Tečaj XXXVII. Ishajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 golđ., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. ; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. ljubljani v sredo 25. junija 1879 O b 8 e g : Razglas kranjskim gospodarjem, kateri ovce redijo. Pašniške pravice planinarjev in gozdna pravica Kmetijske kratkočasnice. Mnogovrstne novice. Novičar. Opis nekaterih sadnemu drevju škodljivih mrčesov. (Dal.) Še nekaj o novi colnini Nemčije. Gospodarske novice. Minister Taaffe in pa ustavaška stranka. Dopisi. Gospodarske stvari da ae težavao opaziti more. Gosenica (črv) požre v prvi vrsti peške v sadežu, ki potem piškav odpade in iz katerega črv v kratkem času izieze, ki si zopet nov, Razglas kranjskim gospodarjem, kateri ovce popoino zdrav sad 8a svojo požrešnost poišče ; za redijo. Družba kmetijska kranjska bode zopet letos neko- kar si najlepše peškinasto sadje odbira. Dokler se na vhodu luknje še njeni odpadki nahajajo, gospodari tudi ona sadežu. Cestokrat si ta piškur iz sadja nov izhod še v liko iz državne subvencije nakupljenih ovnov (pa samo napravi; tega se labko vsak na piškavem sadju dejan ovnov) žlahnega ukviškega plemena takim gospodar- sko prepriča. Avgusta meseca doraste gosenica v sadežu do svoje popolne velikosti, ga zapusti ter si zdolej na drevesnem deblu v skorijinih razah, ali pa tudi na jem podarila, kateri se izpričajo : da se z rejo ovác že več let pečajo, da veliko ovác redijo, da je kraj za ovčjo rejo ugoden in da je zato v tistem kraji več gospodarjev, kateri redijo ovce > da se zavežejo, ovna spuščati za pieme tudi na spanje spava drugih varnih in primernih krajih pripravnega prostora , kjer se z belo pajčevino zapřede in do maja meseca, pa tudi do junija prihodnjega leta svoje zimsko tem času se zabubi in čez tri tedne • v y poisče ovce drugih gospodarjev, se ve da le toliko, da umna prifrči zgorej popisani metuljček na dan. ovčjereja ne trpi škode. Skoraj vsako sadje ima svojega posebnega piš- To kar prošnik v svojem prosném pismu v gori kurja, kateri se le malo drug od druzega razločuje. župan, domača farna duhovnija in pa predstojnik dotične kmetijske podružnice. Tako izpričane prošnje se imajo vložiti zadnji čas X \J y Ck Ci L ^/l UfjUAUk. f kJ ¥ \J J \J AU VUUV» Uli ^iUUiU ▼ ^Ul i — — —' j ? --• ^ " — — —— w O Q * -w- v.j w imenovanih 4 točkah navaja, morajo potrditi dotični jabelkih opazujemo svitlo-rumene in rudečkaste, v hru- škah belkaste, v češpljah rudeče itd. ličinke sadnega črva. Da se ta hudi sovražnik in škodljivec vrtnega sadja po moči vnici, naj se stara in razpokana mrtva skorija z drugo nesnago vred, med katero se navadno z malo izjemo vse njegove bube nahajajo, vsako zimo radikalno raz drevje ostrže, ali globoko v zemljo zagrebe ali pa __nemudoma popolno in čisto odstrani in popali. Ravno _ , „ ' ,, tako potrebno je tudi vse odpadlo piškavo sadje, dokler Opis nekaterih sadnemu drevju SkOdljlVlO se črv še v njem nahaja, vselej sproti in nemudoma od- do malega S marna (8. septembra) tega leta. Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske v Ljubljani 15. junija 1879 mreesov. straniti. Najgotoveje se zaželeni namen doseže , če se tako nabrano sadje prec skuha in prešičem ali pa kaki A. Gosenice. drugi domači živini poklade. (Dalje.) Jabelčna zavijavka Grozdni črv, grozd ni zavij ač (Trauben piškur, sadni črv wickier; Tinea ambignella). Metuljček ta je velik kot navadna muha in po vse moljevemu podoben. Njegova (Apfelwickler, Obstwurm ; Tortrix pomonella Z.). Spred- krilca, čez katera se poteže crna pasa, so sivo-bela. nje flafutice njegove so svitlo-sive s temno-rujavimi po- Med letom prikaže se dvakrat: prvič maja in junija čeznimi črtami , zadnje pa rudečkasto-rujave. Glave in meseca, ko prec na trtne mladice, na popke in prikazke hrbta je sivo-rujavkastega ; zadnji del njegovega života zaroda svoja bela jajčka neati pričenja. Na to pogine je temno-rumen, z nekoliko svitlejšimi počeznimi črtami. kakih 14 dneh postanejo jajčka vsled solnčne toplote centimetra dolga gosenica njegova je ru- godna in o času navadne košnje izlezejo iz njih male? menkasto-rudeča s svitlo rudeče - ru javo glavo. Život iz početka rumenkaste gosenčice, katere pa pozneje ru- ima gol, po katerem se le tu pa tam posamezne dlačice javo zelene postanejo; obdane so s svitlimi bradoviči nahajajo. Rumenkasto-rujava buba njena je majhna. čami ? glava njihova je Črna. Potem razlezejo se po Metuljček izfrči junija in julija meseca; oplojena trtnih mladikah, od katerih se živijo. Kakor hitro pa babica znese ob peclju (repku) ali pa v muho sadeža grozdje cvesti prične, zberó se zopet, zapredejo se v po eno jajce, iz katerega se čez osem dni mala gose- odpadlih cvetnih kapicah , ali pa v grebenu nastavlje- nica izleže in se prec v sadež do peškov zarine. po- nega zaroda, kjer se zabubijo. 10 dnevih sledici se ta mali vhod njen v sadež tako dobro zaraste, konec julija — izleti v drugic iz bub metuljček, kateri 20& nam nase prepričanje in naša vest brani, da bi se vatra pa sedaj svoja jajčka na grozdne jagode polaga. Iz teh drugib jajčic izvalijo se potem konec avgusta in v za- šili očitanja od strani onih, katerim je celokupnost več četku septembra male gosenčice, zarivajo se blizo pec- kakor pa blagor ubogih planinarjev, in da bi s sebič ljev v nezrele kisle grozdne jagode do pelkov, katerih nimi gozdarji vred kričali: „proč z vso pašo; naj je jedrca aluzijo jim v živež. Male višnjeve lise na jagodi znacijo, da je v nji gotovo črviček (gosenica). gozd, poginej Toliko Kakor hitro je gosenčica bolj dorasla in v eni sami nemu pogozdevanj če tudi prebivalci po planinah stradajo ali celó streje moramo postopati proti poail- > ker vidimo sebičnost tistih, ki na jagodi dovolj živeža vec ne dobi, zapustí prejšnjo ja- vsa grla kričijo po po gozdovanj u, sami pa v veli godo, zleze in zarine se v drugo še celo in zdravo ; ter tako vsak dan ena sama gosenica po več jagod navrta veliki kupe kih zadrugah so pravi vničevalci gozdov s tem, da so izvaževalci lesá in 8pridi. Mrzlo in deževno vreme je temu mrčesu jako izdelke itd. Gozdovi bodo vedno ostali ugodno, podaljša njegovo življenje, ter pomnoži škodo, takih strmih katero on na grozdju prizadeva. Navrtané grozdne ja pr. družbe za gozdne rabljeni, kakor prostorov, ki ) ker da ne morejo drug je mnogo biti ízpo ao obraščeni z drevjem. Po poročiiih gode nikdar popolno ne dozoré, ostanejo vedno kisle, direktorja Baumgartner-a imajo avstrijske planinske de- kar tudi dobroto vina pokvari. žele (Kranjsko, Goreasko, zgornje Štajarsko, Koroško Ob času trgatve (bendime) spusti se gosenčica po in gorati del goriške dežele) blizo 50 odstotkov sveta svoji pajčevinati nitki na zemljo, da pod šupljo kožo, ali pa v razpokah se na trtnem deblu zaraščenega z lesom (toraj gozd) S vica ena , pa ima vinskih kolcev (ra- goratih dežel helj, paladičev) zabubi, kjer prezimuje in prihodnje po- tem so v Š mladi — v kateri zopet svoje malopridnosti in naravna morda ugodniše od naših j kjviuc» , CUć 17 odstotkov gozda Kjbalj vsem spreminjevanja iz nova prične počaka. deževne razmere prav povoljn Svicarji ne tavaj in za ideali in ao kot pametni praktični narod uže zdavcej Pokončevanje tega mrčesa je raznovrstno. Najzdat- popustili ono novošegno strast vedno iskati novega, am nejše je gosenice v njihovih gnjezdih po trtah, in pa v pak oni se rajši tistega držé, kar so spoznali za prak bubah na trtnih deblih in po razpokah vinskih kolcev tično in umno, in tudi njih vladi ne pride nikdar ua moriti. Tudi je prav dobro o ponočnem času, ko me- pamet, siliti posestnika na to, da bi se pogozdili taki na tuljki okoli frlijo, v vinogradu na več krajih mali ogenj zakuriti, ali pa z gorečo bakljo po taistih okoli krožiti, prostori, ki niki 80 ; posobni za izporabo kot senožeti ali paš kajti od teh bo vedno več dobička kakor od ker te vešice svitlobo ljubijo, ae v ogenj in bakelni gozda. Sviška vlada je prav dobro premislila ter pospe plamen zaletavajo, osmodé, vsled česar se jih na stotine sevala živinoreje, ki je v resnici obogatila celó svobodno opali in pogine Samo ob sebi je pa umljivo, da posamezni vincarji državico naša avstrijska gozdna postava od leta 1852. se z navedeními pripomočki le malo doseći morejo. Tukaj je borno malo ozirala na živinorejo po planinah 9 9 je treba vzajemnega postopanja in skupnega ker aicer ne bi mogli nahajati ae v njej taki paragrafi delà, katerega naj bi cele občine ali pa vsi vicarji enega ki ao atarodavne pašniške pravice naravnost prezrli ter kraja skupno ob enoistem času opravljali, da se pravi a tem škodili planšarstvu, po njem pa blagostanju hri- namen v polni meri doseže. bovcev, ki so uže po naravnih razmerah silieni preži- v • • • rr «•■ . ^ i • • « Toliko naj o sadnemu drevju škodljivih gosenicah veti se z živinorejo. Koliko tožeb in prepirov ter zgub in metuljih zadostuje. rilčkarjih prihodnjič kaj. (Dalje prihodnjič.) ni pač ta nesrecni paragraf prouzročili Le oni u. J/WV» vu UVU1VUU1 [/Mltl^lHJ. ^lUUWUWlli iJG Ulil , ki 16 imel dajati drugim kmetom pašniške pravice , je smel dolocevati, koliko svetá ae ima zavarovati za pogoz- Pašniške pravice planinarjev in gozdna denje. dotične gozdne postave veli: » Ker ima a pravica Kar so „Novice" lani če se motimo iz peresa ,.Go- Ow „MUVXW IrtUI, DC UJUW iUU, 1« J istega pisatelja objavile, objavlja zdaj tudi goriški spodarski list". Ker pa bode imel novoizvoljeni dr- na pašnik preveč živine". žavni zbor stvariti silno potrebno novo gozdno po- pašo obteženo zemljišče služiti le kot gozdna paša, zato se ne sme na taka zemljišča več živine nagnati, kakor se je more ondi preživeti, zato ima lastnik pravico zabraniti za pašo upravičenim kmetom > da ne naganjaj o Clovek bi moral soditi, da, če ima lastnik dolžoost i stavo, naj članek navedenega lista našim poslancem do paše upravičenim pustiti pasti neko določeno število pred oči stavimo, tako-le ae glaaeči: Gozdno postavo, veljavno od leta 1852., hoče c. k. živine, mora tudi skrbeti za to da bo določeno število AIY1UQ, U1UI« tuui oai Util tÂGu IV , ua uu uutuucuu OtCViiV živine našlo dovolj jej potrebne krme ali paše. A ne vlada premeniti, ter je prenarejeni nacrt gozdne postave tako sodijo ti gospodje; nahajajo se mnogi slučaji uže izročila državnemu zboru. da ao do % prostora odločili za pogozdenje, a pomislili ali Gozdna postava od leta 1852. je skoro popolno skrbeli niso, kako bo potem našla za pašo upravičena vničila planinarstvo, ker većina gospodarjev bila je živina dovolj živeža. Po gozdne postave more za primorana vsled prepovedane paše prodati lastnino. Iz pašo upravičeni zahtevati, da gozdni lastnik napravi go-planinskih pašnikov postali ao gozdi, a v tej primeri spodaraki nacrt, iz katerega je razvidno, na katerih zmanjšalo se je število živine, ki je prvi steber blago- kosih ne sme pasti. A v postavi ni izrečeno, ali ima stanja v goratih deželah. Ni pač treba posebnih raz- lastnik ali pa imajo kmetje za pašo upravičeni dolžnost logov naštevati, da blagostanje v planinskih deželah in plaćati stroške za napravo takega načrta, in navadno njih zmožnoat davke placevati je edino odviana od do- se tak nacrt tudi ne napravi, ali k večemu, da lastnik bička iz živinoreje. Prav tako je resnica, da pride- površno naznani županakemu uradu, katere koae (par od dobička, cele) je odměnil za pogozdenje, pa ni znamenj določil, toliko bolje je priskrb- lovanje živeža za ljudstvo ie važniše lUIMUjV ' ^ M »j UWOV t V JV> »MOUÍUW V« «UWIUUM, ----/ J ~ ----------F O-- katerega daje lesoreja, kajti les se lahko nadome- katera bi svarila pastir j a. štuje po železu in tudi po premogu, človeška jedila nik- ljeno za ču var je, ki hitro zasacijo ubogega kmeta dar. če je odločen za pridelovanje človeške hrane, ter da Jasno je tudi, da kos svetá več dobička donaša, pastirja, ki mora velike denarne kazni potem trpeti. Po . D. smejo lastniki tako visoko odškodnino zahtevati, da so Blučaji znani, da je same odškodnine veča svota bila, kakor je ves dotični koa vreden ! Za trdno ae nadjamo, da se bodo oglasili ljudski tudi državi veče davke naklone. kakor če se rabi za gozdorejo. Nikakor se ne more tajiti, da so gozdi velikega «-.« »w «««j^v , -j----- vpliva na vlažnost in gorkoto vsacega kraja, vendar pa zastopniki, posebno oni iz planinskih pokrajin, ko se 303 bo nova gozdna poBtava v državnem zboru pretresovala, ki se naklada na najpotrebniše reči za življenj ter da bodo zabranili take paragrafe, ki skrbij za lastnike, a ne branijo do paše upravičenih Nova po ker se davek ne odmerja po množini, ampak po dobroti } blag Taka iinančna colnina, kakor tudi na kmetijske stava mora se pošteno ozirati na planšarstvo in na pridelke naložena, podraži tedaj v prvi vrsti delalnemu vspešno živinorejo, ki se bo potem lehko jako razvila ljudstvu vsak košček kruha in vsak požirek vina ter vso Avstrijo lehko preskrbela z obilnim mesom tako, da ne bo treba iz drugih držav, na pr. iz Rumu y tudi jb obieko, s katero svoj život pokriv y da Na ) Ilije in Rusije vpeljavati goveje živine, po kateri ravne poslednice vsega tega pa bodo te, da se bo po Je UljVž i U JL.UOtjV r J • O J --*---7 I--—--- - - v..^«..« MUtMIVV I , «VI uže toiikokrat grozovita goveja kuga v naše cesarstvo morejo živeti, io tako podra dražila dnina delalcev, ker oni bodo to zahtevali izdelki bodo krivi ? da da zatrosila ter na milij škode učinila. "»T^w», IU ítíuomi UVJUIJ t\i!VI , Ud se bode manj obrtnijskih izdelkov kupovalo, to pa bode Fosnemajmo Svi car je, ki gledajo v prvi vrsti na vzrok slabejih kupčij in se bo vse to zgodi! Oboj orejo, se more potem pa na gozd lebko vspešno izvrševati, le zdravega pogozdovanje. je skušalo z zavarovaino colnino doseči y se Ce Bismark s uma treba in srca za pravico, ne pa da se iz gole se- spodarski napredek svoj colnino hoče žrtvovati ves go bičnosti in zaradi „mode u m š k eg d slobodno vanji » kateremu na ljubo bi morali ^^ ; ^^ o ^r u i* i u v.' ui n a u a i u u a ? oxu uuuuu kriči po splošnem pogozdo- mu! čeravno se mora to iz stališča kupcijske politike pašniki zginiti ! jako obžalovati. Druge države bi konečno nič ne mogle tem njegovim nakanom ugovarjati. Al Bismark meri s Še nekaj o novi colnini Nemcije. SVOJO colnino tudi da bi druge, posebno manjše Da je strah pred novo colnino, katero kuje Bis- . pejsko pomembo sosedne države v narodoo-gospodarskem oziru odvisne , kar njegovim nakanom dá evro- , nove colne tarife se Bismark naredil in mark , presmil uviupu J o c »ouau i a a UUJV/ , iva] ti u ^uvviuot laj v^ , piuti VOOUJ uii in pivo, ki sta bila dozdaj colnine 24, za petrolej prosta, se bo moralo mark colnine odrajtovati, za sol pa 12 mark! Jasno ko beli dan je, da po povišani colnini naj-več trpi ubožno ljudstvo, kajti kdo drug ko delalci in bodo gori tišti ljudjé, ki že zdaj v nadlogah živijo, omenjenih 70 milijonov plačali. Colnina, s katero se obložijo najbolj potrebne reči za življenje, je breme škem jo nadleguje nek keber. — Za ječmen in oves letos ni ugodno ; zarad slabega vremena se ga je mnogo manj vsejalo, kakor druga leta. — Koruzinegain krompirjevega semena je veliko v zemlji zgnjilo ; na več krajih so ga morali zopet saditi, — Detelje in travniki so povsod lepi, sena se mnogo in lepega nakosi. — Sadno drevje kaže dobro bolj v severnih deželah, posebno na Avstrijskem, Moravském y katero se nikdar ne more enakomerno razdeliti na vse stanove ljudstva. Bogatin ne more nikoli petkrat toliko mesa povžiti, petkrat toliko piva, vina in žganja popiti in petkrat toliko tobaka pokaditi, kakor ubogi delavec, ki se živi od zaslužka svojih rok; bogatin pač more bolje meso jesti, bolja vina piti in bolj okusne smodke kaditi, al prav v tem leži glavna napaka tacega davka, Ht in v Sleziji y Českem deloma tudi na Ogerskem. Na Kranjskem in Stajarskem razen nekaj cešenj druzega sadja ne bo. Trta je^krepko pognala, obeta močen les pa malo grozdja na Stajarskem, Avstrijskem, Tirolskem, Gorici in Primorskem. Na Ogerskem in Hrvatskem pa se na-dejajo boljšega vinskega leta, kakor je lani bilo. *) 1 marka je po našem denarji 50 soldov. Kmetijske kratkočasnice. Kaj je panj? Odgovor. 1. Sladkomica (Zuckerfabrik) v m alem je, kjer se sladkor delà brez sladkoroega trstja, brez slad-korne pese in brez pare in konj, kajti bistveni obstojní del medů je sladkor (cuker). 2. Vos car ni ca (Wachszieherei) je v pravém smislu te besede, kajti če tudi se nekoliko voska nabaja v ja-godah in perji voskovca, vendar čebele v panji nare-dijo največ in najboljega voska. Sveč na milijone, katere na oltarjih naših cerkev Bogu na čast gorijo, — katere na plesiščih in na mizah bogatinov plamtijo in katerih na tisoče centov nahajamo v obrtnijstvu — vse te sveče prišle so iz voščarnice čebelnih panjev. 3. Kemični laboratorij, to je, delalnica kemije je. Kakor v retortah in čistilnicah kemikarjev, prav tako se v životu naših čebelic izdelujejo mnogovrtne snovi: zdravilo in strup, živež in kupčijsko blago. Zdravilo je méd, ki se izdeluje in čisti v celicah satovja, strup pa ima čebelica skrbno spravljen v posebnem mehurčku ; živež je čiščeni sok za zalego, kupčijsko blago pa sta méd in vosek. 4. Največa varovalnica malih otrókje. To se sprevidi že iz tega, da je v tem zavodu večkrat na-stavljenih 60.000 dojnic in strežnic, kajti vsa jajčica, crvi in čebele — z eno besedo, vsa družinica v panju — so otroci matice in le delalkam izročeni v varstvo, v odgojo in oskrb. In te spolnujejo dolžnost dojnic s tako izgledno zvestobo in s tako materno ljubeznijo, kakor da bi oskrbnice svojih lastnih otrok bile. 5. Neka posebna družba botanikov ali rastlinarjev je. Rastlinarji obhodijo planine in doline, gozde in polja, vrte in senožeti, iskaje rastlin. Isto de-lajo tudi čebele. Rastlinarji pa si navadno domá zbirko rastlin napravljajo ; tega čebele ne storijo, al one v panji pokladajo na rastlinah nabrani sladki sok in cvetni prah, — to je njih posebna botanika. Sadjerejska pravljica. Neka dunajska, v kmetijstvu malo zvěděna gospá, ki je poleti na kmetih bivala, je vprašala kmetico: „Kako se na drevesu spozná, ali so češplje zrele ali ne?" — Kmetica odgovori šaljivo gospej tako-le: „Mi-lostljiva gospá, to boste najbolje spoznali iz tega, da gledate, ali je še kaj češpelj na drevesu ali ne. Ce jih ni, so zreie." Politične »tvari. Minister Taaffe in pa ustavaška stranka. Počasi le, pa vendar čedalje bolj očitno se kaže, kako se Taaffejevo ministerstvo misli vstopiti proti dozdaj vsemogočni stranki „usta v o ver ce v". Ti so namreč v svojih shodih v Gradcu in St. Politu napove-dali vojsko sedanjemu ministerstvu, ono je sprejelo to napoved in se zdaj pripravlja za boj proti tej nezadovoljni, nekdaj tako osabni stranki. To je čisto naravno. Znano je še, da je zavoljo razpora med to stranko Auersperg-Lasserjevo ministerstvo cesarju trikrat ponudilo odstop, a dvakrat so morali vsi ministri ostati na svojih mestih in opravljati začasno svoj posel, ker se cesarju takrat ni primerno zdelo zameniti jih z dru-gimi. Tretji pot je poskusil grof Taaffe sestaviti novo tako zvano „ustavoverno" ministerstvo, pa se mu ni po- srećilo. Nobena viša glava iz „ustavovernega" tabora ni marala za ponujani jej ministerski stol, ker se je vsacemu nemogoče zdelo, „ustavoverno" stranko zopet tako skup skovati, kakor je bila prej, in ei ž njo narediti močno vladno stranko. O takih razmerah ni ostalo cesarju nič druzega, kakor tretji pot seči po staro ministerstvo nazaj. Odlušili so se pri tem trije naj huje zagrizeni „ustavo verci" : knez Auersperg, Lasser in Unger, na novo pa je vstopil grof Taaffe za ministra notranjih zadev, ki je toraj sedanjemu ministerstvu dal še le drugo barvo. S tem je pa nasprotje med ministerstvom in „ustavoverno" stranko le še hujše postalo. Grof Taaffe veljá za odločnega konservativca, in to „ustavovercem" pomeni toliko, kakor „klerikalec" in „nazadojak". Ce so že prejšnjemu ministerstvu začeli brž upirati se, ko se je — čeravno le na videz — jelo kazati konserva-tivno, je jasno, da se mora Taaffejevemu ministerstvu delati še več opozicije. Ta opozicija ae je začela hujša kazati v delegacijah o razpravi stroškov za zasedbo Bosne in Hercegovine, zdaj pa se še bolj kaže v voliinih programih, razglašanih pri shodih v Gradca in St. Politu, iz katerih je razvidno, kako se misli ve-čina „ustavoverne" stranke v prihodnjem državnem zbora obnašati. Po vsem tem je tedaj vlada primorana delati na to, da, nasproti tej staro-novi stranki, ob volitvah dobi svojo lastno stranko. Kje jo bo dobila, kje le jo more dobiti, to je jasno vsakemu, kateremu so znane strankarske razmere v naši državni zbornici. Ce se ne more vladati z „napredovalno" stranko, se mora posku-siti z drugo, in ta je konservativna, ki je zmiraj zvesta ostala načelom pravice. Ravno te stranke pa v prejšnjem državnem zboru prav za prav ni bilo — vsaj tega imena ni imela. Auerspergovo ministerstvo je o zadnjih volitvah vse tako izpeljaio, da ste bili v državnem zboru le dve stranki : uatavoverna in pa opozicijska, katero so imenovali „proti-ustavno", „klerikalno" ali stranko „državopravne opozicije". Poljake so prište-vali nasprotnikom ustave, akoravno bi se dosedaj ve-ljavna decemberska ustava nikoli rodila ne bila, če bi jej ne bili Poljaki botri bili; Poljaki toraj niao nasprotniki bili svojemu delu. Vladi, če se hoče obdržati na krmilu, gre zdaj za dvoje: ali poskusiti s federal iz m om, to je, preme-niti ustavo na ustavni poti v prid deželnim zborom in tako sedanjo sistemo kar mahoma prevrniti, ali pa po tej osnovi, kakor je sedaj, zložiti si novo stranko, s katero bi se dalo potem ne le doseči sporazumljenje z raznimi narodi, ampak ki bi tudi pozneje pomagala sedanjo ustavo postaviti na trdneja tla, nego je zdaj. Take konservativne stranke si išče zdaj ministerstvo v velikem posestvu, ki je po vseh deželah zavetje konservatizmu. Pri tem se pa ne dá enostransko postopati, kakor se je godilo o zadnjih volitvah leta 1873., ko so se poslanci v državni zbor prvikrat narav-nost volili. Takrat so — posebno na Českem in Moravském , kjer véliko posestvo največ izdá — razklali ga iz političnih namenov v dve stranki: ena je hodila z ustavoverskim ministerstvom po vseh potih, druga, konservativna, ni marala tega in ni prišla v državni zbor. Tišti, ki so z vlado hodili, so bili bolj brezpo-gojni pristaši vlade, kakor pa resnično liberalni, a vendar so bili politična stranka po političnem mnenji bivšega Auerspergovega ministerstva. Prejšnja vlada je toraj imela „liberalno ustavoverno" stranko iz nemških in ponemčenih mest in trgovinskih zbornic, in neko liberalno pisano stranko iz vélikega posestva. Sedan ja vlada pak se mora naslanjati na konservativne elemente teh voliinih skupin, zato fl 205 mora pridobiti si trdno pomoč iz vélikega posestva. To se pa zopet le dá doseči s tem, če se umetno razdvojeni deli plemenitega stanů združijo in z vso močjo podpró vlado. To doseči, razdvojene velike posestnik© zopet združiti, — to je sedaj naloga ministerstva. Zato je grof Taaffe sprožil sbode vélikih posest- nikov in v Brnu je tak j3hod uže bil, tudi v Prag i bo in v Ljubljani. Ce bodo vspehi teh shodov ugodni, če se bo posrećilo konaervativno stranko pridobiti za skupne državne interese, pač ni dvoma več, da bo Taaffejevo ministerstvo imelo za sabo močno stranko, ki bo ob enem tudi veči na državnega zbora. Ako se pa to ne posreči, se bo pač zopet moralo seči po „liberalne" elemente nazaj, potem bo pa za Taaf-fejevem moralo priti zopet Herbstovo ministerstvo. Toda če bi za Taaffe-om přišel Herbst aii kdo drug njegove sence, bi to tudi vodjo naše unanje politike, grofa Andrassya, hudo zadelo. Herbst in vsa njegova stranka so hudi nasprotniki njegovi posebno zavoljo njegove vzhodne politike. Ce bi v Avstriji zopet ti prišli na krmilo, bodo napěli vse, da bi tega ministra pregnali in Bosno in Hercevovino dali Turčiji nazaj. Ko bi pádel Andrassy, se raztrga najtrdnejša vez, ki zdaj dualistično Avstrijo še skup drži. Kaj pa bi se utegnilo potem zgoditi vsemu cesarstvu, če se to pripeti in bi graški in šentpolitški volilni program ustavovercev postal meso in kri? Kaj bi bilo, če bi državni zbor in vlada avstrijska vsakako hotela prenarediti delegaciji ali pa osebno zavezo z Ogersko zahtevala še pred pretekom druge pogodbe z Avstrijo? Res, da sedan ja zveza Avstrije z Ogersko se ne more držati, mora se popraviti, toda naša misel je ta, đa se to more zgoditi še le, kedar bodo tudi na Ogerskem prišli zopet konservativci na krmilo, ker potem se bo to, kar je zdaj želeti, zgodilo samo po sebi. Dolgo do tega ne bo , to se vidi po tem, kar se dandanes godi v Pešti. TÍ8zino ministerstvo se bo ravno tato skrhalo, kakor se je pri nas Auerspergovo. fiadikalneje vlade pa tam ravno tako ne bodo mogli sestaviti, kakor je zdaj v Avstriji ne morejo. Konservativci avstrijski se bodo pa z ogerskimi konservativci o važnih državnih vprašanjih lajše sporazumeli, iakor radikalci, katerih program je: „naša mora ve-1}ati, drugače ne gre!" Vsakako čakajo habsburško monarhijo še hude skušnje in skušnjave. Mnogovrstne novice, V * Statistika Šolstva. — Vseh šol ima A n g 1 e š k a 58.075 s 3 milijoni učence v, — Avstro-Ogerska 29.372 s 3 milijoni učencev, tedaj pride na 100 ljudi 8 učencev, — v Belgiji je 8300 šol, število, ki se je od leta 1850. podvojilo ; učencev imajo 670.000, na 100 ljudi 20 učencev, — na Holandskem je 3734 sol in 444.707 učencev, na 100 ljudi tedaj 11 učencev, — na Grškem je 1380 soi s 95.000 učenci, na 100 ljudi 6 učencev, — na Dánskem, kjer zna vsak, kateri je 15 let star, brati in pisati, je 29JL7 šol in 260.000 učencev, tedaj 13 na 100 ljudi, — Spanjska je poslednji čas velik napredek v šolstvu naredila; ona ima 29.038 šol, učencev 638.288, na 100 ljudi tedaj 9 učencev. v ^ _ * Žensko vseučilisče, prvo na svetu, se bode kmalu odprlo v Rusiji, kjer se v obče mnogo stori za višji odgoj ženakega spôla. V O desi delajo zdaj priprave za žensko vseučilišče. Meseca januarija t. 1. se je pri- čel ženski tečaj, ki šteje 250 síušateljic. V šoli vlada red in enakost tako, da hčere mestjanov sedijo za hče-rami visocega plemstva. To vseučilišče ima zdaj dve fakulteti: zgodovinsko književno in fizikalno-matematično. * Rusko posojilo (zajem). Po cesarjevem ukazu od 26. dne u. m. je dobil finančni minister ukaz, da vzame 300 milijonov na posodo v ta namen, da se pokrijejo izvanredni stroški posledne turške vojske; zato se ta zajem, za katerega se izdajo državne obligacije, vpiše v knjigo državnih dolgov pod naslovom: „tretji iztočni zajem". * Zanimiva tozba zoper zdrav nika ( kirurga) prične se kmalu v Kijevu na Ruskem. Neki kirurg, jud, je tožen, da je 6 mladenčem svoje vere, ki bi bili imeli v vojake vzeti biti, po eno oko izkopal, kar jih je za vojaško službo nesposobne naredilo. Za vaako teh ope-racij dal si je plaćati 30 rubljev nagrade. Naši dopisi. Iz Celjske okolice 20. junija. — Ker se za našo družbo kmetijsko málokdo Slovencev briga, zato se tudi málokdo njenih zborov udeležuje in zato tudi nihče o njej nič ne poroča. V prikladi njenega „Land-bote", ki je ta mesec na svitlo prišla, sem po naključbi staknil poročilo o njenem zborovanji 18. in 19. svečana t. 1. in v tem pa zopet veliko besedovanje o slovenskem kmetijskem časniku za naše ljudi v doljnem Šta-jerji. Sprožila se je ta dolgočasna debata o sklepu lanskega občnega zbora, da za letošnje leto ima letni na družabnikov znašati 2 gold., da pa oni niso sil-jeni, naročati se na družbini nemški časnik „steierische Landbote". Grof Heinrich Attems je kot zastopnik^podružnice slovenjegraške zbor opozoril, da slovenski Šta-jerci potrebujejo slovenski časnik; — podpredsednik Pairhuber omeni, da so imeli slovenski prevod nemškega „Landbota", za katerega je družba 1000 gld. na leto plačevala, a ta časnik je imel le 19 naročnikov in celó šole, ki so ga brezplačno dobivale, so prosile centralni odbor, naj se jim nemški časnik pošilja; — na to se oglasi gosp. Karol Valentinič, zastopnik trbovljske podružnice, ter pravi, da slovenski kmetje zato niso marali za ta časnik, ker jim slovenski prevod ni bil po všeči; izmed 17 družbinih slovenskih podružnic mu jih je 19 pritrdilo, naj se „Slov. Gosp." zato nagrada daje, da jemlje poduke o kmetijstvu v slovenskem jeziku v svoj list; — temu predlogu nasprotuje goap. Gottl. Beier iz slov. Bistrice, rekši, da ta časnik donašatudi druge članke, katerih ne moremo nad-zorovati; — dr. Wiihelm pravi, da je želja slovenskih Stajercev upravičena, al sklep o tem naj se prepušča centralnemu odboru; — gosp. Dominik Paskotini, ptujske podružnice, trdi, da slovenski časnik ne bi imel 50 naročnikov, kajti on živi uže 20 let na doljnem Šta-jerju in pozná ljudstvo dobro; — gosp. Alojzi Lenček, zastopnik sevciške podružnice, nasprotuje Paskotini-tu, rekši, da je slovenski časnik Slovencem na Štajarskem neobhodno potreben, a treba ni, da bi moral biti „Slov. Gosp."; — zastopnik marenberske podružnice, glasoviti notár Jož. Rudel, se popolnem sklada s Paskotinom in pravi, da na doljnem Štajerju ni 10 odstotkov kmetov, ki bi znali brati in pisati, tedaj ni nobenega slovenskega časnika treba. — In konec vsega tega besedo vanj a je bil sklep, naj to stvar prevdari centralni odbor v Gradcu, kateri — kakor je predsednik baron Washington rekel — nobenega razločka ne delà: ali je zemlja nemska ali slovenska, katera se na Štajar-skem obdeluje. — Mi temu dostavljamo le to, da — vse letne skušnje drugače govorijo, kakor je govoril predsednik. 206 Trsta 22. junija „Novic" nisem objavil imen odbornikov slovenskega je Kl delalnega društva, dopisu v zadnjem listu nemškega Welssenfelsa ništa za-nj glasovala (menda ju ker nisem vedel da y VSl 1ZV0 vrste ijeni sprejemajo izvolitev. Danes jih imenujem razen e n e e a. ki, čeravno se zmerom imenuje i ker Slo- > ki ga je narodni volilni odbor vrgel iz A 3 Û 2 f M t Yt A T7 v C r\ X /s m a t ^ m %% ^ ^ I ^ 1 m T ) ^ J ^ kih posestnikovu, maščevaje se poslal o rio \ V nlflon^ Ía 1 nU n/m^n vv ^ C ~__ Rado ljico 2 Švaba, da „Weissenfels" postane „Schwarzenfels") Je venca z dušo in telom", nas je na cedilu pustil! to po tem takem istina? Veruj, kdor hoče! Vendar se morebiti še premisli in stopi v odbor tako potrebnega nam društva, kakor je ribi voda. Zraven uže zadnjič imenovanega predsednika gosp. Ivana Dolinarja, so tedaj v odboru sledeči gospodje: Franc Žitko, denar- gi Torej je tudi volitev Hohenwartova skoraj eno- _ ^ IV. Skupina Novomesto - KrŠko - Crnomelj. Volišče Novom est je tu voljen . Voli ogl a a Kršk Gosp Viljem Pfeife ničar; Ferko Grabrijan u i k/c* j. j ju: ciau v^ i a u i i j a u ^ tâj Dik y jl; u ^ u rk ^ maioa mojster, Križanec A., véliki posestnik v Žavl ah Bezek, urarski M. Matej 7 Nad li šek Stefan, Hafner Janez, Cr-Gerdol Jurij, Kobal Franjo in Tro- voljen Narodni kandidat Pfeife g 7 Purič n i v e c bec Anton, vsi častiti narodnjaki in taki možaki, da se po pravici more upati, da pod njih vodstvom bode Volišče Crnomelj pri nas. Gosp Pfeife tu vo- e n o g K r š k Pfeife srečno in blagonosno napredovalo to društvo. Težavno nalogo so sicer na-se vzeli 7 z božjo pomočjo bode se jim posrećilo, da bodo našemu delalskemu stanu krepka podpora v duševnem in materijalnem obziru. Naj bi vsi rodoljubi to društvo dejansko podpírali in Ali ni sra tudi gospodje dubovniki se za-nj zanimali ! mota, da Slovenci zdržujejo uže 10 let enako lahon-sko društvo? In da je to tako, kaže nam imenik onega društva, ki kaže celo tretjino Slovencev. Zapustite, Slovenci, laški tabor, ki vam nikoli ni bil in ni iz srca vseh treh okrajih izvoljen je gospod oglasno. Dobil je 165 glasov. Skupina KoČevje - Trebnje - EadeČe. Volišče Kočevje. Dr. Julij Wurzbach je dobii od nemških KoČevarjev 34 glasov, grof Barbo od slovenskih Kostelcev 10 glasov. Volišče Trebnje. Pri tukajšnji volitvi je dobil grof Barbo 41 glasov, Wurzbach samo Vol Rad glasov, Wurzbach Grof Barbo je dobil 46 Trebnje. Izmed vseh 135 oddanih gl Barbotovih 97, Wurzbachovih 38 Zmag ? dobrovoljen nogah držali. 1 ampak vas je imel zato f da ste ga na je naša! očigled tega sijajnega izida volitev po kmetskih Udje našega domačega društva so občinah nas navdaja polna nada, cla tudi v naših me častni, ki enkrat za vselej plačajo 20 gold, toh letniki, ki plačujejo 12 gold, na leto, , — poleg v 3. raz- stih in trgih zmagamo z národními kandidati reč: z gospodom dr. > nam- Poklukarjem, skušenim trdnim v mestih in redu pa so revni delavci, ki se po društvu podpi- stebrom naše pravične domače stvari, rajo. Pač bolj ko drugej so v Trstu potrebni in vredni trgih gorenjskih in notranjskih, — z gospodom grofom podpore, da se „irredentarjem" prestriže zlobna propa- Mar gh eri • e m, ki je rešil se jarma Apfaltrern-Dežman- ganda. govorila Ljubljane. Dežela govorila! In kako je lenjskih ovega in naš postal z dušo in telesom > v mestih do- vČeraj jv yviviHUÉ « v, j« i^ujoaiu, - IU pa Z gOSp. »ivc^m volitvah, ko so v vseh okrajih feldskim, posestnikom grajščine Zapriške pri Kam vitezom S eh n e i d Tre u e n- pri Tako kmetske občine volile državne poslance? glasno in enoglasno je govorila, da se njen glas ne ćeliji Nj. veličanstva cesarja bode nadušeno čul po vseh okrajinah domovine naše temveč se razlegal po vseh deželah avstrijskih > kajti mi Slovenci na Kranjskem smo sli prvi v volilni boj volilei v kmetijskih občinah so sijajno pokazali, niku, ča8tnem mestjanu kamniškem , tajniku v kan- na Dunaj i, bralcem „Novic" dobroznanega ljubitelja naše dežeie, ki dejansko s premijami in po druzih potih podpira naše kme tijstvo, s kratka rečeno, možá vsega našega v in naši da domovina naša Je slovenska zemlja. Slava 1 J 8L II 1 y aajvi vega ^vcjj^uw j\j Y i uwiujcííj* ouj narodni volilni odbor enoglasno sklenil, najtopieje pri Lj u b- kajti tega odličnega gospoda je vvčerajsnji seji ) trikratna slava takim zvestim sinovom ožje matere Slo- poročati ljubljanskim meščanom. venije in Širje cesarjevine avstrijske! Naj bralcem našim zdaj poročamo izid teh volitev. , Skupina Ljubljana - Litija - Ribnica. Volišče Ljubljana. Oddanih je bilo 114 gla- glasov, vsi za kandidata narodne stranke gosp. Karola Kluna. In kakošne osobe stavijo nasprotniki naši tem možakom nasproti ? Vesteaecka , Kromerja in D e ž m a n a ! (Dežman, Kroiner, Vesteneck.) To Je ti sta Volišče Ribnica. Glasovalo je 44 volilcev, vsi za gosp. Karola Kluna. Volišče Litija. Oddanih je bilo 78 glasov, vsi za narodnega kandidata centralnega odbora gosp. Karola Kluna. Kandidat narodne stranke je toraj z 236 glasi enoglasno voljen. II. Skupina Postojna - Logatec. Volišče Postojna. Narodni kandidat Obre za je voljen tu in v Logatcu enoglasno. III. Skupina Kranj - Kamnik - Radoljica. strašna trojica, pred katero se zdaj pri volitvah vsak naših rodoljubnih deželanov trikrat prekriža in zakliče: reši nas vsega hudega! Amen.' Kaj pač hočejo vice" reči a temi besedami in še posebno z besedo „resi nas vsega hudega"? nas utegne kdo vprašati. druzega mu odgovorimo kot to, da zdaj 7 Kaj ko Adolf imamo po volitvah novih poslancev v državni zbor priti do toliko zaželenega miru in toliko nam potrebne sprave v vsaki deželi naše Avstrije in tudi pri nas na Kranjskem, nemčurski protivniki naši kot poslance v Ljubljani in v druzih mestih naše dežele nasvetujejo volilcem, naj volijo Dež m an a Kromerja in Vestenecka 7 to je i tri naj huje hu- dobe po katerih nikakor ni mogoče priti do sprave UlJUU y p \J IVAlvl AXJL uinuaui lil lilW^VVU ^/l 111 ^ w ví J/ 1 M T 1 in mirú v naši deželi, in če bi večino tacih ljudí do Volišče Kranj. Pri nas je bil voljen grof Ho- bili za poslance v državni zbor, tudi v celi državi ne„ Berite časnike naše in zapisnike našega deželnega zbora henwart enoglasno. 2. Volišče Kamnik. Tukaj je danes voljen bil od leta 1861. počenši do lani, pa boste brali grof Hohenwart enoglasno. Volišče Radoljica. Pri nas je grof H o hen- za pravice naroda našega. Vsem, ki so bili priča teh kaj so poČenjali ti trojaki v našem deželnem zboru, ko je šio wart dobil od 55 glasov 53 7 dva nemška volilca iz zborov, so še v živem spominu grozni škandali 7 ki so jih dělali Dežman, Kromer in Ves ten ek vzhoru. Po vsej pravici trdita tudi zato „Slov. Nar." in ,.Slo- ) 9 da „so nemškutarji postavili bi naši mládenči môgli se podati na dobra tuja učilišča kmetijstva učit, za zdaj, kakor pravi, si. ministerstvo te tri v celi ni moglo vslišati. venec"_ deželi kranjski najbolj zagrizene, najbolj razstava goveje živine in lepa živina notranjskih - j / ----~.., v Da se letos v Postojni napravi 8trastne , politično nam najbolj sovražne gospodarjev premije dobi, je si. ministerstvo dovolilo osobe za kandidate vmestih na Kranjskem!" 400 gold. Kedaj in kako se ta stvar vredi in izpelje, Kako se s takimi osobami morejo preblage besede bode konečno sklenjeno, ko centralni odbor dobi od cesarjeve: „jaz hočem mir imeti med mojimi podružnice postojnske o tem dotično poročilo; uže v narodi" in kako se tudi more vresničiti načelo mini- odborovi seji pa je bilo določenih 8 premij po 25 gld. li a l U U I tu aaau 00 tuui ujuio » 1 uouivjivi uav/uiv uiiui , . w J - j""v «viuuvmu kj ^i^luij pu £d U stra Taaffe - a, naj uradniki pri volitvah ostanejo 4 po 30 gld., 2 po 40 gld. — Za nakup rigajskega neutralni (nepristranski), če se uradnika Vestcneck lanú dovoljenih 500 gold, in za pospeh ovčje reje in Kromer celó dasta ,,u9tavoverski stranki" staviti dobljenih 200 gold. se porabi kakor prejšnja leta. za kandidata poslanstva? Mislita marta dva rogoviieža, Za nakup plemenskih bikov, zavodnjake da je minister Taaffe le minister za par dni in ne stvo in premije za živino skupaj dovoljenih > s i r a r 2000 vidijo uradniki tako daleč, da ne bi viděli, da koj po gold. 7 je odbor sklenil obrniti tako, da 1800 gold, po volitvah se pod Taaffeom ustanovi novo ministerstvo, rabi se za nakup muriških in belanskih bikov, ostalih v katerem tuđine bomo pogrešaligrofa Hohenwarta? 200 gold, pa za stroške tiskovin itd. pri razstavi po- Mislijo Vestenek, Kromer in Dežman res, ua 0i »^u»«,, &viu. u4i ui picmajuc bodo upali uradniki, ki imajo le še iskrico ljubezni se letos, ko smo uže tudi v drugi polovici leta da si stojnski, ker ostanek 200 gold, bil bi premajhen, da bi mogla do domovine naše v srcu in katerim le nekoliko veljá kaka zdatna podpora dati za napravo vodnjakov in si-vo ij a ministrova za po mir j en j e in spravo mednarodi, rarskih družeb. — Za premije pogozdovanja in na glasovati za take razpornike? In je li res Ljubljana pravo živih mejj dovoljenih 300 gold, se bode obrnilo naša uže tako črviva postala po nemčurstvu in lažilibe- tako, ralizmu, da bodo meščani Dežman a volili, ki se ni lanskega leta niso rešene in je odbor ukrenil kakor prejšnja leta, iz katerih še 3 prošnje od da se upal več našim dolenjskim kmetom za poslaoca ponu- resijo Prošnje odborové: za podporo sad jer ej i r jjaoijlu uui^ju j oaiuj i\ ui^tum ^ugiwuvwí * - * w v/v%w v ? v • mui p v u jj ^ i kj o a u j u i g | jati, katerim je bil leta 1873. za poslanca vrinjen ? čebeloreji, svinjereji, za premije o pokonče- Bodo li meščani glavnega našega mesta pobrali Dež- vanje drevju škodljivih mrčesov in kovanje družbinih mana, katerega so pošteni naši kmetje na Dolenjskern med ali j za letos si. ministerstvo ni moglo vslišati, ker zopet ima „Slov. Nar. zavrgli? Ako bi se to zgodilo, prav, ko pravi, da bi morala Ljubljanica svoj tok obrniti mu državni zbor ni potrebnega zaklada dovolil. (F zadnji seji mestnega odbora) bila sila proti Vrhniki! Dežmanom ni nobena sprava mo- dolga obravnava o mestnih zdravstvenih zadevah ? to pričajo dogodbe v deželnem našem zboru in v in vzlasti o tem, ka koš en naj je posel __-J_____• I______»/InnnafnnnAOn arrAtníí ki i«. Uî 1 „ „„I___^ X: goca državnem zboru dunajském. 5) mestnega zdravstvenega svéta", ki je bil v eni prejšnjih séj izvo ozirom na grof Hohenwartov volilni raz- Ijen, ali naj je namreč ta svèt stálen ali naj ga magi-glas centralnega odbora konservativne stranke in na strat le po priliki poprašuje za njegovo mnenje o njegovo pismo, s katerim kranjske vélike posestnike zdravstenih zadevah. Se ve da nobeden izvoljenih sve- tovalcev v zdravstenem svetu ne dobi nobene plače za ' b * V J7 * ^ ua 2 W U V* 14 w M, m ULI U «. V* JL*J W A» v » víauv v w v vabi v shod 2. julija v Ljubljano, piše dunajska vaui v ouuu a, juiijt* v ijjuuijauu, f^ioo uuuajo&a ,,tiQ- »«»«ivwr » «uiH»mvuvm o»otu uc uuui uuucuo pí form" tako-le: „Vsak oglas grofa Hohenwarta je v svoje opravilstvo, ampak da je to le častni posel. Kdo t političnem našem življenji dogodba velike pomembe. bi bil tedaj mislil, da bi zdravstveni svet ne bil stálen Liberalci naj voditelja državopravne stranke še tako kdor vé, koliko kužnih bolezin uže več let napada velik črtijo in mu priimek „ministra fundamentalnih artikel- del Evrope, ki so prejšnja leta malo poznané bile, in da nov uuv pridevajo, - UCkJ git oo iao>u ouupvuu ua^nuc*jKj iu j^ »mi»vuj vuut * ww wu* wi £jt* auiavjo ^/i^utvctivuv ^uucua« njegove misli obrekujejo, vendar je zmerom in ostane A vendar se je to zgodilo! G. Dežman se je uprl > £V „ixiiuiobia iuuun i-u ^uicuuiu oina^r \*w» ^nw^w, «» ww f *■ ^J " ,j ** uiaiu jjuauctuu uuv/ . iu un naj ga še tako strupeno napadajo in je po takem tudi več skrbi za zdravje prebivalcev potreba. Zmerom gotovo to, ua, i\cuai uu ucocuu pupnuic , v ox uHTwuwuvuiu j/ivuivguj u»j j w ttuiavotcui oviji o laiui ga z velikim spoštovanjem in radovedni poslušajo, kajti svetovalec magistratu, in ker so ž njim še nekateri da kedar on besedo poprime V81 navedenemu predlogu, naj je zdravsteni svèt stalni to, kar on reče, ni le duhovito, ampak on vselej pravo drugi odborniki potegnili, je padel predlog. Kakor iz zadene ali kakor nemec pravi, žebeij udari na glavico, gotovega vira zvemo, so se predvčeranjim vsi ne od in to vselej o pravém času." vi s ni udje izvoljenega mestnega zdravstvenega sveta (Iz seje družbe kmetijske 15. dne junija), v ka- zato odpovedali temu častnemu opravilstvu. Tukajšnja katoliška družba je ravnokar izdala nov zvezóek svojih „Glasov", v katerem med drugim teri se je določila poraba za letošnje leto dovoljene državne subvencije, nam je došlo sledeče poročilo.— —. . , . «««^w«. Podpora podkovski in živinozdravski šoli s 500 nabajamo lep spisek o ,,zgodovini Bosne' i gold, se obrne, kakor prejšnja leta. Za nadalje- Radostni smo sprejeli od velecenjenega .našega vanje kmetijskega nauka v ljudskih šolah odio- gosp. dopisnika iz Rusije pismo, v katerem nam na- znanja, da je nevarno bolezen srečno přestal in da čenih 600 gold, razdelí c. kr. deželni šolski svèt 400 gld. za nakup učnih pripomočkov in tisek prične kmalu zopet dopiaovati „Novicam". poducnih knjižic družbi kmetijski prepušČenih pa ranjkem grofu Henriku Barbotu 7 čegar se porabi deioma za nakup novega kmetijskega orodja nenadno smrt smo objavili svojim bralcem, beremo v časniku „Vaterlandu" to-le spomenico : „Mladi grof Henrik Barbo, najstareji sin našega velespoštovanega grofa z dušo in telesom unet za v poduk kmetovalcem, deioma pa za tisek dveh roko- pisov Da f ki ju družbini odbor uže pripravljena ima. R. Dol enec, vodja slapenske deželne vino- in Jasipa Barbota 7 ni bil sadjerejske šole, obhodi letos našo d o len j s ko stran, narod svoj slovenski, temuč je ves prešinjen bil za vse, podučevaje vinorejce v vinoreji, se obrne dovoljena sub- kar je lepo in dobro. Kakor njegov oče je v srcu vencija 200 gold, po dogovoru z deželnim odborom. svojem gojil najžlahnejša načela. Vsi njegovi tovarši Ostalih, v poduk kmetijstva segajočih prošinj družbe (preteklo leto je v Oelovcu služil v dragonskem polku kmetijske, namreč, da bi se ustanovila popolna kmetij- za enoletnega prostovoljca) ne morejo dosti prehvaliti - se o zadevi kmetij- preblagega srca mlađega, vsacemu člověku preprijaz- ska šola na Kranjskem, — da skega nauka predrugačila ljubljanska učiteljska prepa- nega grofa, randija da bi se ustanovila stalna služba popotnega i(tuuija, — ua ui oo ustauuviia otaiua oiu&ua uuuu kmetijskega učitelja in osnovalo nekoliko štipendij y da Iz Novome8ta nam naznanja smrtni list, da je posestnik gosp. Karol Koz man po kratki bolezni 20$ 22. dne t. m., 55 let star f umri. aapuščeno rodovino (Volilni shod) v čitalnici je bil v deli prav njegovo žaluje tudi narod nas o zgubi iskrenega rodo- obilno obiskan. Vdeležilo se ga je kakih 200 volilcev ljuba. Kakor mi žalujemo po vrlem narodnjaku, tako Ker korespondenca tralnega odbora z raznimi kan žalujejo pa tudi nasprotniki nasi po g. Jenknerju, didati še ni končana, in ker je v Ljubljani treba velike ki ga jim je smrt malo pred Rozmanom vzela } kajti previdnosti, ako bočemo zmagati, sklenilo se je, naj se Jenkner, tujec po rodu, je bil zastopnik nemčurske snidejo voiilci zopet v četrtek zvečer, tačas se bo kan stranke in je kot komandant novomeške meščanske straže didat definitivno postavil. Do tje bo namreč mogoče zmirom veliko ljubav skazoval tej stranki. Naj obá v zbranim volilcem določno nasvetovati možá, ki bi imel miru počivata! zaupanje h nepristranskih krogov ljubljanskoga pre Kresa, ki ga je po večletni navadi tudi letos bivalstva. Zato nai bi se voiilci sošli v obilném številu! • i i < t w r\ • t # ê • J na Drenikovem vrhu prijaznega našega „Rožoika" pri- žgal Sokol" 23. dne t. m. po 9. uri » zvečer, se je ude- Novičar iz domaćih in tujih dežel. Dunaj a. » N. fr. Presse" piše: „Cedalje postaja ležilo na tisoče naših ljudi. Ogenj je bil velikansk in vreme jako ugodno. Krog in krog po naših gorah in hribih so goreli ta večer brezštevilni kresi. — Pevski zbor naše čitalnice pa je v nedeljo zjutraj pel pri sv. maši na Rožniku. (Prošnja do si. mestnega magistrata Ijubljanskega,) servativna većina v prihodnjem državnem zboru. Mestni magistrat je zapovedal, da ne sme noben kmet. Vládni uradniki povsod, kjer se stavijo feudalni ali jasnejše, da se v ministerstvu Taaîîeovem stekajo niti voliinih agitacij v to namero, da se ustvari zeló kon- kdor si bodi, dveh vozov skupaj zvezanih, skozi mesto peljati. Ne razumemo, čemu je ta prepoved dobra, to klerikalni Presse u peijaii. i\e razumemo, uernu je ta prepuveu uuura, iu -.xwoo^ , viui pa vemo, da nam posestnikom na močvirji mnogo sit- drugi svét ne ve ! , agitujejo ki vidi travo rasti ; za to, da ti zmagajo » N. fr. 9 za kaj ne bi vedla, kar nosti in škode delà. Zakaj pa so kmetje po dva voza Iz Prage. Ćehi so izdali svoj volilni oklic v vkup sklepali? Zemlja na močvirji je namreč zeló vlažna katerem ponavljajo, da gredó v državni zbor samo s tem pogojem, ako se dadó poroštva, da ondi dosežejo in mehka, težek voz se ne sme naložiti, sicer se ves v zemljo vdere in ga ni moč do ceste pripeljati. Zato so svoje narodne pravice jemali po dva voza s seboj , oba nekoliko naložili in Iz Gorice. Zmedenost o poslanců je tu vsak epeljali do ceste, od tam so ju konji vkup sklenjena dan huja. Obžalovati je, da narodnjaki na Goriškem se v vsak voz en nimajo merodajnega volilnega središča, ampak da lahko naprej peljali po cesti. Da konj vpregel, ne gre, ker bi bilo potem potreba dveh zunaj „ Sloge 6( narodne stranke delajo na svojo rokó ljudi name3to enega. Posebno nam je to zdaj o košnji tedaj ni nobene volilne discipline, brez nje pa ne sitno, ker potrebujemo dvakrat toliko časa, tedaj tudi složnega delovanja. Društvo Sloga u ostaja dosledna o dvakrat toliko denarja, da svojo mrvo iz močvirja domu tem, da prof. Povšeta stavi narodnim volilcem za kan spravimo. Prosimo tedaj si. magistrat in si. me3tni didata, ceravno je prosil, naj ga zdaj pri miru pustijo. , ki bi najbolje JL\Jm 1 IUOIUJU IV/UOJ Ol* *-U Q^lOti C% li iU Oil Ui^OlUl UIUUIM! ^ vwimt uv jv yiv^u j «wj ^ naj to prepoved prekliče, ki nam toliko sitnoati Oátalim 3 kandidatom dodajal je zbor delà, saj škoda zadene tudi mnoge Ljubljančane, ki imajo K. senožeti na močvirji Eden v imenu njih več. storil, da bi popolnem miroval kandidata ! ) po nekem okraji še 4. ozirom na naš oklic od 17. H m. Vam naznanimo, da po porocilih naših pododborov velika većina volilcev dolenjskili mest želí, naj se za našega kandidata v tej skupini postavi gospod grof Albin Margheri, veliki posestnik v Otočicah pri Novemmestu 9 ki nam že popřej ni nasproten bil in je zdaj popolnem sprejel naš narodni program Zato Vam ga tuđi podpisani odbor toplo priporoča v enoglasno volitev. Xárodni volilni odbor v Ljubljani 23. junija 1879. Dr. Jan. Bleiweis prvomestnik. 9 / U i im nu§* / / / Koncem tega meseca izteče naročba 99 1 vie" na vNoviceu za prvo polovico letosnjega leta 9 zato vljudno prosimo gg. naročnike in prijatelje naše, ki so naročnino le za la čas odrajtali ali ki na novo zelijo dobivati nas list, naj se oglasijo zato do konca tega meseca, da liste poredoma dobivajo v pričetku druzega polletja 5 Novice z v Oglasnikoma vred stanejo za pol leta po pošti 2 gold. 40 kr V f . > >-v 1 ? v tiskarni prejemane gold za cetrt ^'v v / y — u 9i » ( x n Naročnina naj se po najcenejši poti poštarskih nakaznic pošilja pod naslovom Blaznikove 30 kr v tiskáme v Ljubljani A tim in i&lra c ij a ., Novic Odgovorni vrednik : Alojzi Majer Tisk in založba Blaznifeovi nasiedniki v Ljublj Današnjemu listu je priložen cenik lekáme Piccoli v Ljubljani