| L SRAMOTA SREDI ZAGORJA , s mK 7 r~wLy • RADEČAMI BREZ POLICAJEV EU«§>RADE AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, Zagorje Tel: 0601 /61-575 ob delavnikih od 15.30 do 19.30, ob sobotah od 9.00 do 13.00. tivrnsmrns malbaj RENAULT Izkoristite našo akcijo ^ POMLAD 93 in kupite RENAULT 19 pod NAI®GDNg$IMI P0Q0II! OE> PETKA DO PETKA PETKA R5 - najbolj prodani avto v Sloveniji v letu 93. Pod hribom 2 61431 Dol pri Hrastniku Tel.: 0601/43-540 Fax.: 0601 /43r1 60 ŽELEZNINA KOZOLE AKCIJSKA PONUDBA V MESECU APRILU: * EMO POSODA 4-DELNA cena 2.399,40 * PRALNI STROJ GORENJE TIP 405 cena 51.244,00 * ZMRZOVALNA OMARA ZO 10 M GORENJE cena 37.362,00 * WG ŠKOLJKA cena 5.243,20 * WČ KOTLIČEK cena 4.840,00 PRODAJNI POGOJI: * instalacijski materiali, barve, okovje 10% popusta * bela tehnika, akustika, drobni gospodinjski aparati 5% popusta (POPUSTI NE VELJAJO ZA BLAGO IZ AKCIJSKE PONUDBE!) MOŽNOST NAKUPA NA 4 ČEKE BREZ OBRESTI. KOVINOTEHNA TRGOVjNA l&IÉ] SPOŠTOVANI! Vabimo vas na otvoritev nove trgovine KOVINOTEHNA "KAJ" v TRBOVLJAH, Rudarska ulica 2JA. v ČETRTEK, 15. aprila 1993. ob 11. uri. PRODAJNI ASORTIMAN: * AKUSTIČNI APARATI * MALI IN VELIKI GODPODINJSKI APARATI * ELEKTROINSTALACIJSKI MATERIAL IN SVETILA * POSODA * STEKLO * PORCELAN * SANITARNA KERAMIKA * BARVE * LAKI Otvoritev bo vodil invse z vami žabami, popularni SAŠO HRIBAR. VLJUDNO VABLJENI NEMOGOČE JE MOGOČE m • UVODNIK • Do naslednjih praznikov smo dobri. Velikonočni so bili kar naporni in marsikdo si bo privoščil sedaj kakšno krajšo shujševalno kuro, da pride na stare kile. Življenje pa teče po ustaljenih tirnicah. Tako v zagorju sredi mesta mrčes uživa v zapuščeni hiši, kmetje se jezijo na politike, lokalni politiki na vlado, počitnikarji na hrvaško državo, Radečani na policaje, ti na neprevidne voznike, neprevidni vozniki na slabe ceste in tako v nedogled. Nekateri pa se jezijo na Zasavca zaradi prvoaprilske šale. Pa kaj bi jeza, življenje je lahko tudi čisto lepo. In tudi takšno plat znamo predstaviti v Zasavcu. Čeprav je zanj treba danes odšteti deset tolarjev več, upamo, da se zaradi tega ne jezite preveč. Le spomnite se, kdaj smo ga nazadnje podražili, če se morete. Ssii-lfcjL, m>k NOVICAt«i»A TRBOVELJSKA ELEKTRIKA HRVATOM V naši termoelektrarni so že lani predlagali slovenskemu elektrogospodarstvu, nai preuči možnosti za to, da bi v Trbovljah delali za potrebe Hrvaške. To je našemu novinarju Milanu Vidicu omenil tudi direktor termoelektrarne Janez Pergar, ko sta govorila o možnosti podaljšanja obratovanja tega energetskega objekta še po letu 2003- Povedal je tudi, da so sicer v elektrogospodarstvu njihovo pobudo sprejeli, kaj več pa zatem niso sklepali. Zdaj kaže, da bo do uresničitev predloga vendarle prišlo spričo tega, da nam električne energije ne primankuje. Vetjetno se bo treba pogajati le o cenah, kar pa spričo znanega dejstav, da pri sosedih elektrike zelo primankuje, ne bo kdo ve kako trd oreh. M.V. i H -i j V ogledalu: Vili Kralj ■ '"S: - --r“ |J| Kako do zamrznjenih deviz 1 /■-> k : (j ms* Tudi Savudrijo so nam vzeli, Radečani brez svojih policajev, Zasavska svetilka Bazen končno zares Še enkrat: Delavce maltretirajo in Nafarbali smo vas 1 _L-i Kopanje po predračunu | Sramota sredi Zagorja Vinko Košmrlj:"Prizadeti so itf ^ najrevnejši kmetje." Marjan Knavs:"Zal mi je." / Hidroelektrarna Vrhovo m Radeče - še napre) pes in mačka? Kako Čuk iz nogometaša postane tenisač Naslovnica: Dušan Kastelic KOLEDAR DOGAJANJ 5. aprila - Napovedani sestanek med trboveljskima SDP in LDS odpade, s tem pa pade v vodo tudi težko pričakovano skupno poročilo za javnost. 6. aprila - V trboveljskem občinskem vodstvu sc sprašujejo, ali jim bo Koržetov sklad, sicer stoodstotni lastnik Ipoza, kaj kmalu odpisal. Svojih 600.000 mark z obrestmi vred bi namreč radi nazaj. 7. aprila -V Trbovljah sc sestane odbor območne gospodarske zbornice. Glavna razprava steče na temo odnosa med vlado in GZ - to je o tistemu, o čemerje dan prej v Ljubljani razglabljal že tudi upravni odbor GZS. Zasavski managerji jih seveda podprejo. 7. aprila - Na kratek obisk v Zagorje sc oglasi "zloglasni" Janez Kopač, predsednik skupščinskega odbora za finance ali v Zasavju bolj znan kot avtor članka Pot v pekel. Tema je republiški proračun, nekaj vprašanj pa zastavijo tudi domačini. V glavnem o denarju, ki naj bi do občin prišel z republike, in zakaj ne. 9. aprila - Trboveljčani so srečni: obe strani, ki sta se najbolj angažirali v iskanju začasnega upravitelja občinskega proračuna, to je občinski SDP in LDS, tega dne javnosti končno pošljeta skupno sporočilo. Kako bo s ponudbo, ki jo SDP ponuja LDS, pa naslednji teden. 9. aprila - Zagorsko občinsko vodstvo tega dne gosti pomembnega gosta z republike: Edvarda Ovna, podpredsednika LDS oz. tudi direktorja Stanovanjskega sklada RS. Polona Malovrh Velikonočni prazniki. foto: Tomo Brezovar UJAQ3J00V VILI KRALJ Njegovo življenje je zaznamovano z glasbo. Preko 30 let si z njo že služi kruh. Je profesionalen glasbenik, znan širom po svetu. Njegova zvesta spremljevalka je, poleg žene, harmonika. Vilijeva mama in oče sta imela za glasbo velik posluh. Po njunih stopinjah se je kasneje podal tudi Vili. Svojo glasbeno pol je pričel kot harmonikar pri Veselih planšarjih. Igral je tudi v ansamblu Janeza Kalška, danes paga lahko vidimo in slišimo pri Slovenskih muzikantih. Čez dve leti bodo praznovali 30 letnico delovanja. V tem času so izdali preko 40 malih in velikih plošč. Največ igrajo po Nemčiji, Avstriji in Švici. Pred leti so bili skupaj z nemško televizijo na popotovanju po afriški obali. Pot do profesionalnega glasbenika je bila dolga in še zdaleč ne lahka. Mnogo lepih in tudi manj lepih trenutkov sc je zvrstilo v vseh teh letih. Vili se najraje spominja veselih in zabavnih. Optimizem je tisti, ki mu pomaga, ko je daleč od doma. Vožnja s turneje na turnejo, od koncerta do koncerta je izredno utrujajoča. Včasih sc vozi tudi po osem in več ur. Pa je vse to pozabljeno, ko prestopi prag domače hiše v rodni Litiji. Vili sc v času oddiha najraje posveča športu. Pozimi smuča, poleti surfa. Rad se odpelje tudi v bližino Gabrovke, kjer ima manjšo kmečko hišo. Tam pozabi na vse. Njegove misli so takrat daleč stran od turnej in koncertov. Vili ima še eno veliko Ijubezen. To so konj i. V sosedovem hlevu sc ga vedno znova razveseli njegov lipicanec Astor. Potem sc poženeta čez drn in strn. Na vprašanje kaj bo počel, ko bo njegova harmonika utihnila, je v šali dejal: "Takrat bom glasbenik." Maja Sevljak Z AS A VC Izdaja Zasave d.o.o., Cesta zmage 33. Zagorje ob Savi. Direktor: Tomo Carautini. Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer. Franci Kadunc. Branko Klančar. Janez. Knez. Darka Lipičnik, Jože Ranz.inger ml. davni urednik: Roman Rozina. Odgovorni urednik: Marko Planinc Tehnični urednik: Uroš Klemen. Uredniški odbor: Katarina Gavranovič. Barbara Kus, Ivana Laharnar. Polona Malovrh. Fanči Moljk, Tomi Pucelj. Maja Sevljak. Suzana Sivka, Stane Šterbucl, Milan Vidic. Oblikovanje in računalniški prelom: Zasave, Zagorje ob Savi. 'l isk: Tika. Trbovlje. Naslov uredništva: Zasave, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61 013 (ludi fax), 61-177. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS. št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z. dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3. za katere se plačuje 5 odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez. dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Novosti v hrastniški Steklarni V hrastniški Steklarni so v torek popoldan predstavili kolekcijo Bela krajina in projekt Podjetniški inkubator. Steklarna se po besedah direktorja Stojana Binderja loteva preživetja tovarne s priseganjem na kvaliteto, izvirnost in perfekcionizem, ki lahko prinese kaj kmalu tudi precej več od preživetja. Program podjetniškega inkubatorja Sinet je zelo pohvalila tudi ministrica za delo, družino in socialno politiko Jožica Puhar, saj je po njenem vsebina in način reševanja prevelike zaposlenosti nad klišeji. Še posebej jc poudarila: "Verjamem, da za temi idejami stojijo sposobni, smeli ljudje, ki imajo dovolj ustvarjalnega naboja, da jih bodo tudi uresničili." In kakšne so te ideje? Predstavil jih je direktor Modulusa, ki sodeluje pri ustanavljanju inkubatorja, Leonardo Peklar. "Notranje podjetništvo bi zaposlenim omogočalo zadovoljstvo ob uresničevanju lastnih idej brez odvečn ib rizikov, da morajo zapustiti poslovni sistem in se v celoti popolnoma soočiti s konkurenco," je dejal Peklar. V Steklarni so se odločili za več stopenj: najprej bodo opredelili podjetniške ideje, jih podrobno pretresli, potem poiskali primerne ljudi za izvedbo idej in se odločili za tiste, ki so sposobni samostojnega nastopa na trgu. Zaenkrat so se odločili ustanoviti pet "podjetij v podjetju". Podjetniški inkubator so v Steklarni poimenovali Sinet. Kako do zamrznjenih deviz? Zakon o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog daje varčevalcem na izbiro dve možnosti. Zasavska banka d.d. pa želi rešiti problematiko zamrznjenih deviznih sredstev ugodneje od zakonskih rešitev, zato je predlagala še tretjo možnost. Stari devizni varčevalci, ki imajo svoje zamrznjene devizne vloge v tej banki (gre za tiste, ki imajo zamrznjene večje zneske) lahko zahtevajo obveznice Republike Slovenije, ki jim jih bo banka odkupila po dnevni vrednosti in takoj dala na razpolago 30 odstotkov po dveh letih. Sredstva se obrestujejo po obrestni meri za vezane depozite nad enim oziroma dveh let. Po tej poti bi Zasavska banka s pomočjo svoj ih varčevalcev naj hitreje v celoti odpravila težave zamrznjenih deviznih vlog. Banka je ustrezen predlog posredovala vsem varčevalcem, ki imajo znatnejša devizna sredstva. Teh je okoli dvesto, neizplačane devizne vloge pa ne presegajo 7 milijonov nemških mark. Vse druge zamrznjene vloge je banka že izplačala svojim starim deviznim varčevalcem, ki pa so večji del denarja ponovno vložili bodisi na devizne hranilne knjižice bodisi kot devizne depozite. Vedno pa priskoči na pomoč vsem, ki nuj no potrebujejo svoj denar. M v Organiziran bo v obliki družbe z omejeno odgovornostjo vmešani lastnini. Večinski lastnik bo Steklarna, s po desetino pa še občina Hrastnik in vodjaprojekta. Sinet bo vodil inkubator, program notranjega podjetništva, opravljal vrsto storitev in skrbel za povezovanje z inkubatorskimi podjetji. Izpolnjeval bo tudi vse pogoje za pridobitev statusa invalidskega podjetja. Vodstvo Steklarne si obeta od podjetništva v firmi kakovosten vzpon in relativno neboleče reševanje presežka delavcev. Da mislijo s kvalitetnim prodorom in gradnjo dobrega imagea firme resno, so pokazali tudi s predstavitvijo izjemne kolekcije Bela krajina. Pobudnik zanjo je bil Janez Filak, oblikoval jo je priznani oblikovalec Oskar Kogoj, v Steklarni Hrastnik pa so poskrbeli za primerno izvedbo oblikovalec Slavko Marčen, vodja ročne proizvodnje Izidor Bizjak, delovodja Jani Oberčkal in steklarski mojster Edi Papp. Hrastniški steklarji se s kolekcijo lahko mirno ponašajo na vseh svetovnih razstavah, saj je v Evropi malo steklarjev, ki so sposobni narediti kaj podobnega. In se, saj predstavlja ta steklena posoda in kozarci Slovenijo na razstavah širom Evrope, kolekcija pa je našla že tudi stalno mesto v nacionalnem muzeju v Izraelu in mednarodni univerzi v Benetkah. Del kolekcije in ustvarjalcev je na film ujel fotoreporter Branko Klančar. Marko Planinc Nov imenik že star V torek so trboveljski PTT-jevci na novinarski konferenci predstavili nov telefonski imenik, ki bo v prodaji že 15. aprila. Menili so, daje to najcenejša in najobširnejša knjiga na svetu, ki si jo bo lahko vsak privoščil, saj bo stala 2500 tolarjev oziroma 3200 tolarjev s trdimi platnicami. Imenik je izšel, tako kot že nekaj let, v dveh delih in zajema stanje do 31. januarja letos. Novost v imeniku je omrežna skupina 0609, kjer so objavljeni naročniki mobitela. Direktor PTT Trbovlje Pavle Hacin je povedal, da jc imenik izšel v zelo neugodnem času za njihovo podjetje, saj v tem trenutku vsakodnevno vključujejo nove naročnike na omrežje. Že od oddaje podatkov pa do izida imenika je omrežni skupini 0601 150 novih telefonskih priključkov. Trboveljska PTT pa se srečuje tudi z drugimni težavami, saj imajo z regijsko investicijo na voljo več telefonskih priključkov kot je povpraševanj po njih. s.s. n ____________________________________________________________________________________________________________________________________________; Tudi Savudrijo so nam vzeli Ni se še posušilo črnilo tiskarskih črk na eni od strani našega glasila, kjer smo poročali, da Hrvaška ne kaže nobene pripravljenosti sprazniti počitniški dom zagorske mladine v Vrsaiju, že moramo v tej številki ugotoviti, da nam jemljejo še počitniške hišice v Savudriji. Hrvaška Stranje te dni sporočila, da bo tam namestila begunce. Predstavniki zagorske občinske skupščine so se sicerprcd kratkim zglasili naslovenskemzunanjem ministrstvu, kjer so oddali pritožbo spričo takega ravnanja sosednje države. Od hrvaške strani zahtevajo, naj še enkrat premisli o tej potezi. Kaže pa, da so jih na ministrstvu postavili na realna tla, ko so dejali, da po vsej verjetnosti zagorski protest ne bo upoštevan. Hrvaška nenehno, kadarkoli gre za takšna vprašanja, odgovarja, da gre za samostojno državo in da s svojim ozemljem ravna v skladu s svojo suverenostjo. Očitno se v Istri dogajajo čudne stvari; marsikdo, ki se na to bolje spozna, je prepričan, da skuša država Hrvaška tudi s takimi potezami prisiliti Istro k večji homogenosti in jo tudi po tej poti odvračati od njihovega vztrajanja pri regionalizaciji. Nam vsem, Sloveniji torej, pa nedvomno razložiti, da se o kakršnihkoli vprašanjih zastran počitniških domov oziroma njihovega lastništva odloča po svoje. Mi smo dolžni plačati takse oziroma davke za te zmogljivosti, ki so, vsaj zazdaj, izjemno visoke. Hrvaška namreč še vedno ne dovoljuje naselitve počitniških domov, pa čeprav so nekatera naša podjetja že poravnala davčne obveznosti. Sliši se, daje Hrvaška zasegla tudi počitniške zmogljivosti v Pineti v Novigradu. Gre za enega najlepših območij novigrajske občine; tatu ima svoje počitniške zmogljivosti med 12 slovenskimi podjetji tudi hrastniška podjetja in kranjska oziroma gorenjska otroška počitniška skupnost, pa tudi slovenski invalidi. Milan Vidic Radečani brez svojih policajev Radečanom spet želijo nekaj ukiniti oz. spremeniti določen status. Tokrat gre za policijsko postajo. UNZ iz Celja je kot argumente, ki jih navajajo, med drugim zapisala: otežkočeno vodenje policijske postaje kot celote, otežkočeno organizirano izobraževanje, preveč delovnega časa, potrebnega za pomožne dejavnosti, slaba koordinacija in načrtovanje dela na občinskem proštom, preveliki stroški vzdrževanja, problemi zaradi dežurstva in podobno. KS je nastopila z naslednjimi argumenti: v Radečah imajo, poleg tega, da so blizu izredno pomembnega prometno -želežniškega križišča Zidani most, tudi Oddelek Kazenskega doma iz Doba, Prevzgojni dom, naj večje slovensko gradbišče HE Vrhovo, in podjetje, ki proizvaja vrednostne in zaščitene papirje. Ob teh pa se Radečani zavzemajo za "svoje" policaje še iz bolj praktičnih razlogov. Če v Radečah pokličete številko 92, se bo oglasil dežurni policist v Trbovljah. Za laškega dežurnega policista je treba najprej zavrteti 063 in potem številko postaje. Kar pa je velik problem, saj so veze izjemno slabe. Ob nesreči v Svibncm bodo policisti iz Laškega potrebovali okrog pol ure, da pridejo na kraj nesreče, saj j e od Laškega do S v ibnega več kot 30 kilometrov. Avtobusne postaje Dalj časa se je že govorilo, da bi bilo potrebno postaviti avtobusne postaje tudi na Partizanskem vrhu in Čebinah. Tokrat ni ostalo le pri besedah, saj ' so se načrti udejanili. Če se sedaj peljete po cesti ^proti Čebinam, boste ob cesti zagledali tri lično, a * vendarle ne popolnoma enako, zgrajene avtobusne postaje. V teh dneh so krajani popolnoma dokončali hišice. Zgrajene so bile s pomočjo ogromno dobre -volje in prostega časa. Vaščani so vse prispevali 'prostovoljno, pa tudi postavili in uredili so jih sami. Večino materiala so zbrali v vaseh, nekaj pa je pomagala tudi KS Klek.# Tako šolarjem in dmgim dvtobusa ne bo potrebno ( čakati zunaj na grdem vr#menu. To ne bo prišlo rprav le v zimskih mesecih, ki so koledarsko žc za nami, ampak tudi v tem, kot pravjijo, muhastemu mesecu aprilu. Pomembno pa je tu|i to, da so hišice lično urejene in niso le nujno potrebne krajanom, ampak so ob cesti tudi v okras. Prav bi bilo, da bi r takšne ostale čim dalj časa. Zato vsem, ki so se potrudili okrog ureditve ličnih avtobusnih postajališči prižigamo našo svetilko. V pomislek tistim, ki iie znajo več stopiti skupaj in nekaj narediti za svoj kraj. Tekst in foto: U.l. Podobnih primerov bi lahko našli še več, pravijo Radečani. Vsi govorijo v prid temu, da policijska postaja v Radečah ostane, oziroma v njej spet uvedejo dežurstvo, še trdijo. Argumenti proti argumentom. Videli bomo, kateri bodo mnočnejši. Franci Kadunc a MTRmCm \ POŽar I. Če hi se trboveljski gasilci obnašali tako kot trboveljski politiki, potem na Arzenškovi hiši zadnjič ne bi zgorela samo streha. So pa s tem politikom naredili medvedjo uslugo; kako lepo bi se bral v kateri izmed polemik cankarjanski navdih: Pogoreli smo do tal... I POŽar II. Direktor Cementarne Janez Malovrh - Janek je podpisal, da lani in letos niso sežigali nikakršnih nevarnih snovi ali kakih packarij. Zato je pa tako, kot je. I I Podeželani I. Hrastu iški premier Stane Kim - Formula se je vpisal v skupino desetih izvršnikov, ki so se javno vprašali, koliko je vreden slovenski podeželan. Odgovora še niso dobili; če ni odgovor že to. __) Podeželani II.Formulajepredpodpisomdolgopremišljal, če bi lahko stisnjeno hrastniško dolino z veliko umazane industrije sploh razglasili za podeželje. Rešili so ga statistiki, ki so našli dober razlog. Hrastnik s 1747 hišnimi številkami je tovrstno najslabše razvita slovenska občina. j I Vretje. Nova šefica Zelenih Marinka Draksler - Učiteljica nam je zaupala, da zeleno vino zdaj vre. O končni plemenitosti pijače res ne gre dvomiti, če že zdaj, v procesu vrenja, zagorski izvršnik Vladimir Kojnik govori o ekološki regiji, trboveljski župan Franc Majnardi - Majski podeljuje Bele snežinke, vse skupaj pa si je od blizu prišel ogledati še sam minister Miha Jazbinšek-Okoljevarstveni. i_] ZadOVOljStVO. Zaradi prisotnosti Okoljevarstvenega - prišel je na zaključek čistilne akcije na Izlakah - so bili zelo zadovoljni vsi čistilci. Od blizu so lahko videli, da ima minister tudi v resnici rdeč nos (kot po televiziji), pa čeprav šef čebelarjev Jože Smrkolj -Frk ni razpolagal niti z enim kozarčkom domače medice. 1 I Obljuba. Janez Drnovšek - Gable je obljubil bivšemu direktorju litijske predilnice in zdajšnjemu šefu slovenskih tekstilcev Jožetu Mirtiču - Golobu, da bo vlada tekstilcem pomagala. Kreatorji že ugibajo, ali bo spet nove uniforme dobila vojska ali policija. Papi T I. Mnenjao vrednosti papirja so zelo deljena; vrednost pa je tudi teritorialno pogojena. Najnižjo ceno ima papir v Trbovljah. Po obvezničnih možeh je to ugotovil tudi direktor papirne Tike Bojan Gorjup - Računovodja, saj je moral zaposlenim znižati plače. _J Papir II. Zelo visoko mnenje ima o papirju glavni zasavski petetejevec Pavle Hacin - Seničnesliši. Tiskanje telefonskih imenikov je tako donosen posel, da jih bodo odslej tiskali vsaj dvakrat letno. I Papir III. Papirje lahko tudi predmet upanj. Če bi pesniška zbirka Milana Garantinija - Pesnika, Zagorjana in učitelja na Savi, postala bestseller, bi morda tam še kdaj šolo uspeli zgraditi. I MlekO. Eden bolj znanih litijskih politikov Franci Rokavec - Mlečni bo verjetno predlagal, da se SLS iz politične stranke preobrazi v humanitarno organizacijo. Zdaj ko delijo mleko, so končno deležni ploskanja. Kratica pa bi lahko ostala: Slovenci-ke ljubijo Slovence-ke. Iščemo pametnejše od sebe Redakcija jetrniestni nino ugotavlja, da bo rok trajanja te rubrike znotraj Jetrnic verjetno kmalu potekel. Iskati pametnejše od nas je pač bolj jalovo delo. Vseeno bomo še nekajkrat poskusili, ker tako zelo slabo pa spet ni bilo. Na delo, torej. V deveti številki smo vam štiri vprašanja, znotraj posameznih občinskih plotov postavili. Redakcija jetrnic je za najboljši odgovor določila modrovanje Dušana iz Zagorja. Odgovor je oblikovno krasen - v celem stavku; smo kar malce nostalgični postali. Na vprašanje, "Kako je mogoče, daje šel Beton na kant, če pa so delo tam združevali premier Drnovšek, šef kabineta Kramar, minister Jazbinšek,...?", je odgovoril: "Beton je šel na kant, ker so delo tam združevali premier Drnovšek, šef kabineta Kramar, minister Jazbinšek..." Redakcija jetrnic meni, da je odgovor vreden trimesečnega brezplačnega prejemanja časopisa Zassivc. To je nekako štiristo tolarjev za črko, saj je z izjemo veznika "ker" odgovor ukradel vprašanju. Čestitamo! Odgovori, ki prihajajo na slikovno vprašanje iz prejšnje številke, so še bolj zanimivi. Po mnenju redakcije sodi med boljše doslej: marquis de Sade. In zdaj novo, morda nagradno vprašanje. Tokrat pričakujemo predvsem narisane odgovore na vprašanje: Kaj vse aktualnega je treba stlačiti v črevo, da jetrnica ni črevasta, je pa hkrati razpoznavno zasavska? Napnite torej svoje možganske zavoje in morda se vpišete v nesmrtno Redakcijo jetrnic. Na svidenje! Podjetje za svetovanje, inieniring in trgovinsko posredovanje Carta 20Jul\ja 2c, 61410 Zagorje TkUfbn/fax: 0601 61 611 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki. Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje. Osnovna sredstva. Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ... RAČUNALNIŠKA OPREMA; RAČUNALNIŠKI TEČAJI: SOFTWARE OPREMA; Računalniki, tiskalniki, miške, scanciji, mortemi, riiskcLc, pokrivala. zaSC. filtri, nos, WOROSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, HRAŠE, PARAnOX, ... MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mrežo, AUTOCAD! Prodaja slov. knjig za nekatere produkte! n vesti V zasavskih občinah v aprilu potekajo očiščevalne akcije. Problem tukajšnjih krajev ni le onesnažen zrak, temveč tudi smeti z vseh strani ali pomanjkanje občutka za čistočo. Kot je povedal Jože Medved, ekolog iz Trbovelj, bodo akcije potekale v okviru leta turizma 93/94. Štab za koordinacijo in vodenje akcije je bil v Trbovljah formiran že ob lanskoletnih akcijah; tudi letos vključuje tako osnovne kot srednje šole, predstavnike Zelenih, KOP, Policijsko postajo, KS. Ljudje se že zanimajo, kje bodo stali kontejnerji. S tem v zvezi ne bo odveč podatek, da bo trboveljska Komunala na razpolago ves čas akcije (za kontejnerje in ostalo). Lanske izkušnje Trboveljčanov so zadovoljive, zato tudi letos upajo, da se bodo ljudje z veseljem vključili. Problematične so predvsem večje stanovanjske četrti kot npr. Sallaumines, kronična pa žaga in rudniške površine od Bukove gore doŽcblovega hriba. Pogovarjajo se še, da bi v akcijo vključili sanacijo divjih odlagališč in čiščenje brežin. V akcijo se vključujeta tudi Turistično društvo in Hortikulturno društvo Trbovlje. Maja in junija bodočlani društev ocen jevali urejenost okolice hiš, ocvetličenje balkonov in oken, komunalne naprave, znova pa pripravili ludi pregled črnih točk, ki izgled kraja še posebej kvarijo. 3. aprila so imeli očiščevalno akcijo dijaki Srednje ekonomske šole in Gimnazije Trbovlje, a jih je dež pregnal v učilnice, kjer sc tudi niso pustili zmotiti. Akcijo so navkljub slabemu vremenu nadaljevali v prostorih šole in si polepšali učno okolje. Njihova akcija "Naredimo lepše okolje” bo tako potekala na več nivojih, čaka jih še ureditev trim steze in okolice šole. Tudi v Zagorju so očiščevalne akcije že v navadi. KS termine še usklajujejo, saj je število kontejnerjev omejeno. Kot pravi Stanislava Fain, sekretarka sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora, je v okoliških KS odziv ugoden Najtežje je po urbanih jedrih, kjer pričakujejo, da jim bo nekdo drug očistil okolje. Sicer pa so naj večji problem vodotoki in črna odlagališča. Na Izlakah so izvedli očiščevalno akcijo že 2. aprila. Letošnja udeležbaje bila skromnejša kot pretekla leta, vendar je bilo delo kljub temu dobro opravljeno. Tako so ostali vzdolž, struge potoka Medije in Orehovica po opravljeni akciji kupi vreč smeti, ki so zajemale ne le plastiko, papir in tekstil, temveč tudi ostanke raznovrstnih gospodinjskih pripomočkov različnih velikosti (tudi pralni stroj je bilo videti). Da je bila akcija dobro organizirana, kaže tudi to, da so večino smeti odpeljali že dva dni po tem in s tem resnično poskrbeli za lepši videz Izlak. Letošnjaakcija čiščenja okolja v Hrastniku, kije potekala od 5. do 11. aprila, je sovpadala z akcijo leto turizma 1993/94. Namen te akcije je bil očistiti okolje tako, da bo privlačno vsem, ki živijo vkraju in tistim, ki ga obiščejo. Da je bila akcija učinkovita, so v Hrastniku ustanovili odbor, ki je vse aktivnosti koordiniral. V akcijo so se vključili prebivalci krajevnih skupnostih, podjetja, šole, taborniki, ribiči, planinci itd. KOP Hrastnik pa je v teh dneh tudi povečal odvoz smeti. Le nekaj bi bilo dobro dodati - za čisto okolje bi morali Zasavci skrbeti celo leto. Ne le ob raznih očiščevalnih akcijah. P.R., T.L., K.G.in M.K. VIGM več apna V prejšnji številki Zasavca smo omenili, da so morali v tem podjetju znatno omejiti izdelovanje apna, ker ni bilo skoraj nobenega povpraševanja. Kaže pa, da so se stvari obrnile na bolje: že vsaj deset dni prihaja iz peči okoli 150 ton tega gradbenega materiala na dan, skoraj dvakrat več kot prej in kar je najpomembneje: vso proizvodnjo tudi prodajo. Zalog praktično nimajo. Spodbudna je tudi druga vest, da marljivo delajo takoimenovano mokro malto, gradbeni material, ki so ga v podjetju razvili predlani in ima zdaj kar precej odjemalcev. Lepo bi bilo slišati, da sedanja večja proizvodnja tako apna kot mokre malte ni muha enodnevnica, temveč bo vzdržala vsaj tja do pozne jeseni, če ne še dlje. M.V. EKO sejem Tako nekako so kronisti včasih zapisali o sejmih, kjer se je trlo ljudi in so se sklepali dobri “kšefti". O tem ali so se na sejmu sklepali posli ali ne, bodo vedeli povedati udeleženci, opazovalci pa le to, da je sejem EKO 93 v Celju, ki je v bistvu strnil vse, kar se dogaja na področju ekologije v Sloveniji, po prvih ocenah dobro uspel. Sejem je imel predznak mednarodni, saj so poleg domačih predstavljali opremo, namenjeno ohranjanju in čiščenju našega okolja, tudi tuji razstavlja lei. Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, ki je bilo pokrovitelj sejma in sopokrovitelji (Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Gospodarska in Obrtna zbornica Slovenije) so skupaj s Celjskim sejmom pripravili zanimiv program prireditev in strokovnih predavanj, ki so sejem vsakodnevno spremljala. Tako so obiskovalci dobili vpogled, kako celostno pristopiti k urejanju voda, zraka, tal, kako ravnati z odpadki, veliko novega o komunalni tehniki, o ekologiji doma, o poslovno-tehnični informatiki na tem področju in ostalem. Sejem pa je bil v bistvu nekaj več. Tisto nekaj več pa je, kako v večji meri utrditi pot spoznanju, da je nov gospodarski vzpon možen edino preko ekološkega prestrukturiranja gospodarstva, še posebej zato, ker je očitno, da bo edino takšno gospodarstvo na tujih trgih sploh konkurenčno. Seveda ta miselnost v slovenskem gospodarstvu še zdaleč ni zaživela. Kljub temu, da na nekaterih področjih ekološka usmeritev zagotavlja nadpovprečno profitno stopnjo. In če je sejem EKO 93 poleg že omenjenega pripomogel k temu, da ekološka misel prodre v celotno slovensko ekonomijo, potem je nedvomno uspel. In zasavski udeleženci. Bilo jih je kar nekaj. Med njimi so se predstavili; Rudniki rjavega premoga Slovenije p. o. Trbovlje, Komunalno stanovanjsko podjetje Hrastnik, TKI Hrastnik, Europlin d.o.o. Trbovlje in Radečepapir, če ga seveda štejemo med zasavska podjetja. Zanimivo je bilo tudi predavanje dipl. ing. rud. Franca Cimermana, ki je predstavil Spreminjanje bogatenja premoga in čiščenja odpadne vode na trboveljski separaciji. Med obiskovalci je bilo največ šol, osnovnih in srednjih, saj je moto sejma "Dobro jutro, Slovenija, kaj bomo danes storili, da bo moja dežela čistejša?" To bo potrebno najprej vcepiti mlajši generaciji, saj brez vsakodnevnega opozarjanja, kaj pravzaprav okolje pomeni za naše življenje, ne bomo dosegli željenih učinkov. Tudi z organizacijo sejmov ne. Francj Kadunc IffgjgvnQ vesti a Za nov dom Zupanovih So ljudje, ki jih življenje preizkuša bolj kot druge. Družina Franca Zupana (Jesenovo 2. Čemšenikjje ostala pred dobrima dvema letoma brez. žene in matere. Danes za otroke Marjeto (16 let). Tomaža (15) let. Martino(11) let in Jerneja (6 let) skrbi oče sam. ki dela na S vei. Doma imajo kmetijo, iz katere kljub najboljši volji ni moč iztržiti toliko, da bi družina lahko živela samo od nje. Stanujejo v zelo dotrajani kmečki hiši. v njej ni kopalnice ne stranišča, grajena je še iz kamenja in lesa. Na KS Čemšenik so ustanovili odbor za pomoč pri gradnji novega doma družini Franca Zupana in za pomoč zaprosili slovensko Karitas in vodstvo občinske skupščine. S pomočjoPredsedstva Sob Zagorje ob Savi. ki je na vsa zagorska podjetja naslovil prošnjo, da bi v skladu s svojimi možnostmi priskočili Zupanovi družini na pomoč, seje solidarnostna akcija zelo razširila. Pomoč se množi, kakor si v začetku družina sama in tudi organizatorji niti pomisliti niso upali. Spomladi bodo v župniji oz. KS Čemšenik organizirali akcijo zbiranja prostovoljnih denarnih prispevkov po gospodinjstvih in pomagali pri gradnji /. delom. Doslej so družini že pomagali Škofijska karitas Ljubljana s 400.000 tolarji. Geodetska uprava Trbovlje z brezplačno meritvijo ter izdelavo geodetskega posnetka in delilnega načrta. Sob Zagorje je poleg organizacije pomoči v občini sprejela tudi sklep, da se lokacijo in gradbeno dovoljenje za omenjeno hišo izda brezplačno oz. v breme občine. Eleklro Trbovlje je brezplačno izdalo elektro soglasje, skušali pa bodo pomagati tudi z delom, deloma tudi materialno pri prestavitvi zunanjega hišnega priključka. Miloš Urbanija sc v korist te družine odpoveduje svojemu honorarju, ki ga prejme kot član občinskega IS. Piramida Zagorje pa je za šolsko leto 1993/94 obljubila vsem štirim otrokom brezplačne vse šolske potrebščine. Tudi druga podjetja v Zagorju napovedujejo pomoč. Tadeja Suša Ra deški problemi Na svoji seji seje spet sestal svet KS Radeče. Skupni imenovalec razprave, kaj drugega, kot gradnja HE Vrhovo. Ta se pospešeno nadaljuje, investitor in izvajalec pa sta posebni koordinacijski skupini za spremljanje gradnje HE Vrhovo pri svetu KS predstavila nove načrte izgleda in varovanja Radeč. Nekaj utrinkov iz predstavitve. Podaljša se tesnilna zavesa, kar Radeče dodatno zavaruje, črpališče in rotenzij ska posoda za zbiranje voda se umakne ob Savo. magistralna cesta se spremeni v regionalno, funkcionalnejši je izgled Starograjske ulice in podobno. Svet je stališča koordinacije podprl, seveda pa mora investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja KS predstaviti spremembe na posameznih področjih s strokovno obrazložitvijo. Svet je spregovoril še o kasnitvi začetkov gradnje nove bencinske črpalke, pa o pobudi o uvedbi samoprispevka za začetek del na radeškem pokopališču in še nekaterih krajevnih vprašanj. Dela veliko, rezultati pa odvisni - od koga drugega, kot od vprašanja: "Kdaj bo končana gradnja HE Vrhovo?" Ta je kot rak. ki razjeda in ne dopusti nikakršnih posegov. Do kdaj še?! F.K. Deratizacija rešitev Včasihjc pravi užitek pogledati hrčka, kako se igra v žagovini. varno zaprt za steklom. Človek v načelu nima nič proti malim živalcam.Če pa ti. koodpreš vežna vrata, noter smukne miška ali celo podgana, te vsaka ljubezen in užitek mine. In nekaj podobnega se dogaja stanovalcem Ribnika od 5 do 8 v KS Alojz Hohkraut. Fred nekaj leti je eden izmed prebivalcev na črno postavil dve veliki baraki, v katerih je imel živali. Omenjeni prebivalec je že pokojni, barake pa so ostale. Drug velik problem pa so zunanja stranišča, po domače j im pravimo stranišča "na štrbunk." Prav v okolici barak ter teh stranišč so si miške in podgane ustvarile svoje "domove". Tudi mačke, ki jih je veliko, jim ne pridejo do živega. Poklicali smo inšpekcijsko službo v Trbovljah in zagotovili so nam. da bodo v akciji deratizacije, ki pravkar poteka, problem poskušali rešiti. T.Š. Čemšenik - Na seji novoizvoljeni UO Prosvetnega društva Čemšenik so izvolili novo predsednico, ki je odslej Mitja Drobež. Za urejeno notranjost obnovljenega doma bodo skrbeli člani PD Čemšenik po razporedu, saj v Čemšeniku ni moč najti osebe, ki bi prevzela odgovornost za hišniška dela. Nujna ureditev arhiva in kronike PD Čemšenik bo tekla pod vodstvom Mariine Bokal. Na podstrešju bi radi uredili tudi knjižnico. Prvega maja bodo na Čemšeniški planini pripravili srečanje sedanjih in bivših čemšeniških prosvetarjev. T.S. Trbovlje - Podružnica medobčinskega društva slušno prizadetih Ljubljana v Trbovljah dobi v četrtek, 15. aprila, obisk. V Tibovljah je v to društvo vključenih 56 članov v starosti 15-85 let. Obiskali jih bodo predstavniki družbe Asis - avstrijsko slovenske družbe. Seznanili jih bodo z najnovejšimi slušnimi aparati, ki slušno prizadetim pomagajo k znosnejšemu življenju. Trboveljska podružnica ima svoje društvene prostore na Gimnazijski cesti 22/a. T.L. Dol pri Hrastniku v Ljubljani je bilo 3. avgusta področno tekmovanje iz fizike, ki se gaje udeležilo 88 ekip sedmih razredov. Na tretje mesto sta se uvrstila Uroš Borovšak in Iztok Klančar z Dola in si tako priborila nastop na državnem tekmovanju, ki bo maja letos v Mariboru. Fiziko na Dolu poučuje Branko Kastelic. F.M. Dobovec - V soboto,3. aprila, je potekala v smučarski koči Trotovnik in v njegovi okolici zaključna prireditev, ki jo je organiziral Radio Trbovlje skupno s Smučarskim društvom Kum-Dobovec. Podelili so priznanja za najbolje urejeno smučišče v sezoni 1992/93 na območju Zasavja, imenovano "bela snežinka." Priznanje je prejelo Smučarsko društvo Kum-Dobovec. Akcijo je vodil od decembra do konca marca RadioTrbovlje s svojimi sodelavci. T.L. Izlake - Tako kot vsako leto, tudi letos Svet KS Izlake sklicuje zbor krajanov, ki bo 18.4. ob 8.30 uri v Domu društvenih dejavnosti na Izlakah. Dnevni red zajema poročilo o poslovanju v preteklem letu in program dela za letošnje leto (poudarek na gradnji cest s samoprispevkom)u, podano pa bo tudi poročilo o delovanju in razvoju kabelske TV na Izlakah. Na zbor krajanov so vabljeni vsi krajani, še posebno tisti, ki imajo probleme, saj bo to najboljša pot za njihovo rešitev. M.K. Turje - Ta teden se v okviru javnih del čisti cesta na odseku Marno - Turje. Svet KS pa je z objavo na oglasni deski pozval vse krajane k čiščenju vasi. V.G. Turje - Ob velikonočnih praznikih je izredno pomembno, da se spomnimo bolnih in ostarelih. Župnija Dol je pripravila z najmlajšimi in mladimi obisk vseh teh. Temu vabilu so se odzvali tudi najmlajši iz podružnice Sv. Štefana v Turju, ki so bolnike obiskali v petek, 9. aprila. V.G. Dol pri Hrastniku Tretji krog tekmovanj klubov OZN je potekalb. aprila v Mariboru in Ljubljani - po pet ekip v vsakem kraju. Tudi tu so se dolski sedmošolci Uroš Borovšak. Iztok Klančar in Franci Zajc dobro odrezali. Uvrstili so se na zaključno ptekmovanje, ki bo sredi aprila na Travni Gori. F.M. Hrastnik - Učna ura je življenje - življenje je učna ura je naslov knjižice mag. Vesne Mežan - Falatov iz Ljubljane, ki je izšla lani na zavodu RSŠŠ.Takjebil tudi naslov predavanj, ki gaje imela 8. aprila na OŠ Hrastnik za učitelje. Temelji na misli, da združimo znanost s človečnostjo - bodimo ljudje. F.M. Hrastnik - Osmošolci iz Hrastnika in Dola so se pomenili tudi v znanju angleškega jezika. Največ znanja so pokazali Tatjana Pajnkihar in Maša Avsenak iz Hrastnika ter Boštjan Žlak z Dola. Državno tekmovanje bo sredi maja. F.M. Bazen končno zares Kdorkoli seje te dni mudil na Izlakah, je hočeš nočeš stopil na prste in "pokukal" čez ograjo. Videl je le še razvaline nekdanjega kopalnega bazena. Čez nekaj tednov bo verjetno lahko videl dosti več - nastajanje novega, sodobnega olimpijskega bazena z vsem pripadajočim na površini 6.000 m2. Malokdo je verjel, da bodo še to pomlad začeli z deli v okviru posodabljanja Medijskih Toplic. Rečeno je bilo, da morajo zastaviti delo vsaj l.marca, če že ne dva tedna prej. Izvajalec je zatrjeval, da bi kasnejši pričetek onemogočil pravočasno dokončanje del. A je le privolil v nov rok, toje 5. april, ko so z deli le začeli. Novomeški Pionir zagotavlja, da bo naročnik lahko 1. julija letos prevzel nove zunanje objekte ali po domače: prvi kopalci bodo ta dan zaplavali v novih bazenih, ko se bo tudi uradno začela poletna sezona. Graditeljem pa bo moralo biti naklonjeno lepo vreme, ker je čas gradnje precej skrajšan, kar pa ne sme vplivati na kakovost. Zdaj lahko končno rečemo, da sc izlaškemu turizmu nasmihajo boljše možnosti. Dosedanje zunanje kopališče je bilo pred več kot dvajsetimi leti razmeroma sodobno, vendar je čas zahteval vedno več. Kaj kmalu je postalo očitno, da zlasti veliki bazen postaja cokla kopalnega turizma. Ker bazen ni imel čistilnih naprav, so morali vsaj dvakrat na teden zamenjati vso vodo v bazenu. Na srečo so s pomočjo novih vrelcev termalne vode dosegli hitrejšo polnitev. Kljub temu pajc tak način čiščenja kopališča povzročil upravljalccm zelo veliko težave. Največkrat je bila vsaj dvakrat Mlada uspešna študentka prava je oh svoji visokošolski diplomi povabila prijateljice na zabavo. Veselje je kalilo dejstvo, da nima službe. Inše nekaj grenkega je doživela, ko seje pojavila na enem od zasavskih Zavodov za delo. Uslužbenka jo je na vprašanje, če lahko upa na kakšno priložnostno zaposlitev, v enem stavku dvakrat degradirala: "Ja, za kelnarco lahko greš..." Tikanje in slabšalno ime za gostinsko delavko. F.M. Omalovaževanje MALA ŠOLA BORZNIŠTVA Delnica To je tipični predstavnik lastniških vrednostnih papirjev. Osnovna glavnica delniške družbe je razdeljena na večje število enakih delov, delnica pa je listina o lastnini takšnega dela sredstev, vloženih delniško družbo. Lastnik delnice ima pravico do dividende, katere višino določi zbor delničarjev, seveda odvisno od ustvarjenega dobička družbe, ima p a tudi pravico glasovanja na zboru delničarjev. Mi.P. na teden voda že oporečna in je pri kopalcih vzbujala upravičeno nejevoljo. Oba manjša bazena sta nekoliko blažila stisko večjega bazena. Nove kopališče s pripadajočimi objekti in sodobnimi čistilnimi napravami in ureditev okolice kopališko-rekreativni kompleks bo zagotovo privabljal več plavalcev. Milan Vidic Podoo v zasavskih šolah "V marcu so se morda v kakšni osnovni ali srednji šoli v Zasavju prestrašili besed: "Smo iz Inštituta Jožef Štefan v Ljubljani in v okviru nacionalnega programa izvajamo meritve radona po vseh slovenskih šolah," je povedala Mateja Gričar, dipl ing. kemijske tehnologije z Brnice v Hrastniku. Ker ni vzroka za strah, objavljamo rezultate meritev v Zasavju. Radon je kemijski element, ki spada v skupino žlahtnih plinov. Od ostalih se razlikuje po tem, da je radioaktiven. V naravi ga najdemo vsepovsod in prispeva več kot 50 odstotkov k dozi, ki jo prejme človek od naravnih virov sevanja. Naj večji vir predstavlja kopna zemeljska površina, podtalne vode, nekaj malega pa gaje tudi v ozračju, kot posledica človekove dejavnosti. Precej radija vsebujejo gradbeni materiali, kot so zidovi iz granitnih in skrilastih kamnin, zidaki iz elektrofilterskega pepela, stenski ometi iz fosfornega gipsa. Več radona v hišah jc v zimskih mesecih, ko prezračujemo bolj poredko. Prav tako so koncentracije višje ponoči. Meritve radona na šolah so izvajali v zgodnjih jutranjih urah. Razen na Dobovcu, kjer je šola montažna, so vse druge šole zidane. Takšnih jc 19. Kot je povedala Mateja Gričar, so bile koncentracije radona povsod nižje od spodnje meje zaznavnosti. Upoštevali so priporočila Svetovne zdravstvene organizacije o mejnih koncentracijah radona, ki so 800 B q/m3. Na našem področju jc največ 350 B q/m3. Vzroka za preplah torej ni. Fanči Moljk t Iščemo zasavski par 93 Turistično društvo Mlinše v sodelovanju z Zasavcem ter pod pokroviteljstvom Turistične zveze Slovenije objavljajo razpis za zasavski par 93 Letos, ob letu turizma, bomo izbrali dva zasavska para, ki se bosta poročila na ohceti v Kandršah. Ohcet bo 26. junija, ima mednarodni značaj, saj sc bodo tam poročili tudi pari iz drugih dr‘av. Kandidate čakajo lepa do‘ivctja in nagrade (para, ki bosta ibrana, bosta ‘rebala med tremi spalnicami, kuhinjo ali hišno govorilno napravo). Prijavijo se lahko pari, ki so: (1) slovenske narodnosti in imajo slovensko državljanstvo; (2) ‘enin ne sme biti starejši od 35 let, nevesta pa od 30 let; (3) nobeden izmed njiju še ni bil poročen; (4) parje pripravljen sodelovati na vseh javnih prireditvah, kijih zahtevajo propozicije; (5) vsaj eden izmed para stalno prebiva v treh zasavskih občinah, Litiji ali Radečah. V priporočenem pismu napišite le ime in priimek, natančen naslov neveste in ‘enina ter telefonski številki doma in v slu‘bi. Podčrtajte naslov in telefon, kamor ‘elite prejemati obvestila. Fotografij in drugega ni treba pošiljati, saj vas bomo povabili na pogovor in fotografiranje v uredništvo. Prijave pošljite na naslov: Zasavc d.o.o. (za zasavski par 93), Cesta zmage 33, 61410 Zagorje oh Savi. Prireditev so omogočili: Svea, Pivovarna Union, lil i Elektroelement, Evropa turist, Velema, Petrol, Zavarovalnica Triglav, MK Zagorje, Primož Turizem, Oaza, SO Občine Zagorje, LB TB Zasavje. V SEJEM éctìsota ^ pocfftfcS&fc - Zasavc d.o.o. bo od 19. - 23. maja pripravil razstavno - prodaini seiem podjetništva, obrti in trgovine. Sejem bo v Delavskem domu Trbovlje in na prostoru ob njem. Organizator bi rad pripravil pestro ponudbo, velik izbor in pritegnil razstavljalce vseh področij in dejavnosti. Zato med zasavskimi in slovenskimi podjetniki ter obrtniki vabimo vse, ki bi radi sodelovali na sejmu, zbiramo njihove predloge in rezerviramo razstavni prostor. Če vas zanima sodelovanje na sejmu, izpolnite prijavnico in jo pošljite na naslov Zasavc d.o.o., Cesta Zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Podrobnejše informacije dobite po telefonu: 0601/61-013. PRIJAVNICA Zanima me sodelovanje na Zasavčevem sejmu. Prosim, da mi pošljete pogodbo o najemu razstavno prodajnega prostora na Zasavčevem sejmu na naslov: Razstavljal bi rad: a) v Delavskem domu b) na prostoru ob njem (ustrezno obkroži) Rabil bi okrog ____ m2 razstavne površine. Za podrobnejši dogovor prilagam svojo telefonsko številko: Podpis: m iiiiiiill* m zi Marbali smo vas V uredništvu smo sc odločili, da se še enkr at lotimo prispevkov, ki smo jih napisali pod gornjima naslovoma. Tokrat objavljamo tudi odlomke iz knjige Rdeči revirji II, ki je izšla v založbi Revirskega muzeja leta 1972. Na strani 30 te knjige je preslikavačlankaZtrgorje ob Savi iz časopisa Delavski obzornik, ki je izšel 26. oktobra 1935 (letnik 1, številka 2). Na strani 44 je preslikava teksta Položaj mladine v steklarski brusilnici, kije izšel v časopisu Mlada pota leta 1936. Na strani 341 paje objavljen tekst Položaj mladine v revirju, ki je izšel v časopisu Mladine leta 1937. V se tri tekste smo objavili kot prvoaprilsko potegavščino v Zasavcu, kije izšel 1. aprila letos. Očitno je marsikdo nasedel, še posebej v Hrastniku, kjer je bilo precej odmevov na članek o hrastniški mladini v brusilnici. Seveda nismo imeli nikakršnega namena kogarkoli blatiti. Teksti so se nam zdeli primerni za potegavščino, kakršnih se lotijo ob takšnem datumu skoraj vsi časopisi. Očitno nekateri slabo berejo, verjamejo govoricam in tudi na takšen dan jemljejo vse napisano za suho zlato. Mi smo objavili tekste tako, kot so bili napisani pred skoraj petdesetimi leti (le nekaj tipkarskih napak se je prikradlo vmes). Računali smo, da bodo bralci lahko spoznali potegavščino zaradi več pasti. Najprej zaradi uvodnika, kjer smo opozorili na 1. april. Potem zaradi jezika, ki je star in okoren ter zelo revolucionarno rdeč za današnje čase. Pa zaradi nekaterih nelogičnosti v tekstih (nepravilne navedbe števila zaposlenih v brusilnici, danes neobstoječega podjetja Dukič, ki je bil pred vojno sinonim izkoriščanja, pa moderne kopalnice v kotredeškem rudniku itn.). Redni bralci pa vedo tudi to, da tako dolgih člankov ne objavljamo brez podpisa avtorja (vsaj kratic). Očitno nam je potegavščina uspela bolj, kot smo želeli. Morda tudi zaradi tega, ker delavcem tudi danes ni z rožicami postlano. Še bolj pa zaradi tega, ker očitno nismo več zaštose. Če nam je kdo zameril, je seveda to njegova stvar. Sčasoma bo že odmeril. Kot smo odmerili tistim, ki so nam prvega aprila pripravili majhne prvoaprilske potegavščine. Prvi april je pač prvi april. Pa še ta tolažba -prihodnje leto Zasavc ne izide na prvi april. Na našo žalost. Imamo že pripravljen zanimiv štos. Na fotografijah objavljamo originalne zapise iz knjige Rdeči revirji II. Na veselo hihitanje... Uredništvo Položaj aUažlao o atoklanki braaUafcl Splošno jc ie znano, da Je pri nas položaj delavca zelo obupen, vendar, ker se do danes ic ni nihče niilasU, da bi orisal nati položaj v brusilnici hraslniške steklarne, smatram la potrebno, da se fcije tndj naš »las. idas mladine. Torej naj začnem: V brusilnici. kjer je zaposlenih okrog 70—80 delavcev in delavk, večji del mladih, je izkoriščanje čez mero. Sistem, ki vlada tu. je akordni; to se pravi: več narediš, več dobiš. V resnici ie stvar drugačna. Ne upoštevajo se so-cijalni zakoni, ki predvidevajo SOS plačane nadure. Že to nas. ki opravljamo S—12 urno naporno delo. živo peče. Toda to ni dovolj. Poslušati moramo se raz.ne psovke In zabavljanja raznih mojstrov. Seveda niso taki vsi mojstri. Toda naj navedem en primer, katerega smo prav sedaj odkrili. l)\a motstra. ki bi bila vredna, da jih ime- ! notna navedem, sta se že več časa sem posluie- j vala prikrite goljufije tu ta način, da sta sebi sama ' pisala seč ur — to na račun nas. Tu je namreč j tako, da mojstri sami pišejo ure delavcem, torci J lahko napišejo selil več ur kot so jih v resnici na redili — pri tem goljufajo nas. Olia ta mojstra sta aekaka pogkis arja oziroma nekaka preddelavca | brusllnice. Žalosten je žc naš položaj. Se bolj ža- j lostno je to. da se nahajajo med delavci samimi j ljudje izkoriščevalci. Seveda pa je krivda naša. ker nismo organizirani. Cc bi bili vsi organizirani, bi sc nam kaj takega ne moglo zgoditi. Da sc pa kaj takega ne bo več /godilo, kličem vsem mladim delavcem brusllnice: pristopajte v strokovno organizacijo korakajmo skupno s steklarji pol lep-Šim časom nasproti. Mlad delavec. r kotr* *d«4iua »bratti t—• aaJam« Ragliala• aa rudarja, kt f Ja aaradl •tatl.jivaaf 1 balj pripravna aa aarako hladlialoo kaawr aa aalraaija rudarja*, da »rida radar U Jasa ra a preao*an ad aoaja, aara - bara! alt aakad - * arata *44e. da pa pridat aa dala, laaž raa šalama ablaka aakra ta arala, kar al »«lurjana. lato at Bada, da aad radarji taka atra» navita «ar^adarl raraa. ra »»jak U pa ob««Uk aborto Ir«taraka akladuio» aa pa vada» narrai muta skladalo», »»luta ajaaa bla«ajaa, kar aa raa paalraa, paalta aa atoalaata Itd. Ja al adpaaaraaa la taa tbapaato rsaaar, aa aaraaa sdruciti, argani*Irati, kajti la bata boa» raa aa"nl. »aaaapljaai la uaalalai aa p—«ilaa ni». label j «ati aatraae Salama pagaja, aoaaagaUtl »tarara4Ro priaamjadlra. Skrhati aareua tudi aa tlak» strarl, ki aa a« vldlja aa prvi peglad taka kartata» k*kar j» iskalJftaa* pla»a. ?» aa r prvi vrati mraeatoa ta adravadaaaa aaprar». Xapalalaa, r tatari a» praaladll, a»ra biti >1« praj laoaljdaaa. drug*«« ja aaao raaarmar aa aajraallkaaj la baiami, ki »e * jaaab »araij tom*laa. *aprar Uaa» aaard, dablvaaa uka»» ad raaato tolanlrjar. ki aa malvaja S* arak alaraaaka latallgaaaa, naj mkapljaaa tolika la tolika prarnga. mpalala» tallka la tolika raalPkdr. Kajti dr««»«» m«, kaj ta «»sai ki-«k* o*»ta braapaaalnihf DOPISI Trbovlje Položaj mladine v revirju. Kno najvrčjih ruk ran ki jo povzroča današnja gospodarska kriza, jc vsekakor brezposelnost Nikjer se In pojav tako zelo ne opaža, kot v :nduslrljskih centrih, predvsem v premogovnih ertrjih. Časopisi tu in lam poročajo, da je gospodarska kriza ze dosegla svoj višek, in da Saromelcr krize polagoma padn. Ml teh znakov pojenjavanja gospodarske krize ne vidimo In ne rulimo. Nasprotno; statistika kaže, da sc brezposelnost v našem revirju vedno stopnjuje in to v največji meri med mladino. Z zadnjim februarjem Je odpovedano delo 160 delavcem zaposlenih pri podjetju Dukič. Med lemi je 50 delavcev večina ostalih pa so mladi bo kader brezposelnih zopet povečal, v breme svojcev in —- občine. Poleg lega pa večajo vrste brezposelnih (udi ‘isti, ki so odslužili svoj vojašk* rok. Ti mladi lelnvcl, ki so Imeli pred odhodom k vojakom delo, Jc skoro sigurno da ga po odslužitvi vojaškega roka ne dobe. Zalo Je nujna dolžnost naših merodajnih faktorjev, predvsem višje državne jblasti, da se izdela zakon, ki bi dal našim *nlndliu delavcem polno garancijo, da dobi službo nazaj po dovršllvi vojaškega roke. To bi bila obenem (udi precejšnja razbremenitev za našo občino. Vzporedno /. naraščajočo brezposelnostjo i - pojavljajo ludi predlogi v rešitvi lega problema. Čestokrat sc zagovarja ludi misel o snovanju delavskih bataljonov. Ml vidimo rešitev brezposelnosti povsem drugje. Zakaj pa Je bil ustanovljen bednoslnl fond? Ali ne zalo, da se pod-pinijo bedni ? In II bedni so razumljivo predvsem hrezpos« Ini. Naši industrijski kraji plačujejo ogromno letne svole v la bednoslnl fond, ki pa /«• dolgo ne služi svojemu prvotnemu namenu. Brezposelnost povzroča malodušnost in brežin iznosi. In vendar Je nujna potreba da se otre- | serno Ic .bolezni" In se pričnemo zanimali za • voje življenskc interese. Cc se delavska mladina • bo brigala za sebe, kdo se bo polem zanjo Mi vidimo omejitev rastoče brezposelnosti v rohleri podpiranje Javnih del z zadostnimi In ednimi subvencijami. S lem bo pomagano v ;>r< « ejšnji meri naši brezposelni mladini, ki bo nko prišla do kruha In dela. Mora pa seveda »vij«ili načelo; /a pošteno delo, pošteno p ačilo. Brezposelna mladine. poročenih, pretežna lanfie. In tako sc J// J ' 7/f sms j/ mk POGLED nega parketa Teden v znamenju kapitala Da ne bo kakšnega nesporazuma, naj takoj pojasnim, da "kapital" v naslovu pomeni to, da so bila dogajanja na borzi v preteklem tednu predvsem v znamenju prvega slovenskega finančnega sejma "Kapital 93", ki je bil od 6. do 9. aprila v ljubljanskem Cankarjevem domu. Kot pravijo organizatorji, so sanje postale resničnost in uspelo jim je zbrati več kot 50 slovenskih in tujih ponudnikov s področja financ. Za dokončno mnenje o rezultatih sejma je mogoče še rahlo prezgodaj, vendar je kljub vsemu dokazal, da imajo slovenske banke, borzne hiše, zavarovalnice ter ostali zelo zanimive ponudbe s tega področja. Predstavitev nekaterih pa je bila celo prava paša za oči! Priprava takega sejma pomeni veliko preizkušnjo, vendar organizatorji obljubljajo, da bo "Kapital 94" še večji, še bolj pester in še bolj privlačen za vse, ki jih zanima slovenski finančni utrip. Kljub temu, daje bil'finančni sejem v svojim programom v pn>em planu dogajanj, sta bila v torek in četrtek oba redna borzna sestanka, poleg tega pa se je tudi precej trgovalo na takoimenovanem OTC trgu. V torek je bilo prometa z vrednostnimi papirji za okrog 1,5 mio DEM, "levji delež" pri tem pa sla seveda prispevali obe državni obveznici. Z RSL1 je bilo prometa za 600.GOO DEM. podobno pa tudi z RSL2. "Dvojka" je sicer malenkostno padla s tečaja 89,6 na 89,5, medtem ko je RSL1 porasla iz 115,5 na 115,85. Gorenje je poraslo iz 96,4 na 97, občina Laško je padla iz 82,1 na 81,4 pa tudi občina Zagorje ni bila imuna na padec tečajev ter je zdrsnila iz. 75,5 na 75,1. Sklenili so tudi prve posle z obveznico PIT Celje v uradni kotaciji in sicer po tečaju 100. Pri delnicah se je vliko trgovalo c Niko, vendar po ceni 35.213 SIT, kar je bil najnižji dovoljeni tečaj, ter seveda Z delnicami Probanke, kjer je bilo poslov kar za dobrih 110.000 DEM po visoki ceni 15.213, pa še nekaj z obema delnicama SKB banke, ki ostajata na tečajih med 11.000 in 12.000 SIT. V četrtek je bilo prometa malo manj, le za 1,1 mio DEM. Spet je največ trgovalo z RSLI in RSL2, presenetljivo veliko pa tudi z delnicami SKBP (kar za dobrih 350.000 DEM), ki so padle iz 12.026 SIT na 11.824 SIT. RSLI je porasla iz 115,9 na 116, "dvojka "pa je padla iz 89,5 kar na 89! Po dolgem času je tečaj obveznic Zagorje porast el iz 74,9 na 75, cena Dadasovim delnicam pa tudi narašča in je tokrat porasla iz 24.000 SIT na 24.200 SIT. Milanova kost Po, kar bom skušal povedati v naslednjih vrsticah, je oglodano malodane do kosti. V mislih imam najnovejše letošnje izvozne tokove. Ne samo v Sloveniji, tudi pri nas v Zasavju se prodaja na tuje trge noče razmahniti, kol so v podjetjih predvidevali. Izvoz kljub vsem trdnim zagotovilom še venomer ni tako cenjen, kol to zasluži. Njegovo spodbujanje je še vedno bolj v besedah kot dejanjih; zdi se, da celo glas izvoznic, ki jih štejemo za najpomembnejše, nič kaj dosti ne zaleže. Nema ra res zveni že nekoliko zglodano, vendar se bo morala tečajna politika resnično hitreje prilagajati izvoznim tokovom, če nočemo pristati kot riba na suhem. Kar nekaj znamenj nas resno opozarja, da se utegne izvoz še bolj zatikati, kot se je v tem pivelli letošnjem obdobju. Nemške težavezgospodarsko recesijoniso edine; izsosednje Avstrije prihajajo zlovešče novice o postopnem omejevanju in celo zapiranju uvoza; v Italiji se naše izvozno sodelovanje osipa. Ne moremo mimo ugotovitve, da smo se na nemško gospodarstvo tako navezali, da nam tamkajšnje težave resno škodijo, ker bodo povzročile vihar. Ne moremo kar tako prezreti, kako stopnjujejo vzhodno-evropske države svoje pritiske na večjo prodajo na Zahod. Kar nekaj naših tovarn se ukvarja z dodelavnimi posli. Četudi gre za dolgoletne partnerje, ki se lahko zanašajo na naše kakovostno delo, je na dlani, da bodo sterjali nadaljne popuste pri ceni za naše delo. V trboveljskem Ipozu se lahko pohvalijo, da jim nemški partner plača za minulo delo 22 pfenigov, hkrati pa da vedeti, da so v Rusiji pripravljeni delati za 4 pfenige na minuto. In ker kupuje blago na Kitajskem, kjer je enkrat cenejše, kot drugod, se utegne nekega lepega dne zgodili, da mu bodo oblačila delali bliže, se pravi v Rusiji, kot pri nas. Torej nas čaka še ostrejši in neizprosni konkurenčni boj; zdaj nas rešuje vedno večja kakovost in spoštovanje dogovorjenih rokov. Jutri nas to ne ne bo več, če ne bomo postali še boljši in konkurenčnejši. Zavoljo tega so klici izvozno usmeijenaga gospodarstva k nekoliko boljšemu razumevanje s strani dižave, vsaj v teh prehodnih pogojih, njegovega sedanjega položaja, docela razumljivi. Ne gre za nobeno vpletanje države, temveč za njeno razumevanje tam, kjer je to mogoče. Možni so nekateri dodatni ukrepi, poleg že objavljenih in prepočasi izpolnjevanih. V nobenem primeru si ne moremo niti ne smemo dovoliti nadaljnega padanja izvoza; z njim zdaj Živimo in padamo. Če je kaj nedvomno in docela jasno, je to, da časa za ukrepanje ni kdo ve koliko; konec koncev smo že prestopili prag drugega četrtletja. Milan Vidic Milan Povirk J S ZfSftYC m Pretekli teden sta Zasavc in zasavski svetnik Sandi Češko v Zagorju pripravila pogovovor o republiškem proračunu. Razprave sta se udeležila Miran Jerič, zasavski poslanec v državnem zboru in Janez Kopač, predsednik skupščinskega odbora za finance, ki je Zasavcem pojasnil nekatere novosti v letošnjem proračunu. Letošnja javna poraba naj bi znašala 49,1 % bruto domačega proizvoda, medtem, ko je lanska 46 %, težnja za prihodnja leta pa je 43 % bruto domačega proizvoda. Janez Kopač je še poudaril, da naj bi bil proračun večletni, ker je vsakoletno obravnavanje proračuna v parlamentu stresno. Letošnji proračun naj bi zadovoljeval le najnujnejše potrebe, pri čemer sta opredeljena dva osnovna cilja; sanacija bank in s tem gospodarstva ter povečanje socialnih transferjev, ki predstavljajo eno petino državnega proračuna. Socialnih transferjev je okoli 60 vrst, to so štipendije, nadomestila in pomoč za brezposelnost,.. Kopač je pojasnil, da so bili socialni transferji preti leti predvideni za zelo majhen krog ljudi, ki se je sedaj bistveno povečal. Poudaril je, da veliko število ljudi neupravičeno prejema nadomestilo za brezposelnost, zato je na tem področju nujnen večji nadzor. Predviden je tudi način zadolževanja proračuna, ki bi bruto znašal okoli 30 miljard tolarjev (neto 21 miljard). Za 20 miljard naj bi se zadolžili v tujini, kar pa Kopaču osebno ni všeč. Na ta način bi se na slovenskem trgu pojavilo preveč deviz, kar bi na izvoznike delovalo destimulativno. 10 miljard tolarjev pa naj bi država pridobila doma / izdajo obveznic in / zadolževanjem pri domačih institucijah. Do višine 17 miljard tolarjev naj bi vlada dajala podjetjem poroštevene izjave za kredite, ki hi jih najemali v slovenskih bankah. Vendar je Kopač poudaril, da je stanje v slovenskem gospodarstvu trenutno takšno, daje običajno vsaka dana garancija tudi vnovčena, kar za državo predstavlja dodaten strošek. Nekaj sredstev proračun predvideva tudi za finančno izravnavo v občinah. Kcr jc nekaj stvari i/ občin prenešenih na republiško raven, je teh sredstev toliko kot lani. Kopač je poudaril, da ni pravih kriterijev za financiranje občin in, da večina občin živi na osnovi finančne izravnave. Izvirnim prihodkom pa občine posvečajo premalo pozornosti. Predvidena je sicer reforma premoženjskih davkov, po kateri naj bi sredstva, pridobljena z davki fizičnih in pravnih oseb, ostala v občini. Vendar ta reforma še ne bo rešila stanja v občinah. Delitev proračunskih sredstev občinam po številu prebivalstva je po Kopačevem mnenju nelogičnono, ker problemi posameznih območij niso povezani s številom prebivalstva. Kopač je poudaril, da je javni dolg sicer mikavni instrument, a neuporaben, če razmišljamo dve leti vnaprej. Zato naj bodo podjetja sama veliko bolj produktivna. Slovenski javni dolg je res manjši (40 % bruto domačega proizvoda), kot v nekaterih zahodnih državah, toda to še ne pomeni, da je njegovo povečanje smotrno. Slovenija je majhna država, zato je njena prihodnost v večji menjavi s tujino. Vsakršno zadolževanje pa bi trenutno pomenilo manjšo stimulacijo izvoznikom. Kopač je v razpravi zanikal trditve, da je letos ekologiji namenjeno manj sredstev, saj naj bi samo mnogi črnograditelji v proračun prispevali znatna sredstva. Velik zasavski problem so tudi ceste, ki jim tudi v letošnjem letu ne kaže bolje, saj ima prednost trasa Italija - Madžarska. Tudi za nova delovna mesta je namenjeno precej proračunskih sredstev, le da so letos sredstva pod drugim imenom. Zasavski predstavnik v državnem zboru Sandi Češko sc je namesto za povišanje davkov zavzel za obdavčitev vseh, ki davkov še ne plačujejo. Poudaril je, da je v svetu sive ekonomije 10 % pri nas pa jo je kar 40 %. Po njegovem mnenju je tudi premalo kontrole nad trošenjem sredstev pokojninskega in zdravstvenega sklada. Kopač je na to odgovoril, da je v pripravi zakon o spremembi zakona o SDK po katerem naj bi SDK v primeru odsotnosti dokumentacije sam določil davčno osnovo, saj so kazni zelo nizke. Res pa je, da sredstva pokojninskega in zdravstvenega sklada zelo neracionalno trošijo, ker ni nihče pristojen za kontrolo racionalnosti poslovanja. V prihodnosti naj bi sc tudi sodišča za prekrške reorganizirala, ker so trenutno preveč pod lokalnim vplivom. Kopač je še poudaril, daje bila v preteklosti davčna služba z;iradi svoje stranske vloge zelo slabo kadrovana in danes za svoje delo nima primernih strokovnjakov. Na koncu razprave so spregovorili nekaj besed o občinskih obveznicah, ki so Trbovlje pripeljale v blokado, Zagorje pa bo podobna usoda doletela prihodnje leto, če ne bo državne pomoči. Kopač je ponovil svoje že znano stališče, da ni navdušen, da občina ne naredi ničesar. Občina naj torej naredi, kar pač lahko, šele nato lahko pričakuje državno pomoč. Seveda pa sc življenje v občini ne more ustaviti. Suzana Sivka Foto: Tomo Brezovar V Zagorju, na Cesti zmage številka 35a, stoji hiša. Že vrsto let je enaka. Povsem zanemarjena, razpadajoča, možno leglo podgan, odlagališče raznovrstnih odpadokov... Vse to je le nekaj metrov stran od mestne tržnice, ki naj bi po pravilih bila higiensko neoporečna. Kletni prostor hiše nima vrat. Poplavljen je, saj je kanalizacija že kdove koliko časa dotrajana. Sanitarni prostor je neuporaben, zamašen z ometom, ki odpada s sten. Vhodna vrata soIesena,predprostorje"okrašen"skupom kartona, raznovrstnih košar in podobne navlake. Okna so ali razbita ali pa komaj še služijo svojemu namenu. Lesene stopnice vodijo v gornje prostore, kjer prebivajo ljudje. Kako živijo? Jih razpadajoče bivališče ne moti? Verjetno že, toda kaj vse so pripravljeni spregledali in potrpeli ljudje, da le imajo streho nad glavo. Stanovalci so v hiši začasno, poleg tega pa nimajo niti najemniške pogodbe. Zakaj in komu naj bi sc torej pritoževali? Hiše niso le objekti, namenjeni bivanju. So več kot to. So ogledalo mesta in ljudi v njem. So tista oblika človeškega posega v prostor, ki določa dom, domači kraj, znano pokrajinsko podobo. Na malomarnosti do nekaterih tovrstnih objektov v zagorski občini smo že opozarjali. Stavbe so začele izgubljati svojo vlogo. Ljudje smo postali nekritični. Vse prevečkrat in preradi sc izgovar jamo na pomankanje denarnih sredstev ali na parolo: vse sc ne da narediti čez noč. S tem, ko ne znamo več razpoznavali v stoletju ustvarjenih meril za domače bivalno okolje, nismo več njegov del, postane nam tuje, zanemarjamo ga. Tudi hiša na glavni cesti, Cesta zmage 35a, je neke vrste odraz mesta. Zanemarjena in nehigienska stoji tam že več kot desetletje. Njen lastnik je občina. Ne samo hiša, tudi okolica ni nič drugačna. Ob hiši stojijo barake neznanih lastnikov. Vse to sredi mesta ob velikih prehrambenih objektih, kotje tržnica in trgovina Potrošnja. Če že zaradi drugega ne, bi bilo treba vsaj iz higienskih razlogov s hišo nekaj narediti: jo popravili a!i porušiti. Usodo hiše so že nekajkrat spreminjali, toda le na papirju. S tem, ko je bil sprejet zazidalni načrt na tem območju (leta 1980 so sprejeli zadnjega) je sklad stavbnih zemljišč hišo odkupil za rušenje. Na tem področju naj bi zgradili stanovanjski blok. Spreminjajo sc časi, spreminjala seje zakonodaja. Ugotovili so, da ta prostorne bi bilo smiselno obnoviti s stanovanjsko gradnjo, poleg tega pa tudi denarnih sredstve ni bilo dovolj. Na Sekretariatu za varstvo okoja in urejanje prostora so nam tokrat zagotovili, da bodo še letos popravili najnujnejše zadeve in hišo usposobili ter jo preko javnega razpisa dali v najem za javne prostore, ki jih v občini primankujc. Saj, kot pravi sekretarka Stana Fain, v občini niso tako bogati, da hi vse dotrajane objekte porušili, čeprav bi bilo to najlažje storiti. Popravilo hiše naj bi stalo približno 2,5 milijonov tolarjev. De nar bodo dobi li tudi s prodajo garaž občanom. Sc bo tokrat usoda hiše le spremenila ali bodo zopet ostale neizpolnjene obljube? Mija Južina Foto: Tomo Brezovar '/»m: j mmm§ wm vinu«) KoMurij: "Prizadeli so najrevnejši kmetje" Vinko Košmrljjev KZ I.itija zaposlen od n jene ustanovitve leta 1961 dalje. V vseh teh letih se je na direktorskem stolu zamenjalo pet ljudi. Fred dvanajstimi leti je mesto direktorja prevzel Vinko Košmrlj. Na vedno vročem vodilnem mestu ga do danes še niso zamenjali. Pred leti so mnogi direktorji, v glavnem zaradi političnega ozadja, morali svoj stolček zapustiti. Pa naj so poslovali uspešno ali ne. Tudi Vinku so se verjetno kdaj zamajala tla pod nogami, pa je vedno znova dokazoval, da ga ne gre kar tako pozabiti. Mirno, preudarno in pošteno je zastavil razvojne cilje KZ in uspel. Vinko Košmrlj seje rodil v Ribnici, danes pa z družino živi v Vidmu pri Ljubljani. Kako je organizirana KZ Litija? Zadruga je organizirana s prilagojenim zakonom o zadrugah. Leta 1961 se je formirala iz bivših KZ Vače, Litija, Šmartno, Sava, Kresnice in iz kmetijskih posestev v Ponovičah in na Gnnačah. Mi nadaljujemo to avtohtono vez s posameznimi proizvodnimi okoliši. Danes po novih pravilih tem okolišem pravimo zadružne enote. Poslovna usmerjenost je glede na obračunske enote. Ena od njih je naša trgovina. 250 DEM. Tu so všteti tudi deleži nas delavcev. Premoženje zadruge paje vidno. Imamo 15 trgovinskih lokalov, 3 gostinske lokale in posestvo Grmače. Za našteta osnovna sredstva nimamo nobenih kreditov. Osnovna vrednost zadruge z njimi ni obremenjena. Lahko uspešno poslujete brez kreditov? Res gre težko brez njih, vendar jih vzamemo le za obratna sredstva, za zaloge in za tekoče poslovanje. Se vam zdi, da ste kaj dosegli s tem protestom? Kakšni so deleži posameznih upravljalskih struktur in kolikšno je njeno premoženje? Lansko leto, ko smo se organizirali v novo zadrugo, so bili deleži v vrednosti Ste z novim zakonom o zadrugah postali delničarji? Res je. Postali smo delničarji Ljubljanskih mlekarn. Zadružne banke in Ljubljanske banke. Verjetno bomo poslali tudi delničarji Mesarije Litija. Cilja nismo dosegli, le približali smo sc mu. Napredek je že to, če te hoče kdo sploh poslušat. Obveščenost ljudi je še vedno premajhna. Veseli smo bili vladine pripravljenosti na pogovore. Upam, da to ni njen začasni obliž na naše rane. Kako seje protest kmetov odvijal v Litiji in kakšne cilje ste si zadali z njim? Zadružna zveza in Kmečka zveza sta bila pobudnika in organizatorja tega protesta. Porušilo sc je namreč razmerje med prihodki in odhodki. Naš cilj je bil opozoriti širšo javnost, predvsem poslance in vlado, da vprašanje kmetijstva ne gre jemati tako liberalno. Zavedamo sc, daje celotno gospodarstvo v krizi, vendar so razlike le prevelike. Druga stvar pa je sam značaj kmetijske dejavnosti. To ni obrt, kjer 1 ali ko danes artikel narediš in ga zavržeš, j utri pa na tržišče že pride nov. Pri nas gre za dolgoročno naravnano delo. Od setve pa do prodaje pridelka mineta najmanj dve leti. Bojimo se, da bodo vsi napori, vsa vložena sredstva v primarno proizvodnjo postali "spomenik". Ste uspeli uskladiti cenovno razmerje kmetijskih pridelkov? Ne morem reči, da smo ga uskladili. Usklajevanje se je šele pričelo. Zadružna in Kmečka zveza sta predlagali, da bi bila proizvodna cena pridelkov pokrita 80 odstotno, tako bi kmetijstvo trpelo le za 20 odstotkov. Mislim, da je to optimalna zahteva. Nikoli ni bilo rečeno, da bi bili kmetijski proizvodi pokriti sto odstotno. Rad pa bi poudaril, da sta bila politika in skrb za razvoj kmetijstva v zadnjih desetih letih bistveno boljša kot sta danes. Z regresiranjem države smo za kmetijsko proizvodnjo imeli namenske kredite. Ob inflatornem gibanju so znašali 40 odstotkov, kar je bilo za nas precej ugodno. Zavedamo sc, da takih ugodnosti danes ne moremo imeti. Mislim pa, da kmetijstvo m Wi I ®Ì11 m vendarle ni povzročalo inllacijc, saj sc je na drugi strani ustvarjala nova vrednost. Kakšna je danes lastna cena mleka in mesa? Pri dobrem gospodarju so lastne cene mleka okrog 30 tolarjev. Tudi mi imamo svojo veliko lastno proizvodnjo, kjer na leto proizvedemo približno 1.300.0001 itrov mleka. Cena za liter mleka je 31 tolarjev. Velikokrat nam zaradi nepoznavanja zadev očitajo slabo gospodarjenje. Ob tem lahko rečem le to, da je naša proizvodnja vsem na očeh in če koga zanima način dela, si ga lahko mirno ogleda. Razna podtikanja so tako povsem neumestna. Kako boste razvijali svojo kmetijsko dejavnost in čemu boste dajali prednost? Mi bomo dajali prednost razvoju primarne proizvodnje. Zanjo bomo skrbeli skupaj s hranilno kreditno službo, ki jo je ustanovila naša zadruga. Želimo pa razširiti in izboljšati tudi trgovinsko in gostinsko ponudbo. To so naše vizije. Kakšna je pri nas prihodnost družinskih kmetij in njenih dopolnilnih dejavnosti? Družinskih kmetij, kjer se lahko preživi vsa družina, je v naši občini zelo malo. Na področju zadruge imamo približno 1000 kmečkih gospodarstev, vendar ne moremo reči, daje prav toliko tudi dmžinskih kmetij. Prihodnost teh kmetij je le v njihovi dopolnilni dejavnosti. Če hi želeli obdržati število kmetij, ki imajo ustrezne pogoje za primarno dejavnost, bi bilo potrebno nekaj več sredstev vložiti tudi v izboljšanje infrastrukture. Bili smo priča precej čudni politiki izvoza in uvoza domačih kmetijskih pridelkov v tuje dežele. Kako vi ocenjujete vsa ta dogajanja? Zdi se mi, da je bila liberalizacija uvoza in sploh gledanje na vso stvar precej lahkotna. Spomnim se nekaterih razmišljanj in opozarjanj prve vlade. Takratni finančni minister je namreč rekel, dajimje vseeno iz katere moke je kruh ali iz argentinske ali iz primorske, važna je cena. M i smo odločno proti takšni politiki in to jc bila tudi vsebina našega protesta. Srečevali smo sc s problemom prodaje živine, zlasti krav, ustavila se je prodaja mleka in zaradi tega smo v nekaterih zbiralnicah morali ustaviti odkup tega proizvoda. Menite, da so bili s tem nujnim ukrepom vsi kmetje enako prizadeti? Sploh ne. Prizadeti so bili v glavnem najrevnejši kmetje. Prvi dan, ko so mlekarne sporočile, kakšno je stanje glede mleka, smo takoj napisali pisma nekaterim kmetom - članom zadruge in jih seznanili glede začasne ukinitve odkupa. Odklonili smo mleko v tistih zbiralnicah, ki spadajo po kakovosti v tretji ali slabši razred. Na področju zadruge ni veliko nekvalitetnega mleka, tako so bile tudi odpovedi sorazmerno majhne. Po kakšnih kriterijih ločujete kvalitetno mleko od nekvalitetnega? M leko ločujemo glede na število bakterij v I ml. V prvi razred spada mleko, ki ima v 1 ml do 500000 bakterij. Mleko v tretjem razredu ima lahko že 3 000 000 bakterij. Če je bakterij še več, potem jc mleko nekvalitetno. Po sedanjem pravilniku je kvalitetno mleko tisto, ki spada v prvi, drugi ali tretji razred kakovosti. Vse, kar je slabše, je nekvalitetno in mi smo odklanjali prav tega. Ob tem pa bi rad pohvalil odbor za kmetijstvo pri SO Litija, saj je ponudil finančno pomoč pri nakupu prepotrebne hladilne opreme. KZ Litija jena novo ustanovljena. Kako je z zakonodajo s tega področja. Se pripravljajo kakšne spremembe? Ta zakonodaja jc sprejemljiva. Težko pa bi rekel, kako bo v bodoče. Glede na sedanjo zadružno lastnino bo verjetno potrebno razmišljati na ustanavljanje posameznih zadružnih podjetij. Vlaganje sredstev le v razvoj primarne zadružne proizvodnje ne bi imelo smisla, saj bi bil s tem močno omejen prav njen razvoj. Več pozornosti bo treba posvetiti tudi ostalim gospodarskim dejavnostim. Nov zakon o zadrugah boto specifiko moral upoštevati. Do sedaj jc namreč ni. Bo potem nova zakonodaja prispevala k urejanju razmer v kmetijstvu? Mislim da bo. Na nadaljno kmetijsko politiko gotovo vpliva tudi zakon o denacionalizaciji. Kakšna bo sedaj usoda vaših posesti? Zakon o denacionalizaciji na zadrugo res vpliva bolj negativno. Sploh glede razvoja. Vračanje v naravi jc vprašljivo. Osebno menim, da je denacionalizacija sicer v redu, vendar v dogovorjenih okvirih. Predvsem v okviru nacionalnih interesov. Mi želimo z bodočimi lastniki zadružnih posesti vzpostaviti dober poslovni odnos, prav tako tudi s skladom kmetijskih zemljišč. Postavljapa se vprašanje vlaganja v ta zemljišča. Naše posesti so izredno lepe. Kompleksi na Grmačah, v Črnem potoku in v Ponovičah so šolsko lepo urejeni. Kaj pa zakon o lastninjenju? Glede tega zakona pa menim, da je naredil novo nacionalizacijo. Podržavil je tista posestva, ki so imela svojega uporabnika. Prepričan sem, da bi zadruga z zemljišči, ki jih je uporabljala 50 let, tudi naprej bolje gospodarila, kot pa bo zdaj z njimi gospodaril Sklad kmetijskih zemljišč. To pravim na osnovi 40 letnih izkušenj. V zadnjem času jc kmetijskim problemom prisluhnila tudi vlada. Ste zadovoljni z njenim delom? Moram priznati, da nam jc vlada zdaj vsaj malo prisluhnila. Mislim, da bi morali stvari, ki so bile dobre tudi s strani zakonodaje obdržati in jih kasneje le dograjevati. Ne pa vsemu narediti konec in vedno pričenjati znova. Tekst in foto: Maja Sevljak lAMUTKON 4JCOMPUTERFITNESS Masažni salon Cesta oktoberske revolucije 15a, Trbovlje ODPRTO VSAK DAN OD 16 DO 20 URE RAZEN SOBOTE, NEDELJE NUDIMO USLUGE S PODROČJA: miotonologija telesa OBISK JAVITE NA TEL: 0601/23 677, 24 718 a) ELEKTRONSKE MASAŽE: * celulit program * relax program * body building program b) ROČNE MASAŽE: * klasična masaža * limfna masaža * refleksno conska masaža stopal * biomagnetska masaža * celulit masaža * akupunkturna masaža c) MASAŽA, ČIŠČENJE DEKOLTEJA, OBRAZA d) ODSTRANJEVANJE DLAKAVOSTI- ELEKTRONSKI IMPULZI e) PEDIKURA IMPORT-EXPORT PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO (Kolodvorska 17, Trbovlje) MALOPRODAJA: KOLODVORSKA 17, TRBOVLjE (Sušnik) PRODAJNI CENTER, Trg revolucije 26 (Kupola) POSLOVALNICA HRASTNIK, Aleša Kaplje 6 Kidričevo 17 KONČNO TUDI V ZAGORJU ! S PEC I ALI Zl KAN A T KGOVIM A Z METE KS KI M BLAGOM IM MODNIMI DODATKI m. rekreacijski center 14. oktober ?{•! hrastnik KULTURNO REKREACIJSKI CENTER 14. OKTOBER HRASTNIK Vas vabi dne 17.04.1993 ob 20h v športno dvorano v Hrastniku na veliko plesno glasbeno revno "BRAZILIJA PLEŠE" V triurnem programu nastopa plesna skupina iz Brazilije in ansambel RITANO. Vstopnice so v predprodaji v Delavskem domu Hrastnik. Informacije dobile po telefonu: 0601/41 731,41 134 VABUENI BUBB AVTOSERVIS ŠPAJZER Partizanska 51, 61420 Trbovlje PRODAJA - NOVIH IN RABLJENIH VOZIL - DODATNE OPREME IN REZERVNIH DELOV - SERVIS Vse informavije dobite na telefon: tel.: (0601)24 295; fax: (0601)24 295 mobitel POVŠE tel.061/874 149 UGODNE CENE: - na odloženo plačilo nakup možen že za 460 DEM + 6 obrokov - na leasing plačilo 2650 DEM + 14 obrokov - najem aparata (15 dni najema se šteje v ceno aparata) OB NAKUPU DARILO V VREDNOSTI 200DEM! Spet je teden naokoli in zopet vas vabimo k ogledu prireditev. Ta teden si lahko ogledate kar nekaj razstav, največvTrbovljah; vKnjižniciTonetaSeliškarja, vdomu starejših občanov in v likovni galeriji Delavskega doma. V Zagorju in sploh v Zasavju pa bo prvič na ogled 3. medregionalna likovna razstava. Dekliški pevski zbor Zora vabi 18. aprila na koncert v Čemšenik. Kot gost koncerta bo nastopil harmonikar iz Celja Peter Šmid, dobitnik visokega priznanja tekmovanja harmonikarjev v Ljubečni. Matična knjižnica Litija bo ta teden predstavila pesniško zbirko Vlada Garantinija iz Zagorja Zlagani raj. Planinsko društvo Trbovlje pa vabi vse Zasavčane na pohod na Boč. Prijave sprejemajo samo še danes v društvenih pisarnah. Atletski klub Rudar vabi vse ljubitelje teka na 7. gorski tek Trbovlje 93. Prijeten teden vam želimo! Redakcija SOBOTA, SLOVENIJA 1 9.10 RADOVEDNI TAČEK: Koš 9.20 TUDI TO JE AMERIKA, 2. oddaja 9.50 OSCAR JUNIOR 10.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 10.55 FOLLE A TUER, francoski film 12.30 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 13.00 POROČILA 13.05 TEDNIK, ponovitev 14.00 FILMSKO POPOLDNE 14.00 POPOLNA TUJCA, ameriška nanizanka, 25/ 28 14.25 THE ORCHID HOUSE, angleška nadaljevanka, 1/ 4 15.20 Ciklus filmov F. Čapa: VESNA, slovenski film (čb) 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 SVET ODKRITIJ, ameriška poljudnoznanstvena serija, 3/11 18.00 RPL 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.12 ŽREBANJE 3X3 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.05 UTRIP 20.25 ONA + ON 21.30 POGLEJ IN ZADENI 22.30 TV DNEVNIK 3, VREME 22.54 ŠPORT 23.15 SOBOTNA NOČ 23.15 NOČNI VIDEOMEH SLOVENIJA 2 10.15 PET PRIJATELJEV, angleška nanizanka, 3/ 13 10.40 KLUB KLOBUK, kontaktna oddaja za otroke 12.10 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 13.00 POROČILA 13.05 VELIKI KOREOGRAFI: Alvin Ailey 14.25 ŠPORTNA SOBOTA 14.25 Koper, KROS A-A/DP ZA ŠOLE 14.55 Birmingham: SP GIMN F 16.55 POST., 2. TEKMA F.P.OFF KOŠ (M) 19.00 Werner Fend: MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, nemška poljudnoznanstvena serija, 27/27 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.05 A. Cubitt: GLAVNI OSUMLJENEC II, angleška nadaljevanka, 1/4 21.00 SLOVENSKI MAGAZIN 21.30 STUDIO CITY 22.35 SOVA ALO, ALO!, angleška nanizanka, 7/18 THE ORCHID HOUSE, angleškanadaljevanka, 2/4 THROU NAKED EYES, ameriški film HTV 8.00 TV KOLENDAR 8.10 POROČILA 8.15 SLIKA NA SLIKO, ponovitev 9.00 DOBRO JUTRO, HRVAŠKA 10.30 KAJ SE Ml DOGAJA?, 1 11.30 MONKEY HOUSE, 2/3 12.00 POROČILA 12.05 OBSTATI V DIVJINI,7/ 8 12.35 DRUŽINA ADDAMS 13.05 HRVAŠKI TELEVIZIJSKI FESTI VAL: Večer Cro Pop Rock, 1/2 13.50 POZDRAVI IZ DOMOVINE 14.20 GLASBA 14.25 POROČILA 14.30 MULTINACIONALNI MAGAZIN 15.15 PRISRČNO VAŠI: Igor Gjadrov 16.00 POROČILA 16.10 RISANKA 16.15 TELEVIZIJA O TELEVIZIJI 16.45 TURBO LIMACH SHOW 18.00 POROČILA 18.05 TV RAZSTAVA 17.4. 1993 18.20 SANTABARBARA, 380 19.05 V ZAČETKU JE BILA LE BESEDA 19.15 RISANI FILM 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.00 TV TEDNIK 20.30 TOMORROW NEVER COMES, angleški film 22.10 USODE 22.40 TV DNEVNIK 2 23.05 SLIKA NA SLIKO 23.50 POROČILA V NEMŠKEM JEZIKU 23.55 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 13.30 KORISTNE INFORMACIJE 14.00 OTROŠKI PROGRAM 16.00 100 NA URO. mladinski program 17.00 SATELITSKI PRO GRAM RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 GLASBENI COCTAIL 16.00 SOBOTNO POPOLDNE 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 SOBOTNO POPOLDNE 18.00 ČESTITKE IN ŽELJE POSLUŠALCEV 19.00 SLOVO NEDELJA, SLOVENIJA 1 7.55 ŽIV ŽAV, ponovitev 9.40 HUCKELBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, koprodukcijska nadaljevanka, 2/6 10.05 MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL-SREBRO IN BRON 10.30 TELEVIZIJSKA KONFERENCA 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 DOMAČI ANSAMBLI: Ansambel Braneta Klavžarja in Rogaški instrumentalni kvintet 13.00 POROČILA 13.05 KRIŽKRAŽ, ponovitev 14.40 FILMSKO POPOLDNE 14.40 ALO, ALO!, ponovitev angleške nanizanke, 4/ 18 15.05 HIŠA ORHIDEJ, ponovitev angleške nadaljevanke, 2/4 16.05 VELIKA PRIČAKOVANJA, angleška nadaljevanka, 5/6 17.00 TV DNEVNIKI 17.10 17.30 SATURN 3, angleški film 19.05 RISANKA 19.17 SLOVENSKI LOTO 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT SLOVENIJA 10.35 NAJLEPŠE PRAVLJICE SVETA, 6/9 11.00 FORUM 11.15 TV MERNIK 11.30 NEDELJSKIH 60 12.30 DOMAČI ANSAMBLI: Ansambel Braneta Klavžarja in Rogaški instrumentalni kvintet 13.00 POROČILA 14.35 FILMSKO POPOLDNE 14.35 HAL ROACH PREDSTAVLJA: DENARNI MOGOTEC IN LJUBEZEN, ponovi tev ameriške burleske, 20.05 ZRCALO TEDNA 20.30 NEDELJSKIH 60 21.35 POTOVANJA Z DR. MILOSLAVOM STINGLOM, nemška dokumentarna serija, 1/ 12 22.10 TV DNEVNIK 3, VREME 22.36 ŠPORTNI PREGLED SLOVENIJA 2 9.10 POGLEJ IN ZADENI 10.10 VRNITEV NA OTOK ZAKLADOV, angleška nadaljevanka, 1/10 11.00 MOSTOVI 11.40 NEMI DEČEK MONACI, film 13.00 POROČILA 14.20 LJ: KF ZA EP V KOŠ (KADETINJE), v polčasu posnetek DP v N.TEN.ML.) 15.40 Birmingham: SP GIMN. (M.Ž) 18.15 NBA KOŠARKA 19.10 EP V BALINANJU, REP. IZ LJ. 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.05 Witoub Gomrrowicz: IVONA, PRINCESA BURGUNDIJE, posnetek predstave MG ljubljanskega 22.00 GLASBENI UTRINEK 22.35 SOVA HAL ROACH PREDSTAVLJA: 6/29 14.50 HIŠA ORHIDEJ, ponovitev angleške nadaljevanke, 3/4 15.40 THE CROWD ROARS, ameriški film (čb) 17.00 POSLOVNE INFORMACIJE -SLOVENSKA KRONIKA 17.15 RADOVEDNI TAČEK 17.35 PET PRIJATELJEV, angleška nanizanka, 10/ 13 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.50 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica DENARNI MOGOTEC IN LJUBEZEN, ameriška burleska, 6/29 HIŠA ORHIDEJ, angleška nadaljevanka, 3/4 JUTE CITY, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 2/3 8.35 TV KOLENDAR 8.45 SLIKA NA SLIKO, ponovitev 9.30 MINIKINS, 2/12 9.55 POROČILA 10.00 SEZAMOVA ULICA, 10 11.00 MIRIGOJ: Jom Hašoa 11.35 ONI POJEJO O SPOMINU, oddaja narodne glasbe 12.00 POROČILA 12.05 PLODOVI ZEMLJE 13.00 MIR IN DOBRO 13.30 PUSTOLOVŠČINE GOZDNE DRUŠČINE, risana oddaja, 1/13 13.55 OSKAR MED DETEKTIVI 14.40 RISANKA 15.00 OPERA BOX 15.30 POROČILA 15.35 DRUŽINSKI ZABAVNIK 17.15 ANOTHER WOMAN’S CHILO, ameriški film 18.50 ZAJČJE ZGODBE, 7 19.15 TV FORTUNA 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 ■ ■ ■ OLETJE ZA SPOMIN, 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.05 SEDMA STEZA 20.30 GORE IN LJUDJE 21.30 DOKUMENTAREC MESECA 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22.45 GOSPODARSKA ODDAJA EVROPA 2000 23.15 BRANE RONČEL IZZA ODRA 11.20 ZNANJE ZA ZNANJE, UČITE SE Z NAMI 18.4. 1993 drama, 2/2 21.00 SEDMA NOČ 22.35 TV DNEVNIK 2 23.00 SLIKA NA SLIKO 23.45 POROČILA V ANGLEŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE Prosti dan TV SIGNAL LITIJA 10.00 18.00 19.00 INFORMATIVNA ODDAJA (ATV SIGNAL) STO NA URO, Kanal 10 NINJATURTLES, risani film 8.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 8.45 IZBOR POPEVKE TEDNA 9.30 EPP 10.00 GOST TEDNA 10.45 OBVESTILA IN EPP 11.00 NEDELJSKI INFORMATIVNI PRO GRAM 12.00 IZBOR VIŽE TEDNA 12.30 EPP 12.45 OBVESTILA 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 14.00 NEDELJSKO POPOLDNE 18.00 SLOVO 19.4. 1993 11.50 MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL-SREBRO IN BRON 12.15 ŠPORTNI PREGLED 13.00 POROČILA 14.00 VEČERNI GOST, ponovitev 16.15 ZRCALO TEDNA, ponovitev 16.30 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ponovitev 17.30 OBZORJA DUHA, ponovitev 18.00 3/4 URE PONEDELJEK, jfesc 18.45 PODJETNIŠKI KLUB 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.05 ZNANSTVENA ODDAJA 20.35 ZNANOST, 16. oddaja 21.00 TUJA DRAMA 22.35 SOVA SINGLES, angleška nanizanka, 1/7 HIŠA ORHIDEJ, angleška nadaljevanka, 4/4 HTV 1 7.00 DOBRO JUTRO, HRVAŠKA 10.00 POROČILA 10.05 TV ŠOLA 11.30 ALI STE VEDELI?, 9 11.45 MALA KINOTEKA 12.00 TOČNO OPOLDNE TOREK, SLOVENIJA 1 9.35 NAJLEPŠE PRAVLJICE SVETA, 7/ 9 10.00 3/4 URE 10.45 SLOVENSKI MAGAZIN 11.10 SVET ODKRITIJ, ameriška poljudnoznanstvena serija, 3/11 12.05 ZNANSTVENA ODDAJA 12.35 ZNANOST, 16. oddaja 13.00 POROČILA 13.05 DOKUMENTAREC MESECA, ponovitev 15.30 FILMSKO POPOLDNE 15.30 SINGLES, ponovitev angleške nanizanke, 1/ 7 15.55 HIŠA ORHIDEJ, ponovitev angleške nadaljevanke, 4/4 17.00 TV DNEVNIK 1 -SLOVENSKA KRONIKA 17.15 TUDITO JE AMERIKA, 3/3 OSCAR JUNIOR, tuja nanizanka 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.50 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 13.30 MONOFON 14.00 POROČILA 14.05 SLIKA NA SLIKO, ponovitev 14.50 SPET SE BOMO SREČALI, 11/13 15.45 THE BIG BLUE 16.00 POROČILA 16.05 UČIMO SE O HRVAŠKI 16.35 MALAVIZIJA 17.30 HRVAŠKA IN LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 S.O.S. - OTROŠKA VAS, dokumentarna oddaja 18.35 SANTA BARBARA, 380 19.18 RISANI FILM 19.30 TV DNEVNIKI 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 HRVAŠKA IN SVET 20.55 VELIKANI FRANCOSKEGA FILMA: Qui des brumes 22.20 DOPOLNILO 22.35 TV DNEVNIK 2 23.00 SLIKA NA SLIKO 23.45 POROČILA V NEMŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PROGRAM 20.15 100 NA U R O, ponovitev 21.20 VIDEO GROM, oddaja Kanala A 22.50 SATELITSKI PROGRAM 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 ŽELELI STE JIH SLIŠATI 16.00 SNOOPY 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 POVABILA IN INFORMACIJE 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 ODDAJA O KULTURI 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO ’0.4. 1993 ANGLEŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PRO GRAM 20.15 KONTAKTNA ODDAJA 21.15 SATELITSKI PRO GRAM 20.30 VKLOP 20.00 NINJATURTLES, risani film 20.30 INF. ODDAJA, ■ponovitev ATV SIGNAL 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 LESTVICA SLOVENCA 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO 20.05 ŽARIŠČE 20.40 GLASBA, SHOW IN CIRKUS: Sedem čudes 21.45 KRONIKA, kanadska dokumentarna serija, 2/12 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22.43 POSLOVNA BORZA 22.55 OMIZJE SLOVENIJA 9.45 PODJETNIŠKI KLUB 10.15 SEDMA STEZA 10.35 TUJA DRAMA 12.00 GORE IN LJUDJE 13.00 POROČILA 16.00 SOBOTNA NOČ, ponovitev 18.00 GRADOVI NA SLOVENSKEM, 2/13 18.45 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE: ZNANJE ZA ZNANJE 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.05 Z.Mahler: MOZART, koprodukcijska nadaljevanka, 3/3 20.55 OSMI DAN 21.45 NOVOSTI ZALOŽB 21.55 SVET POROČA 22.35 SOVA IZDAJALSKA IGRA, angleška nadaljevanka, 1/3 Ciklus filmov M. 7.00 10.00 11.30 12.00 13.30 14.00 14.05 14.50 15.45 16.00 16.05 16.35 17.30 18.00 18.05 18.35 19.18 19.30 19.55 19.58 20.05 21.00 22.35 23.00 23.45 Klopčiča: NA PAPIRNATIH AVIONIH, slovenski film HTV 1 DOBRO JUTRO, HRVAŠKA POROČILA MALI VELIKI SVET TOČNO OPOLDNE MONOFON POROČILA SLIKA NA SLIKO, ponovitev DEVICES AND DE SIRES, 3/4 THE BIG BLUE POROČILA UČIMO SE O HRVAŠKI MALAVIZIJA HRVAŠKA IN LJUDJE POROČILA GOVORIMO O ZDRAVJU SANTA BARBARA, 381 RISANI FILM TV DNEVNIK 1 ŠPORT VREMENSKA NAPOVED TERORIZEM, dokumentarna serija, 2/3 V VELIKEM PLANU, kontaktna oddaja TV DNEVNIK 2 SLIKA NA SLIKO POROČILA V SREDA, SLOVENIJA 1 10.00 NAJLEPŠE PRAVLJICE SVETA, 8/ 9 10.25 GRADOVI NA SLOVENSKEM, 2/13 11.10 Z. Mhler: MOZART, koprodukcijska nadaljevanka, 3/3 12.00 NOVOSTI ZALOŽB 12.10 OSMI DAN 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA 13.05 POTOVANJA Z DR. MILOSLAVOM STINGLOM, ponovitev nemške dokumentarne serije, 1/12 14.45 FILMSKO POPOLDNE 14.45 IZDAJALSKA IGRA, ponovitev angleške nadaljevanke, 1/3 15.35 Ciklus filmov M. Klopčiča: NA PAPIRNATIH AVIONIH, ponovitev 17.00 TV DNEVNIK 1-SLOVENSKA KRONIKA 17.15 KLUB KLOBUK, kontaktna oddaja za otroke 18.50 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22.45 OPUS SLOVENIJA 10.10 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE: ZNANJE ZA ZNANJE 10.40 TELEVIZIJA IN OPERA 11.30 KRONIKA, kanadska dokumentarna serija, 2/ 12 11.55 GLASBA, SHOW IN CIRKUS: Sedem čudes 13.00 POROČILA 16.00 OMIZJE, ponovitev 18.00 BEVERLY HILLS, 90210, ponovitev ameriške nanizanke, 16/ 22 18.45 TURIZEM 19.00 SANJSKA POTOVANJA, nemška dokumentarna serija, 7/ 12 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.05 ŠPORTNA SREDA 22.15 GLASBENI UTRINEK 22.35 SOVA V ŠPORTNEM DUHU, ameriška nanizanka, 3/ 15 IZDAJALSKA IGRA, angleška nadaljevanka, 2/3 7.00 DOBRO JUTRO, HRVAŠKA 10.00 POROČILA 10.05 TV ŠOLA 11.30 TOM IN JERRY KOT OTROCI, 4 12.00 TOČNO OPOLDNE 13.30 MONOFON 14.00 POROČILA 14.05 SLIKA NA SLIKO, ponovitev 14.50 DEVICES AND DE SIRES, 4/6 15.45 THE BIG BLUE 16.00 POROČILA 16.05 UČIMO SE O HRVAŠKI 16.35 MALAVIZIJA 17.30 HRVAŠKA IN LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 W.Fend: MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, 15/27 18.25 RISANKA 18.35 SANTA BARBARA, 382 19.18 RISANI FILM 19.30 TV DENVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 SEMPRE X ONXIA, španski film 21.45 V OBNOVI HRVAŠKE 22.35 TV DNEVNIK 2 ČETRTEK, SLOVENIJA 1 10.05 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.50 TEDENSKI IZBOR: FILM TEDNA 13.00 POROČILA 13.55 FILMSKO POPOLDNE 13.55 V ŠPORTNEM DUHU, ponovitev ameriške nanizanke, 3/15 14.20 IZDAJALSKA IGRA, ponovitev angleške nadaljevanke, 2/3 15.10 PRISON FOR CHIL DREN, ameriški film 17.00 TV DNEVNIK 1-SLOVENSKA KRONIKA 17.15 ŽIVŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.50 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.40 C.A.Cueni: ISKANJE SALOME, švicarska nadaljevanka, 5/6 21.30 TEDNIK 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22.43 POSLOVNA BORZA 10.10 TURIZEM 10.25 SANJSKA POTOVANJA, nemška dokumentarna serija, 7/ 12 10.40 ŠPORTNA SREDA 13.00 POROČILA 15.20 OPUS, ponovitev 17.25 SVET POROČA, ponovitev 18.00 VIDEOŠPON 18.45 ŽE VESTE 19.15 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.05 UMETNIŠKI VEČER: Sodobna ameriška 21.4. 1993 23.00 SLIKA NA SLIKO 23.45 POROČILA V NEMŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 REZERVIRAN ČAS 21.45 SATELITSKI PRO GRAM TV SIGNAL LITIJA 20.00 PROGRAMSKI ČAS REZERVIRAN ZA ODDAJE V OKVIRU ZDRUŽENJA LOK.TV POSTAJ SLOVENIJE RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 KONTAKTNA ODDAJA 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO 22.4. 1993 literatura: John Updike in Oddaja o am. literaturi 22.10 GLASBENI UTRINEK 22.35 SOVA ON IN ONA, ameriška nanizanka, 6/13 IZDAJALSKA IGRA, angleška nadaljevanka, 3/3 HTV 1 7.00 DOBRO JUTRO, HRVAŠKA 10.00 POROČILA 10.05 TV ŠOLA 11.30 NAJ BO IGRA, 1 12.00 TOČNO OPOLDNE MII!! 'm M 13.30 MONOFON MOJSTROV 14.00 POROČILA 19.30 TV DNEVNIK 1 14.05 SLIKA NA SLIKO, 19.55 ŠPORT ponovitev 19.58 VREMENSKA 14.50 DEVICES AND DE NAPOVED SIRES, 5/4 20.05 POSLOVNI KLUB 15.45 THE BIG BLUE 20.50 ALI ME JE KDO 16.00 POROČILA ISKAL? 16.05 UČIMO SE O HRVAŠKI 21.35 EKRAN BREZ 16.35 MALAVIZIJA OKVIRJA 17.30 HRVAŠKA IN LJUDJE 22.35 TV DNEVNIK 2 18.00 POROČILA 23.00 SLIKA NA SLIKO 18.05 ZNANSTVENO OZRAČJE 23.45 POROČILA V ANGLEŠKEM JEZIKU 18.35 19.18 SANTA BARBARA, 383 MALE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 10.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PRO GRAM 20.15 ŠPORTNI ČETRTEK (Novice, Rokomet, Avtotimes - oddaja Kanala A) cca 22.00 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA 18.00 VIDEOSTRANI, prenos radijske oddaje Litijsko okence (Radio Trbovlje) RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 RADIO NA OBISKU 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 VIŽE ZA VSAKOGAR 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 LITIJSKO OKENCE 19.00 SLOVO PETEK, 23.4. 1993 SLOVENIJA 1 9.40 NAJLEPŠE PRAVLJICE SVETA, 9/ 9 10.05 VIDEOŠPON 10.50 UMETNIŠKI VEČER: Sodobna ameriška literatura: John Updike, oddaja o ameriški literaturi 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 15.35 FILMSKO POPOLDNE 15.35 ON IN ONA, ponovitev ameriške nanizanke, 6/ 13 16.00 IZDAJALSKA IGRA, ponovitev angleške nadaljevanke, 3/3 17.00 TV DNEVNIK 1-SLOVENSKA KRONIKA 17.15 HUCKELBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, koprodukcijska nadaljevanka, 7/26 17.40 OSCAR JUNIOR 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.50 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.05 FORUM 20.30 IZSILJEVALEC, ameriški film 22.10 TV DNEVNIK 3, VREME 22.34 ŠPORT 22.40 MOŠKI, ŽENSKE SLOVENIJA 2 11.10 ŽE VESTE 11.40 GOSPODARSKA ODDAJA: EVROPA 2000 12.10 C.A.Cueni: ISKANJE SALOME, švicarska nadaljevanka, 5/6 13.00 POROČILA 16.40 OSMI DAN, ponovitev 17.30 ALPE-DONAVA-JADRAN 18.00 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 18.45 ZNANJE ZA ZNANJE, UČITE SE Z NAMI 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.05 NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA 21.40 BLAZNOST, angleška dokumentarna serija, 4/5 22.45 SOVA POPOLNA TUJCA, ameriška nanizanka, 26/ 28 TASSILO, nemška nanizanka, 1/6 BLOW OUT, ameriški film HTV 7.00 DOBRO JUTRO, HRVAŠKA 10.00 POROČILA 10.05 TV ŠOLA 11.30 HRVAŠKE ZGODBE IN NOVELE: Striborovski gozd 12.00 TOČNO OPOLDNE 13.30 MIKSER M 14.00 POROČILA 14.05 SLIKA NA SLIKO, ponovitev 14.50 DEVICES AND DE SIRES, 6/6 15.45 THE BIG BLUE 16.00 POROČILA 16.05 ŠOLSKI PROGRAM 16.35 MALAVIZIJA 17.30 HRVAŠKA IN LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 DUHOVNI KLIC 18.10 TURIZEM A LA CARTE 18.40 SANTA BARBARA, 384 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 FILM-VIDEO-FILM 20.45 DRESSED TO KILL, ameriški film 22.25 DOPOLNILO 22.35 TV DNEVNIK 2 23.00 SLIKA NA SLIKO 23.45 POROČILA V NEMŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PRO GRAM 20.15 INFORMATIVNI PROGRAM (Novice iz občine), oddaje Kanala A (moda kulinarika, ples) 21.30 SATELITSKI PRO GRAM TV SIGNAL LITIJA 16.00 PROGRAMSKI ČAS REZERVIRAN ZA TUJE SATELITSKE PROGRAME RADIO TRBOVLJE 14.00 VKLJUČITEV, NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 GLASBENE NOVOSTI 16.00 POVABILA IN INFORMACIJE KAM OB KONCU TEDNA 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 MLADINSKI VAL 19.00 SLOVO HERA d.o.o. 2000 TRBOVLJE pokličite 81 307 ŽELITE HEKLAMIRATI TV SL, KANAL A, RADIO SL, KANAL 10, SVOJO DEJAVNOST NA: LOKALNI RADIO, V ČASOPISIH Sl I • ' * 7, 'm KINO PROGRAM Trbovlje - Delavski dom 15. -19.4.: Spomini nevidne^ človeka (am.znanst.fant.komedija), čet., pet. in ned. ob 17.00 in 19.00, pon. ob 19.00 20.-21.4.: Patriotske ij>re (am. fil HIT - ekranizacija), tor. in sre. ob 17.00 in 19.00 Zagorje - Delavski dom 16. -18.4.: Levjesrčni (am. akcijski), pet. ob 18.00in 20.00, ned. ob 18.00 17. -20.4.: Poslednji mo-hikanec (am. pustolovski) sob. ob 18.00 i n 20.00, ned. ob 20.00, pon. in tor. ob 19.00 Hrastnik - Delavski dom 15.4. : Osumljena (am. kriminalka) ob 19.00 17.-19.4.: Beli lovec črno srce (am. pustolovski), sob. in ned. ob 17.00 in 19.00, pon. oh 19.00 21.4. : Sam doma (am. super komedija), sre. ob 17.00 in 19.00 Kino Dol pri Hrastniku 17.4. : Osumljena (am. kriminalka) ob 18.00 Izlake - Kinodvorana 18.4. : Levjesrčni (am. akcijski) ob 20.00 ; RAZSTAVA j Trbovlje: V knjižnici Toneta Seliškarjado 30. aprila razstavlja v mali galeriji slikarka in oblikovalka Severina Trošt-Šprogar deset del v olju. Dela, ki jih razstavlja, so nastala po ogledu letošnjega pustnega festivala oz. karnevala v Benatkah. Razstavo si lahko ogledate v času, ko je odprta knjižnica. Trbovlje: Do 16.4.jevdomu starejših občanov Franca Salamona odprta slikarska razstava članov likovne skupine Relika. Šest slikarjev te skupine razstavlja 15 del. Trbovlje: 23.4. bodo v Likovni galeriji v Delavskem domu odprli samostojno slikarsko razstavo Piera Conestaboja iz Trsta. Razstavo pripravlja ZKO Trbovlje. Razstava bo odprta do 6. maja, vsak dan od 16. do 19. ure. Zagorje: 16.4. oh 18.00 bodo v avli Delavskega doma otvorili 3. mcdregionalno likovno razstavo - prvič v Zasavju. Razstava bo odprta do 7. maja, v času kino predstav in drugih prireditev, za skupine tudi dopoldne. KONCERT ! Trbovlje: 16.4. ob 19.30 bo v domu Svobode II koncert ansambla Slovenija. S koncertom bodo proslavili svoj 15-letni jubilej. Kot gostje bodo nastopili Irena Vrčkovnik, Metka Volčič in drugi. Koncert oranizira KD Svoboda II. PRIREDITEV Litija: 15.4. ob 19.00 bo Matična knjižnica Litija pripravila v sejni sobi občine Litija predstavitev pesniške zbirke Vlada Garantinija "Zlagani raj". IZLET Trbovlje: 15.4. PD Trbovlje organizira skupinski izlet na Boč. Odhod bo z vlakom ob 6.09 uri z vlakom iz železniške postaje Trbovlje. Prijave sprejemajo v društvenih pisarnah do 15. aprila.__ ________ŠPORT Nogomet Trbovlje: 18.4. ob 16.30 (2. liga) Oria Rudar : Dra\ inja Zagorje: 18.4. ob 16.30 (L liga) ETI Elektroelement : AM Cosmos Ljubljana Rokomet________________ Hrastnik: 16.4. ob 19.00(2. liga) TKI Hrastnik : Velika Nedelja Gorski tek_____________ Trbovlje: 18.4. bo ob 10.00 start na športnem igrišču Rudar 7. gorskega teka Trbovlje 93, ki ga organizira Atletski klub Rudar Trbovlje. Proga bo dolga 10,5 km, končala pa se bo pred Domom pod Javorjem. Sodelovali bodo moški i n ženske v posameznih kategorijah. DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo - 24 urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 41 -006), Trbovlje (tel.: 21-222), Zagorje (tel.: 61-644) inLitija(tcl.: 881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. do 19. ure, v Liliji od 7. do 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. do 13. ure, v Litiji od 7. do 19. ure. Informacije na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarna: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110). Veterinarska služba: Zagorje, Trbovlje, Hrastnik- 15.4. je dežurni veterinar Iztok Soban, dr.vet. med. Od 16.- 21.4.je dežurni veterinar Matjaž Pokorn, dr.vet.med. Dodatne informacije na številki 985._______________________ KNJIŽNICA Hrastnik_________________ Nove videokasete: 1.Ocvrli zeleni paradižniki; 2. Pod krinko; 3. Cavas; 4. Moč maščevanja; 5. Neopravičeno odsoten: 6. Instinkt za kriminal; 7. Pod kontrolo; 9. Grešniea: 9. Presoja; 10. Naivnik. Litija __________________ Nove knjige: 1. Burroughs, W.: Goli obred (roman); 2. Rasputin, V.: Slovo odMatjore (roman); 3. Calvino, L: Če neke zimske poti popotnik (roman); 4. Bernhard, T.: Sečnja (roman); 5. Joyce, J.: Ulikses (roman): 6. Novak, B.: Hudobna graščakinja (mladinska povest); 7. Dr. Doc & L. Tomas: Zmaji so., (roman); 8.Christie, A.: Nemesiš (roman); 9. Muca (poučna mladinska); 10. Psiček (poučna mladinska). Zagorje______________ Novosti: 1. Holt, Victoria: Pasti in zanke; 2. Politika kot poklic; 3. Atlas za popotnike: 4. Peale, N. V.: Moč pozitivnega mišljenja; 5. Košir, Manca: Moški, ženske; 6. Rasputin, V.: Slovo od Matjore; 7. Calvino, L: Če neke zimske noči popotnik: 8. Šunko, Florjan: Ugankarski slovar L in 2. del: 9. Forstnerič, F.: Drava življenja; 10. Smole, Jože: Pred usodnimi odločitvami. Kuhajte z nami Po praznikih, ki jih nekateri pomnijo tudi po polnih želodcih dobrih jedi, sc bo prilegla kakšna lahkotnejša hrana. Ponujamo recept za pravo domačo hrano, ki sc ga bodo nekateri razveselili. Drugi pa le zamahnili z roko. Matevž ali krompirjev mož Količina za K) oseh: Po 65 dag. fiiola 50 dag krompirja, 8-10 dag zaseke ali masti s prekajeno slanino, 8 dag čebule, 2 stroka česna, sol. Čez noč namočen fižol skuhamo v vodi, v kateri sc je namakal. Posebej skuhamo olupljen in zrezan krompir. Obojemu prilijemo čim manj vode. Nazadnje zmešamo kuhan fižol z. odlitim krompirjem in dobro zmečkamo. Pirc zabelimo s čebulo, ki smo jo prepražili na masti in začinimo s strtim česnom. Zraven lahko serviramo kislo zelje, repo, suho slaniko, klobase... Dober tek! mn m m «flWSSot-:*:«-:-:-:-:-:-:-: Moda po moje Skleni Ui sem. da si bom za prihajajočo pomlad kupila Murin kostim, dva para kvalitetnih čevljev, torbico in dve ali tri svilene bluze, pa bom z malo garderobe elegantna in moderna. Obiskala sem nekaj trgovin in žalostno ugotovila, da s tem ne bo nič. ker nimam delegatske plače. Pokukala sem v Jano. Letošnja moda je pravzaprav že povedana zgodba. Dolžina kril - po želji. Moderne so vse barve, hipijevski cvetlični vzorci in hlače na zvon. Hit sezone pa so čevlji z debelimi podplati. Kako prav ima moja mama, ki vedno zatrjuje, da je škoda zavreči stara oblačila, saj enkrat vie prav pride. Veselo sem začela brskati po omarah. Našla sem hlače na zvon. Italijanske. Že skoraj dvajset let jih nisem oblekla. Tudi dolgo krilo v prelepem cvetličnem vzorcu je ležalo nekje na dnu. Celo čevlji s strašansko debelimi podplati so bili videli solidni. "Sijočih oči sem pričakala moža. Letos bom oblečena po najnovejši modi," sem se mu pohvalila. S pomerjanjem pa je prišlo razočaranje. Hlače so mi preozke za kakšnih dvajset centimetrov. Krilo nekako zapnem, le dihati ne smem. S čevlji pa je sploh vse narobe. Celo v stanovanju bi se kmalu spotaknila, le kako sem pred mnogo leti v njih hodila lahkotno kot manekenka? Srečne ženske, ki tja do Abrahama obdržijo težo! Mirne duše nosijo oblačila svojih najstniških hčera. Mlada dekleta cunjic ne ponosijo, le naveličajo se jih. Bompač v starih oblekah! Sicer pa bodo kmalu počitnice. Za kolo k sreči ne rabim drugega kot sinove raztegnjene majice in hlače z elastiko v pasu. Kaj bi sc obremenjavala z modo! Menda je vsak dan več osvbojenih žensk, ki tej norosti ne sledijo več. Manja Goleč Naša bodočnost Rojstva v trboveljski porodnišnici od 2. do 8. aprila: 2. aprila: Biljana Santo, hči Mateja (Trbovlje); 3. aprila: Marija Sakalšck. hči Tjaša (Zagorje); 6. aprila: Teja Rozina, hči Hermina (Zagorje); 7. aprila: Helena Požun. hči Katja (Zagorje); Brigita Hrvatič, hči Laura ( Celje); 8. aprila: Simona Berk. sin Jure (Krmelj). Iskreno čestitamo! telefon: (0601) 61 013, 61177 Kdo praznuje? 15. aprila: Anastazija (Ana, Anka. Nacka. Nana. Nastija. Stana. Stanka) grš. Anastasia -tista, kije "nskrsmila": Helena (Helenka. Eli, lidi. Lena. Lenčika. Neli. Nela) grš. Helene -sijaj, bliščavost; Jelica izp. iz Jelena (Ela. Iclika. Lenčika. Nana. Neca. Nevajgrš. Helene - sijaj, bliščavost (izgovorjava h kot j); 16. aprila: Kerdnardka (Bernarda. Bena. Nada. Nadica. Narda) nem. Bernibhard -hraber kot medved, bero - medved in hardit, berti - hraber, pogumen; Beno izp. i/. Benjamin (Ben. Benko. Mino. Minko) lat. Beniaminus iz heb Bcnyamin - sin desne roke, ben -sin in yamin - desna roka. dvvsnica: sreča; Veno (glej 1. marec); 17. aprila: Inocencizp. izlnocencij (Cene, Cenek, leo. Inko) lat. Innoccntius - tisti, kc je pošten, innocens - tis - pošten, nedolžen, pravičen; Rudolf (Dolfe, Rtidi.Rudek. Rutko) nem. Rudolf. Hrodulf - tisti, kije slaven volk. hrotid. hrod - slava, ugled in wolf - volk; 18. aprila: Jaka izp. iz Jakob (Jaco, Jakobcta. Japck. Jaša. Kobi) lat. lacobus iz grš. lakobos - tisti, ki sledi Yahvejevo pego (sled); Apolonij (Apo, Lone. Polo. Polko) lat. Apollonius iz. grš. Apollon - mitološki bog sonca, pesništva...(glej 10. april); 19. aprila: Leon (glej 20 februar); Ema (Emi. Emiea. Emka) nem. Emma skrj. iz Emegard. Emenhild. irmin velik, vsemogočen:Levin (Leva.Levo) nem. Levvin iz star. Licbwin ljub prijatelj, liub - ljub in vvin - prijatelj; 20. aprila: Hilda (Hildica) nem. hildi -bitka, boj; Sveto izp. iz Svctimir. Svetimir. Svctislav (Miki. Mirko, Mimo. Cveto) iz sam. svet in mir: 21. aprila: Anzem (Anko, Zelmo= nem. Anselm - božanski oklep, ansi - bog, božanstvo in helm - oklep; Konrad (Adi, Rado, Ratko) nem. Konrad. Kouonrat. HOROSKOP OVEN Novice so vas najprej presenetile, počasi pa se nanje privajate, saj niti ni tako slabo, kot ste najprej mislili. Bodite mož besede. Vaša številka je 13. BIK Čas je že, da se zberete in lotite dela. Vaše lenarjenje postaja nevarno, ker se lahko zgodi, da boste zamudili veliko priložnost, ki se vam bo ponudila. Vaša številka je 11. DVOJČKA Nikar se ne vznemirjajte. Sami ste krivi, kaj pa silite čez mejo. Strpnost pa itak že od nekdaj ni bila vaša odlika. Vaša številka je 9. RAK Dobili boste priložnost, da se izkažete. Partner pričakuje več. kot ste mu bili pripravljeni dati do sedaj. Bodite bolj diplomatski, pa boste vse uredili. Vaša številka je 19. LEV Ne naprezajte se preveč, saj niste povsem zdravi in preveliki napori bi imeli lahko prevelike posledice. Uresničite tisto, kar že dolgo načrtujete. Vaša številka 4. DEVICA Ne izpustite priložnosti, ki sc vam ponuja. Pred vami je novo življenje, če boste znali pomesti s starim seveda. Mislite malo na zdravje. Vaša številka je 15. TEHTNICA Čas je. da odrastete in zaživite po svoje. Sanje so sicer lepe, žal pa redko uresnič Ij i ve. Na dolgem sprehodu zaupajte partnerju. On ve, kaj je dobro za vas. Vaša številka je 21. ŠKORPION Pred vamijepomemben teden. Odločitev, kaj je za vas boljše, sploh ne bo lahka. Nekdo vam pripravlja prijetno presenečenje. Še vedno ne veste kaj bi s seboj. Vaša številka 1. STRELEC Življenje ste si zapletli po lastni neumnosti, zdaj pa iščete krivdo povsod, le pri sebi ne. Vaši najbli/ji so resnično zaskrbljeni. Ne bodite takšna mevža. Vaša številka je 19. KOZOROG Preveč nalog ste si naložili in vseh ne boste mogli uresničiti v tako kratkem času kot ste načrtovali. Namenite več časa sebi. Pogovor vam bi pri tem pomagal. Vaša številka je 15. VODNAR Kot vedno tudi sedaj pretiravate v delu. Vzemite se vendar malo v roke. počitek pa bi vam zdajle resnično prav prišel. Vaša številka je 18. RIBI Ljudje vas po vaši krivdi spet gledajo grdo. Nehajte že vso krivdo zvračati na druge. Vedno manj ljudi vam ostaja v ožjem krogu. V tej smeri boste morali nekaj narediti. Vaša številka je 16. Saška r--------------------------------------------------------------- I MalioglasivZasavcubodosenaprejzastonj.lzpolnjti morate le | * priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, | Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male | ■ oglase (največ 20 vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. ■ Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne I skupine, ne iz 0601. STANOVANJA, GRADBENE PARCELE VZAGORJU prodamo slarejšoh iso z vrtom in dodatno parcelno Številko na sončni legi. primerno za obrt. Tel.: 061-484-078 (popoldne) ali 163-858-535 (popoldne od 16. ure dalje). OB REGIONALNI cesti Zidani Most - Hrastnik, v naselju Suhadol I I prodam posestvo v izmeri 23 ha. Hi Sa je potrebna manjše adaptacije, gosp. poslopje, kozolec, gozd 17 ha. Sončna lega. asfalt, elektrika, telefon. Cena 130.000 DEM. Tel.: 0608-43-107 (od 7. do 15. ure. Martinšck). PRODAM parcelo v Sevnici / leseno hišico, vodo in elektriko. Marjeta Kavšek. Podkraj 22. Radeče. PRODAM hišo pri Izlakah. za brezplačni mali oglas Tekst:................................... Moj naslov: '"SSISogijf JSSSSŽS&« Koruni CESTNO L stanovanje v Litiji inparcelo v Kisovcu. Tel.: 62-380. PRODAM parcelo v Čemšeniku (6 km od Trojan). Primerna za gradnjo. Tel.: 23-180. PRODAM zazidljivo parcelo cca 1500 m2 v Šemniku. Tel.: 061-152-222 PRODAM ZX speetnim z literaturo, joystickom in veliko igric za 150 DEM. Primož Žertek. Sallaumines 5/b. Trbovlje.____________________________________ ZAPOSLITEV GARAŽE PRODAM montažno garažo na Tereziji. Tel.: 25-599. | AVTOMOBILI IN DELFI PRODAM novo Ford Fiesto 1.3 i SX. Tel.: 62-015. PRODAM Z101, registriran in dodatnooprcmljen. Vreden ogleda. 27-063. PRODAM Vugo 45. letnik 83/8 za 1500 DEM. Tel.:21-730(od 16. do 19. ure). PRODAM moped APN 4. 2 čeladi za 500 DEM. Tel.: 25-459. PRODAM ročni vrtalnik Iskra 520 W. malorabljen. Cena po dogovoru. Tel.: 71-622. INŠTRUIRAM vse letnike srednjih in osnovnih šol. Tel.: 22-156. INŠTRUIRAM matematiko in l iziko za 7. in 8. razred OŠ in vse letnike srednjih šol. Tel.: 62-189. NUDIMO redno ali honorarno zaposlitev za prodajo uspešnic "Slovenske knjige". Delo poteka na območju Celja in Zasavja. Tel.: 064-733-349 (zvečer). ________ GLASBILA KLAVIR dunajske izdelave nanovo uglašen in v odličnem stanju prodam. Tel.: 41-884. _____ ŽIVALI MLADI čuvaji, nemški ovčarji, iščejo nov dom. po možnosti z vrtom. Stane Hriberšek, Medijske Toplice 15. Izlake. _______________ STROJI RAZNO PRODAM nov aparat za pranje z mrzlo in toplo vodo - priromat S-40 za 100.000 SIT. Tel.: 061-881-418. PRODAM multikultivator Mute in motorLombargini TIP490. Ciril Lazar. Kolovrat 11 a. Izlake. RAČUNALNIKI PRODAM ovalno mizo 160x60 in Stiri stole v rjavi barvi. Tel.: 24-269. PRODAM Hanckbel voziček in stol za hranjenje KAM - rdeč. Tel.: 62-487. PRODAM nerabljeno kritino Eternit Sivi 150 m2 za 50 odstotkov. Silvo Fabjan. Bevško50. Trbovlje. ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA DOM STAREJŠIH OBČANOV, IZLAKE 13, JE ODPRTA VSAK DAN. POKLIČITE NA TELEFON: t4 088. .v.\.«;n.\.«i-.n: Avrtvroiu» NAGRADNO IGRO ZA NAROČNIKE ZASAVCA RODAI JŠUJEMO DO KONCA APRIIA. NAGRADE za zvestobo Zasavcu 1. Vrednostni bon v znesku 15.000 SIT: TAPI d o o . Kisouec 2. 1500kg cementa: ABC TEHNOHIT d.o.o . Trbovlje 3. Telefon Panasonic: EUKOTBADE. Zagorje 4. Vrednostni bon v znesku 12.000 SIT: KMETIJSKA ZADBUGA IZLAKE z o o 5. Darilni paket v vrednosti 10.000 SIT: MERCATOR SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE d.o.a . Hrastnik 6. Vikend rent-a-car (škoda Favorit): RENT A CAR JUVAN. Zagorje 7. Vikend paket za 1 osebo in 2x5 kopanjv pokritem bazenu: MEDIJSKE TOPLICE d d . Izlake 8-9. Vrednostni bon v znesku 8.000 SIT; Rotex Črpalka ROTEX d.o.o.. Zagorje 10. lOOOkg cementa: CEMENTARNA TRBOVLJE d d , Trbovlje 11. Telefonski aparat Eta 811: PTT PODJETJE TRBOVLJE p o., Trbovlje 12. Infra svetilka: ULTRA d o o . Kisovec 13. Stropna halogenska svetilka: SI,IA,I HRASTNIK. Hrastnik 14. Darilni paket u vrednosti 5.000 SIT: TKI HRASTNIK. Hrastnik i %m*c STUDIO MARKETING Komisija za odlikovanja Občine Zagorje ob Savi objavlja na podlagi 9.člena odloka o priznanjih občine Zagorje ob Savi (Ur. vestnik Zasavja št. 18/92) in 7. člena Poslovnika o delu komisije JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ZAGORJE O/S Priznanja občine Zagorje ob Savi so: - naziv častni občan občine Zagorje ob Savi - zlata plaketa občine Zagorje ob Savi - srebrna plaketa občine Zagorje ob Savi 2. Priznanja občine Zagorje ob Savi se podeljujejo posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom, ki so s svojim delom pomembno prispevali k razvoju in ugledu občine Zagorje ob Savi. 3. Predlog mora vsebovati: - polni naslov predlagatelja - polni naslov predlaganca - vrsto priznanja - utemeljitev predloga - datum in podpis predlagatelja. 4. Predloge pošljite komisiji za odlikovanje občine Zagorje ob Savi, C. 9. avgusta S - sicer najkasneje do 15. maja 1993. \ Predsednik komisije za odlikovanje: LEOPOLD DROBNE, l.r. radečepapir Podjetje RADEČE PAPIR p.o., Njivice 7, Radeče objavlja zbiranje ponudbe za najem požarnega bazena na Njivicah za sezono 1993. Ponudbe s pogoji za najem je U eba poslati v zaprti kuverti na sedež podjetja na Njivicah 7, Radeče pod oznako PONUDBA ZA NAJEM BAZENA do 20.04.1993. Poslovodstvo podjetja bo po svoji presoji pozvala ponudnike na sestanek ali izbrala neposredno na podlagi poslanih ponudb najemnika za sezono 1993. Prednost pri izbiri najemnika bo imel ponudnik, ki bo ponudil celovitejšo ponudbo, ki Ito poleg gostiteljskega dela nudil tudi najem kopališkega dela, dal boljše garancije za zagotavljanje požarne vode za potrebe podjetja. Podjetje se ne zavezuje, da bo sprejela katerokoli ponudbo, če po njegovem mnenju ne bo nobena ustrezna. ..-..: :: : ^ V / . .JHB Reševalci V prej§nji Številki je priSlo do neljube napake, ker smo objavili nagrajence za križanko iz7. Številke in reSitev križanke Številka 8. Danes zato objavljamo nagrajenec za Številki 8 in 9 ter reSitvi križank iz Zasavca Številka 9 IN 10. Nagradna križanka Rešitev nagradne krilanke pošljite dv 21.-1.199J na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA. Cista zmage 33.61410 Zagorje oh Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada Kosilo za dve osebi v domu na Prvinah, Brodar d.o.o., Zagorje 2. nagrada: Pizze za dve osebi v restavraciji Medija, Brodar d.o.o., Zagorje 3. nagrada: Knjiga 4. nagrada: Stojalo za videokasete 5. nagrada: T-shirt majica igrHm križanke 1. nagrada: Trimesečna naročnina za časopis /asavc. Bojana Šergun, Kotredež 45, Zagorje; 2. nagrada: Knjiga Milan Kučan, Fani Seničar. Podkraj 75. Hrastnik; 3. nagrada: Enomesečna naročnina za časopis Zasavc, Viola Prosen, (iladež 22. Izlake; 4. nagrada: 1 kg Salamurina, Bojan Cankar, Opekarna 7, Trbovlje; 5. nagrada: Kapa Zasavca. Zdravko Dragič, Novi log 14. Hrastnik. Izžrebanci nagradne križanke 9/ 22 1. nagrada: Trimesečna naročnina za časopis Zasavc, Aleš Šuligoj. (Gradnikova 8. Kanal 2. nagrada: Knjiga Milan Kučan, Miran Trošt, Trg F. Fakina 2 b, Trbovlje 3. nagrada: Enomesečna naročnina za časopis Zasavc. Jože Jerič. Krnice 32, Hrastnik 4. nagrada: 1 kg Salamurina, (■izela Mak. Klek II. Trbovlje 5. nagrada: Kapa Zasavca, Marjana Mlinar, Šuštarjeva 26, 'Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagorje, do 22.4.1993. Rešitev nagradne križanke 9/ 93 PASAŽA. MECEN, ORTNEK, 11IAKA, PRVIAPRIL, REP, DP, TEST, IRAVADI, MAORI, j/pm: BENARES. INTERIER, ING, ALEN, VRANJE, UMOR, MAGALI, BOA, AVILA. IŽANEC, IŽ, ATAMAN, NV. NAK. AVDICIJA, MIŠKO, AARAU, OVČAR, MO, KAITDRA, ECUA. IRKA. BRI AN, RENO, ALTANA, ARAK, SVEN, POANTA, RASA. Rešitev nagnidne križanke 10/93 PODKRAJ, OSAMA, HRASTNIK, SNOP, KREATURA, ARA. NN, JUVELIR, KROJ. ITALIJA, CS, AON, SIOL, AT, MEVUA, ROSS, PS, ERMAN, KOLUT, OTOK, SKL KAPO, EGIDA, EVKAIN, LANOLIN, ČILSKISO-LITER, RE, ICA, ANITAMEZE, AF, NAVOR, SABOR, LALO, K, ŽLICA, ONO, EBER. AMA, A UL, DAM, CACA. / \ ZAGORJE o/S * GOSTlSČE MEDIJA * DOM NA PRVINAH »KLAS TRGOVINA i zdravo prehrano »TESTENINARSTVO * ŽEBUARSTVO V J ■WE'M IBM ■ l m Wi’, eh Požar le ni uuiéll najstarejse hiše v Trbovljah V petek, 2. aprila okrog 15.30 ure je zagorelo ostrešje najstarejše hiše v Trbovljah na Trgu Franca Fakina 5, smo poročali že v prejšnji številki. Zgorelo je ostrejše hiše, ki sojo pred leti uredili v tako imenovani protokolarni objekt občine Trbovlje, rečejo ji tudi mestna hiša ali na kratko "gradič". Zgodovina tc hiše je zelo dolga in bogata. V njej se je marsikaj dogajalo. Nad vhodnimi vrati, kletnim portalom, je letnica 1695. Stavba ho čez dve leti doživela torej častitljivo starost 300 let. Prcdno je občina Trbovljc postala lastnik hiše (leta 1971 ), je bilastavbavposesti večih lastnikov. Zadnja zasebna lastnicaje bila Ljudmila Arzenšek, upokojena učiteljica ročnih del. V času svojega življenja je občasnim obiskovalcem, posebno šolarjem, prav rada orisala zgodovino te hiše. Umrla je leta 1969, oporočno pa jo je zapustila svojima nečakinjama.ObčinaTrbovljeje leta 1971 stavbo odkupila. Še v času življenja je Ljudmila Arzenšek profesorju Bogdanu Stchu izrazila željo, da bi hiša, takšna kot je, ostala pomnik zgodovine Trbovelj in eden redkih ostankov trboveljske davnine. V Trbovljah sc namreč ne morejo ponašati z zgradbami častitljivih starosti, razen sakralnih. Bogatih gradov, palač in podobnega ni bilo, z izjemo tega gradiča in pa gradu Prusnik (Potiorck) ob Savi. Po porušenju Prusnika pred leti, lastnik tudi tega je bila občina Trbovlje, je kot najstarejša hiša, razen cerkvenih objektov, ostala bivša Arzenškova hiša. Po pripovedovanju naj bi bila ta hiša nekdaj last celjskih grofov. Vemo pa, daje zadnji celjski grof, Ulrih IL, umrl leta 1456 in v takratnih časih seje gozd vlekel od Scntpavla - Prebolda preko Trbovelj do Save. Zato velja domneva, daje ta zgradba mnogo starejša, kot pa kaže vklesana letnica na vhodnem portalu. Po vsej verjetnosti je bila tega leta hiša obnovljena. Iz laških urbarjev jlahko povzamemo, daje imela laška gospoda leta 1635 svoj sedež v Trbovljah v "grofovski lovski hiši", kamor so sc zatekali v času svoj ih lovskih pohodov na tem območju. Zato velja domneva, da je hiša mnogo starejša od omenjenega datuma. Grof Maks Wildcnstcin je leta 1768 hišo prodal državni pristojbinski upravi. Leta 1815 je hišo kupila državna tobačna uprava za svoje potrebe. V hiši so prebivali po vsej verjetnosti stražniki, ki so lovili tihotapec. Meja med Kranjsko in Štajersko je bila v neposredni soseščini. Leta 1829 sla na javni dražbi hišo kupila Jakob in Marija Pcklar. Pcklarjcva je hišo zapustila svoji hčerki Kristini, poročeni Škofca. Ta dva pa nista imela otrok in tako je hiša po oporoki pripadala nečakinj i Rozalij i Logar. Taje bila lastnica hiše od leta 1911 do leta 1921, ko je hišo odkupila Ljudmila Arzenšek. Leta 1972 je postala hiša last občine. Nekaj let je nudila zasilno stanovanje dmžini, vedno pasije večinaTrboveljčanov želela, da bi dobila svoje obeležje in svoj pomen. Po strokovni plati se je njene revitalizacije lotil še kot študent Jurij Kolenc, dipl. ing. arh. Njegova diplomska naloga na to temo je bila ocenjena zelo dobro. Služila je kot osnova za njeno obnovo in določitev namembnosti. Občina Trbovlje je imcnovalaodborzaadaptacijo hiše, ki gaje vodil Ivan Berger. Odbor sc je prvič sestal v začetku novembra 1980. Priprava načrtov, predračuna, ipd. je stekla. Edino, kar ni bilo v začetku rešeno, je bilo financiranje. Dela so sčasoma z velikimi ovirami stekla in obnova je trajala do pomladi 1991. Že 9. marca istega leta so v zgom j ih prostorih odprli kavarno in 1 ikovno galerijo, vendar je na žalost obrat prenehal z delom po mesecu dni. Program je bil imeniten, vendar se zadeva, žal, ni izšla. Pač pa je spodnji, kletni del zgradbe, zelo obiskan. V sako soboto potekajo v poročnih prostorih poroke, med temi je tudi več zlatih. Hišabrcz servisnega dela ni moglaslužiti svojemu namenu. Potem, ko so v okviru obnovitvenih del zgradili sanitarije, so se jeseni leta 1992 lotili še gradnje kuhinje s skladiščem. Plošča nad kuhinjo pa naj bi služila kot gostinski vrt, kjer naj bi stregli gostom. Usodnega dne, ko je izbruhnil požar, so polagali na betonsko ploščo izolacijo in ga varili z odprtim ognjem iz plinske jeklenke. Vse priznanje gre trboveljskim gasilcem, ki so bili hitro na mestu požara in s takojšnjo intervencijo preprečili še večjo škodo. Zgorclajc kritina iz skodel in strešno tramovje. Ožgano tramovje bo po vsej verjetnosti treba zamenjati. Po grobi oceni je bilo škode za okoli 6 milijonov tolarjev. Obnova bo trajala kar nekaj mesecev, če bo na voljo denar. Če ne bi prišlo do požara, bi objekt lahko izročili javnosti v uporabo v nekaj tednih. Tine Lenarčič Foto: Branko Klančar 7/^C Strojna sola vabi Srednja .strojna sola v Trbovljah izobražuje učence za sedem poklicev: obdelovalec kovin, strugar, orodjar, ključavničar, avtoklepar, avtomehanik in strojni tehnik. S prizadevanjem zaposlenih strokovnjakov, ki znajo v prid znanja odpreti tudi marsikatera vrata zunaj šole, se pouk v tej šoli odvija na sodoben način. Pri vseh predmetih uporabljajo računalnike in z najnovejšimi programi spodbujajo učence za odkrivanje novega. Prejšnji teden so predstavili štiri nove sodobno opremljene učilnice in medse povabili predstavnike podjetij, ki sojini pri tem pomagali ter bivše učence in prijatelje iz velenjske strojne šole. 6. maja bodo program in delo v obeh stavbah - na Novem domu in Šuštarjevi koloniji predstavili osmošolcem, ki so pred življenjsko odločitvijo. Izobraževanje v industrijski kovinarski «Soli se je začelo pred štiridesetimi leti. Takrat je bila to značilna tovarniška šola. ustanovil pa jo je delavski svet Strojne tovarne zaradi potreb po kovinskih poklicih.Izobraževalni center, ki seje razvil/, leti. je že izobraževal kadre za vse tovarne v Zasavju. Velik napredek je pomenila ustanovitev tehnične šole. Ideje o prestrukturiranju gospodarstva v teh dolinah namreč niso nove, Zasavje pa je bilo glede srednjega strokovnega kadra silno siromašno. Srednja šola strojne in elektro usmeritve je dobivala tudi udarce. Prvi je bil preselitev tehnikov elektro usmeritve v Zagorje. V Ljubljani so se odločili tako kljub nasprotovanju Zasavja, danes pa tudi tam že priznajo, da bo treba napako popraviti. Drug udarec je bilo usmerjeno izobraževanje, ki mu takrat skoraj nihče ni upal nasprotovati, pa čeprav je bilo vsem jasno, da je slab napovedovalec prihodnosti in da tudi samo nima prihodnosti. Februarja 1991 so se nad Zasavje spet zgrnili črni oblaki, takratni minister dr. Vencelj je razlagal, da je potrebno šole z majhnim številom učencev zapreti in da je za Zasavje dovolj le Razpoloženje četrtošolcev, če vaja iz pnevmatike uspe. Učbeniki Učencem, ki to želijo, na šoli za celo leto izposojajo učbenike, odškodnina pa je minimalna. Trenutno na primer učbeniki za prvi letnik stanejo okoli 36.000 tolarjev, učenci pa so plačali 2.400 tolarjev, če so si izposodili vse knjige v prvem letniku oziroma 5.000 tolarjev za knjige ostalih letnikov. poklicna šola, oddelek tehnikov pa naj bi ukinili. Šolniki so žal takrat ostali sami v borbi za obstoj tega programa, pustili pa sc niso ugnati. Dokazali so. da je majhnost le navidezna. Znanje, ki so ga na tehnični šoli pridobivali učenci že v preteklosti, pri visoki zahtevnosti pa vztrajajo tudi učitelji te generacije, se odraža pri poklicnem ustvarjanju in študiju. Na šoli so ocenili, da so pridobljena znanja na šoli tako široka, da omogočajo prehod v druga področja, iz nižjih v zahtevnejše programe, nadaljevanje študija na fakultetah. Ocene so izvirale iz prakse, saj so ugotovili, da iz njihove šole izhaja veliko število uspešnih ljudi. Na šoli si zato z vsemi močmi prizadevajo, da bi program tehnika obdržali in ga še razvijali, njihova prizadevanja so v povečanju kvalitete izobraževanja in izobraževanju kadrov, ki ustrezajo potrebam in razvoju podjetij. Za dijake pa je pomembno predvsem to. da jim prostorske možnosti omogočajo pouk ledopol-dan. Seveda sc to pozna pri samem šolanju in tudi popoldanskih aktivnostih dijakov. Kaj pa o šoli mislijo nekateri udeleženci srečanja ob predstavitvi novih kabinetov in razstave, ki sojo v ta namen pripravili dijaki : Kristjan Kajič. dijak :"Za program tehnika me je navdušil prijatelj. Učitelji na šoli so prizadevni, so zelo aktivni in radi pomagajo. Ne le. kar zadeva šolskih reči, pač pa tudi takrat, če so problemi domači. Zdi se mi, da največ dobim pri mehaniki in angleščini. Tudi šola se mi zdi sodobno urejena in rad hodim sem." Albin Vrabič, ravnatelj velenjske strojne šole: "Šoli dobro sodelujeta, saj smo podobno veliki, podobne težave imamo in ubadamo se z isto filozofijo, da se mora šola odpirati. Veseli smo. da smo danes tu. saj vidimo, da je tu dinamično in da se kažejo novitete. Učenci niso avtomatska danost, pač pa jih je treba pridobiti s kvaliteto, zdobrim srčnim odnosom in to na tej šoli imajo." Novi kabineti Strojništvo danes ni več pila ali pa šestilo in trikotnik v roki bodočega strokovnjaka. Sedaj je to sodobno šolanje pred računalniki. V obeh stavbah trboveljske strojne šole imajo po eno računalniško učilnico/, lepim številom računalnikov. Uporabljajo jih pri vseh predmetih in za delo so dobili najsodobnejše programe. Oto Kranjc, maturant, ki bo študiral matematiko: "Na tej šoli sem se imel kar dobro. Tisti, ki bodo študirali strojništvo, so po mojem dobili ogromno znanja in so se naučili tudi uporabljati to znanje. Mislim, da bom tudi jaz uspešen na matematiki. Učitelji so zelo enotni, čuti se. da sodelujejo med seboj, kar majhna šola omogoča in jaz bom nanje imel lepe spomine. Kar zadeva prizadevanje, bi jim dal odlično oceno." Slavko Stošicki. nekdanji dijak in oče sedanjega dijaka, sicer diplomirani strojni inženir: "Po strokovni plati smo tu dobili dobre osnove, tisti, ki smo se vpisali na fakulteto, smo jo tudi končali. Žal pa so hit v današnji družbi družboslovne vede. Čc pa strokovnega kadra ne bomo imeli, bomo lahko v tej Evropi še bolj klečeplazili." Alenka Knez. profesorica na šoli. ki vodi projekt modernizacije, pa trdi. da so zanj zaslužni vsi na šoli in tudi podjetniki, ki so potrebam šole prisluhni!i:"Ko smo na novo opremili učilnice, bi radi pokazali, da strojništvo ni samo piljenje, pač pa pri pouku uporabljamo računalnike in sodobne pripomočke, daje tu potrebnega veliko znanja. Srečanja na šoli bomo večkrat pripravili, naši bivši učenci so izkušeni ljudje, ki vedo. kaj proizvodnja potrebuje, /.elitno, da bi šola postala servis izmenjave informacij in mladim bi radi približali mlajše k tehniki, ki postaja lepa. Čas bo pokazal, da brez tehnike v gospodarstvu ne gre. Ivana Laharnar Foto: Jernej Biderman Sl Ribe s»c> s»» "Včasih jc bilo v Savi 18 vrst lovnih rih, danes jih je le še 5," je začel svoje razmišljanje o ribištvu in svojem delu Maks Podlesnik iz Radeč, zaprisežen ribič (dolga leta je bil sekretar Ribiške zveze Slovenije) in neizprosen borec proti oneznaževalcem okolja. "Bil sem vajen trdega dela, saj smo dneve in dneve vozili flose hlodov po Savinji in Savi na hrvaško stran. Poznam praktično vsako čer, oviro, vrtinec na Savi. Lepi trenutki so bili vmes. Za kosilo ali večerjo pa kaj drugega, kot riba. Teh, tistih lovnih, je bilo na začetku kar 18 vrst, danes jih je žal le še 5, pa še te niso užitne zaradi prekomernega onesnaževanja. Pomislite, včasih, ko sem bil žejen, mogoče štirideset ali petdeset let nazaj,sem lahko zajel vodo iz Save in pil. Kaj bi se zgod ilo danes, če bi se poskusil odžejati ob Savi," pripoveduje stari savski maček. Prvo dovoljenje za ribolovje dobil z devetimi leti in od takrat dalje jc ostal zvest ribištvu. Torej več kot polovico časa. kolikor deluje slovenska ribiška organizacija, ki je stara 90 let. Maks Podlesnik pozna večino slovenskih rek. pa tudi v nekdanji Jugoslaviji ni večje reke, kije ne bi obiskal in se seznanil z njenim ribjim zarodom. Ob vprašanju, do katere stopnje so onesnažene slovenske reke. je natresel le nekaj podatkov. Za primer, v Sloveniji je onesnaženih 60 odstotkov lovnih vodotokov, zelo seje zmanjšal naravni prirastek v rekah. Včasih je bil ta400 kg na hektar vodne površine, danes je le še 20 kilogramov. Ribiči že dalj časa bijejo plat zvona, saj nenehni pomori rib izredno krčijo vrste zaroda v slovenskih rekah. Če ne bi umetno gojili zaroda in ga potem ponovno vlagali v slovenske reke, bi bila situacija še bolj kritična, kot je sedaj. Ribiči se radi hvalijo s svojimi lovskimi trofejami. In kakšne so Maksove lovske trofeje? "Moja največja riba, ki sem jo ujel. je bil stile, težak 15.20 kilograma. Ne bom rekel, da je imel meter med očmi. kot se ribiči radi pohvalijo, ampak takšnega nisem videl nikoli kasneje." So postrvi v Savi. se večkrat vprašamo. Maks Podlesnik odgovarja: "Tisti, ki bi radi v večjih rekah, tudi v Savi. lovili postrvi, jih verjetno tam ne bodo ulovili. Ni jih. vanje zaidejo le slučajno, ob nalivih, ko jih večje vode iz potokov, kjer j ih gojimo, odnesejo v Savo." Maks Podlesnik je 40 let neprekinjeno predsednik Ribiške družine Radeče. Ta pod njegovim vodstvom uspešno dela že vrsto let. Ribiči so vključeni v armado slovenskih ribičev, ki šteje kar 22000 članov. Radeška ribiška družina vsako leto pripravi državno tekmovanje za pokal Sava. Njihovo gojitveno območje potočnih postrvi je zgornji tok Sopote. kjer letno vzgojijo od 3000 - 4000 kosov potočne postrvi. Problem, ki se ga lotevajo z vso vnemo, so posledice ob gradnji HE Vrhovo. Zaradi zajezitve Save se bodo iz njihovega lovnega okoliša umaknile vse avtohtone vrste rib. katere bodo zamenjali krap, som, smuč. zelenika in še nekatere druge. Pogajalec z investitorjem je kdo drug kot Maks Podlesnik, ki ga Savske elektrarne poznajo že odprej, saj je bil pogajalec za Ribiško zvezo Slovenije ob vseh večjih posegih v slovenske reke. Pod njegovim predsednikovanjemjeob Savi zrasel nov ribiški dom, v njegovi neposredni bližini pa bo gojitveno območje RD Radeče, imenujejo ga Juvančičev graben. Dom ne bo namenjen le ribičem, pravi Maks. Upravljalec bo lahko razvijal turizem, saj bodo imeli na voljo prenočitvene kapacitete s 7 posteljami, rekreacijske površine in čolnarno. Neverjetno, koliko elana je v človeku, ki ni le ribič, ampak je42 let tudi lovec, pa odgovoren Ena ribiška (Maks na levi). zaribiško zbirkov tehničnem muzeju Slovenije v Bistri. Maks je že več kot 30 let predsednik odškodninske komisije Posavje - Zasavje, je avtor številnih člankov o varstvu voda. Njegov največji uspeh pa je gotovo področje planiraija v ribištvu, kjer ga v svetu štejejo med naj večje strokovnjake. Maks Podlesnik je Don Kihot v boju za čiste vode, saj njegova opozorila žal, kljub kaznim, ki jih plačujejo onesnaževalci, ne pomagajo veliko. V Radečah Maksa poznajo kot zelo družabnega človek. Velikokrat ga prosijo, naj za različne skupine ali prijateljska srečanja pripravi srno v omaki, zavrti odojka ali pa pripravi krapa... Kdorživi z naravo, ta bo živel še vrsto let, pravijo starejši. In upajmo, da bo res tako. Saj. kaj pa bodo ribe brez Maksa... Franci Kadunc - Afrika press Večerni sprehodi po mestu so prijetni, vendar je prečkanje ceste malo nevarno. Večina voznikov ne prižge luči. ko vozijo po mestu. Ritem mesta se začne upočasnjevati. Ljudje zvečer hodijo počasi, vozniki so previdnejši in potrpežljivejši. Mesto se iz dnevne naglice začne umirjati. Sprehod po pločniku je kljub temu težaška zadeva. Egipčani so očitno veliki ljubitelji izložb. Več deset ljudi sc zbere pred nekaj metrov široko izložbo in strmi vanjo. Komentirajo izdelke, cene in jih med seboj primerjajo. Kupiš lahko, kar želiš in iz kateregakoli obdobja. Tudi izdelke, ki jih v Evropi po trgovini ni videti že desetletja, lahko v Cairn kupiš nove (velja predvsem za tehniko). Trgovine so res čudne. V nekaterih lahko kupiš skoraj vse. v drugih pa stvari, ki niti približno ne sodijo skupaj. Nekaj dni po Novem letu sem končno našel naslednji možni cilj. ■■■ ■' --------------------------- Sirija. Kar malo žalosten sem spokal nahrbtnik, sc poslovil od mačk, kolegov, ki sem jih v Kairu spoznal in jo ubral na letališče. Po carinskih formalnostih sem že sedel v starem Boingu. ki se je v sončnem jutru hrupno pripravljal na vzlet. Pripel sem si varnostni pas in starina je vzletela. Kairo je iz ogromnega mesta postajal abstraktna kreatura na zemlji, pokrita z meglo smoga. Še zadnjič smo ga preleteli in presneto, že sem ga pogrešal, čeprav ga še dobro zapustil nisem. Kajti Kairo je mesto, ki se človeku vtisne v spomin. Petkrat na dan ga preklinjaš in zasovražiš, desetkrat na dan ga vzljubiš in kar vriskaš od zadovoljstva. Tisoč znanih in neznanih okusev, vonjev, oblik ti prevevajo čutila v vseh možnih kontrastih. Na stotine ljudi ti bo zaželelo: "Welcome to Egypt". Pa spretni trgovci, ki bodo gotovo naredili dober posel in ogromno drugih ljudi, ki te bodo presenetili z neopisljivimi stvarmi in dejanji. S plačilom ali brez. Ženim stavkom: "En dan v Kairu jc kot celo življenje." Peter Feštanj 7/EASC m mm M mm HI M a; Srečanje z Hočevarjevimi ■ Moravski upokojenci - pohodniki se vsako leto srečajo /. ■ ■ družino Hočevar v vasi Borje. To je postala že tradicija. ■ ■ Gospodinja Lojzka jih vselej dobro sprejme in pogosti. V ■ ■ znak zahvale se tudi skupinsko slikajo. Tak posnetek je nastal ■ ■ marca v podruž.ni cerkvi Svetega Jakoba v Borjah (v sredini ■ ■ je dobrotnica Lojzka). ■ ■ Moravski pohodniki po poti spominov občine Domžale ■ ■ vsako leto opravijo pohod, ki ga pričnejo od Trojan preko ■ ■ Dolin, Boija,Golčaja, Limbarske gore in HrastnikavMoravčc. ■ ■ Tuje zaključek približno 6-urne zmerne hoje s 4 kontrolnimi ■ ■ točkami, odtisnjenih žigov v "vodnik" s poti spominov NOB ■ a občine Domžale. Pohodniki med pohodom obiščejo znane B ■ domačije in kraje iz časa druge svetovne vojne. S prijaznimi ■ a domačini obujamo spomine na prehojeno težko pot, a vendar B ■ zmagovalno. S takimi pohodi bomo nadaljevali tudi v bodoče. ■ a Naj omenim, da je cerkovnik podružne cerkve Sv. Jakoba B ■ v Borjah že nekaj let gospod Ivan Hočevar, ki je glavni ■ a organizator vseh akcij z zvezi obnove cerkve in tudi lanskoletne B ■ obnovitve zvona, ki tehta 1400 kg. Zvon so slovesno ■ a blagoslovili in potegnili v cerkveni zvonik na žegnansko B ■ nedeljo, 25. julija. Jože Novak a Foto: Franc Novak B ......................................................... Mačke Tehnološko društvo Zasavje sc ukvarja tudi z vzrejo mačk. Največ mačk v društvuje scvedadolgodlakih oziroma perzijskih. Vse dolgodlake mačke imajočokat trup, okroglo glavo in okrogel obraz, kratke močne noge, plosk nos in velike okrogle oči. Skoraj vse perzijske mačke imajo izredno gost kožuh, sestavljen iz dlak, ki utegnejo biti dolge tudi 12 centimetrov. Kožuh dolgodlake mačke je ponavadi na pogled zelo učinkovit in je posebno dolg okoli glave, tako da ustvarja posebno privlačnost. Ko se odločite za nakup oziroma izbiro mačke, vedite, da je mačka priljudna žival, da zanjo ni težko skrbeti in da ne rabi veliko prostora. Najpomembnejša odločitev pri izbiri je pač ta, ali hočeš pasemsko, rodovniško mačko, ali pa ti ni do tega. Če želite vašo mačko razstavljati in se udeleževati mačjih razstav, potem je najboljše, da sc odločite za rodovniško mačko. Pri tej izbiri mačke se morate zavedati, da potrebujejo dolgodlake mačke vsakdanjo nego. Za nerodovniško mačko sc ljudje odločijo predvsem zato, da jim bo muca le družica v hiši, pa tudi poceni so v primerjavi z rodovniško muco, ki je kar precej draga. Izbor je odvisen tudi od tipa mačke, za katerega ste sc odločili in od vsote, ki ste jo pripravljeni plačati. Izbor ali naj bo samec ali samica je brezpredmeten, saj sta oba priljudna in ljubezniva mačka. Podrobnejše informacije lahko dobitrc na sedežu FDZ, Cesta oktobrske revolucije 13/b, Trbovlje, tel.: 21-347. Aleš Matko Novi potapljaški prostori Društvo za podvodno dejavnost Trbovlje, na kratko jih imenujemopotapljače, so imeli svoje društvene prostore, vključno s skladiščem opreme, v zgradbi bivše lekarne na Ulici 1. junija 2. Sedaj pa so dobili na voljo nove društvene prostore, ki bodo veljali tudi kot izobraževalni in dmžabni center. Ti prostori so v gasilskem domu na Savinjski cesti. Nove prostore so odprli v četrtek, 8.aprila. Društvo ima precejšnje naloge, med prvimi so tiste, ki sc nanašajo na izobraževanje in usposabljanje novih, mladih potapljačev. T.L. Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Moravče uspešno deluje že 11. leto. Vsako leto organizira šest do sedem kolesarskih izletov v naravo v različne kraje s srečanji z upokojenci sosednjih društev, kot so: Zagorje, Vače, Mengeš, Komenda, Kamnik in Motnik. Srečanja so enkratna v zadovoljstvo vseh. Na teh izletih vedno prednjači nežni spol, na teh izletih, kajti moški sc raje vozijo z motornimi vozili in pravijo, da nimajo toliko časa, kot njihove soproge. Moravški kolesarji so 30. marca organizirali prvi spomladanski kolesarski izlet v neznano. Štart je bil v jutranjih urah izpred društvenega doma v Moravčah. Cilj pa na središču Slovenije GEOSS Slivna. Prva postajajo bila v Kandršah. Tu so sc kolesarji malo odpočili in okrepčali. Kot spomin je nastala skupinska slika, ki je priložena. Iz Kandrš smo ob porivanju koles po novi asfaltni cesti počasi mahali po klancu navzgor proti cilju, za katerega je dobro vedel le vodja tega zanimivega izleta v naravo. Na središču Slovenije smo si ogledali okolico in sc ustavili za kratek čas v gostilni Kmečki turizem naSlivni, kjer smo imeli kosilo. Presrečni smo se poslovili od prijaznega gostilničarja, sc počasi spuščali na kolesih v dolino in v poznih popoldanskih urah srečno pristali v Moravčah. Letos načrtujemo še nekaj kolesarskih izletov in srečanj s sosednjimi društvi upokojencev: na kmečki oliceli v Kandršah in na Slivni. Jože Novak Mladim Zasavcem Pomlad sili v deželo, vendar bo današnji Miš Maš dokaj zimski. Marija Piki, razredničarka 5. b s PE A. Hohkrat nam je poslala cel kup sestavkov o Planici, kamor so se odpeljali na stroške Zavarovalnice Triglav. Vsega seveda nismo mogli objaviti. Od vsakega lahko preberete nekaj malega. Saj je tudi Sneguljčica vsakemu škratu vzelanekaj malega. Tudi pozdravi Mimi Lipovšek in njenega 4. f s PE I. Cankar, ki so bili na Kalu, so snežni. Prav tako "šolonaravcev" 4. g. Da pa bo malo zadišalo tudi po pomladi, objavljamo načrt projektnega dela o lipi, ki so ga izvedli osmošolci z Dola, pod mentorstvom Verice Ristovič. O lipi slišimo na vseh koncih mlade države, zato so se odločili, da bodo zadevo raziskali. Dela so se lotili etapno. Veseli smo tudi pesmice iz Zagorja. Izlet v Planico Kot ponavadi, sem se zelo težko prebudil. Ko pa sem se spomnil, da gremo na izlet, sem bil takoj pokonci. - Simon Rak Na ta izlet nas je povabila Zavarovalnica Triglav, pri kateri smo zavarovani I/ Trbovelj smo šli peti in šesti razredi. Ko smo se odpeljali, so nam na avtobusu razdelili hrano in darila zavarovalnice. - Luka Ahac Za nekatere, ki smo bili v Planici prvič, je bilo pravo presenečenje. Gledati skakalca, kitko skače z visoke skakalnice, meje bilo sprva kar strilli. Vendar sem se tega občutka kmalu znebila in začela uživati. Zame so bili pravi juiutki. - Petni Čaž Med potjo smo občudovali iglavce ter vrhove, prekrite s snegom. Videli pasmo tudi Stol, Vrata in oddajnik na Krvavcu. Ko smo prišli v Planico, smo kar vzdihnili, ko smo videli veliko snega in visoko skakalnico. Tam smo bili kar štiri ure. - Nika Novak Ker je prejšnji dan sneg pobelil vso okolico in hribe, je bilo še lepše. - Matjaž Stošicki Že je po zvočniku napovedovalec napovedal skok japonskega skakalca. Tisoč radovednih otrok je uprlo svoj pogled proti skaklnici. Kar naenkrat je kot strela z jasnega švignil mimo zvočnikov. Letel je po zraku in skočil rekordnih 140 metrov. - Lucija Žihret Odšli smo k vhodu, da bi dobili avtograme znanih skakalcev. Potem smo se malo pozabavali s prodajalci. Spraševali smo jih, če imajoškrince. Nihčeni vedel, kaj je to. - Robert Humar V mislili sem občudoval mlade fante, ki se brez strahu spustijo po vratolomni strmini. Najbolj meje navdušil japonski skakalec Noriaki Kasai. Tudi naši so se dobro uvrstili, čeprav smo pogrešali Francija Petka. - Matic Stražišar Ko je bila ura tri, smo odšli nazaj v avtobus. Šli smo v Kranj-sko goro. Sošolke smo si privoščile pizzo. V Kranjski gori smo bili do tretje ure. Potem smo odšli proti domu. Domov smo prišli ob 6.00. - Tjaša Vidic V Sola v naravi V ponedeljek, 29.3. smo prišli na Kal, kjer bomo preživeli pet dni v šoli v naravi. Vsi smo mislili, da bomo prišli v cvetočo pomlad, a smo našli debelo snežno odejo. Poleg zanimivih ur SD in SN, kjer spoznavamo predalpski svet v naravi, se tudi veliko igramo na snegu. Prehodi 1 i smo dosti hribovskih poti in sploh smo polni energije in neugnani. Vsem zasavskim vrstnikom privoščimo vsaj tttko prijetnih doživetij, kot jih preživljamo mi. Učenci 4.f PE Ivana Cankarja O šoli v naravi mislimo takole: Razgled s Kala je veličasten. Vsak dan sem na snegu. Boljesem se spoznal / vrstniki. Ko zvečer ugasnejo luči, se pogovarjam s prijatelji. Najbolj mi je všeč, ko gremo na sprehod. Rada se vozim po ledeni cesti. Zvečer dolgo ne zaspimo. Uživam, ko se igramo. Všeč mi je, ker opazujemo naravo. V naši sobi je prijetno, ker nas je veliko. Hrana je super. Igramo nogomet na snegu. Učenci 4.g razreda PE I. Cankarja Projektno delo -Lipa, simbol slovenstva Lipa - drevo Spoznali so razliko med lipo in lipovcem, pri čemer so se povezali z biologijo. O lipi pa so poiskali tudi pogovore. Zbirali so se pod lipo Naučili so se nekaj pesmi o lipi - pri glasbeni vzgoji. Pri likovnem pouku so za svoje motive izbrali lipo ali dogodke pod njo. Sestavili so skeč o dogodku pod lipo in ga dramatizirali. Uporabnost lipe Pri gospodinjstvu so spoznali zdravilne dele tega drevesa, pri tehnični vzgoji pa so se učili o uporabnosti lipovega lesa. Lipa - simbol Ugotovili so, zakaj se slovenski denar ne imenuje lipa. raziskali vse o Jelinčičevih znamkah, spregovorili o lipovem listu v turizmu, ovrednotili pojem "lipa sprave" in ugotovili, zakaj so v Ljubljani 26. junija posadili lipo. Lipa v slovenski slovnici in književnosti Poiskali so stvarna lastna imena, ponovili sklanjatev, v katero spada samostalniška beseda lipa in odlično zaigrali odlomek iz Levstikovega Martina Krpana. Njihovo prizadevnost so sošolci in učitelji, ki so prišli poslušat enourno predstavitev, nagradili s pohvalami. Prijatelji ali tujci Kdo sle? Sle moji prijatelji ali tujci? Ne poznam vas več. Tujci ste, tujci. Kaj pa če ste res moji prijatelji? Ne vem. Ne vem ničesar več. Tudi tega ne, kdo je prijatelj in kdo tujec. Morda nekoč to izvem. Morda me bo nekoč nekdo poljubil, objel, mi dal roko na ramo in rekel: "Jasmina, ne joči, tu sem jaz, tvoj prijatelj!" Da, nekoč... Toda do tedaj bom stala pred večnim vprašanjem: "Tujec ali prijatelj?" In iskala bom prijatelja, ki bo nekoč gotovo prišel. Jasmina Božič, 7.a, OŠ Ivan Skvarča, Zagorje Po več kot treh letih delovanja je skupina California izdala dve kaseti, Se ta mesec pa bo verjetno iz.Sel tudi njihov prvi CD. Na njem bodo tako pesmi s prve, kot tud i z druge kasete. Glede na to, da so člani skupine na začetku igrali bolj komercialno, pop glasbo, zdaj pa so bolj "ostri", lahko pričakujemo, da bo na CD-ju res izbor najboljšega, kar lahko ta trenutek ponudi California. Vsi člani so iz Kranja. imeCalifornia pa so si izbrali zato, ker vsaj beseda v naših mislih pomeni nekaj lepega, nekakšno blagostanje. Seveda si tako kot mnogi tudi oni želijo uspeti v tujini, vendar pa se s tem ne obremenjujejo. So pravi realisti. Res. da nastopajo tudi v Italiji, največji užitek zanje pa so prav nastopi doma. na Gorenjskem. Igrajo vse. kar je tremi mo popu larnega; od Metallice. Bon Jovija. Gunsov. ter seveda svojo glasbo. Matjaž pa pravi, da ne bi rad. dajih kdo "rine" v določene glasbene predale. Niso ne heavy, ne pop-metaici. Sami zase pravijo, da so rockerji. To je v njihovih Igor Potočnik ■ pesmih tudi slišati. Od rocka do lepih balad. Glasbo pišeta Matjaž ter Igor, za besedila pa je zadolžen Matjaž sam. Pa še po nečem je California zelo znana. Veliko dajona videospote. Zaenkrat imajo dva; V meni je California ter Dan potem. Ravno v tem drugem pride do izraza izpovedna moč Californie. Neumnostčloveka, njegova neizmerna želja po uničevanju, vojne, vse to so stvari, ki so Matjažu nerazumljive. Ob vsem znanju in napredku se širom po svetu še vedno pobijajo. Le zakaj? Tega vprašanja si najbrž ne i zastavljajo samo Matjaž in ostali člani, ampak mi vsi. Mogoče nam bo novi CD skupine California pregnal te mračne misli in nas vsaj za slabo uro razvedril. V današnjih časih smo takšnega razvedrila še Tomaž A. Štojs kako potrebni. Zvok kitar in petje, ter sami mladi "s polnimi baterijami" smo se združili na Gimnazijadi od 1. do 3. aprila v Velenju. Gimnazi-jada je vsakoletno kulturniško srečanje slovenskih gimnazij, na katerem sc predstavljajo mladi upi z raznimi ustvarjalnimi rezultati (predstave, razstave, nastopi, glasila... ). To ni tekmovanje, temveč svobodna prireditev brez političnih ali institucionalnih ozadij, namenjena mladim. Letos je bilo srečanje že drugič. Potekalo je tako kot prejšnje leto v Velenju. V statutu Gimnazijade je zapisano, da ta prireditev nima stalnega bivališča, I terseseli iz kraja v kraj, iz gimnazije na gimnazijo. Tako ho nasled nje leto Gimnazijada v Mariboru pod okriljem 2. mariborske gimnazije. Gimnazijada je. kakor se za velike prireditve spodobi, imela slovesno otvoritev imenovano Predigra za sonce, ki je potekala pred kulturnim domom v Velenju. Tam si je okoli 600 mladih lahko ogledalo nastop gimnazijskih bogov, slovesno prižiganje gimnazijskega ognja, dvig gimnazijske zastave ... Takoj za slovesno otvoritvijo so si do sobote sledile prireditve, zaradi katerih smo se mladi tudi zbrali v Velenju. Videti je bilo moč vse. Od recitalov, komedij, pevskih in plesnih nastopov do lutkovnih igric in različnih razstav mladih slovenskih likovnih upov. Tu je bila tudi razstava Prepisali bojo svet na kateri je bilo razstavljen tudi Labirint, glasilo Gimnazije-ekonomske šole Trbovlje. Kot lani smo tudi letos v Velenju sodelovali zasavski gimnazijci. "A.mnazda y* Predstavili smo se z recitalom Naše deviške misli so posiljene. To so misli naših sošolcev o ljubezni, hinavstvu, nasilju, današnjem življenju nasploh. Sam recital, poln globokih misli in čustev, scena ter spremljajoča glasba klavirja, saksofona in violine so se najbrž gledalcem močno vtisnila v spomin. Vendar pa kljub mračnim in pesimističnim mislim na koncu dodajo kanček upanja za nas in naš svet. Večina gledalcev, med katerimi so bili tudi učitelji gimnazije Trbovlje, so odšli iz dvorane navdušeni nad izvrstno predstavo naših gimnazijcev, kije bila nagrajena z bučnim aplavzom. Da bi opozorili na probleme okolja, v katerem živimo, smo v Velen ju razstavili tudi slike z. naslovom Ekologija. Razstava naših mladih umetnikov je nazorno prikazala problem onesnaževanja v trboveljski dolini in nasploh Med Gimnazijado je potekala tudi novinarska delavnica, v kateri smo mladi novinarji pridno pisali poročila, komentarje, reportaže, ocene predstav. Tako je na koncu izšla tudi posebna izdaja Špric-a. glasila velenjske gimnazije. Po treh dneh kulturnega udejstvovanja in žuriranja smo si naše baterije precej izpraznili, zato smo se v manjšem številu udeležili zakjttčne prireditve imenovane Non, je ne regrette rieri in res nam ni bilo žal. Najbrž se bo pristno druženje in mešanje polnoglavih osebkov ponovilo tudi nasljednc leto v Mariboru. Do tedaj pa naj velja moto Gimnazijade 93: DAI MO; LJUBIMO SE! Petra Žagar m (EVEN) DEATH BECOMES HER "Ali mogoče le obstaja življenje po smrti?",je vprašanje, ki muči še tako zakrknjenega ateista. Prav. Vsi vemo. da so velikadela velikih in majhnih ljudi nesmrtna. Kaj pa ljudje sami? Milijon filozofij in religij nas skuša prepričati v nekaj, kar si večina med nami zelo težko predstavlja. Zdaj smo bogatejši za še eno. rahlo alkemistično varianto odgovora na uvodno zastavljeno vprašanje. Le ta glasi: "Kakšni smrti?!?" Robert Zemeckis nas za kamero proti pričakovanjem ne bo popeljal nazaj v prihodnost, ampak nam bo pokazal, kako nekaterim ženskam še smrt dobro pristaja. Morda boste v filmu našli tudi kakšno vzporednico z znamenito knjigo Slika Doriana Graya, vendar boste kmalu ugotovili, daje knjiga neprimerno boljša. Črna komedija, ki črpa inspiracijo iz zafrustriranega in ekscentričnega okolja Beverly Hillsa nekako ne leži glavni igralski zasedbi. Maloje verjetno tudi to. da bi ležala komu drugemu. Merly Streep. (Kramer vs. Kramer. Sophie's Choice) Goldie Hawn (Bird On A Wire. Housesitter) in Bruce Willis (Die Hard I in II. zdaj pa snema še III. del) so se dejansko znašli na tujem in spolzkem terenu. Lahko vas potolažim, saj vse le ni tako črno, kot se morda lahko sklepa iz zgornjih dveh odstavkov. Dcath Becomes Her je namreč dobil Oscarja za najboljše vizualne efekte, pa tudi statisti, ki upodabljajo slavne, vendar že nekaj časa mrtve legende, (npr. Elvis Presley. James Dean in drugi) so odlični! Pokojni Freddie je svoje čase na koncertih prepeval "Who VVantsTo Live Kor K ver", pa mu publika med komadom ni vpila "Jaz! Jaz. Freddie, jaaaaaaaz..." Mogoče bi bilo danes drugače. Toda če bi morali ljudje živeti večno, ampak res VEČNO, bi verjetno umirali od dolgega časa. Protislovje? Niti ne. Oglejte si rahlo patetično komedijo Smrt ji lepo pristaja in vedeli boste, kaj vam skušam dopovedati, Tommy Skupina I!ex prihaja iz Slovenj Gradca. Njihova glasba je akustična. Prav tako kot zasavski skupini Hiša, sojimeden največjih vzornikov skupina Crosby, Stilis. Nash & Young. Posnetke za svojo prvo kaseto že imajo, izšla pa naj bi v kratkem. Za vse ljubitelje glasbe še njen naslov: Barvno nebo. Prav tako iz Slovenj Gradca so člani skupine Vindy. Gre za zelo mlado skupino, saj so v povprečju stari 15 let. Nastopajo predvsem po šolah, na raznih mladinskih prireditvah, dobrodelnih koncertih... Videli smo jih že v "pokojni" oddaji Zdravo, v Klubu klobuk, nastopili pa so tudi na lanskoletni prireditvi Maijanca. Pred kratkim so v studiu Zlati zvoki posneli svojo prvo kaseto z naslovom Korenjak. Skupina Orlek je minulo soboto nastopila v oddaji "Pop, rock in šoder." Gre seveda za to. da so predstavili svojo novo pesem Deževen dan Z njo se bodo potegovali za enega od 16-tih mest, ki so na voljo za letošnjo Pop delavnico. Občutki članov po oddaji so bili dobri. Avseniki imajo svoje naslednike! Ansambel Gašperji iz Preddvora pri Kranju, so ob izidu prve kasete, Gašperji. to smo mi, dokazali, da jih upravičeno razglašajo za Avsenikove naslednike. Zlobneži bi najbrž dodali, da toni nič čudnega, sajjim glasbo piše Slavko Avsenik, njihov manager pa je Slavko Avsenik mlajši... 1 x band je kljub temu, da so bili mnogi skeptični, zmagal tudi vdrugo. Uvrstili so se na Evrovizijo in tako bodo zastopali Slovenijo na Irskem. Člani I x banda seveda upajo na čim višjo uvrstitev. Sodeč po tarnanju ljubljanske televizije o tem. koliko sta stala predtekmovanja, lahko sklepamo, da šele oni bojijo uspeha skupine... - ^ MODA S pomladjo pridejo srajce Nekoč strogo moški kos garderobe je danes nadvse ljubo oblačilo tudi za ženski spol. Debeluškaje v njej videti vitkejša, suhica obilnejša. Vse to zmore le sraj ca, še posebno, če je za številko ali dve prevelika. Spomladanski čas je čas za udobne, praktične in vsestransko uporabne srajce. Najmodernejše so še vedno bele, veliko jih bo v močnih sončnih barvah, hladnih barvah rek in morja, ter v vseh odtenkih zemlje in peska. Vedno moderne srajce so sešite iz bombaža, viskoze, sintetike, svile ali iz jeans tkanine, le kroji se iz leta v leto rahlo spreminjajo. K njej se podajo vse vrste hlač, pa tudi dolga in mini krila. V hladnejšihdnehoblačimo čeznjo kavbojski bluzon ali nepogrešljiv blazer. V dneh, ko bo sonce močno grelo, bo srajca razpeta, pod njo majica, morda pa jo bomo (glede na razgretost našega telesca in duše) lahkotno zavezali okoli pasu. Zadnje čase so nepogrešljive elegantne bluze v kombinaciji s kavbojkami, tudi če le-te niso znamke Lewis. Zatlačimo jih za hlače, čez pa ogrnemo jeans jakno ali telovnik. Takšna kombinacija daje sproščen mladosten videz tudi tistim, ki bi rade kakšno leto skrile. Če pa si upate še kaj več, vzemite konca obeh srajc in jih zvežite v vozel. Če ste močnejše postave s tem ne preliravajte, raje izberite elegantnejšo kombinacijo, na primer ruto in jo zavežite povrh bluze. Poseben čar daje, če sta rokava na bluzi le napol zavihana ali če pod bluzo nosite žive barvaste majice, ki so le napol vidne. No, domišljiji prosto pot... Pri tej novi modni liniji (ki pravzaprav sploh ni nova, ampak se vedno znova vrača, čeprav vsakič malo spremenjena) nam je najbolj všeč to, da bomo lahko vsi moderni, tudi če nove srajce sploh ne bomo kupili. V vsaki omari visi najmanj ena, kajne? Saša Grobljar ■ Dve ljubezni Alenile Razpotnik Alenka Razpotnik z Dola je rasla v družini, ki rada poje. Njen občutek za glasbo so opazili že v otroštvu, zato ni čudno, da seje po srednji vzgojiteljski šoli odločila za glasbeni oddelek na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Zdaj poučuje na Dolu glasbeni pouk že enajsto leto. V tem šolskem letu že od 2. razreda dalje. "Lepo je učiti na razredni stopnji," pravi, "saj dve uri tedensko dopuščata več kreativnosti, igranja na instrumente, muziciranja..." V 7. in 8. razredu imajo v glavnem glasbeno zgodovino in še to samo eno uro tedensko. V veselje sta ji tudi oba zbora - otroški in mladinski. Spomni se navala pevcev na otroški zbor. Leta so minila in zdaj sc ka/.c navdušenje za mladinski zbor. Včasih je štel 30 pevcev, zdaj 50. Povsod tarnajo o osipu, pomanjkanju fantov, ki so raje na igrišču ali ob računalnikih. Alenka jih ima letos kar dvanajst. Ne pritegne jih samo s pikniki, nastopi, izleti,... Mladi čutijo, da živi z njimi. Alenka je ves čas študija tudi sama pela v raznih zborih. Zdaj je že deseto leto v učiteljskem pevskem zboru Slovenije Emil Adamič pod vodstvom MirkaSlosaija. Vaje imajo enkrat mesečno v Ljubljani, strnjene študijske vaje pa dvakrat letno v raznih turističnih krajih. Vabijo jih po celi Sloveniji, pa tudi po evropskih državah. Alenki Razpotnik pomeni petje v tem zboru dodatno izobraževanje. Iz veselja do skupnega petja je nastala vokalna skupina Plavica, kjer je Alenka umetniški vodja. "Pri odločitvah sodelujemo vse štiri. Prijetno je, ker sc same odločamo, kaj bomo pele. Vsaka mora brezhibno obvladati svoj glas, ker ima vsaka svojo melodijo. Tu sc ne moreš "nasloniti" na soseda, kot pri zboru..." Ko so pred tremi leti prvič zapele na šolski prireditvi, niso vedele, da sc bo krog poslušalcev razširil... Pojejo na raznih prireditvah v občini, pa tudi mejo so že prestopile. Lepoto hribovje spoznala Alenka kasneje kot glasbo, vendar jim daje zdaj prvo mesto. "V naravi sc najdem... Rada imam širjave, rastline, morje... Prelazi la sem že precejšen del slovenskih hribov. Najraje poti, ki so slabo markirane, tam je svet lepši, bolj prvinski..." Naj lepše pa je, če se v hribih sreča z glasbo. V časih so s prijateljicami po vrhovih pele - triglasno. Ali pa celo igrale na kljunasto flavto. Prelep spomin ima na Prchodavcc, ko je pred kočo naenkrat zaslišala ubranost narodne pesmi. S Triglava seje vračala skupina fantov zbora Srečko Kosovci iz Ajdovščine... Ni težko uganiti, zakaj ljudem hribi toliko pomenijo. Tam ni zavisti, obrekovanj, hudobije... Srečuješ prijazen pozdrav in človeško toplino. Vse to nosi Alenka v dolino, med otroke in kolege. Fanči Moljk ✓ Zbor Sopote bo praznoval V razgovoru s predsednikom pripravljalnega odbora Antonom Zupančičem smo izvedeli, da so stekle priprave na90-lctnicodclovanjapcvskega zbora Sopota Radeče. Ime je zbor dobil po svojem pokrovitelju, prej pa se je imenoval moški pevski zbor Svoboda Radeče. Danes zbor šteje 25 pevcev, ki uspešno nastopajo na vseh večjih prireditvah, doma in v bližnji okolici. Zbor je vsa leta deloval dokaj uspešno. Vmes seje združil z ženskim pevskim zborom Kora Radeče, kasneje pa so sc pevci spet razšli in po kratki pavzi začeli znova. Večni problem zborovskega petja v Radečah je pomanjkanje zborovodij. Izgloda, da je imel zbor tokrat srečno roko, saj jih v zadnjem času uspešno vodi zborovodja Dejan Pintar iz Zagorja. Za jubilej, ki ga bodo obeležili 24. junija letos, bodo v goste povabili pevski zbor Papirničar Radeče, Pihalno godbo zidanmoščanskih železničarjev in skladatelj a Radovana Gobca. Ob tej priliki pa bodo izdali tudi spominsko brošuro ob 90 letnici. F. K. Knjige gradijo mostove Tudi letos bo v Sloveniji potekal mednarodni knjižni kviz za mlade bralec, ki bo potekal od maja do septembra. Mlade naj bi vzpodbudili k branju s pomočjo knjižnega gradiva, uporabo knjižnice in njenih informacijskih virov. Z reševanjem kviza sc povezuje naša mladina z mladino drugih evropskih držav. Zavod RSŠS priporoča knjižničarjem in slavistom, da učence navdušijo za branje kvalitetne literature. Lanski kviz je bil namenjen Kolumbu in dobi odkritij. Letošnje vprašalnike z navodili bodo dobili v začetku maja, ob Evropskem tednu knjige. Reševanje kviza bo potekalo štiri mesece. Naslovi knjig, ki bodo vključene v kviz. so že znani: R. Kipling - Knjiga o džungli A. Lindgren - Pika Nogavička M. linde - Motno S. Lager loef - N il s Holgersson Ch. Dickens - Oliver Twist H.Ch. Andersen - Snežna kraljica C. Colodi - Ostržek F.M. 7/EAMC mVl IWWfj M ZABELot/O Hrastnik Trbovlje Karli IMazar, pevovodja z Dola, ima na skrbi dva zbora. Klas iz Turja, ki je imel pred kratkim koncert za matere in steklarski zbor iz Hrastnika, ki se pripravlja na koncert ob 85-letnici zbora. Glasbena šola je začela 5. aprila z oddelčnimi nastopi. Staršem so se predstavili najprej violinisti, citrarji in kitaristi. Nastopali so na hodniku glasbene šole. ker so ugotovili, da je zelo akustičen. Poslušalcev je bilo veliko, tako daje bilo kar tesno s prostorom. Likovna skupina Kelik Trbovlje je 29. marca odprla skupinsko razstavo del svojih članov v prostorih Doma starejših občanov Franca Salamona v Koloniji 1. maja. S 15-imi deli se predstavljajo Milan Kuhar. Hclca Krasnik. Iztok Perme. Lovro Šumberger. Stane Leskovšek in Ivan Žgalin. Razstavljena dela si je možno ogledati do 16. aprila. 17. marca je začela z delom Mladinska likovna šolapri Likovni skupini Relik. Trajala bodo konca julija, poteka pa vsako sredo od 16. do 20. ure v Delavskem domu Steklarska godba na pihala iz Hrastnika šteje z učenci vred 37 članov. Prvo soboto v aprilu so organizirali akcijo, vredno posnemanja. 60 visokokvalificiranih delavcev so pridobili, da so sc odpovedali vikendu in se vključili v normalno proizvodnjo za izvoz. -ročno proizvodnjo. Njihova starost je bila od 17 do 60 let. kajti priključilo se je tudi precej upokojencev. "Tudi jaz. bi rad delal, pa me niso pustili", se je pritožil štirinajstletni Dominik, klarinetist. Njihovodeloocenjujejo na 21.000 DEM bruto in upajo, da bodo prišli vsaj do enega novega instrumenta. "Vzdušje jc bilo enkratno in vsi prostovoljci so pokazali pripravljenost. da za kulturo še kdaj kaj storijo".jedejal Rado Kališnik, predsednik steklarske godbe. F.M. Trbovlje. Vodi jo Emil Škrbec. Obiskuje jo 10 učencev raznih starosti. V knjižnici Toneta Seliškarja je na ogled razstava planinske literature. Pripravili so jo v počastitev 100-lelnice slovenske planinske organizacije. Ogled jc možen v času. ko je knjižnica odprta. 2. aprila je postavila znana trboveljska likovnica - slikarka in oblikovalka Severina Trošt -Šprogar samostojno razstavo del iz zadnjega obdobja. Slike - olja večjih formatov si je možno ogledati v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja. V glavnem se nanašajo na zadnji beneški pustni karneval februarja letos. Zanimive so dvojne maske naslikanih maškar. Odprta bodo konca aprila. T.L. šol na Pedagoške ure v svoje prostore. Ker je 2. april mednarodni dan mladinske književnosti, posvečen danskemu pisatelju Hansu Christianu Andersenu, so pripravili razstavo o njegovem življenju in delu. Učenci so prisluhnili tudi njegovi pravljici Bedak Jurček in pogledali vse knjižne novosti tega leta. Obiski bodo potekali ves mesec april, vsak dan pa prideta dva razreda šolarjev. Tri skupine malih šolarjev iz litijskega vrtca Najdihojca. ki sedaj raziskujejo barve in hočejo vedeti vse o njih, so se hoteli prepričati, če je imel regrat res najlepšo plesno obleko To so storili 13. in 14. aprila kar v knjižnici ob pravljici, ki jim jo je pripovedovala pravljičarka Simona. V Kulturnem domu Šmartno pri Litiji je 12. aprila šmarska gledališka skupina ponovno zaigrala veseloigro Vdova Rošlinka. J.K. Igra z manjkajočim igralcem Člani Prosvetnega društva Partizanski vrh so si že dolgo časa želeli povabiti medse gledališko skušino s Čemšenika. Za njihov nastop so skrbno pripravili dvorano v bivši šoli. Postoriti je bilo treba marsikaj. Do sobote. 3. aprila, kojc bila predstava, jim je uspelo. Na odru v bivši šoli so si lahko obiskovalci ogledali dramo spet po več kot dvajset letih. Vendar ni šlo brez. zapletov. Igra naj bi se začela ob 19. uri. vendar je prišlo do zamude zaradi različnih vzrokov. Eden od igralcev je ostal kar doma, saj ni vedel, da igra. Pot iz Čemšenika do Partizanskega vrha pa ni majhen zalogaj, zato je prišel čez. slabe pol ure. Na srečo so obiskovalci navajeni, da se prireditve prično kasneje kot so napovedane, zato so tudi oni prišli kasneje. Sčasoma seje sicer kar precejšnja dvorana zaradi množice ljudi nekako pomanjšala. Organizatorji so bili prijetno presenečeni, prišlo jc namreč okrog sto ljudi, kar je za kraj kot je Partizanski vrh veliko. Približno ob pol osrnih sc je predstava pričela. V igri J. Moškriča Zveze in razveze je nastopilo 17 igralcev. Večina gledalcev je bila z igro zadovoljna, seveda pa sc vedno najde tudi kdo, ki s preglasnim govorjenjem in komentarji moti ostale. Drama jc imela več prizorov, tako so si lahko gledalci med odmori potešili žejo v bližnjem bifeju. Kljub zanimivi igri so mnogi nestrpno čakali konec, zlasti otroci. Igra se žal konča s smrtjo vaškega siromaka, kije gledalce najbolj nasmejal. Konec igre pa ni pomenil tudi konca družabnega večera. Pravzaprav se je takrat za nekatere šele začelo. Za zabavo jc poskrbela glasbena skupina iz Domžal. Tudi za pijačo je bilo poskrbljeno, tako da so se med gledalce z veseljem pomešali tudi igralci. Pomembno je, da so sc imeli lepo in seje gledališče spet vrnilo na Partizanski vrh. Urška Izlakar Zadnja abonmajska predstava Ob letu osorej je 8. aprila v delavski dom pritegnila ogromno obiskovalcev. V njej sta nastopila znana slovenska igralca Polona Vetrih in Ivo Ban. Gledalci so si v letošnji sezoni lahko ogledali vse predstave, ki so jim jih prireditelji abonmaja obljubili na začetku sezone. V programu so bile igre Zbeži od žene, Prva klasa. Zadnji primer (namesto Izmišljenega bolnika). Kaj pa Leonardo in Ob letu osorej. Na Velikonočnem koncertu, kije bil 13. aprila v delavskem domu. je v prvem delu nastopil MPZ Vesna pod vodstvom Riharda Majcna, pri klavirju je bila Slavica Gregl. V drugem delu pa so se predstavile pevke DPZ Zora pod taktirko Tadeje Suša. D.H. Litija Litijska knjižnicajepovabila učence nižje stopnje obeh litijskih sJ T r * :5 SPOŠTOVANE BRALKE, CENJENI POSLUŠALCI IN OBRATNO Za radio Trbovlje najbrž kar vsi veste, da oddaja na frekvenci 103,9 MHz, daje oddajnik na Kumu in da se dajo vsi posli z nami urediti ali v trboveljskem delavskem domu ali pa pridemo k vam na obisk. Delovni čas je od 6.00 do 14.00 od ponedeljka do petka, ob sredah in ponedeljkih pa 6e dve uri dlje. Kljub temu, da to že veste in da poznate naš program, je jasno, da ima vsak človek rad kaj takega pri roki, zato v tej številki ZASAVCA objavljamo svoj program. Vsak delovni dan (tudi ob sobotah) začenjamo oddajati ob 14.00 in končujemo ob 19.30. Vse te dni od pol štirih do štirih prenašamo oddajo na sporedu vsak dan, razen ob petkih, sobotah in nedeljah ob 14.30 in 18.30 (ali 18.45). Širše informacije pa pripravljamo ob 17.30. Ob nedeljah je informativni del strnjen med 11.00 in 12.00. O nedelji kasneje, zdaj poglejmo, kakšen je tedenski program. Reklamna obvestila, objave, osmrtnice in druge EPP storitve so čez teden ob 14.45; 16.45; 17.45; in 18.45 uri in ob nedeljah ob 8.30; 9.45; 10.45; 12.30 in 12.45 uri. Čestitke in želje pa za vas predvajamo ob ponedeljkih (18.35), četrtkih (17.00), sobotah (18.00) in nedeljah po 13.00 uri. Ob ponedeljkih od 16.00 do 17.45 poslušate Snoopyeve igrice, od šestih do pol sedmih oddajo o kulturi, torek je večidel namenjen športu in glasbi, sreda je običajno kontaktna (tokrat nas tudi pokličite po telefonu 22-056), tričetrt ure pa je namenjena upokojencem. Ob četrtkih se odpravimo kam med Bobnom in Žvaruljami, kasneje gremo še v Litijo. Petek je rezerviran za mlade, sobota in nedelja sta za vse, predvsem za one, ki čez teden ne utegnete. Ob nedeljah se nas sliši med osmo uro zjutraj in šesto popoldne. V prvem delu vam natrosimo informacije o dežurnih trgovinah, prireditvah, izletih, glasujete lahko za popevko in nam še kaj poveste, ob desetih je na sporedu oddaja Gost tedna, ob enajstih informativni blok, od 12.00 do 12.30 je Še glasbena oddsya Viža tedna, potem EPP blok in ob 12.45 obvestila, kijih ob delovnih dneh slišite ob 16.45. Od enih pa do šestih oddajamo zabavno-kontaktni program, v katerem so v prvem delu želje in čestitke, nato horoskop in zanimivosti. Ob 14.45, 15.45 in 16.40 poteka radijska prodaja. V zadnji dajemo prostor gostu ali dogodku in vašim glasbenim željam, kijih v živo sporočite po 16.00 uri na naš telefon (0601) 22-056. Glasba za vsako uho in vsako razpoloženje je moto glasbenih redaktorjev. Za pester, aktualen, kontakten in kvaliteten informativni program pa se za vas trudijo naši novinarji in sodelavci radia. RADIJSKI POZDRAV, SLIŠIMO SE VSAJ JUTRI, ČE NE ŽE DANES! Marjan Knavs: "Žal mi je." Končala seje II.SKL z vsemi svojimi play oliti in play offi. Zasavci smo bili že v tej sezoni bolj skromni saj smo imeli le ekipo Zagorja in ekipo Ipoz Rudarja tam nekje v drilli li^i. Na žalost smo izgubili sedaj še Trboveljčane, ki so po play outu morali zapustiti drugo ligo in se bodo naslednjo sezono podili pod koši t.i. tretje lige, med brati povedano pa to ligo imenujemo kar "bunkuc" liga. Ob tem je uvrstitev Litije med prvoligaše za bližnje Zasavje seveda ka j slaba uteha. Zato pa seveda pravi podvig litijskih košarkarjev. Dosedanji trener Ipoz Rudarja Marjan Knavs, sicer profesor telesne vzgoje na trboveljski osnovni šoli, je s sezono zelo razočaran. Kako ste se znašli na klopi Rudarja? Ko sem prišel pred dvemi leti v klub. so mi vsi prijatelji govorili, da nimam ekipe. Imel sem nekaj mladih igralcev in ker vanje verjamem, sem to funkcijo sprejel. Do tedaj sem delal z mladinci, v klubu sc je vendarle nekaj pozitivnega dogajalo in sem to funkcijo tudi sprejel. Že lansko sezono smo po sreči ostali v ligi. vendar pa sem kljub temu to sezono začel kot optimist. S pripravami smo začeli že zgodaj avgusta, karje za Rudarja zelo zgodaj, po programu dela pa nekaj povsem običajnega. Vam je uprava pomagala? Čeprav v sponzorstvo z Ipozom nisem najbolj vetjel. so se v upravi videle neke pozitivne spremembe, ki so dajale upanje, da bo denarja dovolj vsaj toliko, da bo liga potekala nemoteno. Nenazadnje smo prodali tudi nekaj igralcev, za katere smo dobili denar ali kompenzacije. Kakorkoli že, pred sezono sc je zdelo, da je denatja dovolj. Vsekakor s toliko denarja sezone še nismo pričakali. Sezono smo začeli, imeli kratke priprave, na drugih taktičnih pripravah pa je že začelo zmanjkovati denarja. Kljub vsemu smo šli naprej, delali s polno paro. med igralci seje začelo nekaj dogajati. Med njimijc bilo neko nepojasnjeno, depresivno vzdušje, kot trener pa iz tekme v tekmo nisem vedel ali bo denar za sodnike ali ne. Novembra pod takšnimi pogoji nisem mogel večdelati. Odločil sem se. da se pridružim fantom v ekipi kot igralec. V ligi je bila to najmlajša ekipa, ki bi se to leto morala kaliti in dejansko se je to zgodilo, nismo pa imeli izkušenega igralca, ki bi v kritičnih trenutkih potegnil ekipo za sabo. Gotovo bi boljše psihološko stanje potegnilo za sabo tudi boljše rezultate. Ne bi krivil uprave, je pa res. da ni zagotavljala niti najosnovnejših organizacijskih stvari. Na koncu, ko nam je že tekla voda v grlo, ko smo bili zvezi dolžni okoli 100.000 tolarjev za storjene tehnične napake, so ta denar od nekje vendarle dobili. Če ga ne bi, ne bi smeli igrati. Kako naprej? V lakšnile kolobociji članska ekipa v Trbovljah ne. Kar se tiče mene. Sem trener, ki je in še verjame v mladein verjamem v Zagorje, da bo sposobno pobrati nekaj mladih in jih vključiti v svoje vrste. Govori se o Čopu, Vajdiču in z izkušenim Omahnetom. Košnikom in mladim Korenom bi se dala sestaviti dobra ekipa. Kot kaže, imajo v Zagorju le najboljšo organizacijo. Mi smo sedaj rang nižnje, na nivoju Hrastnika. Ostajam v košarki, vendar z mladimi, osnovnošolci. Še posebej, če bo prišlo do reorganizacije šole. ko bo pouk le dopoldan in se bodo sprostili termini v telovadnici. Z njimi ostanem vsaj dokler bodo kadeti. Kako kaže skupni kadetski ekipi Zagorja in Trbovelj? Po mojem bi ta ekipa morala ostati skupaj, saj imamo tako Trboveljčani kot Zagorjani premajhen igralski kader, da bi lahko igrali močne tekme. Zagorska ekipa ima zelo dobrega Korena in še dva tri igralce, vendar te brez Škrinjarja in Filača ne bi dosegla tega. karje. Seveda velja to tudi za Trboveljčane. Le eni z drugimi bomo uspeli. Ni važnoalije to zagorska ali trboveljska šola. Jaz sem za. da ostanemo skupaj. Trboveljčanom je manjkal vsaj en izkušen igralec. Škoda je. Škoda že zaradi takšne tradicije. Imamo tudi pogoje, kakršne bi nam zavidal marsikateri klub. Na žalost nam je v rednem delu prvenstva zmanjkala ena sama zmaga in vse bi se odvijalo precej drugače. Namesto na devetem bi pristali na petem mestu in play-out bi bil za nas zaključen. Tako pa je prišlo še do katastrofe v Škofji Loki in do vseh kolobocij okoli objave rezultata. Imel sem izredno slabo vest in pravzaprav nisem imel za koga lagati. Že v Škofji Loki nas je bilo sram. ampak to je posledica mlade ekipe, ki v odločilnem trenutku lahko odpove. In tokrat je. Kakšne pa so možnosti za vrnitevstarejših in izkušenih? Na prvem mestu so izpostavili denar. Pa ne gre za velike denarje, samo za povračilo izgubljenega prostega časa. To je seveda moja ocena, lahko da se motim. Vendar zagovarjam tezo. da moraš najprej na igrišču pokazati kaj znaš, šele potem si lahko nastaviš ceno. In šele. ko jo je pripravljen kdo plačati, dobiš denar. Bodo mladi ostali? Žalostnoje. saj srnosedaj vrgli stran dveletno delo. Fantje bi radi šli stran, vsaj nazaj v drugo ligo. S tem pa bomo izgubili še to ekipo. Brumen gre v vojsko. Čop odhaja, Vajdič najbrž tudi, nekateri bodo nehali. Dejstvo je. da bo nazaj veliko težje priti. Stanje košarke v Zasavju ni najbolj rožnato? Hrastnik je tam kot smo sedaj mi. torej na nuli. Edino Zagorjani se s člansko ekipo nekako držijo. Tudi to ni bogve kaj. saj je ogromna kakovostna razlika med prvo in drugo ligo, še posebej je nekaj več zelena skupina. Sicer pa. dokler se bomo morali ubadati z banalnimi problemi kot je bil tisti na tekmi z Metliko, na bo moglo biti drugače. V Metliki smo namreč zadnjo minuto in še podaljšek igrali s štirimi igralci. To pa zato, ker nas je bilo v Metliki le osem. kolikor jih gre v en kombi. Za toliko je bilo denarja. In če bi v tistem trenutku irneli samo še enega igralca več, bi se tekma končala drugače in bi v nadaljevanju igrali ne s Škofjo Loko ampak s Starši... Ostalo je toliko čejev, ampak kar je, je. Upam le, da se ne bo isto zgodilo še Zagorjanom. Tega si res ne bi smeli privoščiti. Drugo leto bi bilo vsekakor dmgače, vendar je zdaj vsega konce. Tudi če bi letos ostali v ligi in bi nekaj igralcev odšlo, ne bi bilo dosti bolje. Mislim, daje bila ekipa že dovolj homogena, med igralci je že vladalo neko prijateljstvo in drugo leto bi bil naš čas. Ne glede na vse skupaj še vedno mislim, da je velika škoda... Barbara Kus m Plavalna šola v stečaju? V Trbovljah že od leta 1980 poteka akcija Naučimo se plavati, v katero so vključeni vsi učenci prvih razredov in malošolarji. ki obiskujejo vrtce v Trbovljah. V začetku so vaditelji delo opravljali honorano. po letu 1984 je delo prevzel profesionalni delavec Darko Raušl. ki plavalno šolo vodi še danes. Skozi njegove roke gre vsako leto približno 600 otrok in od tega se jih v mali šoli nauči plavati 40 %, v prvem razredu pa ostane le še 30% neplavalcev, kar je precej nizek odstotek. Program šole plavanja plačuje občinski proračun, v veliko pomoč so vzgojiteljice v vrtcih in predvsem vodstvo Cementarne, saj se vse skupaj se odvija v njihovem bazenu. "Govoriti o povečanem številu ur in vaditeljev je v teh kriznih časih odveč, vendar so razmere nedopustne, saj na enega vaditelja pride tudi do 15 neplavalcev" je povedal Raušl. Dejavnost je močno ogrožena, saj so za organizacijo potrebna velika sredstva, ki jih občinska blagajna ne zmore več. O težavah, v kakršnih se je znašla trboveljska občina, ni treba posebej govoriti. Velja pa se vprašati ali ne bo tudi plavalna šola brisana z občinskega proračuna. Vsekakor se to ne bi smelo zgoditi, saj je znanje plavanja življenjsko pomembno. Koliko ljudi bi utonilo, če ne bi bil vsakdo že v rosnih letih deležen osnovnih informacij o plavanju. Trboveljski plavalni delavci morajo ves čas poslušati negodovanja na svoj račun. češ. da jim občina plačuje dva profesionalca, medtem ko v drugih klubih nimajo niti enega. Nihče pa se nikoli (ali pa le zelo poredko) ne vpraša, koliko mladim je znanje plavanja že rešilo življenje. Najlažje je podirati, težko graditi. Zato si Trboveljčani nikakor ne morejo privoščiti, da bi plavalno šolo ukinili. V trboveljskem bazenu bi radi plavalno šolo pripravili Zagorjani in celo Lilijani. Mar bodo Trboveljčani le tiho sedeli ob bazenu in gledali. Iz trboveljske plavalne šole je prišlo že lepo število državnih prvakov in rekorderjev, med njimi tudi štiri kadetinje Tina Grobljar. Katja Jordan, Alenka Ličar in Urška Zor. ki so prejšnji teden na šprinterskem prvenstvu Slovenje po dolgih letih suše dosegle državni rekord za kadetinje na 4x50 metrov mešano. To ni opravičilo. Je dokaz. Tekst in foto: Barbara Kus POROČILA Nogomet Zopet v zadnjih minutah ETI EE - Rudar (V) 1:0 (0:0) Zagorje, igrišče Proletarca, gledalcev 500, sodnik Turk (Mb). Strelec: llalagič. ETI EE: Hace, Grešak, Hadžjč, Borštnar. Balagič, Kurež, Razboršek, Kern, Breško, 1‘etrušič (Šink), Gršar (Repovž). Rudar: Čanič.Polovšak, Bulajič, Grajfoner, Oblak, Doler. Omerovič, Karič, Muslimovič, Cvikl, Golac (Mešanovič). Moštvi v prvoligaškem dvoboju z, igro nista navdušili, kjub temu pa so bili v domačem moštvu po tekmi zelo zadovoljni, saj so osvojili zelo pomembni točki. Gostje so bili ves čas povsem enakovredni, a brez. pravih priložnosti, medtem ko so Zagorjani večkrat nevarno ogrozili gostujočega vratarja. Odločilni zadetek je pet minut pred koncem tekme dosegel Samir Balagič. ko se je najbolje znašel po kotu v gneči pred vrati. "Tekma je bi la pomembna in zato tudi nervozna, a vseeno športna. Vso tekmo smo imeli rahlo premoč in morda je zmagoviti gol prav posledica te pobude. Skrbi me, da napadalci v spomladanskem delu še niso zadeli, vse gole so pravzaprav dosegli obrambni igralci," je po tekmi dejal zagorski trener Alojz Škrinjar. S.F. Oria brez točk Medvode - Orisi Rudar 2:1 (1:1) Medvode, igrišče Medvod, gledalcev 300, sodnik Medved (Kavne). Strelci: 1:0 Jnrinič, 1:1 Žlak, 2:1 Jnrinič. Medvode: Šoštarič, Kumalič, T. Pavlič (Jelič), Dolenc, Velikovrh, B. Pavlič, Lukančič. Mujkič, Gavran, Cvetanovski (Kozamernik), Jnrinič. Orisi: Razinger, Kic, Haralovič, Barič, Štok, Zaitnovič, Sotenšek, Rižner (Škufca), Žlak, Breznikar (Brdik), Holešek. Trboveljčani so si z drugim pomladanskim porazom zmanjšali možnosti za uvrstitev v prvo ligo na minimum. Znova so igrali slabo, nepovezano in tudi dejstvo, da je bil zmagoviti zadetek Medvod dosežen iz, dvomljive enajstmetrovke ni opravičilo za vnovičen neuspešen nastop. S.F. Zmaga Svobode Svoboda - Adria 4:1 (2:0) Kisovec, igrišče Svobode, gledalcev 150, sodnik Hakonič (Jesenice). Strelci: 1:0 Vozelj, 2:0 Uranič, 3:0 J.Kranjc, 4:0 Uranič, 4:1 Hjelkič. Svoboda: Kurež, Goste, Gobove, Uranič, F.Kranjc, Zakonjšek, Zajc, Šink (Račič), J.Kranjc, Vozelj (Bučar). Adria: Žnidar, Pehlin, Šturm, Černe, Meljak, Cotič, Stopar (Stojanovič), Vanck, Bjelkič, Bric, Malič. V uetjeligaški konkurenci so podveh zaporednih gostovanjih nogometaši Svobode igrali na domačem terenu in prepričljivo premagali goste iz. Nove Gorice. Že sam rezultat pove, da so bili domači boljši in bi lahko dosegli še višji rezultat. Tekma ni bila najbolj kvalitetna, igralo seje na neravnem in trdem terenu, tako. da so igralci težko obvladali žogo. Že v 8. minuti je Vozelj z. desne strani prmagal dobrega vratarja gostov. Na 2:0 je povišal Uranič po podaji iz kota. V 65. minuti so gostje nepravilno zaustavili Račiča in sodnik je pokazal na belo točko: zanesljivo pa je zadel J.Kratic. Na 4:0 je znova povišal zelo dober Rudi Uranič. Ko je kazalo na katastrofo gostov, so le-ti preko najboljšega igralca Bjelkiča dosegli zadetek. J.M. Kvaliteten derbi Finali Piran - Litija 3:0 (2:0) Piran, igrišče Solinarja, gledalcev 100, sodnik Barlič (Blagovica). Strelci: 1:0 Golnar (avtogol), 2:0 Hvastja, 3:0 Omanovič. Finali: Kapun. Grabič, Mahilovič, Simič, Omanovič, Grbec, Peršič, Hvastja, Di Danaio, Jureš, Trajber. Litija: Pograjc (Grošelj). Golnar, Prašnikar. Vehovec, Ocepek, Rozina, Propo, Simič, Gnjatič, Poglajen. V derbiju 3. kola III.SNL so Lilijani gostovali pri še neporaženi ekipi Finali Piran in v kvalitetni in dinamični igri izgubili s 3:0. Domači so prišli do vodstva z avtogolom Golnarja, ki je po močnem predložku spremenil smer žogi v lastno mrežo. Najlepši trenutek srečanja je bil drugi zadetek domačih, ko je Hvastja s približno 18-tih metrov s pravo bombo pod prečko zadel drugič. Po gneči pred litijskimi vrati je končni rezultat postavil najboljši igralec domačih Omanovič. Po tem zadetku so tudi Lilijani pokazali nekaj svojega znanja. S.K. Rokomet Moški Četrtfinale končnice II.SRL Dolani v polfinalu TKI Hrastnik - Radgona 21:15 (10:9) Hrastnik, dvorana na Loga, gledalcev 150, sodnika Tomič(Ce) Trboveljski rokometaSiso praznike namesto na turnirju Alpe Jadran preživeli na krajših počitnicah. V Umag so se odpravili na turnir, pričakala pa jih je le domača ekipa, saj se Pivovarna in drugi Hrvati niso udeležili tekmovanja. Zato so odigrali dve prijateljski tekmi z domačim Umagom. V soboto je v tcnisdvorani AS v Litiji potekal prijateljski teniški dvoboj zasavskihekip.ki je vsem služil kot dober trening pred pričetkom republiške in zasavske lige. Ob sodelovanju dveh ekip Rudarja in Litije ter Izlak je presenetljivo zmagala prva ekipa Litije v postavi Pajer. Sedevčič, Strmec. Odločilno zmago je dosegla dvojica Pajer - Sedevčič. ki je šele v tie - breaku 9:8 (7:3j premagala trboveljsko dvojico Čuk - Dolinšek. V organizaciji NZS seje začela republiška liga v malem nogometu, v kateri sodelujejo tudi igralci Inženiring Šarbek. Vse tekme se igrajo na zunanjih igriščih športnega parka Kodeljevo po sistemu 1 +4. V prvi tekmi je moštvo Inženirig Šarbek premagalo ekipo Barakuda s 3:1. Zadetke so dosegli Mele, Fele in Šrenk, igrali pa so še Zakrajšek, Vrhovec, Jurjevec in Indof. V naslednjem kolu igrajo Liljani proti Črnim vdovam. Na Rogli je bilo prvo državno prvenstvo smučarjev veteranov v veleslalomu. V kategoriji najstarejših je Cveto Bevc osvojil tretje mesto, prvenstva pa bodo poslej vsako leto. in Skubic (Lj). TKI: Premec. Žagar 2, Bekavac, Dečman, Kranjc, Šutar 3. Plevnik. Moljk 6. Oblak. Šeško 8, Vidmar 2, Škalički. Radgona: Miljevič, Merčnik. Žalodec 3. Mijačinovič 6, Grah. Ambruš4, Husar 1, Javernik, Horvat 1. Kocbek, Praljak, Buzeti. Po precej negotovem, zaradi pomembnosti tekme tudi nevarnem prvem polčasu, so gostitelji v nadaljevanju vendarle uspeli urediti svoje vrste in na koncu zanesljivo zmagati. Gostitelji so pivi povedli, do konca polčasa je bil izid kar sedemkrat izenačen. Drugi polčas so domači začeli bolj preudarno. Vratar Mirko Škalički je znova potrdil svoje kvalitete in prednost gostiteljev seje najprej povzpela in se na koncu zaustavila na prepričljivih šestih goli h prednosti. Kljub prepričljivi zmagi in zanesljivi uvrrstitvi v polfinale play offa vzhodne skupine druge državne lige gledalci s predstavo svojih ljubljencev niso bili zadovoljni. Dodajmo še, da je bilo srečanje kljub pomembnosti zelo športno, sodnika pa najboljša moža na parketu. J.P. Usodni poraz Krog - /.uscita Zagorje 17:13 (7:4) Murska Sobota, dvorana, gledalcev ISO, sodnika Repenšek (Rečica) in 1‘ožeinik ( C e ). Krog: Roškar, D.Kolmanko 2, A.Kolmanko 3, Varga 4. Lukač 2. A.Tilan, Meolic 2. Kovačič, Babič, Sernek 4, D.Titan, Peterka. Zaščita: Šuštar. Ribarič, R.Ule4. Žibret 1. A.Ule, Fabjan 3. Kirn 2, Tavš2, Drobnič. Šikovec 1, Marinčič. Odločilno četrtfinalno srečanje končnice prvenstvaje dobilo moštvo, ki je imelo več športne sreče (deset vratnic Zagorjanov) in zbranosti v zadnjih minutah. Gostje so v 44. minuti povedli z 10:9, na to pa naredili preveč napak, da bi lahko uspeli. Značilnosti tekme: dobri obrambi, povprečna napada, odlično sojenje, znova grobi domačini in sijajni zagorski vratar Dare Šuštar. S.F. Poraz kljub dobri igri Velika Nedelja - TKI Hrastnik 17:15 (10:8) Velika Nedelja, športna dvorana, gledalcev 400, sodnika Poiešnik (Ce) in Repenšek (Rečica). Velika Nedelja: Kovačec.Okreša 2, Zoili 3, Trefnik, Gregurič 1, Ivanuša. Kumer 5, Šoštarič I, Sok, KOciper, Mesareč 5, Belec. TKI: Premec. Žagar 3, Bekavac I. Dešman. Kranjc, Šutar 1, Plevnik, Moljk 3. Oblak. Šeško 5, Vidmar 2, Škalički. V prvi tekmi polfinala končnice II. SKL sobi li gostje na pragu uspeha, ki bi jim na stežaj odprl vrata v finale play offa. V izenačeni igri enakovrednih nasprotnikov so bili gostje pretežni del prvega polčasa v vodstvu,, vendar so v zadnji minuti prejeli dva zadetka, tako da so šli domači na od mor z. dvema zadetkoma prednosti. V nadaljevanju se je vnel ogorčen boj za vsako žogo. junaka sta bila vratarja Kovačec v domačih in Škalički v gostujočih vratih, ki sta spravljala v obup nasprotne igralce. Goste je v tem delu zapustila športna sreča. Večina strelov, kijih ni uspel ubranili odlični Kovačec, je končalo vokviiju vrat. Kojebil sredi drugega polčasa zaradi treh izključitev diskvalificiran Moljk, so gostitelji povedli stremi go li prednosti. Toda varovanci trenerja Žagarja so se znova izkazali in se pet minut pred koncem domačim približali na vsega gol razlike. V kritičnem obdobju sta sicer zelo dobra sodnika podlegla atmosferi ne ravno športnega navijanja številnih domačih gledalcev. Najprej sta v napadu žogo, ki je končala odbita od domačega vratarja v outu, dosodila gostiteljem, nato pa v napadu dosodila še 7-metrovko v njihovo korist, čeprav o njej ni bilo niti govora. Najstrožjo kazen je odlični Škalički ubranil, odbita žoga je končala pri Greguriču, ki je dosegel svoj edini, za domače pa tembolj pomemben zadetek. Druga tekma bo zaradi zasedenosti dvorane veijetno v nedeljo popoldan. Predstavniki Velike Nedelje, ki se tudi sicer nisoizkazali kot fergostitelji (vstopnice gostujočim navijačem so zaračunali po 50% višji ceni), so odločno odbili predlog Hrastničanov, da bi se tekma igrala v petek zvečer, ki je po propozicijah tudi igralni dan. J.P. Zagorjanke izgubile Kranj - Tapi Zagorje 22:7 (10:2) Kranj, dvorana Planina, gledalcev 50, sodnika Krstič in ljubic iz Kozine. Kranj: Osterman, Nadižar 1, Valent, Rajgel 4, Šparovec, Bratož 1, Paklec 4, Jan 1, Škofis 4, Ogrizek 2, Herlec 5, Majcen. Tapi: Žerko, Sedej, Klopčič 2, Čibej, Zupančič, Smole, Dragar, Poglajen, Kralj 4, Remic 1, Savšek. Ahlin. Zagorjanke so v Kranju igrale z močno pomlajeno in oslabljeno ekipo, tako daje bil visok poraz neizbežen. S. F. NOGOMET TENIS Teniški dvoboj AS - Bene šport 1:4 (M.Pajer- I.Klun6:3. 6:4: Novak - Rupert 1:6, 1:6; Strmec - J.Klun 3:6, 4:6: Požek - Klopčič 0:6, 1:6: Haleič, V.Pajer - Klopčič, Rupert 0:6, 1:6). KEGLJANJE Hrastniška liga - 8.kolo: Pivovarna Laško - Sijaj 1:7 (2392:2602). Rudnik -Podporni člani 4:4 (2729:2753), Tim Laško - DU Hrastnik 2:6 (2420:2593) in Kemična -Mesečina 6:2 (2686:2613). MALI NOGOMET 4. liga: Vransko - Hrastnik Center Jošt 2:1 (Glinšek). Mladinska liga: Oria Rudar - B.Izola 3:2 (Herman 2, Izgoršek 1). Trim liga Hrastnik: Policijska postaja- Ljiljane 1:3, TKI - Čvek 1:4. Gostilna Texsas- Steklarna 7:0. Juventus- Steklarski frisi 2:2, Mesarstvo Koprivnik - Gamsi 6:2 ŠAH Zasavsko šahovsko prvenstvo- 3,kolo: Kuzmič -Bajraktarevič 1:0, Pavlin - Bajda 0.5:0.5, Kranjc ml. - Kotnik 0:1, Zalokar - Juvan 1:0, Tomažič -Koščič 0:1, Dušak - Kranjc st. 0:1. Novak - Skala 0:1, Jurič -Benko 0:1, Vidmar - Borčilo 1:0. Turnir mladinske šahovske šole -1. kolo: Krevi - Glavač 0:1, Trebežnik - Ravnikar 1:0, Beravs - Zdole 0:1, Očko - Leskovec 0:1, Logar- Bunta 1:0, Dušak - Brečko 1:0, Vozelj - Nikolič 1:0, Piki -Zagorc 0:1. Spet požar 13. aprila zjutraj je zagorelo v trgovini Tehnograd v Trbovljah. Do požara je najbolj verjetno prišlo zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Ogenj se je razširil na streho trgovine. Gasilci so ga hitro ukrotili. Prodajne artikle so pravočasno odnesli na vamo. uničeno pa je dvigalo in večji del strehe. Škoda do zaključka redakcije našega časopisa še ni bila znana. Promet 5. aprila je voznica osebnega avtomobila B. I. iz Laškega, pravilno vozila po enosmerni ulici na trgu NOB na Dolu pri Hrastniku. V tem času pa jo je po desni strani prehitel voznik H I. in jo pri tem oplazil. Nastala je manjša materialna škoda. 7. aprila ob 13.25 uri je v Kotredežu na regionalni cesti Zagorje - Čemšenik otrok S.D. prečkal cesto v trenutku, ko je voznik juga O.A. vozil mimo avtobusa na postaji. Zbil gaje. pri tem pa je S.D. dobil lažje telesne poškodbe. 9. aprila ob 23.55 uri je voznik stoenke O B. z neprimerno hitrostjo prehiteval na cesti v Slačniku, pri čemer gaje obrnilo na bok. Sopotnika so zaradi poškodbe odpeljali v trboveljsko bolnišnico. 9. aprila ob 20.39 uri je voznik P.M. obračal svoje vozilo na cesti Zagorje - Trbovlje na ovinku pri Potioreku. V tem trenutku je iz Trbovelj pripeljala voznica K.N.iz Trbovelj in trčila v bok obračajočega vozila. P.M. je bil v nezgodi lažje telesno poškodovan. Vozili sta popolnoma uničeni. Škoda: 400 tisoč tolarjev. G.N. Kradejo kot srake Med 26.marcem in 5. aprilom je neznanec vlomil v skladišče orodja, last TKI Hrastnik. Pri tem je razbil okno in odnesel različne predmete v vrednosti 30 tisoč tolarjev. Storilca še iščejo. Neznanec je 8. aprila pred bifejem Kralj na Izlakah vlomil v parkiran osebni avtomobil, pri tem razbil trikotno okno. vzel nekaj čekov in poskušal vzeti še radio. Tega na srečo lastnika ni uspel ukrasti. Na policijsko postajo Zagorje je oškodovanec 8. aprila javil, da so ponoči iz vozila, parkiranega pred stanovanjskim blokom na Izlakah, ukradli avtoradio. Storilca še iščejo. Pred hotelom Medijske toplice so 9. aprila iz. parkiranega vozila ukradli nekaj tehnične robe in hrano. "Sestradani" storilec je razbil tudi stransko steklo. Konec tedna so na območju Zagorja vlomili še v nekej vozil in stanovanjskih hiš. Storilci v večini primerov niso znani. Zato bi radi opozorili vse lastnike avtomobilov, da svoja vozila zaklepajo ter parkirajo na čim bolj varnih in razsvetljenih mestih. Vse vredne predmete, čeke, denarnice in podobno pa nosite pri sebi. kajti ravno te stvari so najboljša vaba nepridipravom. G.N. Lastniki, javite se! Februarja lani je na Izlakah pred stanovanjskim blokom storilec iz osebnega avtomobila Lada ukradel dva vzglavnika s prevlekami. Izpred hotela Medijske toplice pa dva brisalca iz parkirane katrce. Storilca so sedaj prijeli. Oškodovana lastnika lahko dobita svoje predmete nazaj na policijski postaji v Zagorju. Night rider 11. aprila ob 0.50 uri so trboveljski policisti na Partizanski cesti opazili vozilo, ki je v prostem teku in s prižganimi lučmi stalo sredi cestišča. Ko so hoteli preveriti, kaj se dogaja, seje voznik prebudil, zaklenil vozilo in se odpeljal proti Hrastniku. Med potjo so ga poskušali ustaviti tudi drugi policisti, vendar je zapeljal nadnje. Do Hrastnika je vozil brez prižganih luči in tako ogrožal druge udeležence. Na srečo seje vse dobro končalo, močno vinjenega K.F. so prijeli na trgu Franca Kozarja v Hrastniku in ga odpeljali na iztreznitev. G.N. Prometna past Na 'zadnjem avtobusnem postajališču v Slačniku pridcl večkrat do zagatnih položajev, predvsem zjutraj. Tam se na glavno cesto priključi cesta iz Ravenske vasi. Avtobus namreč kar nekaj časa stoji, ko vstopajo okoliški šolarji vanj. Zato se za njim dostikrat nabere dolga kolona vozil. Tu in tam nekateri nestrpneži prehitijo stoječi avtobus. Čepripelje nasproti katerokoli vozilo,sledi sunkovito •zaviranje, ki se kaj hitro lahko konča s trkom. Rešitev: urejeno avtobusno postajališče. Začasna rešitev pa je znana: manj nestrpni vozniki za volanom. M. V. Požari so dragi Požar v Šklendrovcu so gasilci gasili od 18. do 21. marca. Iz občinske gasilske zveze Zagorje je sodelovalo petnajst društev s 305 gasilci, ki so na pogorišču prebili 1989 ur. Skupaj z gasilci iz Trbovelj in drugimi, ki so jim pomagali, so opravili tisto, kar je bilo mogoče. Na skupnem sestanku poveljnikov vseh v intervenciji udeleženih društev so ocenili, daje bil pogum reševalcev izjemen. Opozorili so tudi na to, da ob reševanju lahko pozabijo na svojo varnost in da lahko pogum postane usoden. Tu k sreči takšnih posledic ni bilo. Kot pravilno so ocenili vključitev helikopterjev, saj brez njih ne bi tasko hitro omejili požara. Izjemno uspešneje bilo tokrat sodelovanje s policijo. Izračunali so tudi, kolikšni so bili stroški gašenja tako obsežnega požara kot je bil v Šklendrovcu. Materialni stroški so znašali skoraj štiri milijone tolarjev, znesku pani prišteta škoda, ki je ob tem nastala. Ko majhna neprevidnost razpre svoja črna krila, skoraj nima meja. O tem bi morali misliti predvsem tisti, ki z neprevidnostjo netijo nesreče, pa čeprav v takih primerih odpre svojo blagajno nekdo drug. I.L. Aufbiks Velika noč je družinski praznik, ki ga nekateri stari prijatelji naše rubrike izkoristijo v pregrešne namene. Mize se ob tem prazniku ponavadi šibijo. Ne le žegnane hrane ampak tudi pijače. Pa naj bo žegnana ali ne. naši prijateljčki jo radi cuknejo. jj- V bifeju Janez v Hrastniku seje Trboveljčan V.B. močno trknjen spravil nad mizo. Ročno jo je prevrnil. Pa še pijače ni plačal. Zanalašč. Možje postave so ga ročno odstranili iz lokala. Pri tem pa ugotovili, da so sovražnika miz v bifeju postregli s kapljico kljub temu, daje vidno kazal svoje nič kaj dobrostoječe stanje. },. V Vrtinec sta sc 7. aprila prirolala K.J. in P L. Ker ju niso hoteli rolati še bolj in soju odslovili od Sanka, sta si daladuška ^ z medsebojnim pretepom, izzivanjem. Pri tem sta se lotila nič hudega sluteče steklenine, umirili pa soju šele možje iz bližnje modre stavbe, kamor soju pospravili čez noč. o. Maturantski plesi so nekaj posebnega. Tudi F.A. iz Brežic si bo krepko zapomnil maturantski ples zagorske gostinske šole v trboveljskem delavskem domu. Potem, ko gaje redar M.R. obdolžil, daje ukradel vstopnico, gaje na hitro še večkrat lopnil po obrazu. Vsi čari maturantskega plesa so bili končani še pred vhodom v life. Redarji, redarji - usmiljenje z menoj, če bom prišel pred vrata maturantskega plesa. Malo po polnoči 6. aprila se je pred zagorsko policijo A pripeljal S.T. iz okolice Čemšenika. Dežurnega je terjal za vozniško, ki so mu jo revežu tisti večer malo pred polnočjo odvzeli. Človek je hotel svoje nazaj, kaj ne bi. Opozorili so ga, ker pa je tečnaril naprej, so mu priskrbeli primerno prenočišče. m. Zagorska avtobusna postaja je bila 8. aprila zvečer žurersko nastrojena. Petnajst mladoletnikov iz Trbovelj in Zagorja je združilo sile in skupno zatulili v luno. Seveda sojih pregledali. B.S. je pri tem tako zatežil, da so ga odpeljali na postajo. Vmešal se je še H.R. iz Zagorja, prijel enega od policistov za vrat in skušal preprečiti odhod na postajo. Tam sta se seveda znašla oba in delala družbo dežurnemu do jutra. a; Kaj vse se lahko ponoči zgodi policaju. V noči na 13. april je policist ustavil v Stopah V.M. iz Zagorja. Namesto pihanja sije korajžni Zagorjan izbral za sredstvo obračuna pesti. Vožnjo je nadaljeval na zadnjem sedežu. 2pa«*c lil d.o.o. TRGOVINA Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: fax.:71 827 Gotovinski popusti, plačilo na 2,3 ali 4 obroke, montaža itisonov, toplih podov in DOSTAVA do 25 km BREZPLAČNA. - ITISONI širine 2 in 4m - TOPU PODI širine 2,3 in 4m - BARVE AKRIL, JUPOL, BARVE za les in kovino - pestra paleta tekstilnega meterskega in dekorativnega blaga - prodaja zaves proizvajalca VELANA - karnise - OPRAVLJAMO TUDI POLAGALSKA DELA: polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov. VABI VAS trgovina €«^-1 Kisovec. VW - AUDI TRBOVLJE doo # m PO 25 LETIH USPEŠNEGA SERVISIRANJA SEDAJ TUDI PRODAJA VOZIL VW, AUDI. lil Siisi : ■, I •S li: ' | ."IS 'ŽSSSS: Iti! VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE V NAŠEM PRODAJNEM SALONU NA CESTI OKTOBERSKEREVOLUCIJE 13 V TRBOVLJAH. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1300 Telefon: 0601/71 827 turistična agencija globtur BUDGET rent a car AVTOSOLA RENT A CAR HRASTNIK 0601/43 186, 41 849 od 8h - 15h VABIMO VAS NA MINI PRVOMAJSKE POČITNICE na morje, zdravilišča, planine za 2,3,5 ali 7 dni. IZREDNO UGODNO: ISTRA že za 20 DEM polni penzion. Izšel je program POČITNICE 93 doma In v tpjini. POTOVANJA GARDALAND 1 ali 2 dni že za 33 DEM RIM - CAPRI letalo SAN MARINO 2 dni že za 95 DEM TURČIJA 8 dni MAROKO 8 dni MUNCHEN nakupovalni izlet KRIŽARJENJE PO KARIBIH 7 dnevne počitnice na KANARSKIH OTOKIH - vsako soboto odhod - UGODNO - Izdajanje letalskih in železniških vozovnic v direktno prodajo so nam zaupale svoje dokumente letalske družbe Adria Airways, Lufthansa, Austria Airlines, Air Canada, Lauda Air. V dogovoru smo še z nekaterimi drugimi. BREZPLAČNA DOSTAVA fngpH/f 4- V« hoi-cev N/jfuu poIpoHra«*0 - NUDIMO VAM VELIKO IZBIRO OTROŠKE, MOŠKE IN ŽENSKE OBUTVE DOMAČIH IN TUJIH PROIZVAJALCEV "UVOZ IZ ITALIJE". - ŠPORTNO OBUTEV: NIKE ADIDAS IN CENEJŠO ŠPORTNO OBUTEV PO ZELO UGODNIH CENAH - USNJENE TORBICE IN OSTALO USNJENO GALANTERIJO MOŽNOST NAKUPA NA ČEKE IN NA BANČNO KARTICO LB SE PRIPOROČAMO VSAK DAN OD: 8.30 - 12.00 15.30 - 19.00 ob sobotah 8.00 - 12.00 I ! /O ljubljanska Celje - skladišče D-Per 6/1993 n. m c Banka Zasavje d.d., Trbov 5000006276 11 'it IjubUtrnsUis beuku * c l|ul»j|g«silxg : SPOŠTOVANI DEVIZNI VARČEVALCI COBI SS o Résirnó skupaj probleme starega deviznega varč^MjU^- Zakon o poravnanju obveznosti iz neplačanih deviznih vlog obvezuje banke, da omogočijo varčevalcem razpolaganje z dexnznimi sredstvi najkasneje v petih letih. c UuiaijaueUfi Inmka LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje želi skupaj z vami rešiti problematiko "zamrznjenih" deviznih sredstev že v letu 1993. ksmUg - C ik’tiUznxhz bgnUg Vabimo vas, da se oglasite v enoti banke, pii kateri imate devizna sredstva in se dogovorite za način sprostitve sredstev. isku'fcanUs -iC ljubijgngkg toiiKg IO Banka, ki dela z ljudmi - za ljudi UREDNIŠTVO ZASAVCA. Cesta zmage 33. Zagorje ob Savi iVepr-elcZicno naročam časopis ZASAVC. /me in priimek:.................................... mesto........................ postna St........... ulica........................ telefon............. datum........................ lastnoročni podpis, NAROČNINO BOM PLAČEVAL: •proti, trimesečno, polletno (natremo obkro&i) Izpolnite naročilnico in kupujte Zasavca 10% ceneje. M Nudimo vam tri oblike plačevanja: vsak mesec sproti tekočih cenah, trimesečno zajamčeni ceni v začetku tromesečja in polletno po zajamčeni ceni v začetku polletja.