204 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 Konferenca IFLA 2008 z naslovom Libraries without borders: Navigating Towards Global Understanding (Knjižnice brez meja: Krmarjenje proti globalnemu razu- mevanju) je potekala v Quebecu v Kanadi od 10. do 14. avgusta 2008. Na otvoritvi so nastopili številni govorniki: Michaëlle Jean (generalna guvernerka Kanade), Claude Bonnelly (predsednik Nacionalnega organizacijskega odbora), Mar- guerite Blais (predstavnica uprave Quebeca), Claudia Lux (predsednica Ifle) in Dany Laferriere. Prireditev je spremljal pester kulturni program, nastopil je tudi profe- sorski zbor Univerze Laval, ki je podelila častni doktorat Ismaëlu Serageldinu, direktorju Aleksandrijske knjižnice. Sledijo kratki povzetki prispevkov, ki sem jih poslušala, ali reference nanje. Dobava dokumentov in souporaba virov Globalna souporaba virov preko meja: Premagovanje geografskih, jezikovnih in konceptualnih meja v medknjižni~ni izposoji in servisih dostave dokumentov Michael Ireland (CISTI, Kanada) je predstavil dva nova spletna servisa, Discover in eBook Loans, ki namesto do- sedanje dostave tiskanih dokumentov omogočata dostavo e-dokumentov (New Directions in Digital Information Delivery in the Web Environment at the Canada Institute for Scientific and Technical Information, http://www.ifla. org/IV/ifla74/papers/074-Ireland-en.pdf). Reakcije knjiž- nic na novo ponudbo so bile različne: nekatere zelo pozi- tivne, nekatere nevtralne, nekaj pa je bilo tudi negativnih. Ngian Lek Choh (National Library of Singapur) je pred- stavila singapurski projekt razvoja novih načinov dostave dokumentov (Libraries without Borders: Content Delive- ry, Singapore Style, http://www.ifla.org/IV/ifla74/papers/ 074-Wah_Choh-en.pdf). Opisala je tri pristope oziroma modele, ki jih proučujejo in preizkušajo. Prvi model je povzet po modelu restavracije: v restavraciji dobi gost jedilni list, izbere jed in osebje jed pripravi. Skladno s tem modelom mora knjižnica poskrbeti za katalog razpol- ožljivih vsebin, poiskati in zapakirati vsebino, pri dostavi paziti, da so upoštevane pravice uporabe, ter poskrbeti za plačilo. Model se obrestuje, če so zahteve po njem velike in če je tudi vrednost vsebine dovolj velika, da se naložba povrne. Drugi model je povzet po modelu ribo- lova: uporabnik, ki pozna ribe, se poda na odprto morje in vrže vabo. Od ulova zadrži to, kar potrebuje, drugo izpusti nazaj v morje. Po tem modelu knjižnice dostavijo vsebino na mesta, kjer so uporabniki (Google, YouTube, Flicker, Wikipedia, My-Space. Facebook itd.), in pri tem uporabijo orodja, ki jih razvijajo in vzdržujejo drugi. Pri tretjem modelu je uporabljen franšizni pristop, ki ga nare- kujejo zahtevnejši uporabniki predvsem z raziskovalnega področja. Knjižnica lahko ponudi uporabnikom različne API-servise, da jih vključijo v svoje portale. Maria Mu- soke (Makerere University, Uganda) je predstavila servis za dostavo dokumentov, ki izboljšuje dostop do infor- macijskih virov v oddaljeni Ugandi (Document Delivery Services Enhance Access to Information Resources in Remote Uganda, http://www.ifla.org/IV/ifla74/papers/ 074-Musoke-en.pdf). Günter Mühlberger (University of Innsbruck) je predstavil projekt eBooks on Demand (EOD) – a European Digitisation Service, http://www. ifla.org/IV/ifla74/papers/074-Gstrein_Muhlberger-trans- en.pdf). V projektu sodeluje 13 knjižnic iz 8 evropskih držav – med njimi je tudi Slovenija. Na osnovi povpraše- vanja se knjiga (če še ni digitalizirana) digitalizira, arhi- vira in v nekaj dneh dostavi uporabniku. Za digitalizacijo in obdelavo naročila poskrbi vsaka posamezna knjižnica, naročanje, dostava e-knjige uporabniku in elektronsko plačilo pa se izvajajo preko osrednjega servisa. Za projekt je pomembno predvsem to, da privablja k sodelovanju še druge knjižnice. Ohranjanje (digitalnega) gradiva, informacij- ska tehnologija: Zveza IFLA-CDNL za biblio- grafske standarde (ICABS) in pravne knjižnice V prvem delu predstavitev je bil poudarek na obravnavi digitalnih vsebin na fizičnih nosilcih, v drugem delu pa na infrastrukturi za ohranjanje digitalnih vsebin. Mona Jimenez (New York University) je predstavila težave, s katerimi se srečujejo pri dostopu do večvrstnega gradiva (multimedijev) na CD-ROM-ih (Interactive multimedia on CD-ROM: experiments with risk assessment, http:// KONFERENCA IFLA 2008 DOI: 10.3359/oz0804204 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI M 205ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 www.ifla.org/IV/ifla74/papers/084-Jimenez-en.pdf). Poudarila je predvsem zelo pomanjkljive metapodatke o strojni in programski opremi, potrebni za dostop do vsebin na CD-ROM-ih. Rory McLeod (The British Library) je predstavil različne fizične nosilce digitalnih vsebin in tveganja, ki so povezana z upravljanjem zbirk na teh nosilcih (Risk Carriers – The risk faced by hand held media, http://www.ifla.org/IV/ifla74/papers/084- McLeod-en.pdf). Razpoložljivost digitalnega objekta ni dovolj, prav tako ni dovolj, da poznamo format zapisa. Treba je poznati strojno in programsko opremo, s katero je možno digitalni objekt predstaviti. Ker je poznavanje obojega omejeno, je tudi ugotavljanje tveganja omejeno. Colin Webb (National Library of Australia) je predstavil prispevek več avtorjev, ki si prizadevajo, da bi postopke ohranjanja digitalnega gradiva na fizičnih nosilcih in- tegrirali v splošni postopek ohranjanja in vključevanja gradiva v skupni arhiv (Media Matters: developing pro- cesses for preserving digital objects on physical carriers at the National Library of Australia, http://www.ifla. org/IV/ifla74&papers&084/Webb/en.pdf. Seamus Ross (University of Glasgow) je predstavil projekt Packaged Object Ingest Project – POIP, ki se izvaja v okviru pro- jekta ERPANET in ga financira EU. Cilj projekta je ugotoviti zahteve, postopke in izzive, ki so povezani s prenosom digitalnih vsebin s fizičnih nosilcev v repozi- torije (Ingest Strategies for Digital Libraries: the Chal- lenges of Handling Portable Objects, http://www.ifla. org/IV/ifla74/papers/084-Rusbridge_Ross-en.pdf). Ročni postopki so zelo dragi, zato proučujejo možnosti avtomat- skih prenosov. Reinhard Altenhöner (Deutsche Natio- nalbibliothek) je predstavil kooperativni projekt izgradnje digitalnega arhiva v Nemčiji (Implementing a cooperative long-term preservation infrastructure solution for hetero- geneous institutions – report on activities in progress in Germany, http://www.ifla.org/IV/ifla74/papers/084-Al- tenhoener-en.pdf). Projekt je z organizacijskega stališča zelo zahteven zaradi heterogenosti partnerjev ter njihovih zbirk in zahtev. Margaret Low (California Digital Li- brary) je predstavila infrastrukturo kalifornijske digitalne knjižnice (CDL) in načrte za njeno dopolnitev z novimi modeli (Infrastructure models used by California Digital Library’ Preservation Projects, http://www.ifla.org/IV/ ifla74/papers/084-Low-en.pdf). Izpostavila je izzive, s katerimi se soočajo, ko skušajo slediti najnovejšim teh- nologijam, ter nevarnosti, da jih pri zagotavljanju zanes- ljivega in varnega repozitorija digitalnih vsebin premami večna želja po “najmodernejšem”. Andrea Japzon (Dre- xel University) je poudarila potrebo po sodelovanju med knjižnicami in uporabniki z namenom ohranjaniti osebne digitalne zbirke ter predstavila model takega sodelovanja (A Model of and Support for a Digital Preservation Infra- structure that Connects Individuals to Libraries, http:// www.ifla.org/IV/ifla74/papers/084-Japzon-en.pdf). Meni, da je ohranjanje kulturnih in zgodovinskih digitalnih vsebin stvar države, kulturnih ustanov in posameznikov. Christian Lupovici (Bibliothèque nationale de France) je v svojem prispevku govoril o tehničnih in organizacijskih vidikih ohranjanja digitalnih vsebin v Nacionalni knjižnici Francije (Digital preservation at the National Library of France: a technical and organizational overview, http:// www.ifla.org/IV/ifla74/papers/084-Bermes_Carbone_ Ledoux_Lupovici-en.pdf). Poudaril je potrebo po medna- rodnem sodelovanju in potrebo po stalnem izobraževanju osebja. Pam Armstrong (Library and Archives Canada) je predstavila digitalni repozitorij, ki ga gradijo v sodelo- vanju z državno upravo Kanade, kanadskimi založniki, kanadskimi digitalnimi iniciativami in mednarodnimi organizacijami (Library and Archives Canada: Towards a Trusted Digital Repository, http://www.ifla.org/IV/ ifla74/papers/084-Armstrong-en.pdf). Največji izziv je koordinacija aktivnosti številnih ustanov. Zaradi uporabe različnih sistemov so stroški petkrat višji, zato si priza- devajo sisteme integrirati v enoten sistem. Steve Knight (National Library of New Zealand) je predstavil aktivno- sti za ohranjanje digitalnih vsebin v nacionalni knjižnici Zelandije (From Theory to Practice: Digital Preservation at the National Library of New Zealand, http://www.ifla. org/IV/ifla74/papers/084-Knight-en.pdf). Teorija in raziskave v knjižni~arstvu: Knjižnice kot prostor in kraj – teoretični pristopi Andreas Vårheim (University of Tromsø, Norveška) je predstavil teoretični vidik ustvarjanja družbenega kapitala v splošnih knjižnicah (Theoretical approaches on public libraries as places creating social capital, http://www. ifla.org/IV/ifla74/papers/091-Varheim-en.pdf). Splošne knjižnice so ustanove univerzalnega značaja in mesta, kjer se ljudje srečujejo. Večina ljudi, pa naj bodo njihovi uporabniki ali ne, jim zato izraža visoko stopnjo zaupa- nja in jim s tem priznava vlogo ustvarjalca družbenega kapitala. To ugodno vpliva na razvoj družbe, izobrazbene ravni, demokracijo in učinkovitost državne uprave, na gospodarski razvoj in nasploh na dobro počutje posa- meznikov. Olaf Eigenbrodt (Humboldt-Universität zu Berlin) je predstavil zamisli o tem, kako bi model javne sfere, ki ga je pred 50 leti razvila Hanne Arendt, uporabili pri knjižnicah (Societal Places: The constitution of libra- ry space through activity, http://www.ifla.org/IV/ifla74/ papers/091-Eigenbrodt-trans-en.pdf). V več kot 500 letih so si knjižnice nabirale izkušnje v oblikovanju ustreznega okolja za svoje uporabnike. Današnji čas pa jim nare- kuje, da prostor prilagodijo aktivni vlogi uporabnikov v informacijskih procesih. Trudi Bellardo Hahn (Univer- sity of Maryland) je predstavila rezultate raziskave, ki primerja knjižnico v vlogi stvarnega zastopnika širšega abstraktnega poslanstva in ciljev univerze kot celote s cerkvijo kot zgradbo, ki pa ima vlogo stvarnega zastop- POROČILO 206 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 nika duhovnih ciljev cerkve kot organizacije (Library as Sacred Place: Applying the Psychology of Religion to the Academic Library as Sanctified Space and Implications for Measurement and Evaluation, http://www.ifla.org/ IV/ifla74/papers/091-Hahn_Jackson-en.pdf). Rezultati raziskave kažejo, da si študentje želijo novih tehnologij, glede prostora pa dajejo prednost tradicionalnemu aka- demskemu okolju. Marielle de Miribel (Université Paris X) je predstavila nekaj možnosti za boljšo izrabo pros- torskih pogojev v knjižnicah (Some reflections on space in libraries, http://www.ifla.org/IV/ifla74/papers/091- deMiribel-en.pdf). Pri tem je prenesla rezultate raziskav s področja arhitekture, sociologije, trženja in komuniko- logije na knjižnico in ugotovila, da knjižničarji običajno s temi raziskavami niso dobro seznanjeni. Conghui Fang (Nanjing University of Science and Technology) je pred- stavil univerzitetno knjižnico, ki vzporedno s procesi demokratizacije na Kitajskem postaja za študente vse bolj okolje za družabno življenje oziroma ob “domu” in “služ- bi” tisto novo “tretje mesto” (University Library: The “Third Place” for Students, http://www.ifla.org/IV/ifla74/ papers/091-Fang-en.pdf). Mary Niles Maack (University of California at Los Angeles) je v svoji predstavitvi pri- kazala rezultate raziskave o zgodovini pojavljanja pojma knjižnice kot prostora v angleških enciklopedijah, spe- cializiranih za področje knjižničarstva in informacijskih znanosti (Place and Space as Presented in English Lan- guage Library and Information Science Encyclopedias, http://www.ifla.org/IV/ifla74/papers/091-Maack-en.pdf). Bibliografska kontrola: Novi izzivi na podro~ju bibliografske kontrole v Severni Ameriki Liz McKeen (Library and Archives Canada) je govorila o izzivih (selekcija digitalnih virov, dostopnost obstoječih metapodatkov v knjižnici, tehnologija spleta 2.0, raciona- lizacija, sodelovanje, personalizacija podatkov, standardi, integracija itd.), s katerimi se srečujejo v knjižnici pri zagotavljanju dostopa do elektronskih virov (Bibliograp- hic Access at Library and Archives Canada: the digital challenge, http://www.ifla.org/IV/ifla74/papers/096-McK- een-en.pdf). Mireille Huneault (Bibliothèque et Archives nationales du Québec Montréal) je predstavila aktivnosti knjižnice, ki že od 18. stoletja skrbi za ohranitev vsega, kar je objavljeno v Québecu (Bibliothèque et Archives nationales du Québec: Action for Québec Documentary Heritage, http://www.ifla.org/IV/ifla74/papers/096-Hu- neault-en.pdf). Pojav elektronskih virov in s tem nove pa- radigme predstavlja velik izziv za nabavo, katalogizacijo in diseminacijo informacijskih virov, kar ob sodelovanju večjega števila knjižnic poskušajo reševati z vzpostavit- vijo vzajemnega kataloga. Beacher Wiggins (Library of Congress) je predstavil aktivnosti Kongresne knjižnice pri uvajanju sprememb na področju bibliografske kontro- le (The Library of Congress takes a look at the future of bibliographic control). Omenil je ukrepe racionalizacije v zadnjih letih (ukinitev normativne kontrole za serijske publikacije, vzpostavitev novega knjižničnega sistema), predvsem pa aktivnosti v zvezi s testiranjem RDA in FRBR. Testiranje se bo nadaljevalo še v drugih vrstah knjižnic, v OCLC-ju, ExLibrisu in VTLS-ju ter v knjiž- nicah zunaj ZDA. S testiranjem želijo ugotoviti uporab- nost RDA v procesu katalogizacije, potrebne spremembe formata MARC 21, ceno zapisov, kreiranih na osnovi RDA, ter stroške morebitnih konverzij. Podobno kot že na konferenci ALA je poudaril, da začetka implementaci- je ne načrtujejo pred letom 2010. Patrice Landry (Swiss National Library) je predstavil aktivnosti Ifle pri uvajanju sprememb na področju bibliografske kontrole, ki jih za- htevajo nove okoliščine elektronskega objavljanja (IFLA to the rescue: how Division IV (Bibliographic Control) is responding to new issues in Bibliographic Control, http:// www.ifla.org/IV/ifla74/papers/096-Landry-en.pdf). Upravljanje in trženje, statistika in evalvacija ter teorija in raziskave v knjižni~arstvu: Uprav- ljanje knjižnic v spreminjajočem se okolju – pravni, tehni~ni in organizacijski vidiki Ricardo Gomez (University of Washington) je pred- stavil raziskavo v teku, katere cilj je primerjava lokacij za javni dostop do informacij (knjižnice, kiberkavarne, informacijske točke) v 25 državah v različnih delih sveta (Libraries, Telecentres and Cybercafés: A study of public access venues around the world, http://www.ifla.org/IV/ ifla74/papers/107-Coward_Gomez_Ambikar-en.pdf). Gil- das Illien (Bibliothèque nationale de France) je predsta- vila aktivnosti spletnega arhiviranja (The challenge of in- troducing web archiving to library stakeholders and staff: playing with metrics and organization – the IIPC experi- ence of the National Library of France, http://www.ifla. org/IV/ifla74/papers/107- I l l i e n ). Poudarila je potrebo po tehničnem znanju knjižničarjev ter knjižničarskem znanju inženirjev. Tord Høivik (Oslo University College) je predstavil poceni in enostavno metodo zbiranja podatkov o aktivnostih uporabnikov na najbolj tipičnih mestih v knjižnici, ki jo lahko izvedejo knjižničarji sami (Count the traffic, http://www.ifla.org/IV/ifla74/papers/107- Hoivik-en.pdf). Metodo, ki temelji na rednih in sistema- tičnih opazovanjih dogajanja na javnih mestih v knjižnici (enkrat tedensko v obdobju več mesecev), so preizkusili v dveh norveških splošnih knjižnicah, in sicer v mestu s petindvajset tisoč prebivalci in v mestu s šestdeset tisoč prebivalci. Marina Mihalić (Nacionalna in univerzitet- na knjižnica, Zagreb) je v svoji predstavitvi nacionalne knjižnice in univerzitetnih knjižnic poudarila težnje po avtomatizaciji (Visualizing and defining effective library systems: Croatian academic libraries, http://www.ifla. org/IV/ifla74/papers/107-Mihalic-en.pdf. Vesna Vuksan (Biblioteka grada Beograd) je predstavila knjižnico, pro- POROČILO M T 207ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 gramsko opremo BISIS in uvajanje tehnologije spleta 2.0 (At the Crossroads: Library and Technology, http://www. ifla.org/IV/ifla74/papers/107-Vuksan-en.pdf). Aktivnosti Nacionalne knjižnice Beograd in povezovanja knjižnic v sistem COBISS.SR ni omenila. Nova debatna skupina Pozor, razlike: premostitev medgeneracijskega prepada Nastopili so Sue Hutley (Australian Library and Infor- mation Association), Barbara Schleihagen in Susanne Riedel (German Library Association) ter Keith Michael Fiels (American Library Association). Vsak je predstavil svoje združenje in ugotovili so, da imajo podobne težave in da pri reševanju teh težav uporabljajo podobne pris- tope. Veliko knjižničarjev, ki so predani prostovoljnemu delu v združenjih, se bo v naslednjih letih upokojilo. Zato se vsa združenja že več let na različne načine sistematično trudijo spodbuditi k sodelovanju mlade že v času študija. Pri tem predvsem poskrbijo za njihove štipendije in vključevanje v organizacijo in aktivno nasto- panje na konferencah. Debatna skupina za knjižnice in splet 2.0 Souporaba bibliografskih podatkov in brez- pla~en “proizvod” knjižnic Fundacija za odprto znanje (The Open Knowledge Foun- dation – OKF) je pokritizirala osnutek poročila Delovne skupine za bibliografsko kontrolo pri Kongresni knjižnici, ker ne zagotavljajo neomejenega dostopa do bibliografskih podatkov, njihove ponovne uporabe in redistribucije. OKF je objavila peticijo o tem, da morajo biti vsi bibliografski podatki brezplačni, kar podpirajo uporabniki in servisa, kot sta Library Thing in Open Library Project. Debatna skupi- na je želela prikazati, kaj to pomeni v praksi. Uvodoma je bil predstavljen posnetek, ki ga je pripravila Karen Coyle (kcoyle.net, http://www.kcoyle.net/). Zav- zema se za neomejen dostop do bibliografskih podatkov knjižnic. Udejstvuje se na različnih področjih in je s svo- jim mnenjem močno prisotna na spletu. Sledil je nastop Karen Calhoun (OCLC) [1] o omejenih pravicah v okolju za souporabo podatkov (Some Rights Reserved: The Environment for Data Sharing). Nazorno je prikazala, kaj bi pomenila brezplačna redistribucija bi- bliografskih podatkov za knjižnice, ki te podatke kreirajo, in za OCLC, ki skrbi za razvojne, vzdrževalne in organi- zacijske vidike delovanja svetovnega kataloga WorldCat. Poslovni model OCLC-ja temelji na kreiranju in kontroli bibliografskih podatkov in je z vidika nastajajočega novega modela izmenjave in povezovanja podatkov zelo neugo- den. Na tržišču nastopajo komercialni in nekomercialni ponudniki vsebine in metapodatkov, med avtorji spletnih dnevnikov (blogerji) prevladuje mnenje, da morajo biti podatki dostopni brez omejitev, dejansko pa vse institu- cije bolj ali manj omejujejo ponovno uporabo in redistri- bucijo podatkov. Navedla je nekaj praktičnih primerov omejitev uporabe: • Amazon (cilj objave podatkov je povečati prodajo, vendar z obvezno povezavo uporabnika nazaj na Amazon); • zapisi MARC – ProQuest (zapise je treba plačati, vpis v vzajemno bazo podatkov ni dovoljen); • All Media Guide/All Music (imajo najstrožje pogoje – samo za osebno in nekomercialno uporabo); • Twitter (njihova politika spodbuja souporabo podatkov, vendar z obvezno povezavo nazaj na Twitter); • Wikipedia (najbolj liberalna glede uporabe podatkov; licenčna pogodba GNU Free Documentation License je zelo kompleksna in zahteva pripis dela izvirnega avtorja ali založnika); • OCLC (nekomercialna uporaba za WorldCat.org je brezplačna; za ponovno uporabo in prenos podatkov za uporabnike, ki niso knjižnice, so potrebne pogodbe med njimi in OCLC-jem); • Sherpa/RoMEO (brezplačno za zainteresirane stranke, vendar s pogoji za ponovno uporabo). Karen Calhoun je izpostavila licenco cc – Creative Commons, ki sicer omejujejo nekatere pravice, imajo pa to prednost, da so enostavne za uporabnike in da njihova uporaba nenehno narašča. Dovoljujejo souporabo (ko- piranje, distribucijo, izpis, izvajanje), predelavo (angl. remix) in izpeljavo del, vendar zahtevajo pripis avtorstva, kot ga opredeli avtor ali podeljevalec licence; uporaba v komercialne namene ni dovoljena; če se delo spremeni, nadgradi ipd., ga je možno distribuirati samo pod enakimi ali podobnimi licenčnimi pogoji. V nadaljevanju je predstavila finančno in stroškovno oza- dje produkcije metapodatkov oziroma vsebin: • javni sektor – npr. Wikipedia (čeprav so izdelki za uporabnike brezplačni, se stroški produkcije pokrivajo iz davkoplačevalskih sredstev); • družbeni sektor – npr. OCLC (neprofitni sektor, nev- ladne organizacije, izobraževalne organizacije itd., ki pokrivajo stroške z lastnimi prihodki ali donacijami); • privatni sektor – npr. Amazon (organizacije v pri- vatnem lastništvu, katerih cilj in prvi pogoj v tržnem gospodarstvu je dobiček). Poslovni model kreiranja spletnih servisov je bistveno drugačen od tradicionalnega. Kot nova kategorija se po- javljajo inovatorji spletnih servisov, ki ne razmišljajo o dolgoročni usodi in preživetju servisa ter rentabilnosti POROČILO 208 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 naložbe, ampak servis prodajo, če in ko se le-ta uveljavi. Kot primer je navedla Evana Williamsa, kreatorja spletne storitve Blogger, ki je to storitev prodal Googlu za 50 milijonov ameriških dolarjev. Zahteva po brezplačnih podatkih, čeprav je njihovo kre- iranje povezano s stroški, je kontradiktorna. Amazonov glavni vir dohodka je prodaja, za Google so to reklame, Wikipedia pokriva stroške z donacijami, OCLC s pro- dajo servisov itd. V realnem svetu ni brezplačnih vsebin, metapodatkov ali servisov, zato je za organizacije, katerih glavni proizvodi so prav vsebina, metapodatki in servisi, čas tranzicije zelo težak. Svoja mnenja so izrazili tudi nekateri drugi poslušalci, predvsem predstavniki nacionalnih knjižnic. Po pred- stavitvah je sledila živahna diskusija, iz katere je bilo razbrati, da je argumente predstavnice OCLC-ja dojela večina prisotnih in da bi bilo zelo nespametno z neodgo- vornim eksperimentiranjem ogroziti stabilnost in varnost dobro delujočih sistemov in servisov. Nabava in razvoj zbirk: Vse o avtorskih pra- vicah – razli~ni pogledi na digitalizacijo knjiž- ni~nih zbirk Jonathan Bengtson (University of Toronto Libraries) in Robert Miller (Internet Archive, San Francisco) sta predstavila skupni projekt digitalizacije, ki ga njuni usta- novi izvajata od leta 2004 (Canadian Mass Digitization: the University of Toronto Libraries partnership with the Internet Archive – historical overview, recent issues, and future implications, http://www.ifla.org/IV/ifla74/ papers/139-Bengtson_Miller-en.pdf). Klaus Ceynowa (Bavarian State Library) je predstavil projekt digitali- zacije v Bavarski državni knjižnici (Mass Digitization for Research and Study: The Digitization Strategy of the Bavarian State Library, http://www.ifla.org/IV/ifla74/ papers/139-Ceynowa-en.pdf). Od leta 1997 deluje Münc- henski center za digitalizacijo, ki ga je finančno podprla Nemška raziskovalna fundacija. V 10 letih so objavili na internetu 24.000 naslovov v obsegu 50 terabajtov. V dveh letih bodo digitalizirali nadaljnjih 38.000 nemških publi- kacij iz 16. stoletja. Leta 2007 so podpisali z Googlom pogodbo za digitalizacijo večmilijonske zbirke knjig in vezanih serijskih publikacij (iz obdobja od 17. do 19. stoletja), ki niso predmet avtorskih pravic. Vse stroške digitalizacije krije Google v zameno za “Google digitalno kopijo”, ki bo vključena v Google Book Search in Google Web Search. Kopijo v fizični obliki dobi tudi knjižnica in jo lahko uporabi v OPAC-u, na spletu, v regionalnih ali državnih portalih. Ed King (The British Library) je pred- stavil projekte Britanske knjižnice za digitalizacijo zbir- ke, ki jo sestavlja 150 milijonov enot (625 km polic) in se letno poveča za tri milijone enot (12 km polic) (British Library Digitisation: access and copyright, http://www. ifla.org/IV/ifla74/papers/139-King-en.pdf). Poudarek je bil na predstavitvi treh projektov: glasbeni arhiv z 12.000 enotami, časniki iz 19. stoletja v obsegu 2 milijonov strani ter približno 100.000 knjig (25 milijonov strani), ki niso predmet avtorskih pravic. Prva dva projekta sta se izvajala v obdobju 2004–2007 in ju je financiral Skupni odbor informacijskih sistemov UK (UK Joint Information Systems Committee – JISC). Tretji projekt se je začel leta 2005, financirajo pa ga sami v sodelovanju s podjetjem Microsoft. Zelo veliko napora in časa je bilo vloženega v priprave, predvsem za aktivnosti v zvezi s pridobivanjem avtorskih pravic. UNIMARC: Razvoj bibliografskih standardov – vloga in mesto formata UNIMARC Alan Hopkinson (Middlesex University, London) je predstavil tretjo izdajo publikacije UNIMARC/B in načr- tovane dopolnitve v prihodnosti (UNIMARC Bibliograp- hic Format, the new 3rd edition and the future). Odločili so se za izdajo v obliki vezane publikacije, ker ji dajejo uporabniki in založnik prednost. Mirna Willer (Univerza v Zadru) je predstavila novosti v formatu UNIMARC/ A, ki so predvsem posledica nove izdaje publikacije UNIMARC/B in modela FRAD (New developments in UNIMARC/Authorities: impacts from the 3rd edition of the Bibliographic Format and the FRAD model). Maria Ineez Cordeiro (National Library of Portugal) je pred- stavila rezultate analize o uporabi formata UNIMARC (The UNIMARC landscape: updated overview), ki kažejo, da se je v primerjavi s stanjem izpred deset let uporaba UNIMARC-a zmanjšala. Na MARC 21 so prešle države, kot so Češka, Južna Afrika, Indija in Švica, prehod pa načrtujeta še Belgija in Slovaška. Jedro problema vidi v tem, da knjižnični sistemi povečini ne podpirajo formata UNIMARC. Posvet o stroki: Nov svet metapodatkov Posvet je moderirala Ellen Tise, novoizvoljena predsed- nica Ifle, ki še ni prevzela dolžnosti (2007–2009), na- stopila pa sta Jay Jordan, predsednik OCLC, in Karen Calhoun, podpredsednica OCLC za WorldCat in servise metapodatkov. Jay Jordan je, kot običajno, predstavil širjenje globalne knjižnične mreže in s faktografskimi podatki po posa- meznih predstavništvih OCLC-ja po svetu ponazoril hitro rast. Na kratko je predstavil številne izdelke in storitve, ki jih ponujajo, zlasti tiste, ki so bili razviti v zadnjem času. Med projekti je posebej izpostavil projekte vključevanja velikih centralnih katalogov v WorldCat, tudi podpis po- godbe o vključitvi kataloga Francoske nacionalne knjiž- nice v WorldCat. Karen Calhoun je govorila o novostih, POROČILO M T 209ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 izzivih in spremembah na področju katalogizacije in kreiranja metapodatkov, ki jih prinašajo nove tehnologije in potrebe uporabnikov. Kakovost ima veliko dimenzij in pomembno je predvsem to, kaj potrebujejo uporabniki. Spraševala se je, ali bo Google Books nadomestil knjiž- nične kataloge in kaj pomeni knjižnica kot prostor. Med vprašanji se je pojavilo tudi eno provokativno vprašanje o tem, zakaj DDC ni brezplačen. Odgovoril je predsednik OCLC-ja in povedal, da sam sicer nima nič proti brez- plačnemu DDC-ju, nima pa odgovora na vprašanje, kdo naj pokrije letne stroške za njegovo vzdrževanje, ki do- segajo milijon ameriških dolarjev. V okviru programa OCLC sem se udeležila še pred- stavitve globalnega virtualnega referenčnega servisa s QuestionPointom (Global Virtual Reference Service With QuestionPoint), ki jo je vodila Susan McGlamery, ter predstavitev Joanne White in Janifer Gatenby o podatkov- nih virih OCLC ter o tem, kako jih knjižnični sistemi lahko uporabijo preko OCLC-jevih strojnih vmesnikov (OCLC Data Resources and How Library Systems Can Benifit from OCLC Machine Interfaces). Predstavili sta nove servise OCLC-ja in mrežo, namenjeno institucijam in posameznikom, ki razvijajo knjižnične aplikacije (Deve- lopers Network), s ponudbo številnih brezplačnih orodij in servisov, kot npr. WorldCat Grid Service. Katalogizacija: Izmenjava standardov – sode- lovanje z drugimi akterji Pat Riva (Bibliothèques et Archives nationale du Qué- bec) je predstavila objektno zasnovane funkcionalne za- hteve za bibliografske zapise, in sicer z vidika uporabe v institucijah spomina (FRBRoo: enabling a common view of information from memory institutions, http://www.ifla. org/IV/ifla74/papers/156-Riva_Doerr_Zumer-en.pdf). FRBRoo pripravlja posebna skupina v okviru Mednarod- nega odbora za muzejsko dokumentacijo (CIDOC CRM Special Interest Group, http://cidoc.ics.forth.gr/who_we_ are.html). Model naj bi bil kompatibilna nadgradnja kon- ceptualnega referenčnega modela CIDOC (CRM). Tema- tika in način predstavitve sta bila prirejena za razvijalce programske opreme. Françoise Leresche (Bibliothèque nationale de France) je predstavila različne iniciative knjižnic in arhivov pri poenotenju in razvoju standardov, ki bodo omogočali povezovanje knjižničnih in arhivskih zbirk ter uporabnikom prijazen dostop (Libraries and arc- hives: sharing standards to facilitate access to cultural heritage, http://www.ifla.org/IV/ifla74/papers/156-Lere- sche-trans-en.pdf). Elizabeth O’Keefe (Morgan Library and Museum, New York) je na primeru kataloga Morgan Library & Museum prikazala, kako je možno strukturirati podatke o muzejskih zbirkah v formatu MARC 21 (Sha- ring standards and expertise in the early 21st Century: moving toward a collaborative, “cross-community” mo- del for metadata creation, http://www.ifla.org/IV/ifla74/ papers/156-Baca_OKeefe-en.pdf). Zelo nazorno je pri- kazala razlike v zahtevah za opis pri zbirkah v knjižnicah in zbirkah v muzejih (različen koncept avtorstva, različen pomen tipa objekta, statičnost/dinamičnost objekta itd.). Anita Goldberga (National Library of Latvia) je predsta- vila stanje v knjižnicah, arhivih in muzejih v Latviji preko skupnih projektov za razvoj standardov, souporabo po- datkov in izgradnjo elektronskih zbirk (Synergy towards shared standards for ALM: Latvian scenario, http://www. ifla.org/IV/ifla74/papers/156-Goldberga-en.pdf). Upravljanje znanja z informacijsko tehnologi- jo ter storitve knjižnic in raziskovalnih centrov za parlamente: Ra~unalni{ka orodja za druže- nje in souporabo znanja Uvodni nastop je imel David Gurteen, ki je demonstri- ral praktičen primer upravljanja znanja v okviru svojega svetovalnega podjetja (Gurteen Knowledge Community http://www.gurteen.com). Pri svojem delu implementira vse novosti spleta 2.0 in je uspešen, iz dneva v dan ima vse več strank in zaenkrat s svojimi aktivnostmi na spletu nima slabih izkušenj. V razpravi so sodelovali še Mary Lee Kennedy (Harvard Business School), Moira Fraser (Information and Knowledge, New Zealand Parliament) in Patric Danowski (Staatsbibliothek zu Berlin). Seja Sveta in zaklju~na slovesnost Med zaključno slovesnostjo smo po uvodnih formalnostih poslušali predstavitev letnega poročila, letnega finančne- ga poročila ter govor predsednice Claudie Lux. Po zaključku konference sva s sodelavcem Matjažem Zalokarjem obiskala Knjižnico Univerze Laval ter Na- cionalno knjižnico z arhivom Quebeca, ki je našla svoj prostor v nekdanji cerkvi. Reference [1] Calhoun, K. (2008). Some Rights Reserved: The Environment for Data Sharing. Predstavitveno gradivo s konference IFLA v Que- becu (10.–14. 8. 2008). Marta Seljak POROČILO