List 23. gosp dar 1 brtnišk > ... »J 111 narodn • # líhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr poailjane po poati pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 8. junija 1864. Gospodarske stvari. hotel tuđi v odsek družbe y to je y v kmetijsko upo- Zavarovavnica za živino. Veliko veliko goved je nedavno poginilo po kugi. škodbe vavnico stopiti, tedaj bo za vpisnino namesto 50 novih krajcarjev eri goldinar enkrat za vselej odrajtal. Kdor je že pol leta družbenik, ima pravico do od- Pokazalo se je vnovič, kako primerno in koristno bi bilo, ako bi bilo mogoce, proti taki škodi govejo živino zavarovati ali asekurirati. Ne dá se tedaj tajiti potreba društva, ki bi tako asekuracijo prevzelo. y ce v ce bi mu je ubili. mu zavarovano živinče poginilo ali pa živa Kdor je tri leta družbenik in je plačal dvojno vpis- nino od 1 gold. avstr. veljave, ima pravico do posojila ? Tako društvo bo „prva vesoljna in vzájemná za-varovavnica za domačo živino proti kugam", ktera se ki se mu bo proti 5 postotnim obrestim dalo do polo- vice tistega izneska, kterega je on zavaroval. Umnemu kmetovavcu, ki skrbi za ohrambo po dovoljenji visocega c. k. državnega ministerstva od vseh teh korist natancneje razlagati. svoje živine, ni treba 28. marca t. 1. št. 21.109 ravno zdaj napravlja vkupaj z vesoljno kmetijsko upovavnico (kreditnico). Namen le-te družbe je dvojen: tem da kdo živino asekurira, pa ni odvezan na-tančnega izpolnovanja predpisov, kteri gledé na ravnanje ob živinskih kugah ali že obstojijo ali pa bi se bode ona svojim družbenikom in deležnikom po- po visokih gosposkah še izdali; marveč dolžan vračevala Škodo, kadar bi jim goveja živina pogi-nila po kaki kugi, ■ bode dajala kmetovavcem posojila v denarjih si sopet potrebne živine priskrbijo, spodarstvo ne ustavi. veči meri, se natanko po njih ravnati. Je še v y da imenu odbora da se jim go- G. A. Moscheni v Trstu, glavni opravnik za Primorsko, Kranjsko, Koroako in Lombardo-Beneako. Družba misli delovati po vodilu vzájemnosti in ko- gré večem številu deležnikov. ■ i mmiB Kolikor več bo deležnikov in čim bržej se vpišejo, toliko hitrejše se bo namen dosegel. Kaj slajnica 5 kaj volcec? Iz Bloške okolice dne Stari po sv. Urbanu. V . r. Ker pa gré pri nas najpoprej za škodo, ki jo kuge Da! tudi letos so prišle pregovor pravi; „o sv. Urbanu pridejo muhe !" prizadevajo, in za to, da se pred vsem ta škoda po- bele, in da jih je burja přinesla. , samo s tem razločkom, da so Mrzlo ' »%J v 7 y viw ^V t uvaxa vm ^v KJ L VJ ) IU VICU J1U JU MU1J« jJUUUOia« JLTJL1 £Jt\J J 6 j UC4 gi U povabljuje podpisani odbor pred vsem člověku za nohti, in nerado se bo v naših hribih dru- da gré vrne ; gospodarje goveje živine, da kar je le moć obilno in omenjeni družbi pristopijo. Za drugo živino se vsaj vem, da ludi ve drage brž bo namreč kasnejše naredilo, kar je treba. Govejo živino pa je moč zavarovati: proti črmu ali vrancnemu prisadu ■PH ■ gače razšlo, nego da nam bo še kaj belca povrglo. Pa „Novice" občutite mraz, zivi- berem kužni pljučnici i proti y proti pravi goveji kugi. Za vsako govedo, ki bi se proti vsem trem bo-leznim zavarovalo, bi se plaćalo : enkrat za vselej 50 nov. krajc. po priliki za vpisnino, po tem tedaj pomenimo se raje o kaki drugi zade vi. nozdravilskih bukvah, gospodarjem zeló koristnih, o treh boleznih, ki so se v tukajšnjih krajih pri goveji živini posebno vdomačile in ki so si nekako v rodu? in Božji vol namrec slajnica, kostolomnica je najbolj razširjena, kjer v treh duhovnijah ne najdeš skor živinceta, da bi usnja, starih čeč, vendar slajnica kosti jelovega lesa in cunj ne letni prinesek, ki se bo primerno izrajtal po tem; kakor v dotični deželi več ali mani živine pocrkava in po vrednosti zavarovanega živinceta, kakor deležnik sam napové tako škarpov, vrvi (štrikov), glevilo. Pred kakimi 4 leti je volek požrl jopeč, v kterem je bil listnik z bankovcem za 100 gold. (Res draga piča!) Jasli iz jelovega lesa so kmali vse oškr- _------, JV bane in preškrbane, da klini v lestvicah 14 dni trpé, da bo ta prinesek 1 je čuda. Učeni pisatelj omenjenih bukev imenuje vzroke J° odstotek (en gold, od 100 gold.) po priliki od te te bolezni: kislo travo po močirnih glinastih pašah, po vrednosti iznašal. manjkanje soli itd. Vendar teh reci jaz ne morem dol Se vé že samo po sebi, da se bo ta odstotek to- V • J • Zltl liko bolj zmanjšal, kolikor več kuracii. Za to zahteva korist poedinih deležnikov se družba kar brž ustanoví in čedalje bolj kjer v naših hribih raste oštro reberno seno bo deležnikov pri ase- živina pije bistro vodo, in jaz ji tudi kako peščico soli da razšin. Ce privoščim, in vendar se ta nadloga ne dá odpraviti. Sèm ___~— _ ____ _ ____lJV, ^ ter tjè se ugibuje, kaj nek more krivo biti te bolezni bo kdo veče število živine zavaroval, se mu bodo gledé v tukajšnjih krajih in kako jo odpraviti; al prave vendar nihče ne zadene. Slišal sem celó pametnega moža tr na letni prinesek polajšbe dovolile. Te polajšbe bodo začele pri številu od 10 goved in bodo primerno rastle diti da bi utegnila prebistra voda tega kriva biti, kolikor veče bo število. Ce bi kak družbenik pa je menda tudi ta prazna. Prosimo tedaj, da nam 184 Novice" le-to reč kaj pojasnijo in kako bi se utegnilo naši vec govej kug pomagati. Končevaje še to vprašanje pridenemo: okolici je pri goveji živini skor vsaka bolezen „vovčeč (volčeč). Vračijo ga večidel z volcjim mesom, da ž njim pa ni Več tako huda « « A * ^ * i a v ✓ • • i • /N 1 m JL zgornji granici, razun gradiskanske polkovi v #1 m «i m m t i • m ^ ^ Tudi selejše novice; sèm ter iz • * bližnj B ) ni se 1 • V • • SllSlj sicer še plane na kviško Skor pn ali živinče pokadé ali pa mu ga vžiti dajo. vsaki hiši imajo omenjeno prekajeno meso, pošlo ne bo Tudi na Primorskem mnogo goved prebolí vej kug v H y se je poslednji Čas kmali, ker imamo mnogo^ tistih debeloglavih gostov, prikazala, je izginila 13. dné u. m kteri hodijo prežat, kje bi se kaka ovčica zajela. blizo notranjske naše Bistrice Kaj pravite 'JLĆIVILVŠ^ J6 li tv ivu iXVliWWVU MAI ^íi WCIliMI J Dostavek vrednistva. Radi Vam odgovorimo , - -—— — -—j — to res korišten lek ali prazna vera? na vprašanje Vaše 5 žal nam je , da zadeva ravno tako bolezen , kteri zdravnik^ ne more pomagati z enim popři in gotovim zdravilom. znajo s laj ni co (Lecksucht) Dobro sicer vsi zdravniki Oglas svilorejcem okolice ljubljanske hi na Gorenskem. Po sporočilu kmetijske družbe je gosp. dr. Orel y to je y tisto bolezen y kteri goveda, še najbolj pa krave, liž ej o, grizejo ali skušeni svilorejec in c. k. notár v Ljubljani ljano, za Ljub- na- celó žrejo nenavadne, mnogokrat ostudné stvari, vzroki so mnogoteri in večkrat zeló skriti, da kisla, izpridena, izmočena, izparjena klaja, Res Al okolico njeno in za gorensko stran, prevzel da ogleda svilne (zidne) črviče: ali so zdravi logo , ali ne, in da to suha ali znani kmetijski družbi. po željah c. k. ministerstva potem na- Da frišna, je največkrat kriva te bolezni in da v mokrih storiti« je treba, da mu pa gosp doktor more to y letinah je najbolj navadna. Pri Vas pravite da vsak, kdor kaj več črvičev ima, to ob z besedo ali v frankiranih pismih pravem času ni tega. ti pa so Teďaj je treba slediti po druzih vzrokih; na znanje dá, da jih more gledat pritL Tak ogled V ce živina ne dobiva zadostne klaje y ce se ne poklada lepo po redu če hlev ni snažen in je soparen,. in iiaou, ^ jv. ^ slabi, žlebovi ali trogi nečedni, da ostaja pica (klaja) v njih kisla. To vse napravi v želodcu živinskem , da sega potem po zlasti ^ va - w jl11u y uli. iJ C* £J če je posoda nečedna ce so kislino zgago in to jo žene tacih stvaréh, s kterimi si želi krotiti želodčevo kislino. Gotovo je pa tudi, da eno sljavo govedo naredi več druzih sljavih, ki jo posnemajo v tem početji Zato Je treba da gospodar pravi sled bolezni zadene in da"odvrne to ali uno, kar delà to napako , pa tudi loči sljavo živino od zdrave, da ne posnema tovaršice svoje v napaki. — Zdravila pa so: gr en j ke zeliša in korenine, kakor encijan in kalmež, v prah (stupo) zmlete, pa pomešane s pepélom in kuhinsko soljo, tudi s potašelj nom je dobro mešati omenjene grenke reci ali pa s saj ami Ce je bolezen nastopila višo stopnjo, daj kravo mesarju, dokler je meso še za rab o. slajnice. Kostolomnica je večkrat le následek Volčeč (ovčeč) pa je kakor saj o vec prazno ime, s kterim od nekdaj kmetje zaznamovajo skor vsako bolezen, čeravno bolezen bolezni ni po dobna. Stari naši (se vé da nevedni) očaki so si mislili menda, da mladi volkovi (volčiči) rijejo po životu živinčetovem, čeravno še nikdar nobenega niso izvlekli iz živinčeta. Al ljudem ni zameriti, da v nevednosti zdravniški niso v se casov. storili stopnje naprej od Adamovih Stari očetje so dajali volej ega mesa živinčetom ali ž njim jih kadili, za njim pa ravnajo še danda-našnji prav tako njih sinovi, ki bi se raje dali ob glavo djati kakor da bi opustili prazne vraže, kakor je volčeč, kakor je mora in sto druzih babjih ver. Naloga pametnih mož je, da nevednemu ljudstvu razjas-nujejo te reci da se tako na tej poti V • sin tudi omika med ljudstvom. Prosimo Vas tedaj, prečastiti domoljub da nam v svoji okolici pomagate tudi o tem. ; goveji kugi. Na Hrvaškem in v Slavonii je bil stan goveje kuge po poslednjem naznanilu c. kr. deželne general-komande in kr. namestništva zagrebškega ta-le: V Požegi je kuga potihnila; prikazala pa se je v Jakšicu v požeški županii, kjer je zbolelo goved; jih je poginilo, troje še bolnih ostalo. Tudi v mestu Kri-ževcu in v Zagrebu se je prikazala , pa so jo brž zadušili. — Dosihmal (28. maja) je provincial na Hrvaška in Slavonska zgubila v vsem skupaj 5.983 celi goved y vojaška granica pa 24.028 y kjer v je na korist svilorejcem , ako se skažejo crviči zdravi. Ker je celó ministerstvo kupčijstva obrnilo pozornost laških svilorejcev na našo deželo, je pač želeti, da bi bili prav srečni letos v pridelku zdravém. Odbor c. k. kmetijske družbe kranjske. Dve gospodarski novici. Kdor hoče viditi s vil ne črviče, ki prav veselo in čvrsto živijo pod milim (prostim) nebom na rnur-bah , naj jih pride gledat na vrt kmetijske družbe na Poljanah v Ljubljani. Danes (6. junija) so 11 dni stari prestali so dozdaj prav dobro mrzlo sapo in dež ki jo bil konec preteklega mesca. Da bi jih le tiči ne zobali ! Kdor pride to znamenitost gledat, naj ogleda še norvegiško rž (Norwegisches Korn) ; javalne vidi tako lepo v v rz se kje drugod. Vrtnar družbeni Nastrán bo rad pokazal vsakemu vse. * Slovensko slovstvo. Cvetje iz domaćih in tujih logov. Izdaja A. Janežič v Celovcu. Ravnokar je přišel na světlo 21. vezek, ki obsega konec mične jugoslavenske povestice yy Agapije venjene, in s kterim je dovršena 3. šestka Slavno " iz češčine no Pr. Chocholovšeku lepo poslo- tt listu svojem y da je ,,Cvetja poslednjem šestka štela 560 naročnikov in vredništvo ,,Glasnika" naznanja v brž ko ne bode s 4. šestko, ki se pricne mesca oktobra nehalo yy Cvetje ) u zakaj ? nam ne pove Ker število naročnikov ni ravno majhno (če tudi bi moralo dosti biti in bi se razun mlajše duhovščine in dijaške vece mladine mu spodobilo več druzih narodnjakov naročnikov) in ker gotovo marljivih pisateljev ne manjka , da bi zatega del nehalo yy Cvetje a y je morebiti njegovemu pre- stanku to vzrok, da nevtrudljivi gosp. Janežic hoče „Matici slovenski" v prihodnje prepustiti to nalogo, J° Je >> Cvetje (( ki saj na lepoznanskem polji dosihmal hva- levredno spolnovalo. Ta ali una pot: to je vse eno da se le bogati književnost naša. Ako Bog dá koncu tega leta „Matica" delavnost želi vseh vezkov yy Cvetja svojo zacne - Kdor y (í ali posamnih v njem natis- njenih del, dobi jih še naprodaj pri vredništvu „Slov. Glasnika" v Celovcu in po bukvarnicah. Sezite po njih, kterim ni domoljubje samo prazna beseda, ktera je res dober kup ! i u j E \ ^ ^ 185 Slovenske starine Bělinu ce v Itálii so našli vec takošnih Heraklovih k na neki okrogli ploši je obražen Herakl J es sedé v bokalu, na rami nosé kij , v levici pa lok, na bo- kalu so obraženi trije keb in bogu starih slovenskih Karnov in Norencev luči in roje nj a, riba simbol vode, mokrot kebri simboli ktera in njegovih simbolih bokalu, čaši, kotlu, kostkah združena s top lot o rodivnost pospešuje ? i in kavaikih. Spisal Davorin Terstenjak. Na spomenikih starega Norika in zapadne Panonije nahajamo večkrat možke podobščine v plesa-joči štatvi *), ktere v levi roči držijo bokal. ') Včasih namesti bokala imajo v desnici ročko (Kanne, Hand-krug), v levici pa čašici (Schale) podobno posod-vico2); bolje pogosto pa zadenemo na možke podob- ktere v rokah držijo lonceno kotliću podobno posodvico3), brez vseh druzih atributov, včasih pa še v roki vinjak, ali pa bodež.4) Knabel in drugi njegovi privrženiki so te podobščine po svoji znani šegi razlagali : ,,ein Sklave mit einem Wassergefáss Po učenem Creuzeru -) je bokal simbol firm ment nebeške sph Kupice in čašice tudi nahajamo na Samotraki in Uschold 3) piše, da so te posode bile simboli solnčneg peharja, na kterem se solnčni bog, kadar je zveč vožnjo dokonča!, sopet v daljni iztok nazaj pelj 010 Grški pesniki Heraklevo **) vozilo (Fahrzeug) ime ščine nuj ej o tudi : edaj léfaç Tudi so za atribut. 5) bokal 7 dsTtaa 7 1 kotel. 4) drugokrat: čašo at\a» jL\ uj iii w j r j uuauv,iiiiu ov jjlv^oij v/viaouv; j v> jwuuv ^ v ^^^ v imenu svete vere, v imenu drage domovine : vsta- nič ne škoduje bolj, kakor to neprenehano podpiho- vimo se popoinoma turški oblasti, na naših gorah ne vanje narodnega sovraštva." smé Turek nič več nič imeti." (Dal. prih.) ki Xárodne stvari. Slava poštenemu Nemcu! Res dobro dé člověku, ako med toliko psovanjem, Deželni zbori. Deželni zbor v Ljubljani. 20. seji (14. aprila) je prišlo na vrsto poročilo ga po časnikih, kazinah in gostivnicah in druzih cir- kako bi se užitek dobival od tistega zaloga, ostane denarnici zemljišne odveze in kako r kar naj ga se keljnih trpeti more pravično zahtevanje narodov slovanskih, bere tako poštene in tehtne besede, kakor jih je na 696. strani prinesel 22. list dunajské „Reforme". Tako-le se glasijo v izvirni besedi: „Der Beschluss des Prager Landtages, das s die czechische Sprache an den Mittelschulen obligater Lehr-gegenstand sein soil, hat wieder jenen Publizisten Stoff wenn y geg eben, welche ein Heldenthum zu riben wahnen sie jede Bestrebnng der nicht deutschen Nationalitâten Oesterreichs in gemeiner und perfider Weise verhôhnen. i Vir finden nic ht Worte, um dieses unwurdige und schad ravná s takimi obligacijami zemljiške odveze, ki so bile po borzni ceni izkupljene. Poročevalec dr. Zup an je rekel, da finanční odsek svetuje, naj bi se to storilo s tem, a) da bi se po borzni ceni kupovale najprvo obli-gacije kranjske, in kadar bi se te več ne mogle s pridom kupovati, naj bi se kupovale obligacije druzih izplačane obligacije kranj -.; ktere so se do zdaj izplačale, naj sicer ostanejo uni čene in iz kreditnih bukev izbrisane, toda od 1865. leta nemško-slovanskih dežel ske zemljišne odveze naj bi se mu za zdaj ne uničile ampak hranile kakor istina (kapital); obligacije liche Treiben einer Liter at enclique zu verdammen, welche eine Begeisterung fůr das Deutschthum affektirt, ohne von dem echten Bewusstsein der deutschen Bildung durch-drungen zu sein. Es geh'ôrt aber zum Wesen und zum Bildung, den geistigen Bestrebungen . und naj se zopet denó med tiste, ki imajo pri srečkanji (losanji) hoditi na vrsto; č) s zneski, kolikor jih po srečkanji pride na take obligacije, naj se tako ravná, kakor se ima ravnati z drugimi založnimi prebitki j Beruf der deutschen aller anderen Nationalitâten hold zu sein es liegt im Wùrdebewusstsein der deutschen Bildung sich nicht vor jedem fremden Aufstreben kindisch und feig zu furchten. Die deutsche Bildung wird wahrlich nichts verlieren, wenn neben ihr die slawische zur hôchst môglichen Blûthe gelangt, wolil aber wird sie beschimpft dadurch, wenn angeblicli in ihrem Namen die heiligsten Anliegen der andern Yôlker Oesterreichs verspottet werden. Und diese wurdelosen Nationalitatssp'ôtter geberden sich als „privilegirte ôsterreichische Patrioten", und werden wohl auch von diesem oder jenem kurzsiclitigen und engherzigen Staatsmanne als solche anerkannt und ge-hatschellj wahrend doch selbstverstandlich den Interessen Oesterreichs durch nichts so selir geschadet wird, als durch dieses rastlose Schilren des Nationalhasses.u (ostanki) ; deželnemu odboru naj se naroči da vse to dovrší. — Vládni zastopnik dr. Schôppl je govoril zoper drugi nasvet, in svetoval: „obligacije kranjske naj bi y zemljiške osvoboditve, kolikor se jih izplača se uničile, pa vendar naj bi se vdeleževale srečkanja ki pride vsacega pol leta na vrsto." Njegov nasvet je najprvo podpiral poslanec baron Apfaltern? ker kakor je potlej sam povedal, nasveta ni prav razumel y î zoper nasvet vladnega zastopnika so govorili poslanci pl. dr. Wurzbach, Krommer in dr. Z up an in * » » " — _— -—r — y posebno so odbijali njegovo trditev, da bi se namrec od shranjenih obligacij moral plačevati pridobitni davek (einkommensteuer). Potem je baron Apfaltern s dr. Wurzbachom svèt cije, toliko prenaredil odsekov na da bi bil razumljivejši in sicer tako-le: obliga- ktere se imajo prihodnjič izplačati, naj se za aj lie ulllv^iju, cm-ij^tarv u X1JLLU.L j ov x t* v um , ahavi, Da te zlate besede razume vsak naših bravcev, z denarnično lastnino." Poročevalec dr. Zup an se temu ne unicijo ampak ž njimi naj se ravna, kakor prestavimo jih v naš jezik, da vidijo, kakošen strašen popravku ni upiral, ker SO ic ucotuv/ ui u^a^uL^ , « razloček je med poštenim Nemcem in med brezvestnim stvar je ostala, kakor je bila. Zbornica ga je potr- besede drugačne a dila, kakor tudi vse druge nasvéte finančnega odseka. Na to je přišel v sejo cesarski namestnik Nj. ekscelencija baron Schloissnigg, in odgovoril vprašanju. mškutarjem, in da, kakor ljubezni vreden uni vse naše hvale in se y ta po pravici gnjusoba vsem. Tako-le gori navedeni nemški sestavek Sklep pražkega deželnega zbora, da češki (slo- ktero je bil 18. dan marca podal v svojem in v imenu mnogo druzih poslancev g. grof Anton Auersperg. „kjivicjj yia^tvega, uezemega, zuura, ua, uesKi i vanski) jezik ima v vseh srednjih šolah biti predp nauk, je zopet mislij konj posadil vse tiste časnikarj ki Cesarski namestnik je najprvo po hitropisnih poročilih y uu i»viijm ^uotiiun v ov, tio tu vaouizvaijUj xvx vvoaicui u»uiv/ouniu jv J ť if »"vi ^/uí uw»..« da dopernaŠajo Bog vé kakošne junaške delà, dokazoval, da je vladni zastopnik vselej odsvetoval tiste ako vsako prizadevanj mških narodov surovo paragrafe, zarad kterih sklepi deželnega zbora niso do- in brezvestno zasramujejo. Manjka nam besedi, da bi bili najviše potrditve, in sicer zatone, ker v jako važnih prekleli to nevredno in škodljivo počenjanje tiste drhali, rečéh zbornica vladnega zastopnika ni hotela poslušati, ktera se delà navdušeno za nemštvo, pa še iskrice prave in rekel je , da torej ne misli nič storiti, da bi se te nemške omike v sebi nima Bistvo in poklic nemške reči omike je to, da je prijazna duševnim prizadevam predrugačile, pa da zbornica tudi ni prav razumela y druzih d h kaj so cesarskega namestnika dolžnosti do ministerstva in prav v tem se kaže zavest ve- in kaj do deželnega zbora a cesarskemu namestništvu like vrednosti nemške omike, da je ni strah, kakor da so te dolžnosti popoinoma jasne. — Potem pride na otroka ali babo. ako se kak drue- narod snravlia na vrsto poročilo o nekterih naredbah v mestni bolnici« ~ — ^ %+XM. viihJKj , «au oc ixarv uiujj uctiuu opiavija ua vioiu pyiu^uu v ucaioxm AJC*jl v/^v^cm * *** v» « « ** * ^ v * M * ^ * kviško. Bogme! da nemška omika ne bode celó nič na Deželni odbor je po poročevalcu dr. Županu svetoval > zgubi y ako poleg nje se tudi slovanska razeveta kar naj slavna zbornica sklene, da se potrdijo te-le naredbe : najvec more moto mv/ie, — gotovo pa je nemški omiki na sra-ako se pod pretvezo njenega imena zametujejo 7 svetinje druzih narodov avstrijanskih stranske stopnice za 1033 gold. 80 kr. stroškov še en vod nj ak za 803 gld. 13 kr. stroškov ? In ti nesramni psovci druzih narodov se utuoiu uaiuuuv BC vedêju »C l*.UL „privilegirani mua B» tov glu* owuoaur J %JJ ftu^wuouw «M. &i.v« avstrijanski domoljubi", in marsikter kratkoviden in stroškov, in sicer da se mora vse to pripraviti po na malodušen državnik jih priznava za take in po naročji rejenem crteži in prevdarku, deželni odbor pa naj zbor v se kot „privileg nica (brennkammer) za 250 gold, stroškov nica za 480 gld, stroškov pee nu. onuoi^vr , ij S U S i I* kopališce za 600 gld 188 Tûici položí natanjčni račun z dotičnimi spričevali, da je resničen, kadar bode vse to dovršeno. Zoper te nasvete je zopet poslanec Brolich govoril, al zopet brez vspeha ; zbornica je odobrila vse predloge. — Potem je poročal prošnji odsek, in sicer, da je senožeška občina prosila, naj bi se okrajni denarnici dalo 2000 gold, iz deželnega zaklada, in da bi urémska cesta bila po sedaj deželna cesta. Teh 2000 gold, zbornica ni dovolila, in zarad ceste je naročila deželnemu odboru, naj ta reč pride na vrsto, kadar bode v zbornici govorjenje o novem cestnem zakonu. Prošnja fužinarjev in mnozih obrtnikov kranjske dežele zarad colne in trgovinske z veze našega cesarstva s prusko državo se je odgovorilo, da se deželnemu odboru naroča, naj državne vlade prosi, da ne bi te zveze sklepala, predno se pre-sodijo trgovinskih zbornic misli o crteži colne tarife, danem 18. novembra 1863. leta, in predno pové državni zbor, kaj se njemu zdí o tem trgovinsko-političnem vprašanji. — Naposled je še g. Krommer poročal o nasvetu poslanca Guttmana, da bi se namreč osnovala deželna zavarovalnica zoper ogenj rekoč, da ni gotovih dokazov, da bi ta naprava bila zares potrebna, in da tudi tej reci ni še dovolj gradiva za po-svetovanje in sklepovanje v letošnjem zboru. Poslanec Zagorec (slovenski) opomni, naj bi se ta rec vsaj drugo leto v zbornici pretresala, in do tačas naj se tudi dobé pravila enacih naprav iz druzih dežel. V Gorici 31. maja. X. — Eppur si muove..... Sinoči smo imeli v čitavnici prelepo besedo s plesom. Kar se besede tiče, morajo tudi natolcovavci in tresoglavci priznati, da lepše (zvun lanske velike, 12. julija) nismo še imeli. Razun 6 prav primerno vple-tenih pesem, ki jih je domaći zbor dobro pel, in med kterimi se je „Sabljenka" najbolj odlikovala, je kazal umno vredjeni program še dva inštrumentalna kvinteta, 2 kosa na glasoviru (na 4 in na 6 rok), govor lite-rarno-historičen in 2 deklamacii. Kvintet je bil za čitavnico nekaj novega. Veljava in slava g. godcev, ki so toliko pripomogli, da smemo to besedo v prvo vrsto staviti, nam je bila že popred znana, al sinoči so menda sami sebe prekosili. Godba na glasoviru je bila taka, kakoršne gré od slavnoznanih umetnic, gospodičin Bu-dalovih, pričakovati. Pridružila se jima je to pot v prvo gospodičina Aneta Giroviceva, in skazala se jima enakorodnico v prelepi tej umetnosti. — Al, kar je čitavnici pravi značaj vtiskavalo, bil je govorski razdelek. Profesor gimnazijski, gospod Janko Pajk, je govoril o Preširnu, primerjaje ga italijanskemu pes-niku Francetu Petrarka-tu. Originalni, tukajšnemu ob-činstvu prav pristojni ta predmet se je vdajal, kakor vosek, jasni, gladki, simpatični njegovi besedi, s ktero se je neznancem gotovo ravno tako prikupil, kakor zvedencem s tem, da je izvrstno osnovano nalogo spretno in znanstveno izpeljal. *) Bolj proti zadnjemu ste prišli deklamacii na vrsto. „Novicam" že znana gospodičina Rozina Makoviceva iz Ajdovščine — deklamovavka, vsa pripravna celó za javen oder — nas je počastila s Koseskovim samogovorom (slovóje-manjem) iz „Device orleanske". Ivar je njenemu de-klamovanju nek poseben mik podajalo , bilo je to, da ima, gledé glasú in vedênja sploh, nekaj možatega, nekaj — rekel bi — prav Jovaninega na sebi. Mislili smo si: kakošno zrkalo je to izobraženo dekle tištim našim mestnim „cimperlih-ovkam" ki jim ni za druzega m m ^ I x ,1 I — II ■ I. ■ ! 11 I ■ I S *) Celi govor natisnjemo v prihodnjem listu. Hvala! Vređ, mar, kot za lišp in ples. Vreden tovarš vrli tej gostinji iz Ajdovščine je bil gosp. Ernest Klavžar iz Ro-čina. Deklamoval je krasno „Ljudmilo" Vilhar-jevo. Sklenila se je besede z „Naprej zastava slave", ki so ga godci spremljali. — To je kratek obri s vesô-lice, za ktero moramo marljivemu našemu odboru toliko hvaležnejši biti, kolikor težavniša mu, gledé na specifične tukajšnje okolinosti, ki so le same sebi vatal in vaga, naloga njegova prihaja. Ne dá se tajiti, da — z ozirom na naše socijalne razmere — je čitav-nično vodstvo slovensko ladjico do sedaj dobro krmilo, da se ni ne v Scilinih vrtincih presiljene narodne ali jeziške izklenivnosti, ne v krnicah Karibdinih potopila, to je, da je ni ptuji element zalil. Davno že bi se nam bila potopila ali razbila, ako bi naši krmivci, kakor se jim tu pa tam očita, ne bili umno jadrati znali. — V karakteristiko citavničnih razmer naj dodam še nekaj. Kakor jez reci poznam in razumem, zdá tukaj v Gorici več „nimbus" kot jedro. Bodimo, kakoršni koli, da le na zvunaj imponujemo, smemo trditi, da slovenstvo po-spešujemo. Ker se stařeji naš rod sploh spreobrniti ali prepodobiti ne dá; ker je kvas prave slovenske inteligencije ta čas (v čitavnici) še preslab in ne more, kakor bi bilo želeti, vsega plehkega testá prekisati, bodimo zadovoljni s tem, da smo, da živimo, da se shajamo in beremo ; da nas Neslovenci spoštujejo; da nas nasprotniki naši, ki bi nas, ako bi mogli, radi v žlici vode utopili, na „znanje" jemljejo, ter za Čvrsto in kompaktno narodno-politiško stranko imajo, za stranko, ki neki celó njim vodo moti, njih napredovanje zadržuje, in kaj vem kaj še. Da inostranci od nas tako mi-slijo, v tem smislu v časnike („Tempo") pišejo , je to znamenje moči naše in veljave. Da smo nekterim trn v peti, da okoli nas brencijo in nas pikajo, vse to je dobro znamenje in nam na čast; saj menda ni najslabše to, cesar se ose in sršeni dotikajo. Predrznem se torej trditi, da našim someščanom nasproti je že obstanek čitavnice sam ob sebi (zraven 3 druzih društev) ter lesk imena njenega znamenit kapital, ki slovenstvu gotovih obresti donaša. — Kar se veselic, besed, tiče, je moja misel ta, da ali kaj dostojnega impozantnega, kar tudi neslovenskim družinám in našim mlačnežem imponuje, ali pa nič. Ena sama taka beseda, kakor sinocna, je več vredna, kot sto tistih „primitivnih" besedic, pri kterih se kocljivi poslušavci le muzajo in mrdajo. — Kakošen je sedanji stan slovenstva po Goriikem zunaj čitavnice, povem drugikrat, kadar se mi priložnost ponudi. Iz Ptuja na Stajarskem 1. junija. Ker so pravila ptujske čitavnice 21. maja t. 1. končno vladno potrjenje dobile , se pozivljajo po §. 13 družb. pravil in po pomenu omenjenega potrjenja vsi članovi v veliko skupščino, ktera bode v hramu b. 42 v gosposki ulici 23. dne tega mesca ob 10. uri predpoldne. Postavljene so na dnevni red sledeče reci: Nagovor rav-nateljev, — tajnikov pregled vseh opravil in stanja — čitavničnega, — blagajnikov račun preteklega leta, — konečno volitev novega odbora. Po sklepu odborovém platijo članovi svoje dotične zneske pričenši od 1. junija 1864 pri blagajniku gosp. Wracfeld-u, trgovcu v Ptuju. Ravnatelj. Od sv. Ane v slov. Goricah 1. rožnika. — m — Preteklo nedeljo je bil pri nas pomenljiv den. Položil seje temeljni kamen za šolsko poslopje. Zbralo se je mladih in starih ljudi vse polno ; celó otroke so matere s seboj prinesle, naj bi si pomnili y kadaj se je stavila ona hiša, v kteri si v dnevih prihodnjih mladina cele fare ima nabirati duŠnega blaga vednosti in kreposti. Dekleta so bile opletene, možari pa so oznanjali, da se v fari nekaj posebnega godi. Gosp. dekan Tutek sami so blagoslovili temelj in v dostojni besedi razlagali trj Za d pomen šole in uka, važnost uciteljstva šoli želeli in prosili nebeškega blagoslova vrlega, ter novi (popoldne ob 4. uri) je pozvan vès šola ILL piUOill ucucorkcgft Mia^uoiuvft j Uaj wwuo UV/VAMJ ÍÍUV/UUUI wauj V-AC* IUUOIU uyui D VUJOgč* pi'tJUSIUJI11K.H ; šola modrosti in čistosti." V temeljni kamen nadjamo se za trdno, da dobí pravega moža z všemi bode mestni zbor, da v ocitni seji voli župana. Přišel je tedaj imenitni dan, da mesto dobi svojega predstojnika nova pa so položili dvoje „Novic", Hermanov lanskem deželnem zboru, Slomšekovo sliko govor v tistimi lastnostmi ) ki smo jih v našem listu že zdavnej m našteli. Zopet enkrat bi radi imeli tacega župana m d kratek obris sedanjega časa. Bilo se je zapisalo se vès, kar gaje, sedanje stanje šolstva na Slovenskem, sedanji pis a- opravkov in skrbi očitnih in skrivnih, žrtvuj 7 ÛCUaiijC O l/CAAJJ Kj O vy a O U » *M AAMI WW ' VHUllV^l , UVU.14J..IJ * A Kf V* VJ^^V.. tel i i in boritelji ravnopravnosti, potem oko- pokl ^ — ^^ * m % * m m a W ki brez vseh druzih svojemu linosti iarne in imena onm iu u , jvi i maju pu uumuvmu ov^jv, — ivi jo pu puueuau seuanjega casa stavbi najveće zasluge. Te vzidane listine naj kažejo parlamentarno omikan v besedi, da ga ni strah, kadar ih moz ki imajo pri domovino svojo ---- w wiAixi um^ mur UJV; O V KJJ \J 111. U- ki ima vednosti mnogovrstne in srce za ki j po potrebah sedanjega časa našim potomcem — — -— -----.---------— laau, Bog obvari — burja časova izbrisala druge spomenike ! z zmešanim govorom ne delà sramote sebi in mestnemu zvesto podobo naših dní, ko bi kar je treba govoriti očitno in namestovati mesto tako da Sicer 1« JDUZ-J« UliU YIU1 v ^liuuuuuoL , ai u.jj«»jluu, u.<* vliuluu, - \xa> zjlioi vuum uj bodo naši sinovi vživali, kar jim očetje pripravljamo, delà zmešnjav v obravnavah Božje okó vidi v prihodnost, al upajmo da odboru da zná voditi mestni zbor v ej a h in ne in da š krepko roko Sola pa naj izreja krepek in značajen zarod, vnet za prime za krmilo in ga drži od zora do mraka v magi narod naš slovenski, pobožen in zvest cesarju In stratu, kar se tiče uradnikov in služabnikov Nadjamo da kadar se spet ponovi šolsko poslopje, naj te listine se prihodnjo sredo prinesti svojim bravcem novíco, u, najdejo unuke ravnopravne, krepke na duši in telesu je Ljubljana dobila župana, kteri si bo jemal nepozab in hvaležne prededom svojim Se drugo prav mično ljivega Hradeckeg v slavnost istega dneva imam zapisati. Paman, kmet iz gled Ročice. je na Kri vem bregu na poti k sv. Ani postavil jv ^ - * ------O ---I---------£--------------------J ---------------• v/x^xm, zidan križ ali prav za prav malo lično kapelico ss. Ci- gosposkam po deželi ukaz, naj opominjajo župane rila in Metoda. nJeJ so sme se reci zane podobe imenovanih apostolov in pa podoba device iijstvo do svojih dekanij Marije, kraljice nebeške. Tudi slog stavbin in malarija: Radostni smo slišali, da vsled prošnje kmetijske družbe je si. deželna vlada razposlala c. kr. okrajnim ravno tako je storilo si. ško- umetno izre- ljudje pokončujejo keb Ali sv. Ana in sv. Vrban na unanjih, sv. imelo zdatnih nasledkov Andraš in Jožef menda večidel tako brez pa to opominovanj ne vemo moči 5 na notranjih stenah in sv. Trojica na oboku so kaj izvrstno delo, tako, da ljudje iz daleka prihajajo gledat ka- besede bob v steno AUVV1 aia velj c\ v v/ , u.ć* ovj uj1u Zarad kebrov pa je še ta ne umna vraža med ljudstvom: „čem bolj jih preganjaš, 4- A Wl XT A A 1 1 U 1 A 6 C D A ▼▼ n /\ /J ^ ^ ^ ^ ^ L ^ _ y ^ À.Î ____! ___1 ^ sedanj da župani so ijih pelice. Na licu pa nosi letopis: V spomin tlsoCLetnlCe tem več jih Povsod je res treba začeti pri ml ss. Cirila in MetoDa apostolov sloVanskih. Ta križ bil d je tudi v nedeljo blagoslovljen; cela fara je bila na unidan v svoji okolici 6 let starega dečka tej nam je naznanil g. Srečan, da je staknil ki J ^ iuu1 v ll^U^IJVJ v AJ v^JLJi j vu1mi XM)l ul J ^ mumi JLLlAi uuivimil v ▼ v j vjav1avj. KJ jlv^u o t» c4 JL v-/ £ <\ W \j iv CAt y xvi j6 luicl nogah in pevala znano pesem ss. Cirila in Metoda : polne žepe kebrov brez glav (ki jim jih je odtrgal) pa imel 7} Vajna slava bo se pela ) dokler bo slovenski rod." Iz Zeleznikov rožnika. L. Skončali smo jih kokošim zobati dal Za korarj y kterega voliti ima ljubljanski mesec maj, ki se sicer ponaša z priimkom „sprelepi", knezoškof pravico (ad baculum), je namesti ranjcega al letos v vremenskem oziru ni zaslužil tega imena, Karola Corna izvoljen gosp. J kajti bil je mrzel skor skoz in skoz. V petek po fesor bogoslovja. Slava Pokluk } pro sv. Telesu (27. maja) je zadnjic pretepal sneg in sicer Dobrotniki tako, kakor nam Pobelil je bila pratika kazala sv. Tomaža dan. očitno glasile, ? kteri nočejo, da bi se jih imena je bil popolnoma ravnine, iaKo, aa smo tako da bili za sadně drevesa in žita v velikih skrbeh. K sreči je vendar kmali popihal mehak veter in mislimo rovali za 3000 gold, obligacij so novi nornišnici ljubljanski da Matičinih xTxcinuiiiiAi a/jg la & u v " se nausKuje naa Tiskarno pravdo, v kteri je c. k. okraj Lep gled družim nas V CUUčll XV LUČI U jJU jJlUčll uicuan. vfi^a aaa uiiouuiu j da je brez škode zapustil nepovabljeni zimski gost Sadja se nam obeta obilo , tudi žita in trave so lepe, zdi ravnopravnost stoj nik se natiskuje nad 22.000 pred hvala Bogu. Za pičo so bili ljudje zastran dolge ) ne- Pajk pisatelja sestavka: „kaj se nekterim ravnnat^ y \íonv.n; UC T «„^,'lrn in pa vrednika M „Naprej lVilh gosp Fr. L e v s t i k rJ tožil volj ugodne spomladi že v velicih stiskah. — Tukajšne fu- ljenja časti in v kteri je c. kr. deželna sodnij zine in kovačnice še vedno stokajo pod hudim breme- ljanska po 488 da noce xjauouai Tuu. , tij stiku prisodila 3 mesece 490. in 492. kaz. zakona da ijska sodnij Vilharj razza < Ijub Lev VA A A CA ~ J AAAV^V^C, g. * ILLlCi gubi tudi 60 gold, kavcij pa je tedne zapora du c. kr viša nom slabih kupčij , pa najbolj žalostno je to , se pokazati in obrniti na bolje. Ce nam Bog kako drugače ne dá, bo treba iti z trebuhom za kruhom, najska sodnija na Dunaji v ougiaoji o u. ucí samo to je še vprašanje: kam? ker je skor povsod nadsodnijo v Gradcu rešila tako, da sta obá toženca ».a v vi io , jo ui xvi. va q ca uw- v soglasji s c. kr. deželno obrtnii enaka stiska. Popotnih rokodelcev toliko polnom pn dohaja beracit, da se člověk le čudi, kako najdejo pot dol ker ta sestavek nima nič kazni med naše visoke gore Pa tudi drugih domaćih po- kaznovati jj \J A AA yj AAA m u u u v i u a j Û.C1 La DUO LČi Y CIV UllUa lilo vrednega v sebi, in da tedaj se nihče nima prav nič drug tiskarni pravdi pa, ki je zadela ——0 ;?mednarod stopačev in rokomavhov se ne manjka, ki svojo mladost vrednika „Naprejevega" zavoljo sestavka u prikrivajo z raztrganimi capami in milovavnim glasom, nih mejah" ste obe viši sodnii v Gradcu in Dunaji po da so pogorelci. Zlasti sem ene dve leti je tacih našem-Ijenih pogorelcev prav obilo, ki imajo deloma ponare- trdili kteri odbo c. kr. deželne sodnije ljubljanske Je Miroslav Vilhar obsoj na jene spričala, deloma pa še lažejo čez svoje duhovne in izgubo 300 gld. kavcij , po tednov ječe ktera zapade ubogim ljub in srenjske predstojnike, da jim nočejo spričal nare- ljanskim. Gosp. Miroslav Vilhar je kazen nastopil diti itd. J^i. vviuvvjuaiav % WW, J 4.ULL AlV^VJVj V kJ^/1 lV^Ul 11(41 U 1J MllUtVi ili • Slednjic pa še to-le omeniti za potrebno dne t. m Ker Je Tagespost" v listu 122. povedala i Veličanstvo za spoznam: Visokočastiti gospodje duhovniki in spoštovani da je Vilhar prosil srenjski predstojniki! kadar delate kolednikom in po- gled njegove prošnje^ preklicuje v 125. listu d gorelcem spričala, dajte jim take spise v roke, jvi jm pucstc ^uap. v nucu s a lu lu uaiaiiitunu ici piavi . narod ume, slovenske namreč; saj so menda taki nisem vložil nikakoršne prošnje za izredno revizij ki jih pošte » O " ^ J J^i V . —^ • 7 gosp. Vilhar sam to naznanilo ter pravi Tage 3- Jez spisi namenjeni le za domaće slovenske pokrajine pa za unanji 77 Reich." Srečno! 7 ne iz Ljubljane. V seji mestnega odbora dné pravde moje in tudi za pomilostenje ne. Odločeno mi kazen od 6 tednov nastopim z mirno vestjo 4. dné t. m. t m. so novo iz voljeni mestni odborniki vsi bili po- živila^ draga mi domovina Čitavnica naša — ako bode vreme lepo na- 190 pravi svoj letošnji prvi izhod No vičar iz domaćih in ptiijih dežel. Nekteri časniki pišejo 7 da Nj. Veličanstvo cesarja mami in društvo našega ,7južnega sokola" bode veselici našega pričakujejo v Karlovih Varih (Karlsbad) , in da nedeljo, 12. na „zeleni hrib" (grunen dne t. m. popoldne. Naš pevski berg) ..... zbor bode razveseljeval goste z različnimi lepimi pes- IliclIIll AU UiUiStVU ljltvou^cv ^lUûUC^a ouauia uuuo y wt?^ ^..v^mjvj« . um^avtiu » iu CAX louau) , iu vxc» prijazen pomoćnik. Beseda se začne ob štirih popoldne 12. dne t. m. tudi kralj pruski pride tje in pozneje in končá ob desetih zvečer. Nadjamo se prav veselega car ruski. dne t. m. je novoizvoljeni dunajski shoda. Vstopnice brezplačilne se razpošiljajo te dni. župan dr. Zelinka prisegel v svoji novi službi. Prisega Tudi unanji udje in sestrice čitavnice se prijazno vabijo. njegova obsega med družim prav tište besede Odbor čitavnice ljubljanske. kterimi obljubuje „zvesto se ravnati po državni in deželni Časniki zagrebški pa tudi mnogi nemški so pri- ustavi", zavoljo kterih v kranjskem deželnem zboru nesli te dni novico (ktera je nekterim pri nas donela sklenjena občinska postava ni obveljala. Pravijo, da ona i . i vi • • \ i • i i • v j ^ ^ ^ ^ ^ 1 ~ », !___ X ^ ^ J I i D/2 A /i _ J I • i • i prav kot slavčkova pesmica!), da je kr. namestništvo v prisega izvira se od 1860. Čudno! Papirnatih Zagrebu zaukazalo, da ondašnja » narodna čitavnica" desetíc je bilo konec meseca aprila za 5 milijonov ima nehati. Ker nam ni znano, da je bila ta Čitavnica in 961.564 gold, med ljudstvom. Kontrolna komisija osnovana po pravilih slovenskih čitavnic (saj o nobenih dolgov našega cesarstva je razglasila zdaj stan držav njenih „besedah" ali druzih „veselicah" nismo nikdar ni- nega dolgá konec meseca oktobra 1863, kteri v vsem koli nič slišali (napravlja jih le narodno pevsko društvo skupaj znasa bilijona, 547 milijonov in 835.965 gold. Kolo"), íj^íu smo tedaj radovedni x*»^ vila je imela zagrebška čitavnica, in zakaj je pre- izvediti, kakošne pra- in ki je za 23 milijonov in 550.605 gld. 20 kr. veči od , ... oktobra leta 1862. — Deželni zbor češki je bil skle- povedana bila. Dosihmal nismo še čuli nobene bese- njen 31. maja; po takem je edini zbor erdeljski dice o tem, kajti z dvema vrsticama odpravljajo -—*— *—v------ » - xx^r^x^rv,- rodne Novine" in „Domobran" „zatvorenje narodne ljenemu c. kr. deželnemu glavarju grofu Belcredi Na- zdaj delaven. Mesijanstvo v Pragi je novoizvo- čitaoniee." „Naše gore list" od 5. t. m. pravi, v*«, xxx«. . ~—~ —-------—r------, nisu bliže poznati razlogi", zavoljo kterih je prestala obrožene mestjanske krdela da mu veliko slovesnost napravilo ; bakljade so se udeležile yy pa dostavlja sledeče: „Vele zna- društvo „Sokol" itd. , pevsko društvo „Hlahol", Slovesnost vsa je bilo živo zna- čitavnica zagrebška ^ menito bilo bi danas %utru čitati vas životopis ovoga menje, kako visoko spoštujejo mestjani svojega cesar od nemila do nedraga tumarajućega družtva, dok mu skega namestnika. B r n i Je pri drugi volitvi smrtno nezazvoni zvono." mestnega župana zmogel Skene, padel je prejšni župan 18. avgusta se odprè v Zagrebu prva izložba El vert. — Po cesarskem sklepu od 22. maja je celj- (razstava) kmetijskih pridelkov in obrtnijskih ska gimnazija iz 3. gimnazijske vrste se pomaknila v izdelkov trojedne kraljevine. „Novice" so o tej raz- drugog plača učiteljev je^ po takem boljša". — Želez-stavi že večkrat govorile. Ker je to za hrvaško-slavon- nica iz Maribora se je 29. maja odprla v Be lak. sko-dalmatinsko kraljevino vrlo važen dogodjaj , so ro- Stajarski deželni zbor je s ces. vlado navskriž doljubi ondašnji odločili, sjajno obhajati ta čas. Pevsko zastran izpeljave nove občinske (soseskine) postave ) društvo „Kolo" bode slavilo irnenitni ta dogodjaj z v e- vlada hoče likim koncertom, h prijazno povabilo kakor druge pevske društva kteremu, da ji pomaga, je pre- tudi pa trdi ? da ona vredi y nove županije deželni odbor y , da to je njegovo delo. Kako sila težko je vendar rojstvo autonomije (samoopravstva) občin- nase. programu radostni vidimo veličastno slovensko ske ! Tržačanje nočejo pasjega davka. Na pesem Ipavčevo „Kdo je mar". Bratovski ta po- Hrvaškem so zdaj začeli vsi bolj ali manj od vlade zdrav bodo tudi naši pevci gotovo bratovsko odzdravili. odvisni časniki priporočati potrebo , da se skliče d e- „Tagespošti", ktere dopisniki se pod vredni- želni zbor; podobaje, da že preséda provizorium n 1 _ 1 T i • 1 _ 1 • v* ě _ 1 v • 1 t «-v am /] am A n»nn wi AMi An U v\i w» c\ (JoSti /I a U ' n štvom dr. Svoboda dosti bolj pošteno obnašajo kakor vendar „Agramerica pod vredništvom prejšnim, se pa vendar nima y t KHKur *V.HU.C*!. i^iLj-xi* zaupanja, vi«. oo večkrat moglo to na vrat na nos zgoditi, ker v listu od 2. t. m. da bi se V se nakljuci, da novice donaša iz Ljubljane, o kterih mi tuk aj me ne vemo. ~------. —, Tako je na pr. tudi povedala pravi y da po deželi je že veliko nezaupljivosti do vlade da in daje še mnogo tacih, kteri niso to, kar se kažejo. a bui\a| uiu uu y uuiui JL cv-ivks j v uu jji . buui v uuaia , UOl -----j -------O v----------'------------7 ----------J C a 11 i a n o dobi gledišče za prihodnjo zimo, in da ob- Preuzvišeni škof Strosmajer je^zopet daroval 1050 fl. ljubuje med drugim tudi slovenske igre. Kaj da obeta, jugoslavenskomu vseučilišču. Ce île VeillO } to V e m O y ua vamauu ou ix i lil o$ gicuiouaj in --7 j - ~ o ~ ----~ --------~— o* — da vprihodnje more v Ljubljani le tak glediščen ravna- županijskim predstojnikom zastavil vprašanje da Calliano Še nima gledišča, in „Oest. Z.", Je kar pise je ogerski dvorni kancelar grof H. Zihy ali se telj materialno dobro izhajati, kdor večkrat prav dobre, izvrstne ske igre na oder spravi, morale bi biti, ker slabe robe nikakor ne maramo. Več časa se je premetovala po Ljubljani laž ktera je svojo pot našla tudi v „Triesterco" in „Presso" tudi sloven- more zanasati na nje njegovih namenov? da mu pomagajo pri ízvrsevanji če pa jih je volja križem y y roke držati pri tem , bo moral skrbeti za druge načelnike. Po takem se pripravlja nova doba na Ogerskem. Govori se, da vlada hoče zopet oživiti Vojvodino da so nekega tukaj dobro znanega trgovca zagreb- srbsko; drugi pa trdijo, da to ni res, in da srb škega zavoljo ponarejevanja 100 gold, bankovcev v narodna skupščina, ki se ima kmali sklicati, bode imela Zagrebu zasačili, oklenjenega na Dunaj peljali itd. Tem edino to opravilo, da izvoli novega patriarha. — Kakor lažnjivim govoricam je zdaj konec storila sama policija se kaže, ne bo prave moke iz londonskih konferencij zagrebška y dati po kteri je „Triesterca* y da je ta hudobna govorica v vsem izmišljena. Volitev deželnega poslanca za mesta in Danes niso ,,No- jiua ©čuuči jjunuijai y — ~~~ — ukaz dobila pove- zastran dansko-holštajnsko-šlesviških homatij ; r i w i tiii i » i i • • i angležka vlada delà zlo na to, da bi se ne opravilo nic xixv>, zastran m ej bodo ^ t zboru je prestanek vojske za 14 dni podaljšan. v se hude razprave ; v poslednjem trge notranjske je 28. dne t. m. vice a še v stanu nasvetovati volivcem kakega moža, deljek je bil zopet zbor. pon- dne t. m. je metropolit ker napovedalo se jim je sicer že v e Č kandidatov ¥ ^ VAt*J.Vy J lili jv V \J \J IVUIIUIU Ci L\J V y P SL ----------------------------± ^ O O C? vendar še ne vemo, kaj mislijo veljavniši možje dotičnih vanja, ki potrjuje, kar knez hoče. Zidane volje je bilo v Bukureštu knezu Kuži poklonil izid Ijudskega glaso- mest in trgov, kterim gré beseda o tej volitvi. pot bodemo menda v stanu imenovati kandidata. Drugi vse mesto. pravijo, da dne t. m. se je knez podal v Carigrad ; ^HH^^^Kdo francozki vladi, zahteval bode, podpiran 9 da knežja oblast ostane de dna v njegovi rodovini. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.