Govor o koncu šolshega leta. Čas došel je tihi praznovanja, Ki ga danes zaželeli smo, In od kraja truda, delovanja Našega se milo ločimo, Kjer za prihod vedno nabiraii Leto — dan marljivo smo sadti, Z blagim duh, serce si vterjevali, Kar prijetno nam je in Bogti. Oči k Bogu obernjene. Tebi, Večni! hvalo naj izreče Pervo naše mladostno serce, Vir darov od Tebe le priteče, Kdor Te prosi in Ti hralo ve. Učiteljstvu. Žaljno loči jagnje se od paše, Od pastirja skerbno — zvestega, V serci saj ljubezni vročem naše Cvela mu je tiha rožica. Z Vami naj gre cvetka nevenljiva, Ki ne zgine iz polja, ravnin; Oh, beseda v serci vedno živa, Ki nas veže, — blagi je spomin! Tužno ptiček zapnsti livade, Kjer peroti pervi je dobil, Kjer gojftelj serce polno nade V letih nježnih mu je tam gojil. Hvala Vam, predragi učeniki! Nepozabljen trad bo Vaš ostal; Cvet, ki ga hranfli ste mladiki, Sad obilen enkrat bo pognal. Duhovnemu gospodu. Hvala Vam, ki pridnost pohvalili, Ste Gospod, visoko spoštovan! Županu. Hvala serčna Vam, ki ste častili, Nas z navzočostjo, gospod župan! Slušateljem. Hvala Vam, slušatelji častiti, Ki povikšali ste srečni dan! Nikdar nočemo ga pozabiti, Spomnili se bomo vedno na-nj. Učencem in učenkam. Zdaj še k Vam, učenci in učenke! Ure bije žalostni nam glas; Dan spomlnja nas ločitve grenke — . Oh, na lepi — srečni šolski čas! Dnevu ure odtečejo, Leto zgine — čas je preč! Urno valčki pomerjejo — Oh, mladosti — ni je več! — Modrih ukov ne zabimo, Vadimo se pridnosti, čednost radi zmir' gojimo — Saj lenuh je, ki terpi! K dragim staršem zdaj hitite, Vem, da želja vleče vas! — Ali nikdar ne zabite, Da prijaznost loči nas! Proti Cesarjevi podobi. Kvišku zdaj oko ozrimo Na podobo slavljeno: ,,Bog obvari" — vsi prosimo — ,Nam Cesarja, Avstrijo!" Se zapoje oe3arska peaem. Hrabroslav Perne.