicah, ki nam jih je pripravila Andreja Zelenik, si nasejali svoje začimbnice in rožice ter se okrepčali s svežim kruhom, zjutraj pečenim v krušni peči te stare dimnice.
JANJA JELEN
Izlet na kmetijo
V Vrtcu Anice Černeje-ve Celje smo otroke od 3. leta dalje peljali na ogled kmetije Župnek v Vojnik. Na kmetiji smo si ogledali različne domače živali in spoznali njihovo življenjsko okolje ter navade. Otroci so z navdušenjem opazovali gibanje živali, poslušali, kako se oglašajo, ter si ogledali hlev.
Spoznali smo različne kmetijske stroje, se ustavili ob ribniku in si ogledali zeliščni vrt, kjer nam je gospa Greta predstavila različna zelišča in njihovo uporabo. Ob
tej priložnosti se še enkrat zahvaljujemo za strokovno in prijazno vodenje.
Obisk kmetije je bil za otroke in strokovne delavke aktivno in nepozabno doživetje.
Otroci so po izletu povedali: Anka, 6 let: »Na kmetiji sem dala račkam hrano, kokoškam pa travico. Videla sem male prašičke, ki so bežali. Tudi k stari mami in atu grem na kmetijo.« Alina, 5 let: »Na kmetiji sem videla kokoši, konja, goske in mačko. Najbolj mi je bil všeč konj, zato ker je dišal
po rožicah.« Gašper, 5 let: »Na kmetiji so mi bili všeč črni pujsi, pa ko smo hranili koze.«
DJ

www.zabavazaotroke.si

NOVI TEDNIK
ŠTIRINOŽCI / INFORMACIJE
21
Šolarji so bili nad Majem, ki zabava in po potrebi zdravi, navdušeni. Pripeljala ga je njegova vodnica Melani Skornšek, ki deluje v živalskih društvih Poživ in Celeia.
Pes, ki hodi v službo
O Maju in drugih terapevtskih psih - V Novi Cerkvi so šolarje vzgajali s pomočjo Izvira, Poživa in Celeie
»Marsikdo se za psa bolj potrudi kot za človeka, tudi žival vzame človeka takšnega, kakršen pač je. Psa človekov zunanji videz ali njegova leta seveda ne motijo,« pripoveduje o terapevtskih pseh Melani Skornšek. Skornškova, ki deluje v društvu za pomoč živalim Poživ Velenje ter v Športno kinološkem društvu Celeia, je lastnica in vodnica terapevtskega psa Maja.
Velenjčanko Skornškovo in njenega Maja smo srečali v Novi Cerkvi pri Vojniku, kjer so tamkajšnjim šolarjem med prireditvijo Dnevi prijaznosti do živali predstavili različne domače živali, od terapevtskega psa do mačke
in kunca. Otroci so jih lahko božali, kolikor so hoteli. S temi dnevi je tamkajšnje društvo Izvir skušalo pomagati pri vzgoji otrok, ki naj bi bolj spoštovali živali, kot jih marsikdo. Šolarji so lahko živali spoznali v najboljši luči kot človekovega prijatelja, med njimi psa Maja, ki pomaga pri razveseljevanju in celo zdravljenju ljudi. V okviru društva Celeia, ki domuje v Škofji vasi, je posebna skupina Kosmati smrčki za aktivnosti in terapijo s psi.
Veliko
povpraševanje
Velenjčanka Skornškova ima doma tri svoje pse ter še enega, za katerega išče nov dom, med njimi dalmatinca
Maja. Maj, ki je v Novi Cerkvi razveseljeval z različnimi spretnostmi ter na ukaz kihal ter stokal, je terapevtski pes. V okviru Celeie imajo lastniki trenutno okoli deset terapevtskih psov, s katerimi obiskujejo šole, ustanove za varstvo odraslih oseb, šole za otroke s posebnimi potrebami, domove starejših ... Skupaj s strokovno osebo, s fiziote-rapevtom, delovnim terapevtom ali socialnim delavcem pripravijo terapevtsko delo. Zanj sestavijo delovni načrt, odvisno od potreb obiskova-nih oseb. »Nato opazujemo, katere vaje določeni osebi najbolj koristijo, na primer tistim, ki imajo težave z mo-toriko, pri demenci z motnjami spomina, pri depresiji za
motivacijo in podobno,« omenja Skornškova.
Melani Skornšek se je za terapevtsko delo s psi usposabljala pred tremi leti v sosednji Avstriji, saj pri nas še ni bilo dovolj možnosti, severni sosedi pa imajo na tem področju dolgoletne izkušnje. Znanje je nato prenesla na druge člane Celeie. »Po teh psih je pri nas vedno veliko povpraševanje ter prostovoljcev premalo. Če koga morebiti zanima takšen način preživljanja prostega časa, se lahko z nami poveže,« vabi Melani Skornšek, ki poudarja, da je to resno zastavljeno delo, s šolanjem tako psa kot njegovega vodnika.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
IŠČEMO TOPEL DO^fl	Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka
od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od
Prijazni kužki, ki bodo veseli svojega novega skrbnika, 12 do 16 ure- Telef°n: 03/749-06-00; mtemrtm na^v vas čakajo v zavetišču Zonzani.	www.zonzam.si
Aron je mešanec, star je okrog 10 Boy je leto dni star mešanec, ki mesecev in je bil najden v občini je v zavetišče prišel z območja
Poljčane.
Rečice ob Savinji.
delovni čas pon.-pet.7.19. ure
sob. 7.-12. ure nad. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772

veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
Leto in pol staro psičko Azro so skupaj s šestimi mladički našli na območju občine Celje.
9.00 Dom kulture Velenje Srečanje otroških gledaliških skupin Slovenije 2012
17.00 SLG Celje_
M. McDonagh: Obdlanjenje v Spokanu
abonma po posebnem razporedu in izve
18.00 Pokrajinski muzej Celje
Utrip svetlobe
predava Jože Rataj, kustos razstave
18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Položaj umetnice/-ka tukaj in zdaj
javna diskusija ob zaprtju razstave Pogled 6
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Adam Zagajevski: Iskanje sijaja
s prevajalcem dr. Nikom Ježem se bo pogovarjala prof. Marija Končina
19.19 Knjižnica Velenje
Korzika - roža vetrov
potopisno predavanje Ane Seher
19.30 Glasbena šola Velenje Koncert učencev in dijakov solopetja
nastopili bodo učenci in dijaki iz razreda Gordane Hleb
SREDA, 6. 6.
18.00 Mestna plaža
Ustvarjamo in se igramo
turnir 4 v vrsto, delavnice, risanje na steklo, ura pravljic ... ČETRTEK, 7. 6. 18.00 Mestna plaža Kam pa kam, kozliček? lutke vabijo na plažo - igrata Tadeja in Jože Zajec 19.00 Mestna plaža Evergreen party glasba vaše in naše mladosti 20.00 Atrij gostišča Local Džjezz 2012
Duško Gojkovič z mednarodno zasedbo; slovenska zasedba Holy Jazzus
KINO
HM
Spored 5. in 6. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Zrcalce, zrcalce - družinska
komična drama, sinh.
16.40
Ulični ples 2 - plesno-glasbeni
film, 3D
16.45
Maščevalci - akcijska pustolovščina, 3D 21.05
21 Jump Street - komedija 20.35
Kaj pričakovati, ko pričakuješ?
- romantična komedija 16.20, 21.00
Temne sence - misteriozna
drama
18.40
Diktator - komedija
15.10, 16.30, 17.10, 18.30, 19.10,
20.30, 21.10
Možje v črnem 3 - akcijska znanstveno-fantastična komedija, 3D
16.00, 18.20, 18.45, 20.40 Možje v črnem 3 - akcijska znanstveno-fantastična komedija
19.00, 21.20
Sneguljčica in lovec - akcijska pustolovščina 15.30, 18.10, 20.50 Pupijeva dogodivščina - animirana družinska pustolovščina
SREDA in ČETRTEK 21.00 Glorija kurb - dokumentarni

BORZA DELA/INFORMACIJE
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
ZIDAR
ZIDAR - M/Ž: SPLOŠNA GRADBENA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 14.6.2012: AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIĆ S.P., MILČINSKEGA ULICA 13.3000 CELJE TESAR
TESAR - M/Ž: TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 0.6.2012: IGVAN, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., OBRTNA CESTA 16,3000 CELJE VARILEC
VARILEC - M/Ž: OBDELAVA KOVIN, PRIPRAVA KOVIN ZA VARJENJE, IN VARJENJE, DOLOČEN ČAS 31.12.2012,6.6.2012: SIMES SERVIS IN MONTAŽA ENERGETSKIH SISTEMOV, D.D.D., BEŽIGRAJSKA CESTA 2 C, 3000 CELJE VOZNIK
VOZNIK C.E KATEGORIJE V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž: ZARADI POVEČANEGA OBSEGA DELA ZAPOSLIMO VOZNIKA V MEDNARODNEM PROMETU NA RELACIJAH ZAHODNE EVROPE- SKANDINAVIJE. ZAGOTAVLJAMO STIMULATIVEN OSEBNI DOHODEK., VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE OZ. NEDOLOČEN ČAS, 0.6.2012: GV PREVOZI R0BERTGRUDNIKS.P., CELJSKA CESTA56, 3212V0JNIK
VOZNIK-SKLADIŠČNIK
VILIČARIST - M/Ž: VOZNIK C.E KAT ZA PREVOZE PO SLOVENIJI, DELO V SKLADIŠČU, NALAGANJE RAZLAGANJE TOVORA Z VILIČARJEM, OSNOVNA VZDRŽEVANJA VOZIL, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE OZ. NEDOLOČEN ČAS, 0.6.2012: GV PREVOZI ROBERT GRUDNIK S.P., CELJSKA CESTA 56.3212V0JNIK SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA MONTER ZA MONTAŽO STANOVANJSKIH HIŠ - M/Ž: MONTAŽA MONTAŽNIH HIŠ ELK V SLOVENIJI IN V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.6.2012: TRIANGLE TRGOVSKO PODJETJE D.D.D., LJUBLJANSKA CESTA 20.3000 CELJE
ZIDAR - M/Ž: ZIDARSKA IN FASDERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 0.6.2012: IGVAN, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., OBRTNA CESTA 16, 3000 CELJE PRODAJALEC
PRODAJALEC - PC DR0LC CELJE - M/Ž: PRODAJA GOSPODINJSKIH APARATOV, POHIŠTVA IN DELO NA BLAGAJNI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.6.2012: TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7.3000 CELJE NATAKAR
STREŽBA V GOSTINSKEM LOKALU S0CKA - M/Ž: STREŽBA ALKOHOLNIH IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 0.6.2012: UNIVERZUM TRADE D.0.0. VELENJE: UNIVERZUM TRADE D.D.D., ŠALEŠKA CESTA 18A, 3320 VELENJE ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTRO DELA, MERILEC, SPECIALIST - M/Ž: VEZAVA RAZDELILCEV. ELEKTRO OMAR IN SKLOPOV, IZVAJANJE MERITEV, PARAMETRIRANJE MERILNO REGULACIJSKE OPREME, REVIZIJE NA SN ELEK. NAPRAVAH, MONTAŽA IN SERVIS MERIL-REGULACIJ-SKE0PERME. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.6.2012: K0MP0ZIT EMRA, ELEKTROENERGETSKE MERITVE, REGULACIJE IN AVTOMATIKA. INŽENIRING IN RAČUNALNIŠTVO D.0.0., TKALSKA ULICA 13,3000 CEUE STROJNI TEHNIK
OPERATER NA CNC REZKALNEM STROJU - M/Ž: PROGRAMIRANJE, UPRAVLJANJE IN NADZOROVANJE CNC REZKALNEGA STROJA ZA 0DREZAVANJE KOVIN. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.6.2012: PEN-CA, 0R0DJARSTV0-PLASTIKA. D.D.D., KIDRIČEVA ULICA 13.3000 CELJE TEHNIKZDRAVSTVENENEGE SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI -PRIPRAVNIK - M/Ž: IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE BOLNIKOV RAZLIČNIH BOLEZENSKIH STANJIH NA VSEH P0R0D0ČJIH ZDRAVSTVENE NEGE V BOLNIŠNICI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.6.2012: SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE
LESARSKI TEHNIK
VODJA MONTAŽ IN MONTAŽNE GRADNJE - M/Ž: VODENJE MONTAŽNIH DEL PRI MONTAŽI MONTAŽNIH HIŠ ELK NA GRADBIŠČIH V SLOVENIJI IN TUJINI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.6.2012: TRIANGLE TRGOVSKO PODJETJE D.D.D., LJUBLJANSKA CESTA 20,3000 CELJE KOMERCIALIST
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST V AVSTRIJI - M/Ž: ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV 0 TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 1.7.2012: ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.D.D., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUBEČNA
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST V ITALIJI, DRŽAVLJAN ITALIJE - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV 0 TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOOR-
DINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.7.2012: ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.D.D., CESTA V CELJE 2.3202 LJUBEČNA SAMOSTOJNI KOMERCIALISTV ITALIJI, DRŽAVLJAN ITALIJE-M/Ž; ODGOVORNI BOSTEZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV 0 TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012: ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.D.D., CESTA V CELJE 2.3202 LJUBEČNA SAMOSTOJNI KOMERCIALIST V BELGIJI, DRŽAVLJAN BELGIJE - M/Ž: ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOVV LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV 0 TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012: ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.O.O..CESTAVCELJE 2.3202 LJUBEČNA SAMOSTOJNIKOMERCIALISTNACIPRU, DRŽAVLJAN CIPRA - M/Ž: ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOVV LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV 0 TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012: ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.D.D., CESTA V CELJE 2.3202 LJUBEČNA SAMOSTOJNI KOMERCIALIST V FRANCIJI, DRŽAVLJAN FRANCIJE - M/Ž: ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOVV LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV 0 TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012: ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.O.O..CESTAVCELJE 2.3202 LJUBEČNA SAMOSTOJNI KOMERCIALIST NA NIZOZEMSKEM, DRŽAVLJAN NIZOZEMSKE - M/Ž: ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV
V	LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012: ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.D.D., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUBEČNA
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST NA NORVEŠKEM, DRŽAVLJAN NORVEŠKE - M/Ž: ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV
V	LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012: ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.D.D., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUBEČNA
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST V ŠPANIJI, DRŽAVLJAN ŠPANIJE - M/Ž: ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOVV LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012: ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.O.O..CESTAVCELJE 2.3202 LJUBEČNA SAMOSTOJNI KOMERCIALISTNA ŠVEDSKEM, DRŽAVLJAN ŠVEDSKE - M/Ž: ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOVV LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012: ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.O.O..CESTAVCELJE 2.3202 LJUBEČNA SAMOSTOJNI KOMERCIALIST V VELIKI BRITANIJI, DRŽAVLJAN VELIKE BRITANIJE - M/Ž: ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV
V	LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH.
VZDRZEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012: ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.D.D., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUBEČNA
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST V NEMČIJI, DRŽAVLJAN NEMČIJE - M/Ž: ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012: ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.D.O., CESTAV CELJE 2,3202 LJUBEČNA INŽENIR ELEKTROTEHNIKE INŽENIR ELEKTROTEHNIKE, ENERTGETIK - M/Ž: IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, PROGRAMA KRMILJENJA NAPRAV IN AVTOMATIZACIJE PROIZVODNIH PROCESOV, VEZAVA RAZDELILCEV, ELEKTRO OMAR, MONTAŽA IN POPRAVILA, SERVISIRANJE, IZVAJANJE MERITEV, REVIZIJE NA SN NAPRAVAH, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.6.2012: KOMPOZIT EMRA, ELEKTROENERGETSKE MERITVE, REGULACIJE IN AVTOMATIKA, INŽENIRING IN RAČUNALNIŠTVO D.O.O., TKALSKA ULICA 13.3000CELJE UNIVERZITETNA IZOBRAZBA STROKOVNI SODELAVEC ZA DELO NA RAZVOJND-RAZISKOVALNIH PROJEKTIH TER PLANIRANJE PROIZVODNIH POSTOPKOV- M/Ž: KOORDINACIJSKO DELO NA EVROPSKIH RAZVOJNO-RAZISKOVALNIH PROJEKTIHIZPODROČJAPOLIMERNIHMATERIALDV IN TEHNOLOGIJ, PLANIRANJE IN NADZOR RAZVOJ-NO-RAZISKOVALNIH IN PROIZVODNIH POSTOPKOV, PRIPRAVE MATERIALOV IN OPREME. NEDOLOČEN ČAS, 16.6.2012: NAVODNIK KEMIJSKI INŽENIRING, D.O.O.. KIDRIČEVA ULICA 25.3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI KOMU-NIKOLOG
VODJA PROJEKTOV V MARKETINGU - M/Ž: PRIPRAVA MATERIALOV ZA OGLAŠEVANJE, PR SPOROČIL, ORGANIZACIJA DOGODKOV, TRŽNO KOMUNICIRANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.6.2012: MIK MEDNARODNO TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., CELJSKA CESTA 55,3212 VOJNIK UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
VODJA PROIZVODNJE ELEKTRONSKIH SKLOPOV IN NAPRAV - M/Ž: IZDELAVA ČASOVNIH PLANOV PROIZVODNJE, ANALIZA IZVEDBE PLANOV PROIZVODNJE, RAZPISOVANJE IN ZAKLJUČEVANJE PROIZVODNJE. NADZOR NAD MATERIALNIM POSLOVANJE PROIZVODNJE TELEMATIKE. ARGUMENTIRANJE IN VREDNOTENJE VARIABILNIH DELOV STIMULACIJE ZAPOSLENIH V PROIZVODNJI TELEMATIKE, SODELOVANJE PRI KADROVANJU ZA PROIZVODNJO TELEMATIKE. PRIPRAVA KONTROLNIH POSTOPKOV NA PODLAGI INDUSTRIJSKIH STANDARDOV KAKOVOST, ANALIZA KAKOVOSTI V RAZLIČNIH FAZAH PROIZVODNJE S POUDARKOM NA UPORABI INDUSTRIJSKIH STANDARDOV. KOREKTIVNO UKREPANJE NA PODLAGI ANALIZ, KOMUNIKACIJA Z ODDELKOM RAZVOJA ZA PODROCJETEHNIČNIH IN TEHNOLOŠKIH VPRAŠANJ. KOORDINACIJA POSTOPKOV V ZVEZI S CERTIFICIRANJEM NAPRAV (CE, EMC,TIPSKE ODOBRITVE) Z RAVZVOJEM TELEMATIKE, OBČASNO DELO NA RAZVOJNO RAZISKOVALNIH PROJEKTIH, UPRAVLJANJE S PODDOBAVITELJI (PROIZVAJALCI TISKANIH PLOŠČ, POLAGALCI ELEKTRONSKIH KOMPONENT). UPRAVLJANJE Z NABAVO ELEKTRONSKIH IN DRUGIH KOMPONENT, NEDOLOČEN ČAS, 16.6.2012: EMA D.0.0 - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOSTV INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C. 3000 CELJE
uelaško
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNI DELAVEC - M/Ž: ROČNA DELA, KOPANJE JARKOV, PRANJE STROJEV IN VSA DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS 12, 5.6.2012: MSV ŽOHAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.D.D., TROBNI DOL 34, 3271 ŠENTRUPERT
UEmozirje
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE SLOVENSKE KONJICE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
TELEFONIST - M/Ž: OBDELAVA IN DOPOLNJEVANJE OBSTOJEČE BAZE PODATKOV, ISKANJE NOVIH STRANK (MONTAŽA VARNOSTNIH PRDTIVLOMNIH VRAT), DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 7.6.2012: WAR-MONT RADO OVČAR S.P., KAJUHOVA ULICA 4,3210 SLOVENSKE KONJICE
STRUŽENJE - M/Ž: STRUŽENJE PROIZVODOV, SIGNIRANJE PROIZVODOV, MONTAŽA IN DEMONTAŽA RE-ZHNEGA ORODJA, DELOVNIH PRIPRAV IN NAPRAV, DELO NA CNC OBDELOVALNIH CENTRIH, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 0.6.2012: MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.D.D., STRANICE 55, 3206 STRANICE
ue Šentjur pri celj"U
ZIDAR
ZIDANJE IN DMETAVANJE - M/Ž: ZIDARSKA DELA V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 0.6.2012: KO-VIGRAD VINKO KODELA S.P. GRADBENIŠTVO, LOKA PRIŽUSMU 123.3223 LOKAPRIŽUSMU GOSTINSKI TEHNIK
NATAKAR - M/Ž: STREŽBA HRANE IN PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.6.2012: MIRAN OJSTERŠEK S.P.: GOSTIŠČE MIRAN, MIRAN OJSTERŠEK S.P., TR-N0VECPRIDRAMLJAH 56.3222 DRAMLJE KOZMETIČNI TEHNIK KOZMETIČARKA - M/Ž: MANIKURA, PEDIKURA. NEGA OBRAZA, MASAŽA, DELO NA NAPRAVAH ZA OBLIKOVANJE TELESA, NEDOLOČEN ČAS, 0.6.2012: CEING, TRGOVINA IN SVETOVANJE, D.D.D., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 22 B, 3230 ŠENTJUR DOKTOR DENTALNE MEDICINE DOKTOR DENTALNE MEDICINE - M/Ž: DELO V MLADINSKI ZOBOZDRAVSTVENI AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 14.06.2012, FERDENT. ZOBOZDRAVSTVE-
NE STORITVE, D.O.O., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 6 A, 3230 ŠENTJUR
ue Šmarje pri jelšAh
AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - VODJA DELAVNICE - M/Ž: VODENJE DEL, POPRAVILO IN SERVISIRANJE OSEBNIH VOZIL TER DRUGA PODOBNA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 13.6.2012: AVTO ALKA ALBERT KAMPUŠ S.P., SPODNJE NEGONJE 27 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA MONTER OGREVALNIH NAPRAV INSTALATER - M/Ž: STROJNE INŠTALACIJE OGREVANJE, VODOVOV IN KLIMATSKE NAPRAVE, NEDOLOČEN ČAS, 6.6.2012: TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTALACIJE. D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
PRAVNIK - M/Ž: UREJANJE PRAVNIH ZADEV, NEDOLOČEN ČAS, 11.6.2012: AR PLANE, KORPORACIJSKO UPRAVLJANJE IN PRAVNA PISARNA, D.D.D., ŽAGAJ 53,3256 BISTRICA OB SOTLI
Uevelenje
AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - M/Ž: DELO V AVTOMEHANIČNI DELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 0.6.2012: MEHANIKA CVIKL, SERVIS, DIAGNOSTIKA, VZDRŽEVANJE IN MEHANIKA VOZIL D.D.D., LAZE 56,3320 VELENJE
KOMERCIALNITEHNIK
PRODAJNI REFERENT / REFERENTKA - M/Ž: PRODAJA PRODAJNIH ASORTIMANOV V RAZSTAV-NO-PRODAJNEM SALONU PANNDVE HIŠE IDEJ, SLIKOPLESKAR-ČRKOSLIKAR. RESTAVRATORSKI SODELAVEC/SLIKOPLESKARKA-ČRKOSLIKARKA, R, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.6.2012: SLIKOPLESKAR-STVD PANN, DAMIR PANN S.P., ŠALEŠKA CESTA 20 A, 3320 VELENJE STROJNI MEHANIK
VZDRŽEVALEC - M/Ž: SAMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKTRO IN STROJNEGA VZDRŽEVANJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 15.6.2012: EUROGRAF, PODJETJE ZA GRAFIČNO DEJAVNOST, POSLOVNE STORITVE, TRGOVINO, PROIZVODNJO IN GRADBENIŠTVO D.O.O., ŠTRBENKOVA CESTA 6,3320 VELENJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
VODJA PROJEKTA - M/Ž: ORGANIZIRA, VODI, USKLAJUJE IN IZVAJA PROJEKT IN SPREJEMA VSE UKREPE ZA DOSEGANJE S PLANOM DOLOČENIH TEHNIČNIH, FINANČNIH IN ČASOVNIH CILJEV IZVEDBE PROJEKTA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.6.2012: ELPA, OKOUSKI MANAGEMENT IN TRI-BOTEHNDLOGIJA. D.D.D., PAKA PRI VELENJU 30 D, 3320 VELENJE
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST GINEKOLOGIJE IN PORODNIŠTVA
ZDRAVNIK SPEC.GINEKOLOGIJE IN PORODNIŠTVA - M/Ž: DELO V DISPANZERJU ZA ŽENE, NEDOLOČEN ČAS, 0.6.2012: ZDRAVSTVENI DOM VELENJE, VODNIKOVA CESTA 1.3320 VELENJE
UE ŽALEC
POMOŽNI DELAVEC
RAZVAŽALEC HRANE - M/Ž: PREVZEMA NAROČENO BLAGO IN GA RAZVOZI NAROČNIKOM, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.6.2012: SPD SAVINJSKE PEKOVSKE DOBROTE D.O.O., PODLOG V SAVINJSKI DOLINI 50,3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI AVTOMEHANIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; PREVOZ BLAGA V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 0.6.2012: AVTOPREVOZNIŠTVO FRANC GOLIČNIK. S.P., PARIŽLJE 140,3314 BRASLOVČE ZIDAR
ZIDAR - DEL V NEMČIJI - M/Ž: FASADERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.6.2012: CILBAU, INŽENIRING, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., SAVINJSKA CESTA 6.3310 ŽALEC TESAR
TESAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž: TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.6.2012: CILBAU, INŽENIRING, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., SAVINJSKA CESTA 6.3310 ŽALEC SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž: PREVOZ IN RAZVOZ ŽIVIL PO SLOVENIJI, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 8.6.2012: AVTOPREVOZNIŠTVO IN POSREDNIŠTVO, BOJAN ŽNIDARŠIČ S.P., ŠLANDROV TRG 3, 3310 ŽALEC
GRADBENITEHNIK
GRADBENI TEHNIK- DELO V NEMČIJI - M/Ž: GRADBENI TEHNIK, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.6.2012: CILBAU, INŽENIRING, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., SAVINJSKA CESTA 6, 3310 ŽALEC
KOMERCIALIST (VSŠ) KOMERCIALIST - M/Z: ODGOVORNI BOSTE ZA ZA SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO KONČNIH IZDELKOV NAMENJENIH PODZEMNI INFRASTRUKTURI TER INDUSTRIJSKIH IZDELKOV V SLOVENIJI IN V TUJINI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH, ZUNANJETRGOVINSKO POSLOVANJE PODJETJA, NAKUPE NA NOTRANJEM TRGU EU, UVOZNO IZVOZNO POSLOVANJE IPD., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.6.2012: ZAGOŽEN, PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O.. CESTA NA LAVO 2 A. 3310 ŽALEC EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO, FINANCE, RAČUNOVODSTVO REFERENT ZA RAČUNOVODSKO - ADMINISTRATIVNA DELA - M/Ž: KNJIŽENJE POSLOVNIH DOGODKOV, VODENJE IN USKLAJEVANJE SALDAKONTOV KUPCEV IN DOBAVITELJEV, IZTERJAVA ZAPADLIH NEPLAČANIH TERJATEV, OBRAČUN IN KNJIŽENJE OSNOVNIH SREDSTEV TER BLAGAJNIŠKEGA POSLOVANJA, OBRAČUN OBRESTI, OBRAČUN PLAČ, IZDELAVA POROČIL V SKLADU Z NAVODILI NADREJENIH, VODENJE ADMINISTRACIJE IN KADROVSKE EVIDENCE ZA POTREBE PODJETJA IPD., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.6.2012: ZAGOŽEN, PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.D.D., CESTA NA LAVO 2 A. 3310 ŽALEC
Mestni kino Metropol Celje predstavlja
ODKUP

DRY-
rOEIJfl KURB
I <
i* V * J
Film Michaela Glawotfterja
GLORIJA KURB
Mestni kino Metropol 6.-10. junij 2012
DŽMIURCI
STROJI
KUPIM
STISKALNICO z motorjem ali s hidravliko za sadje in molzni stroj kupim. Telefon 5735-189.
2203
POSEST
PRODAM
HIŠO z zemljiščem, približno 2 ha ali brez, na lepi, sončni legi v okolici Mestinja, prodam. Hiša je vseljiva. Informacije po telefonu 031 340-695. 1953 1854 STANOVANJSKO hišo v bližini Žalca ugodno prodam. Informacije po telefonu 041 463-048.	p
DVE gradbeni parceli na Kalobju pri Šentjurju, velikost 10 arov, vsi komunalni priključki na voljo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon: 031 782-670.2205
oDDAM
V MIRNEM, čudovitem zalivu Slivniškega jezera, tik ob obali, dajemo v najem dvostanovanjsko hišo. Preživite poceni poletne počitnice v bližini svojega doma. V jezeru lahko lovite ribe in izvajate vodne športe. Na voljo so še parkirni prostor, počitniške prikolice in avtodomi. RTG, Slivniško jezero, d. o. o., telefon 031 641-814.	1994
VEČ pisarn različnih velikosti v Celju, Bežigrajska cesta 9, nasproti Citycentra, in skladiščne prostore v Celju, Gaji 1, oddamo v najem. Informacije po telefonu 041 441-100.	n
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
NAJAMEM
GOSTINSKI lokal v trgovskem centru ali na bencinski črpalki vzamem v najem. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro RESNA PONUDBA.	2165
STANOVANJE
oDDAM
APARTMA na otoku Vir za 4 osebe oziroma po dogovoru ugodno oddam. Telefon 041 223-263.	2011
V CELJU oddam opremljeno stanovanje, 33 m2, Hudinja, z balkonom. Cena po dogovoru. Telefon 031 281-392. 2167 DVOSOBNO stanovanje v Celju oddam nekadilcu. Telefon 041 367-143. 2194
PRoDAM
ZAMRZOVALNO skrinjo Gorenje, 380 l in zamrzovalno omaro Gorenje, 6 predalov, prodam. Telefon 041 967-685. 2170
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
maaiocelje
Kug Inf «J.a.a a:3«.iB.& r
! win i«

vedeževanje, astrologija, feng shui
vgfrîifejfclha
aa
•s^trolaginjA
ft DACA
■Tstrcjigq'ji!
I ostre I opija I torcgshu
■v^eđeževalka
"LIA
jng«nfcD kar 10 iićjamlu1 kaiti^
>1Ùf£H
Cigari iHpkïftç
vedežcva'lka
EMA
larffl ciganko karte
vedaževalkđ ANA
ULA
Cigani ka'ti? viiriski ključi
Pokličite nas ceneje!
Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nama.
V SPOMIN
MARTI OPREŠNIK
(7. 2. 1950 - 5. 6. 2007)
Draga žena in mama, 5. junija mineva 5 let, kar si
naju zapustila. Ti zdaj mirno spiš, na grobu tvojem svečka zdaj gori, v najinih srcih pa žalost in ne veš, kako pogrešava te.
Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti. Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem prezgodnjem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje.
Žalujoča: mož Ivan in hčerka Martica
PLINSKI štedilnik Kekec, 2 plin, ugodno prodam. Informacije po telefonu 031 806 456.	2183
KUPIM
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
LJUDMILE-MILICE VOK
iz Straže na Gori 36, Dramlje (13. 9. 1928 - 1. 5. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se v trenutkih žalosti zgrnili okoli nas, nam vsestransko pomagali, z nami delili bridko bolečino in izrekli mnoga sožalja, vsem, ki ste darovali sv. maše, sveče in se pridružili molitvi ter jo pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala g. Milanu Strmšku za sv. mašo in pogrebni obred. Zahvaljujemo se ge. Mariji za poslovilne besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, trobentaču in pogrebni službi Ža-lujka.
Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala, da ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 63 VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223.
PRODAM
TELICO simentalko, težko 370 kg, staro 11 mesecev, Nova Cerkev, prodam za 650 EUR. Telefon 041 803-254. 2169 TELICO, brejo v 9. mesecu, pašno, prodam.
Telefon 070 559-226.	2171
PURANE za nadaljnjo rejo, stare 9 tednov, prodam. Naročila in informacije po telefonu (03) 5773-744.	p KRAVO s teletom ali brez, 3 kobile, prodam.
Telefon 5735-189.	2202
PUJSKE, težke 18 do 22 kg, prodamo. Telefon 041 654-729.	2201 TELIČKO simentalko, težko 180 kg, prodam. Telefon 041 783-116. 2197
Š 575
KORUZO v zrnju prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 876-978, 041 708-154. p
OSTALO
PRODAM
KORUZO prodam. Telefon 041 649-414.
Š 96
SUHE domače salame prodam. Telefon 041 527-504.	2173
JEČMEN prodam. Telefon 041 527-504.
2172
VINO, belo in rdeče in žganje slivovko, možna dostava, prodam. Telefon 031 221-243.	2196
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p
KROŽNO brano, 2 m, samonakladalko, koruzo v strokih, tritikalo, ječmen, prodamo. Telefon 041 822-830.	2129
TRI omare, primerne za stare hiše in stroj za luščenje koruze iz Avstro-Ogrske, lepo ohranjen, prodam za simbolično ceno. Telefon (03) 5824-611. 2164
POČITNIŠKO prikolico Adria forma 500, letnik 1991, 5 ležišč, dva prostora, wc, klima - kuhinja v predprostoru, pavšal, v AC Lucija Portorož, prodam. Telefon 031 348-293, 070-297-748. 2184
LEPO ohranjeno otroško kolo in otroško mizico za hranjenje prodam. Frankolovo 37, telefon 5774-707.	2188
SI za avanturo in kasneje morda kaj več? 45-letni urejen podjetnik, rjavo zelene oči, zagorel, športne postave, iz Ljubljane, te vabi v privatno savno in jacuzzi v bližini Mozirja. Kasneje izlet na morje in druga zabava. Pokliči po telefonu 031 695-370.	p
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH -IZ
KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA I NAROČILNICA NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA: ^^^E
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
I/
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta,
2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
V SPOMIN
5. junija mineva 10 let, kar nas je zapustila naša draga
MARIJA VIŠNAR
(1953 - 2002)
Lepa hvala vsem, ki postojite z lepo mislijo ob grobu in ji prižigate svečke.
Hči Tina z družino in vsi njeni
Umrla je
PRIM.
DANICA HOMAN
dr. dent. med., spec. otroškega in preventivnega zobozdravstva nekdanja predsednica Sveta zavoda Splošne bolnišnice Celje
Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Splošna bolnišnica Celje
Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te.
V SPOMIN
6. junija 2012 mineva 9 let, kar nas je zapustil dragi sin, brat in stric
VLADO NOVAK
iz Klak pri Lesičnem
Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanj. Vsi njegovi
SIMPATIČNA 40-letna Celjanka želi občasno ali resno zvezo z moškim do 65 let. Telefon 041 248-647; agencija Alan. 2187
SEM ne več mlada upokojenka, prijetnega videza, mirnega karakterja, s svojim domom na lepi lokaciji. Želim spoznati starejšega, osamljenega upokojenca, ki bi s preselil k meni. Pokliče naj samo tisti, ki bi se želel preseliti. Telefon 041 807-310.	2162
DAVID Pilko se opravičuje Frideriku Vitaso-viču za izrečene grožnje. 2179
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Golijan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n
ŽARKO Prezelj, pravnik, Celje, Vrunčeva 25, nisem plačnik dolgov žene, bolničarke Olge Kos - Prezelj iz Žalca, Tomšičeva 1 a.	2186
n
RA
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Zlata pravljica
Pred petdesetimi leti sta Marija in Peter Ulaga ugotovila, da drug brez drugega ne moreta in da sta rojena za skupno življenje. Zaobljubo sta pred oltarjem na letošnji prvi maj ponovila že drugič.
Marija je živela na šmohorski kmetiji, kjer se je pridno učila in opravljala vsa dela. V bližnji koči na Šmohorju je konec tedna pomagala streči gostom in tja je nemalokrat prikolesaril ali peš prikorakal Peter iz rečiške doline. Vse pogosteje je prihajal in prešerno prepeval v koči, kjer si je lahko odpočil oči na brhki Mariji. Tudi Marija je opazila zalega Petra in njuna pravljica se je začela.
V rečiški dolini je zrasla hiša, zaradi katere se je Peter naučil ravnati z lopato, s krampom, samokolnico in še z marsičem. V prostem času pa je še vedno imel čas za prijatelje in dobro kapljico ob večerih, ko so si zasluženo oddahnili od dela. Marija je skrbela za vsa gospodinjska opravila pri hiši in dva otroka, Peter pa je pridno služil kruh. Prišli so tudi težki trenutki. Ko je najtežje, je pomembno imeti nekoga ob sebi. Peter in Marija se tega zavedata, to cenita in drug drugemu dajeta.
Vsaka pravljica ima srečen konec, vendar se ta njuna še ni končala. S sorodniki in z drugimi svati sta jo nadaljevala s ponovno zaobljubo v cerkvi sv. Antona Martina Slomška v Rečici ter nato s slavjem v bližnjem gostišču Hochkraut. Zlatoporočenca si želita v največji meri zdravja in radosti v krogu domačih, ki se že veselijo snidenja ob bisernem jubileju.
ANJA ULAGA
Zlatoporočenca Ulaga z vnuki
Tako so nazdravili zlatoporočenca Ivana in Jožef Rančigaj ter priči, vnuka Jernej in Gašper.
Pol stoletja v zakonu in pri gasilcih
V soboto sta praznovala zlato poroko Ivana in Jožef Rančigaj iz Tabora. Civilna poroka je bila v prostorih občine Tabor. Obred sta opravila Ivan Jager in matičar Henrik Krajnc, cerkvenega pa v domači župnijski cerkvi župnik Leopold Selčan.
Jože se je rodil 1937. leta kot najmlajši od štirih otrok v Kapli pri Hamotovih. Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Taboru, se je kmalu zaposlil na Vranskem, po nekaj letih pa se je preselil na Strojno Žalec, kjer je delal vse do upokojitve. Ivana se je rodila leta 1944 kot četrti otrok na domačiji Florjan v Kapli, pri 18 letih pa se je poročila. Po poroki sta živela pri Ivaninih starših. Kmalu sta se jima rodila sin Roman in hči Sonja. Po rojstvu sina in hčere je Jože od domačih dobil nekaj hektarjev zemlje v Taboru, zato sta se odločila da si bosta sezidala svojo hišo. Vložila sta veliko truda, saj sta sama zidala, delala betonsko opeko, malto ... Kot pravita, je bilo težko. Jože je sam hodil v službo, Ivana pa je skrbela za družino in delo na kmetiji svojih bolnih staršev. Z medsebojno ljubeznijo sta premagovala vse težave. Vso energijo in ljubezen sta namenila vzgoji svojih otrok in kmetij. Sedaj imata tri vnuke: Gašperja, Jerneja in Romana, na poti pa je že prvi pravnuk. Kljub letom sta še čila in zdrava, z veseljem in ponosom pa sta povedala, da sta že več kot 50 let člana PGD Kapla-Pondor.
TT
FOTO TEDNA
Foto: GrupA
KO/
UUt
Želite, da bi tudi bralci Novega tednika izvedeli več o vašem nepozabnem dogodku, ko ste izrekli usodni da? Pokličite nas na 4225-164 ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje oziroma na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
Lahko bi bil tudi vodnjak mladosti!
Ste v družini dobili naraščaj? Bi radi veselo novico sporočili še drugim?
Pošljite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jih bomo v rubriki Imamo dojenčka!
Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in starših. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.