I25 raznih držav Slovaški parlament sprejel novo ustavo soglasno. Slovaški p&rlajaent je sprejel 21. julija soglasno načrt nove slovaške uBtaw, o katerem sroo ie poročali. Slovaškega predsednika feo izvolil parlament aa dobo ^edmih let. Predsednik repufolLke sklepa mednarodne pogodbe, razpiše mobilizacijo, skliče in razpusti parlament, odloča v vrhovnem poveljstvu nad -vojsko, odpušča ter iraenuje ministre in vse višje državne uradnifce. Parlament bo obstojal 'z 80 poslancev, ki se volijo za dobo petih let na podlagi splošne volilne pr-avice vseh državljanov, kateri so izpolnili 21 Jet. Z& izvolitev je potrebna starost 30 let. Poieg parlamenta še dehije rradzorni državni svet. V t& svet imeniije predsedmk repnblike šest članov, HJinkova stranka 10 in po enega clana pošlje -v državni svet vsaka narodrnestna sknpina na Stovaškem. Ustava določa stanovsko ureditev države in predvideva sedem glavnih etanovskih orSajiizacij. Izseljevanje JBŽnotiroiskih Neincev bo zvršeno po naprej doJočenem sporasEomn. Pisali smo že, da morajo zapustiti južnotirokkl Nemci svoje domačije v šestih mesecih, če nimajo premoženja pa v treh meserih. Glede preselitve Nemcev iz južne Tirolske v »rajh« je objavilo italijansko časopisje v mimilem tednu uradno porcčilo, ki trdi, da se je sporazum, dosežen med RiiRom in Berlinom glede izseljevanja Nemcev iz južne Tirolske, pripravljal le lansko leto za Hitlerjevega obipka v Rimu. Rešitev tega vprašanja je počasi dozorevala ter je v uvodu pogodbe od 22. maja 1939 poudarjeno, da skupna meja, ki je za vedno postavljena med Italijo in Nemčijo, predstavlja močno in varno podlago za medsebojno podpiranje in koristno izpopolnitev. Sporazum o preselitvi Nemcev iz južne Tirolske bo dejansko izveden v popolnem soglasju z nemškim prebivalstvom v teh krajih. Tistim Nemcem, ki bi želeli preseliti se v Nemčijo, bodo italijanske oblasti šle v vsem na ro";o. Nemške oblasti bodo te izseljence sprejele ter jih naselile na svojem področju. Po vsem tem preselitev Nemcev iz južne Tirolske ne bo izvedena nasilno, kakor trdijo nekateri inozemski listi. Zaradi tega so tudi izmišljene vse vesti o izgonu Nemcev iz južiie Tirolske. Resnica je ta •— pravi italijansko uradno poročilo — da se je redno izseljevanje začelo po naprej določenem sporazumu. Pomirjenje v Evropi do srede septembra. Pariško časopisje ugotavlja, da se razvija v Evropi napeti položaj v znaku pomirjevanja. Ako vsi znaki ne varajo, bo trajalo sedanje zatišje do 27. avgusta, ko bo imel kancler Hitler napovedan govor v Tannenbergu, ali celo do kongresa nemške narodno-socialistične stranke v Niirnbergu, ki se vrši vsako leto sredi septembra. Kljub navideznemu pomirjeniu so v Londonu in Parizu prepričani, da se pripravljata Nemčija ter Italija na udarec. To dokazujejo vedno večje vojaške priprave Nemčije, kar sili vse ostale zavezDike v Evropi k Beprestani čuječnosti, da bi ne doživeli lepega dne iznenadenja. Do jeseni bo oboroževanje Francije in Angjlije tako napredovalo, da ju ItaKja in Nemeija, ne bosta Tnogli več dohiteti. Resmca in iigibanja radi <3daasfea. V preteklem tednu sta se vrnfla od nemškega kanclerja Hitlerja Foerster, vodja narodnih socialistov v Gdansku, in vodja propagandnega oddelka Zaske. Omenjena trdita, da bo po mnenju Hitlerja mogoče rešiti v-prašanje Gdanska miroo s pogajanji med Poljsko in Neničijo, ako ne i)o tujega posredovanja. DaJje pa doianevajjo Angieži, da je odobril Hitler predtoge gdanskih narodnih socdalistov o tem, kafco bi naj bila v teku enega leta izvedeHa priključitev Gdaiiska k Nemčiji. Po čaeopisiiih vesteh iz Londona bi naj izvolili Ea novega predsednika senata v Gdansku kanclerja Hitlerja. Ker je Hitler že gdanski eastni občan, ne bi mogla Poljska ali kaka druga država proti temu rrič ugovarjati. Aiigieži fci radi dobili Bolgarijo na svojo stran. Naš list je objavil obširno poročilo o bivanju predsednika bolgarsk« vlade v BerJinu. Zadnji teden pa je prispel v London predsednik bolgarske poslanske zbornice Mušanov kot gost angleške parlamentarne skupinc, ki je lani obiskala Boigarijo. Obisk bolgarskega državnika v Londonu je veljal razjasnitvi raznih vprašanj, ki zanimajo Anglijo glede bolgarskega staJišča na Balkanu. Angleži bi bili pripravljeni dati Bolgariji velike gospodarske ugodnosti in jo s tem reški gospodarske in politične odvisnosti od Nem-' čije, oe b. bila Bolgarija pripravljena podpirati angleška prizadevanja' na Balkanu. Veriga bre«Kpešnai poganj AngBje m Francije s sovjetsko K«sijo. Kakor znano, so razdeljene v Evropi velesile na dva tabora: AngHja in Frandja s krogom manjžih držav ter Nemčija in Italija s svojimi priveski. Da bi pa dobil angleško-francoski tabor v vsakem oziru odločilno premoč, skušata Anglija in Francija pritegniti v posebno zvezo še sovjetsko Rusijo. Tri mesece se že vršijo neuspešna pogajanja za vstop Rusije v skupno fronto z Angteži in Francozi. Anglija je odposlala svoje ugiedne zastopnibe v Moskvo, kateri &o le imeli nad deset se^ankov c sovjetsfchn ioanisirjem sa zimanje zadeve Mo4otovira, ki pa iriso obrodili dosedaj nobcniii uspehov. — Istočasno kakor Angteži ae m»dijo v Ifoskvi todi ffitstopniki Nemčije, kateri ponujajo Huscmi razne gospodarslce ugodnosti, ako bi ne pristopili k angleškofraacoeki zvezi. Nikoli še nf bila sovjetska E.usija tolikanj oblegana od evrppskih vatal kakor v sedanjih nemirnih časih. Lisjak Stalin, dBktator Rusije, vsa vabila na desno in ievo ^avfetraje x Tramenom, da foi se odločil šele tedaj, če bi v Evropi že poefl prvi "strd. Uradne u^otovitve o eksploziji v ŠpanijL Pred nedavnim je prišlo t španskem mestecu Penaranda, katero je šrtelo pred «esrečo 6000 prebivalcev, do tako strašne eksplozije skladiše za strelivo, kakor je ae pozna zgodovina. O grozni nesreči je šele sedaj ugotovila uradna preiskava, da je povzročil eksplozijo raslet železniške lokomotive nekega osebnega vlaka, ki se je ustavil na tamkajšnjem kolodvom. Razpočenje železniškega stroja je vnelo skladišče za smodnik in trrTit, katerega je b3o S0 ton. Po nepopisni eksploziji sta postaja in vlak z osebjem in vsemi potniki vred popolnoma izginila. Od nobenega od jgmrtno ponesrečenih ni preostalo toliko, da bi biTo ffiogfiče j- epoznati ubitega. Nobena hiša ni ostala eela, ampak jih je neereča pretežno večino zravnala z zeml^O. Uradno j- razglašeno, da je 3000 mrtvih^ v resnici pa je njih število dosti večje, ktr ni v Penaraodi, ki je štela 6000 prebivalcev, ostal nihče živ in neranjen. Nobena hiša ni sposobna, da. bi se kdo vseldl vanjo. Skladišča streliva v Penarandi so nastala iz zalog, katere so dobili naclonalisti od premaganLh rdečih. Radi pomanjkanja časa še ni bilo vse shranjeno tako, kakor bi bik> treba, in so vdike količine smodnika ležale v bližini postaje. KJJub poRajanjom zaostritev bfokade kttajske obale. Poročali smo že, da se vršijo v Tokiu med japonskiin zunanjira ministrom in zastopEikom Anglije pogajanja, ki bi naj dovedla do omiljenja mapetega razmerja med Anglijo in Japonsko, ker Japonci vedno bolj zapirajo kitajsko obalo in hočejo kitajskemu maršalu Čangkajšeku anemogočiti vsak dovoz iz Anglije, Frandje in Združenih ameriških drzsm. Kljub temu, da so se pobotali Angleži z Japonciv ToMu, so Japonci blokado (zaprtje) Kitajske poostrili. Glavni poveljnik japonskih pomorskih sil v kitajskih ¦vodah je izdal zadnji teden poziv na vse tuje ladje in tuje državljane, da naj zapuste do konca minulega tediia pristanišči San Tuao in Loguan, ker bosta minirani in odklanjajo japonske oblasti vsako odgovornost Ea škodo, ki bi mogla zadeti tuje ladje in tuje državljane v navedenih dveh nadaljnjih blokiranih kitajskfti pristaniščih.