VVöäSt r imxiMtz / un» Mmtgê&uclj für Slnfän^er m Sdjnl- «nî> prit)fltuntfrnd)te. SSon Munit professât Anton Janezió, be îttr k. k. <2>litmolíi|iiU in Slogtntó .'o te »erbefferte Sittflage. Sai&ad). SSerlag öon 3efd>ío & £iU. 1872. lif für Anfänger 3ttni Sdjul- utiii f)rit)ütttnternt|)te. «on Anton Janežič, mtilonït frnfpísnr mi irr k. k. reitenb, bietet auch »orliegenbe Auflage einen reichhaltigen, nicht nur bie Sprechfertigfeit förbernben, fonbern auch ©eift unb ^erj bilbenben «Stoff ¿ur Verarbeitung bar unb biirfte jtch bei ber twrherrfchenb praftifchen Anlage berfelben ebettfo (ehr für Slowenen, bie in ihrer SJiutterfprache noch feinen ober einen mangelhaften Unterricht erhalten haben, wie für geborene ®eutfche jum Schul* unb ^rioatgebrauche eignen. 35a ba§ Sprachbuch »or allem eiue leichte unb fchnelle Erlernung ber floüenifchen Sprache bejwecft, fo bürfte hier eine fhftematifche SSehanblung ber ©rammatif nicht greifen; vielmehr erfcheint ¿ur $tfrberung obigen 3^eaS #auptaugenmerf bleibe »om Anfange bis ¿um @nbe bem UebungSjloffe ¿ugewenbet, ber, faft biirc^tüegö in bibaftifcfcen, baS flttltc&e unb religitffe Bewuftfein förbernben ©prüfen linb ©pridwortern ober in ¿ufammen|ängenben @d)ilbemngen unb (Stählungen befteheub, eine hinrettbenbe Unterlage für bie oer= fchiebenjieit münblicbeit »nb fc&riftlicben Uebungeit bilbet unb bei ber SRanigfalttgfeit beS 3nhalteS bie Slufmerffamfeit unb baS Sntereffe beö £eruenbeit t>iel eher gu feflelit geeignet fein wirb, als einzelne abgeriffene, ttt buntem £)urcheiitanber hinge» toorfene ohne reeien SBert. $ainit aber bie UebuttgS» ftücfe gehörig aufgefafft unb tut£brtngenb verwertet werben fönnen, ift ein genaues (Srfaffen unb treues Seilten ber an ber 8pi£e jebeS e (Spraye bebient fidj jur ©arfteßung tljrer Saute fotgenber ®ud)ftakn: a, b, c, č, d, e, f, g, h, i, j, k, 1, m, n, o, p, r, s, š, t, u, v, z, ž. 3Me Su^jiaben: ph, w, q, x unb y ftnb bet flo»enifd)en ©uracfye ftemb uttb werben felbjl in grembtoörtetn gemeinigltdj cut(§: f, v, kv, ks unb i erfefct, al«: SEeUO^^Ott' Ksenofont; ©tmobe = sinoda. ®ie SOJe^rja^i ber 33ud)fta6en behält iljren urfprüngtitfyen Saut aud) in ber fXotoemfájen ©prad)e unoeränbert bei; bod) werfe: b tautet toeidj toie ba8 beutle b in „Seben, @rube", at«: brada, ber 33art; riba, ber gifdj; grob, bag ®rab. C „ irte ba§ beutfdje j ober i) in „3ett, 9íu£en", afó: cena, ber ^3reiS; lice, bie Sange; stric, ber £%im. é „ toie baS beutf^e tfd) in „Hatten, beutfdj", afó: čas, bie 3«t; kača, bie ©Stange; reö, bie ©adfye. e „ a) Boll unb rein toie ba8 e ober (i, ató: teta, bie Gerate; sestra, bie ©djtoefter; breme, bie Saft. ®a« betonte é (al« ©tefíoertreter bež altflo»eitif3)en -fi) toitb tneijl mit t>ot* obet nadjflingenbem i attögefprodjen, alž: lépsliep, lejp obet lep; déte, baé Ätltb*diete, dejte obet dete. b) a(8 a t b t a u t, aljntidj bent beutfdjen »erfiingenben t tn ©or= unb üftadtfitben (5. 33. in „berftefyen, ¿ergeben"), unb ¿toar: a) in ntandjen SBiíbungSfiíben, toie: ec, ek, el, em, en, er u. f. it)., in benen e8 bet ber Siegung fteté aužfatlt unb baíjer baž betoegiidje e gennant toirb, atž: učenec (=uöen'c), ber ©Ritter; kamen (=kam'n), ber (Stein; dober (=dob'r), gut. ß) cor r mit einem nadjfoígenben Slíitíaute, in wettern $aíte eS bet ber ©djreibung audj ganj augfallen fann, aiS: perst = prst, ber Singer; serce = srce, baS £>erj; serp = srp, bie Sieget. *) ') 3tt einigen gälten ftttien au<$ i unb u ju .§a(6»ofalen Berat) unb lauten faft Wie ba« tonlofe e, als: nit, bet gaben; kup, bet £aufe; brati, lefen; kožuh, bet "Pelj. @lot>, @pract|, «trti Uetungstudi, 8. Mufi. 1 g feiltet tote ba« beutfdje g (nur in ber 3Joíf«munbart ber $aratner= unb £5berïrainer=©Io»enen ï;at e« öfter« ben Saut be« beutfcfyen Ij) at« : gora, ber 33erg; megla, ber Sîebei; sneg, ber ©djnee. h „ t»ie ba« beutfdje Ú) m „Sadje, 2kdj", at«: haba, ber fritticÇ; muha, bie fliege ; duh, ber ©eift. 1 „ a) rein unb »oll toie in ben übrigen ©pralen, at«: leto, ba« •3aljr; delo, bie Slrbeit; čelo, bie ©tirn. b) toetd) toie ba« floöenifdje v (u), unb jtoar: a) cor einem äJiitiaute, at«: dolg (= dovg), bie Sd)uíb; jelka (=jevka), bie Sanne; solnce (= sovnce, sonce), bie ©oraie; ß) am @nbe ber SBörter, mit 9lu«naljme einiger toeibti^en unb fädjlidjen ©enitioe, at«: mil (=miv), jart; sol (=sov), ba« Satj; dal (=dav), gegeben. 3n bet SBoliämunbatt lautet ba« 1 in unbetonten unb fdjarf&etonte« (Snbftlien fammt beat voraM<¡e1)eri<>en SBofale wie ov ober u, olí: délai O delov), gearbeitet; videl («vidov, vidu), gefeí)eti ; terpel («terpov, terpu), gelitten; igral (sigrov), gefpielt, toa« jebodj TlicÊft naä)$uatimen. lj, nj „ in einanber »erfdjmoljen (mouiüirt), toie ba« ttalienifdje gl unb gn in „figlio, campagna", at« : kaplja, ber Kröpfen; kralj, ber tönig; konjik, ber Leiter; luknja, ba« Sod). O „ a) toie ba« beutfdje offene O (in betonten Silben fidj mandjmal bem u fyinneigenb), al«: oko, ba« Sluge; okno, ba« genfter; gospod, ber £>err; dom, ba« ÎSaterfyauê. b) breit toie ein äftitteflaut ¿toifôen o unb a, jebed) nur in betonten ©ilben at« ©teÏÏoertreter be« aïtfiooettifc^ert sJíafe= laute« (für ben grammatifdjen .gtoecí mií A bejeidjnet)al«: gôba, ber ©d&toamnt; môka, ba« üKetyl; rôka, bie $anb; golôb, bie STaube. 8 „ fd?arf toie ba« beutle § ober ff in „©trage, ©äffe", al«: sin ber ©oljn; kosa, bie Senfe; sestra, bie ©djtoefter; gos, bie ©an«. š „ fc^arf tote ba« beutfdje fdj in „tirfd^e, Schaben", al«: hiša, ba« £au«; sena, ber 9îotI)tauf; maša, bie äfteffe; na§, unfer. u „ rein unb »oll toie im ÜDeutfdjen (nur in einigen ©egenben Unter* unb Snnetfrain«, fo tote Steiermark I;at e« ben Saut be« beutfcfyen it), al«: um, ber Serftanb; buča, berÄÜrfcijj; burja, ber ©eefturm; kupiti, ïaufen. v „ toeidj, naljeju toie ba« fceutfdje öj; nur aï«9Iu«laut (amEnbe ber Sßorter) fyat e« bei ben fteierif^en Slowenen unb bei ben übrigen ©lacen ben fdfyarferen Saut ber übrigen Spraken beibehalten, al«: voda, ba« SBaffer; vrana, bie trät;e ; vojvoda, ber £eerfü^rer; nov, neu; prav, redjt. z „ geltnbe toie ba« beutfdje f in „SRofe, SBefen", al«: zima, ber Sinter ; zemlja, bte Srbe; koza, bie ¿Jtege; miza, ber ïifd>; voz, ber SBagen. ž iautet gelinbe lete baž frartjiififcfie j in „Journal" unb unterfdjeibet fidj in ber Slugfpradje genau con bem fd;arferen š, alS: žena, baž SS5eii>; roža, bie 9?ofe; maža, bie ©albe; mož, ber «Katra. SBctntrfuitg. ®ie SBorroertet: k (ju), v (in) unb s, z, ž (mit) metbett bet bet 3lusfyrad)e mit bem fofgetibett SBorte iit eine @ilte »erfi^moljen: ift abet ber 9l»laut bežfelfcett mit biefern gietd^iauienb, fo toetbftt (te gemetitiglidi) mit ttadjfiingenbem furjent fe aužgefttrodjen, alg: v mesto (ivmesto), iti bie ©tatt; s teto (= šteto), mit bet Sante; k meni (skmeni), ju mit; — k klopi (ke klopi), jtt bet ®anf; v vežo (vb vežo), itt bte §a(le; s sestro (sž sestro), mit bet @c§wef}et. Sie £aitfe uni) tljr Setffei. §. 2. Unter ben angeführten SJudjfiaben finb: a, e, i, o, u (Seifefttaute ober Solale, bie übrigen 9J£itlaute ober ^onfonanten. Unter ben ©eib [Hauten finb e unb i, unter ben SKitlauten: c, c, s, i unb j enge, atte übrigen aber breite Saute. Sei ber ®eftination ber männlichen unb fäcfylidjen £>aupttoBrter, bei ber ÜSortbilbung u. f. to. erforbern bte engen SRitiaute bie $ertoanbiung be8 nadjfolgenben breiten ©elbftiauteS in einen engen. Slufierbent jerfaÖen bte SKitiaute in toeidje: b, d, g, j, 1, m, n, r, V, z, z unb in i)arte, ju benen aöe übrigen gejä^it »erben. S3et ber 33iibung ber »erfetytebenen SBortformen ift ein ntanigfaitiger äöedjfel ber Saute bemerfbar; e§ übergebt in§befonbere: d in j : glodati, glojem, nagen. t „o: metati, mečem, toerfen, g „ z, ž: seg — sežem, sezi, reidjen. h „ s, š: pihati, pišem, blafen. k in c, č: pek — pečem, peci, baien. klicati, kličem, rufen. pisati, pišem, fdjreiben. rezati, režem, fdjneiben. sk unb st in šč: iskati, iščem, fudjen u. f. to. SSor ber 23iibuug§fiibe s ki unb stvo gefyen: c, č, g, h, k, š, t unb ž farnntt bem s in š iiber, alž: človek — človeški, menfcfjiid); človeštvo, bie SOienfthheit; mesto — meški, ftabtifdj; mož — moški, ntanniid) u. f. to. 2>ie SBetonung unb <3i$m6ttng, §. 3. I. ®ie foit3tid)itt. -3n jebem Sorte ^at eine «e> ljudi, bte Seute — ljudi, ber Seute. ■3n meljrfiibigenSßörtern rui)t ber£on in ber Sieget auf ber »or= testen ©übe. Sie Sonjeicfyeit Werben im allgemeinen nur bann gefegt, toenn ber £on auf ber testen ©ilbe rufyt. *•) §. 4. II. ®ie Silbetttremtmtg. gür bte 2lbti)eiiung ber ©iiteu gilt bte§auptreget: trenne bie Silben, toie bu fpridjft; übrigen« merfe: a) Abgeleitete ober ¡ufammetigefeQte äBörter trennt man nad) it/vev Ableitung ober gufammenfefcung, alS: ob-Mst, bie ©etoait; ko-16-vrat, baS ©pinntab; iz-id, ber Siuggang. b) (Sin SWittaut ätoifdjen jtoet ©etbfttauten gehört jur na^fotgenben ©tibe, ctiS: pi-sa-va, bie ©djreibung; mo-li-tev, bag ©ebet; go-vor, bie Siebe. c) Steden ¿toei ober mehrere SDüttaute jtutfd^en ¿toet ©etbfttauten, fo gehört ber erffe jur erften, bie übrigen jur nadjfotgenben ©itbe, als: meg-la, ber sJiebet; is-kra, ber g-unfe; mes-to, bie ©tabt; mrav-lja, bie 5lmetfe. §. 5. III. ©te Sdjtttbmtj). 1. ¿pinfidjttidj ber (Schreibung giit at$ .gau^tregei: a) ©¿(reibe nic^t meijr unb nid)t toentger S3ucfyjtaben, als in ber guten SluSfpradje Saute ju fyörett finb; b) ©djreibe nid)t meljr unb nidjt toeniger ©elbftlaute, als bu ©ilben auSfyredjen fyörft. 2. ®ie ftooemfd)en SBBrter toerben mit f leinen StnfangSbud)* ftaben gef daneben; grofje ©ud)ftaben fielen nur: a) ju Sinfang jeber Siebe unb jebež Serfež; b) nad) einem fünfte, aber audj nad; einem 0rage= unb 2iuSrufungS= jeic^en, toenn bamit ber ©aij fdjüefjt, fo toie aitd) nad) bem So)jpet= fünfte, toenn bie eigenen ober bte SBorte eines gremben unoeränbert angeführt toerben; c) bet ben ©gennamen unb bei üjren 23eimörtern auf o v unb in; d) bei bem SSorte „Bog" unb beffen (Spitzten: Gospöd, Oče u. f. to. 3. 2>ie U n t e r f d? e t b u n g 8 ¡e i ty e n finb in ber fioo. ©pradje biefeiben, toie in ber beutfdjen, nämiidj 1. ber 33eiftridj, 2. ber unit, 3. ber ©tridjpunft, 4. ber ©oppetpunft, 5. baS gragesetdjen, 6. baS SluSrufungSjeidjen u. f. to. *) 5n »otliegetifcet ©tatnmati! finfcet ft^ jut letzteren Dtientitmig für ben Sfnfäng« bft Son gemeimgUdj iejei^net, toenn tt ni^t auf ber votierten ©tl6e liegt. 2>ie Selltnajton. §. 6. ®ie fiebernde «Sprane ¿Stylt neun 9iebetl>eile: 1. baž Hauptwort; 2. ba§ 33eiwort; 3. baž gatytwort; 4. bo« gürwort; 5. ba« 3eitwort; 6. baS Sie&enwort; 7. baž Vorwort; 8. baS33inbewort unb 9. baS (SmpfmbungSWort. — ®er krtifel feljlt, wie trn £ateinifcfyen. $on biefen 9iebet£>etlen werben bie Kennwörter (b. t. baž Haupt«, 33ei=, 3ai)I= unb prwort) befliniert ober abgeänbert 33ei ber ®eilinajion ber Kennwörter fommen in ¿Beiradjt: 1. bas ®efd?Iedj>t, 2. bie 3. ber 23iegung«fafi[ unb 4. bte Stbanberung. §. 7. I. (¡Bef$ltd)t. ®a8 ©efc^Iedjt ift breifadj: mannt t i), Weibticfy «nb fadjlidj. A. 2JliinnIt^en ©ef^lecfyteS finb: a) alle ^anftoörter, weiche einen 9Wan|n feebeuten, oljne Unterfdjieb beS StužgangeS, alS: oče, ber 25ater; vöjvoda, ber £>eerf%er; sin, ber @o|n. b) bie meiften Hauptwörter, bte auf einen üJJiittaut ausgeben, alž: gol6b, bie £aube; travnik, bie SBiefe; terg, ber SÖlarft. B. S93et6Ii^cn @efd)(ed)ie« futb. a) alte Hauptwörter bie ein 2Beib bebeuten, oljne Unterfdjieb be§ SluSgangeS, als: žena, ba§ 2Bet&; mati, bie äftutter; hči, bie Softer. b) alle HauPttoi>rter, bte auf a ausgeben, wenn fie nidjt etwa einen SDiamt bejeidmen, al§: riba, ber gtfdj; miza, ber £tfd); tica, ber $ogel. c) äße Hauptwörter, einte Unterfc&ieb be§ luSgangež, bie int ©enittü ber (Sinja^i ein i befotnmen, näfctiid;: a) bie jwet« ober meljrfiibigen Hauptwörter auf: äd (ber (Sammelnamen), ast, est, ist, ost, ust, azen, ezen unb ev, als: mla-d6st, bie -Sugenb; bolezen, bie $ranlf)eit; cerkev, bie ftrdje; korist, ber 9iu§en. ß) mutete meift einfilbige Hauptwörter auf einen SKitlaut, bie aber auž ber Hebung erlernt werben ntiiffen, alž: nit, ber gaben; peč, ber Dfen; klop, bieSanf; reč, bte Sadje; pamet, baS @ebäd)tni§ u. f. W. C. @ä(f)Mje!t @efcf)ied;teg ftnb alle Hauptwörter, bie auf e ober o aužgeljen, wenn fie nidjt etwa einen ÜJKann bejeidjnen. ®ie "ißluralta, b. t., Hauptwörter, bie nur in ber SSiet^ai)! ge= bräudjlidj finb, erfennt man ebenfalls nadj bem 2lu§gange; ber SluSgang i jeigt ba§ mamtltdje, e baS wei<dje unb a baS fäd)iidje ©efdjiedtt an; nur jene Hauptwörter auf i, bie ba« i auefi im @euitit> behalten, finb weiblicfj. §. 8. II. $fl|)l. ®ie 3a^)i ifl wie im ©riedjiföen, breifadj: a) bie (Sinjaljl (Singular), wenn nur oott einem ©egenftanbe bie Siebe ift; b) bie Stodjaljl (®ual), wenn t>on jWei ©egenjlänben gefprodjen wirb; c) bie Steigal;! (Plural), wenn bon rneljr als jwei ©egenftänben bie 9iebe ift. ©tttge £a«pttüßrter ftnb nur in ber ©njaiji, anbete nur in ber SStei* 3ai)t gei)täud)iicf). §. 9. III. litgungSfflUi. 23iegung6fäi(e (Safu«) f>at bte fiobenifdje ©pradje in ieber galji fieben, fcocij ift ber ffiofatb fjeut ju Sage faft burdjtoegS bem 9iominatib gteidj; biefe ftnb: 1. Sftominati» auf bte grage: toer? ober ü>a8? 2. ©enitio „ „ „ : toeffen? ober t»aS für ein? 3. ®ati» „ „ „ : toeitt? ober für inen? 4. Slüufatiö „ „ „ : tuen? ober loa«? 5. ißofatib, wenn eine ^erfon angefangen wirb. 6. Sofal auf bie grage: too? ober 6ei toern? 7. 3nftrumentat „ „ „ : womit? ober mit wem? ®ie Reiben legten 33iegung«fäKe, ber £ofat unb Snjtrumental, finb heutigen Sage? nur in Serbinbung mit 23orwi3rtern gebräudjlid). §. 10. IV. JlbrtlllierunflSattCtt. SlHe Hauptwörter ber flobenifcfyen ©pradje Werben nad) brei ®efiinajionen ober tbanberungSarten gebeugt, unb jtoar: nadj ber.erften bie ntännlidjen, nachher ¿weiten bie weiblichen unb natfy ber britten bie fäc£)It^en Hauptwörter. gür bie regelmäßige ÜDeitinaäion biene folgenbeS ©djema: I. ¡Deflinajion II. ©eftinajion III. ®eltinajion für für für mätinli^e £auptoöttet. Weifclidje ¿au^hoörter. fädjlidje ¿aufwertet. (51 n j a Ij l. 1. — — a — — — o (e) 2. — a — e — i — i — a 3. — u — i — : • — i — u 4. - "(a) — 0 — — — 0 5. — — a — — — 0 6. — u — i — i — i — u(i) 7. — om (em) — 0 - jo - jö — om (em) 3 to e t j a (j l. 1. — a — i — — i — i 2. ■— ov — - — (") A - 1 •— - 3. — oma (ema) — ama — ma — ema — oma (ema) 4. — a — i — — i — i 5. — a — i — — i — i 6. -ih — ali — h — ¿h — ih 7. — oma (ema) — ama — ma — ema — oma (ema) »ieljaljl. 1. — i — e — i — i — a 2. — ov (ev) — - -i(-) — i — - 3. — om (em) — am — im — 6m — om (em) 4. — e — e — i — i — a 5. — i — e — i — i — a 6. — ih — ah — ih — ¿h — ih 7. — i — ami — imi (mi) — mi — i 2>efitttajtott beS 23eitoorte8. ÜÖiännltd}. SBetblidj. Sinjatjl. ©ddjlidj. 1. - — a -o(e) 2. — ega — e — ega 3. — emu - i (ej) — emu 4. - (i) — 0 — o (e) 5. (i) — a - o (e) 6. — em - i (ej) — em 7. — im - 0 Stoeijafjl. — im 1. — a - i (e) — i (e) iT — ih 3. — ima 4. — a — i — i 5. — a — i — i 6. ih 7. ima SBitlja^l. 1. - i 2. — ih 2. — im 4. — e — e — a 5. — i — e — a 6. — ih 7. — imi 9iad) btcfem SDiufter toerben audj atie bettoörtiidjen unb gilr« Wörter abgeänbert. — ®ie Seiwörter »erben audj gefteigert, unb man unter» fdjetbet, tote in ben übrigen ©pradjen, brei ©rabe ober «Stufen: ben ^Jo» fitiü, tomparatib unb ©uperlati». Sie ^onjttgajion. §. 11. Sei ber Äonjugajton ober Slbtoanblung be8 3eittoorte8 fomrnt ju berücffidjtigen: 1. ®ie |a|)l. ®te ßafyt tfi breifadj, toie bei ber ®eitinajion: bie einjaiji, 3toeija§t unb Sielja^I. 2. SDie JJerfott. 9Kan mtterfdjeibet injeber^a^t brei ^erfonen, bie fdjon bitrd) ba8 3eittoort felbft, toie im Sateinifdjen, 3um 2lu6brucfe gelangen, al$; hvalim, idj lobe; hvališ, bu tobft u. f. to. ®af)er toerben bie perfön» lidjen gürtoörter cor bem ßeittoorte nur bann auSbtüditd) gefegt, toenn ein befonberer 9iadjbrucf auf biefelben gelegt toirb. — mo — te — jo & 6), 3. ®ie JJfit ®ie£eit ift metfad): a) bie ©egetttoart (träfen«), b) bie 3 u f u n f t (gutur), c) bie Sß e v g a ti g e n £) e 11 (ferfeft) unb d) bie Sorßergangenfyeit (^iuSquamperfeft) jur 23ejeidjnung gegenwärtiger, jufitaftiger ober »ergangener ^anbiungen. 2>ie toicfytigften formen beg flofcenifdjen iint> ®cÖetls wart unb bie 9iennform (Snfinitiü), weit fcon tiefen Reiben alle anberen 3eiten unb Sitten gefcilbet werben. SDie ^ßerfonaienbungen für bie ©egenwart finb: Sinja^i. Sweijaiji. ŠBielja^l. ]. — m — va iveibiid) — ve 2. — 8 — ta unb — te 3 .----— ta fädjltdj — te 4 ®ie iorm. ®te $ornt ober 9?eben?eife ift efeenfaß« t> i erfaßt a) bie Sinket geform (3nbifatiß), b) bie Sef efiifortn (Omperatto), c) bie SebingungSform (tonbi^ional) unb d) bie äBunfcfyform (Etytatiö). — B» biefen fßnnen bie 9iominaiformen be8 geitoortež ober farthtyölien gejagt Werben, als: a) bie Nennform (3nfinitio), b) ba§ © u p i n u m, c) bie SHittelwörter (^atttjtpten) nnb d) ba« Bett» fyauptoort. 5. ®ie Strt. Sur SBejetč&nung bet »erfcfyiebenen SfyiitigteitSarten bienen a) bie tfyättge 2lrt («fti») unb b) bie ieibenbe Slrt (Raffte). SDie SBiegung be« geitworteS gefdjiefyt oljne, ti;eii« mit Seifyiife beS ^tifgjeitoortež: sem — biti (fein, ftafcen). ®ie ^artifeln b. i. baS SJiefcenwort, Vorwort, 33inbewort unb ßtn= pfmbungSWort werben Weber befliniert, nod) ionjugiert. B. 9>rnft¡fd)c ftpmntícíjrc* 2>er Síominatiü bfž §t= itttb 23eitt>crteS. §. 12. $er 9íominatio fielet auf bie frage: t» er? ober to a S? al« ©ubjeft ober ^räbifat beg ©a^eS. ®a§ SBettrort ftimmt mit fetnent |)aupt= Worte in ©efchtedjt, ßalji unb gatí überein, mag eg bemfetben (alg SCttribut) »orauggeljen ober (als ^räbilat) nadjfotgen, 5. S. lép vert, ein fdjöiter ©arten — vert je lép, ber ©arten tft fdjcn; lépa zemlja, bie (eine) fc^öne @rbe — zemlja je lépa, bie (Srbe ift fcfiön; lepo mésto, bie (eine) fdjone ©tabt — mesto je lépo, bie ©tabt ift fdjon. SiegungSmufter für bie II. toetbtichen I. männlichen lép travnik (idjčtte 3Bíefe) lép a travnik-a lép-i trávnik-i III. fächfichen £aupt= unb SBei&Brter: gos) - ©an«) lép-o (e) mést-o (e) Cf^óne @tatt) ©tttgahl. lépa riba (nit — fd^ner gifeh (gaben ■ lép-i rib-i (nit-i — gos-í) | lép-i mést-i 93ieljaf)l. lép-e rib-e (nit-i — gos-i) | lép-a*) mést-a. Ilnmcrkttitflcit. 1. ®te männlichen §au^ttoörter auf b, d, f unb t, fo toie auch bie tarnen ber Drtgbettohner auf — an, nehmen im 9fomi= natio ber Steljahl anfiatt i gern bie ©nbuug je an, ¡. 23. brat — bratje, bie S3rüber; golöb — golobje, bie Sauten; Rimljan — Rimljanje, bie Börner. 2. ®ie einfiibigen männlichen ^auptoörter Hegen in ber Sietjaht (fettener in ber @m= unb ^tre^ahO häufig mit $ilfe beg Augmentes ov (nach fcetl (Snbtauten c, č, b, ž unb j mittelft ev), bag jeberjeit jtttfdjen ben ©tamm unb bie ßnbung tritt, atg: sin — sini ober sinovi, bie ©ohne; svet — sveti ober svetovi, bie SSetten; kralj — kralji ober kraljevi, bie Könige. ®ief3 gilt auch ßwt ben übrigen Siegunggfätten mit SluSnaljme beg ©enitieg. 3. 3ft oon einer Beftimmten ^Jerfon ober ©acfje bte Siebe, in toeldjem Salle im SDeutfdjen ber beftimmte Sirttfei „ber, bte, baS" bor bem 23et= toorte fteht, fo wirb in ber ©njaht an ben ©tamm beg männlichen 33et= toorteg i gefügt, alg: 16p nož, ein fdjöneg Keffer — lepi nož, bag fchöne fflieffer. *) Slnfiatt bet (Snbung a im Siominati», Slffnfati» unb SBctati» bet fachlichen Sei= t»örtet iti ber Sßieljaljl bient in bet Umgang«fora mal, a, o rumen, a, o golben, golbgelb. jasen, sna, o Reiter, timen, mna, o bunfel. je, et (fit, e«) ifi. Sveti Bog — Bog je svet. Veliki Bog — Bog Lepi svet — svčt je lep. Sv£t je velik. Lepa zemlja je lepa. Velika zemlja — zemlja je velika. Zemlja je temna. Cisto nebo — neb<5 je Čisto. Neb6 je jasno. Solnce je rumeno. Solnce je čisto. Solnce je veliko. Luna je lepa. Luna_ je čista. Luna je temna. Mesec je velik, mala. Zvezda je čista. Zvezda Morje je čisto. Morje je temno. 2. ®ie Gšrbofcerfladje. je velik. — zemlja Mesec je majhen. Zvezda je je rumena. Morje je veliko. Gora-e, bet 53erg. planina-e, bie Sllpe. dolina-e, baä Xljal. planjava-e, bie (Šbene. hrib-a, bet ^ügel. gozd-a, bet ffialb. travnik-a, bie SBiefe. polje-a, ba« gelb. reka-e, bet gluf«, ©trum. potok-a, bet Sad), studenec-nca, bie Clltelle. jžzero-a, bet @ee. žolt, a, o gelb, möder, dra, o blau, pisan, a, o Bunt. Pisane doline — do- b61, a, o !t>ei|j. rudžč, a, e totlj. čern, a, o fdjiuarj. zelen, a, o gritlt. rujav, a, o Braun. siv, a, o grau. so, fte finb. Zeleni trdvniki — trdvniki so zeleni, line so pisane. Velika jezera — jezera so velika. Trdvniki^ so pisani. Travniki so rujavi. Planine so bele. Planine so sive. Planjave so rujave. Planjave so žolte. Gozdi so rumeni. Hribi so zeleni. Polja so črna. Polja so rujava. Veliki potoki so reke. Mali potoki so studenci. Velike gore jso planine. Velike^ doline so planjave. Pisani trdvniki so lepi. Cisti potoki so modri. Zelena polja so lepa. Veliki hribi so gore. Lepi gozdi so zeleni. 3. ®ie SGBo^nftatte beS 9Kenfc^ien. Mesto- a, bte Stabt. terg-a, ber ®?arft. vas (ves)-i, bas Sorf. hiša-e, ba« .§ait3. bajta-e, bie £ütte. [Zataji, poslopje-a, b. ®ebäube, b. grad-a(u), b.33urg,©djlofa-dom-a, baž Satirfjau«. ežrkev-kve, bie Jtirdje. nov, a, o neu. dolg, a, o lange, kratek, tka, o fttrj plitev, tva, o fei^t. širok, a, o Breit, ozek, zka, o fdjttial. visok, a, o i)od). nizek, zka, o nteber. globok, a, o iief. ®ie 'etabt ift neu. Ser SDiarft ifi grof?. ®a« ®orf ift ftein. ®až £auS ift toeif?. ®te §iitte ift fdjhjarj. ®er $ataft ift fcfjcrt. ®ie Sirene ift ®ie 33 ur g ift grau. ®er giuf? ift tief. ®er ®ai) ift feidjt ®až £f)al ift iang. ®ie ®eue ift Breit. ®ie SBiefe ifi fd?mat. ®ie Sltpe ift i)od>. ®er .pgel ift niebrig (nieber). ®aS 23aterf;auS ift tteu. ®aS ®orf ift furj. ®er SDiarft ift Iang. Sie Jpäufer ftnb neu.' Sie hätten finfc enge. Sie <ßaläfte finb breit. SDie Sirdjen ftnb groß. Sie ©täbte finb breit. Sie ¡Dörfer finb enge. SDte SEBälber finb lang. Sie glüffe finb breit. Sie 93äd;e ftnb fdmtal. SDie «Seen finb tief. Sie Quellen finb Har. Sie Sterne finb golben. I. Sprttllübtuig: kak, käko§en, sna, o? »ic? toie bef^affen? tak, täkosen, §na, o fo, fo befRaffen. Sterm, a, o jletl. raven, vna, o ebett, getflfce. kriv, a, o ftirnim. A. Kdkošen je terg? B. Terg je prostoren (tesen, ra- ven, velik, majhen — ). A. Kdkošni so gradovi? B. Gradovi so visoki (prostorni, okrogli, zidani.. . ). A. K&košna je hiša? B. Hiša je lesena (zidana, temna, svitla, prostorna...). A. Kdkošna je cerkev? B. Cerkev je bela (siva, rujava, dolga, široka, tesna...). A. Kakosne so gore? B. Gore so sterme (ravne, visoke, zelene, rudeče ... ). A. Kakošno je polje? B. Polje je zeleno (široko, ravno, stermo, krivo ... ). A. Kaka so jezera? B. Jezera so okrogla (dolga, krat- ka, globoka, plitva ...). okrogel, gla, o runb. prostoren, rna, o geräumig tfcsen, sna, o enge. svitel, tla, o lidjt, leudjtenb. les<5n, a, o fjöijern, zidan, a, o gemauert. SBie (befäaffen) ift ber SDiarft? Ser SDiarft ift geräumig (enge, eben, groß, «ein ... ). Sffiie (befdjaffen) finb bie Surgen? Sie Surgen finb Ijodj (geräumig, runb, gemauert...). SBie (befdjaffen) ift ba8 £>au§? Sag £au8 ift oon (gemauert, bunfel, liebt, geräumig ...). SBie (befdjaffen) ift bie ftirdje? Sie tirdje ift Weiß (grau, braun, lange, breit, enge...). SBie (befdjaffen) ftnb bie Serge? Sie Serge finb fteit (eben, grün, rotf>... ). 2Bie (befdjaffen) ift baS gelb? Sa« gelb ift grün (breit, eben, fieil, frumnt...). SBie (befdjaffen) finb bie (Seen? Sie Seen ftnb runb (lang, furj, tief, feiert...). Sie ©egentoart beS §ilf§3ciitoorte$. §. 13. Sag flooenifdje ^ilfgjeittoort (sem, i dj bin ober i d) Ijabe) toirb in ber ©egentoart folgenber SJiapen gebeugt: ©injalji. 3v»eiga^I. ®ieljaljl. 1. s&m svä toeiblidj sv& smö 2. si stk unb st& ste 3. j b stä fädjlic§ stfe so So ioie sem biegt audj ba$ negatioe nisem (idj bin nidjt — idj fyabe nid)t)f nur bie 3. $erfon ber ßinjaljl lautet ni anftatt nije, al8: nisem, nisi, ni, nisva — nisve, nista u. f. to. Sie ifominatioe ber perfönlidjen gürtoürter, alS: 1. $erfon: jaz, idj; mi, (toeibl. me) mir; midva (toeibl. medvč) toir jtoeij 2. „ : ti, bu; vi, (toeibl. ve) iljr; vidvä, (toeibl. vedve) ti>r jtoei; 3. „ : on, ond, onö, er, fie, ež; oni, on6, one fie; onadvä, one- dv6, onedvč fie jtoet fielen, tote im Sateinifdjen, im allgemeinen nur bann auSbriWIid) Bor bem 3eitoorte, Wenn ber 9?ad)britcf auf biefelben gelegt wirb. Človek-a, bet ÜRenf<$. otrök-a, baä Äinb. fànt-a, bet Ätiabe. 4. ® er SJîenfdj. déklica-e, ba« 9Wäbü§er? ©ein Sftadjbar (greunb, tamerab, SSater, Dljeim ...) ift unfer Sefc^ütgev. 2öer ift feine 2öoi)itf)äterin? ®eine greunbin (9?adjbarin, SKutter, ©djtoefter . .. ) ift feine S35o^t= tt) Sterin. 333er ift i£>r Seiter? 9iad)bar (SBater, Dnfei, greunb ... ) ift ntein Seiter ? 323er ift i^r 333opf)äter? Sfyr äBofyttfyater ift ntein Sater (Dfyeim ©roj^ater). Sie ©egentoart beš Bcittoortcö. §. 14. ®te ¿Jeittoßrter »erben in ber (Segentoart nad) fclgenbent SDiufter gebeugt: (Sinjatjl. 1. dcl-a-m (id) arbeite) 2. del-a-š 3. del-a ber-e-m (id; iefe) ber-e-š ber-e uc-im (tef) ieijre)) uč-i-š uč-i *) ffri^t bet ©lobene bon Sleitern, iptiejlern unb anberett ijöljeren ißerfonen, um il)nen feine befonbete @ijtfutdi)t ju bezeugen, gerne mit bet 3. $erfon bet 33ieljaf)t im männlidjen @efd?te$te, atö: oče so zdravi, bet äktet ift gefmtbj mati so bolni, bie SWuttet tji ttanf u. f. W. 1. dél-a-va toei6í. -ve 2. dél-a-ta u. -te 3. dél-a ta facfyí. -te ßtoeija^l. bér-e-va teeifcí. -ye bér-e-ta u. -te bér-e-ta fäd)I, -te uč-i-va toetbí. -ve uč-i-ta u. -te uč-i-ta fac£)í. -te 1. dél-a-mo 2. dél-a-te 3. dél-a-jo 33emerfung. gefyenben e nteift itt ó, Sitial. bér-e-mo uč-i-mo bér-e-te uč-i-te bér-e-jo (ó). uč-i-jo (é). ®ie íperfonalenbung jo »erfd^miljt mit bem üorau3= „-,-...... - .....----, unb mit ben betonten í in é, ató: pijem — pijó (anftatt pijejo), fie trinfen; tepem — tepó (anftatt tépejo), fíe fdjtageit; sedim — sedé (anftatt sedijo), fie fifcen; terpim — terpé (anftatt ter-pijo), fíe íeiben. 6. ®aS §anSgefinbe. dekla-e, bte Síagb. služabnik-a, bet ©tetier. sluíábuica-e, bte ®tetietttl. Gospód-a, bet §err. gospá-e, bie grau, gospodična-e baä grátllíin. gospodár-ja, bet §auäljerr. gospodioja-e, bte Jpauêfrau. hlapec-pca, bet Änecfyt. dél-am, ati arbeiten, magert, igr-ám, ati fielen, pijem, piti, trinfen. jém, jésti, effen. perem, prati toafdjen. n6t-im, iti Ijeijeit. nos-im, iti tragen. voz-im, iti fiit)ten. "Perfon bet SSielja^t berem, brati, lefen, famuuUt. pišem, pisati, fdjreiben. šiv-am, ati tlačen, kiih-am, ati fodjen. ®aé âeitwort jém (»erfûrjt au« jedem) fjat in bet 3, jed6, in bet 2. ber Stoei» itnb SBieljatyl abet: jesta — jeste. Jaz delam. Ti igraš. On piše. Onà neti. Gospod piše. Gospa bere. Gospodična šiva. Gospodàr dela. Gospodinja kuha. Dekla jé. Hlapec pije. Mali fant igrà. Pridni služabnik vozi. Pridna služabnica nosi. Midvà délava. Medvé kûhave. Vidvâ pišeta. Vedvé bérete. Gospoda jesta. Služabnika pijeta. Hlapca vôzita. Dekli nosite. Mi béremo. Vi pišete. Oni igrajo. Otroci jedô. Hlapci Sijô. Déklice berô. Mladenči pišejo. Služabniki délajo. Gospo-arji vôzijo. Gospodinje šivajo. Služdbnice per6. 7. ©inneStfyütigíeiten unb Saute. Vid-im, eti feljen. gléd am, ati flauen, sliš-im, ati Ijčren. poslús-am, ati f)ordjett, jU^čt. vóh-am, ati tiefen, típ-ljem, ati tajien. ëùt-im, iti füllen, mísl-im, iti benfen. uiii-em, eti »erjieijett. govorim, iti fored)en. I žvižgam, ati pfeifen. | kialj-am, ati fjufiett. pojem, peti (tngen. | kličem, klicati, rufen. | molč-im, ati fd)»eigen. fc^aue. ®u ftefyft. er gute Sater foridjt. SDiein lieber greunb ruft. ®ie alte @ro|mutter Ruftet. ®a« fieine SDiäbdjen fdjtoeigt. 2Bir (2) rufen, 3j£)r (2) $or<$et. ®ie (2) inaben »erftefyen. ®te (2) Scanner taften. 9J?eine (2) tameraben fdjtoeigen. 2Bir oerfteljen. 3fjr fügtet, «Sie benfen. ®ie frofyiidjen tnaben fingen. ®ie guten @itern Cordten ju. ®ie braßen SDfägbe arbeiten. ®ie luftigen tinber fpielen. ®ie äftenfdjen benfen. ®te SDienfdjeit füllen. III. 3pred)nbnng: Kdj? toa«? ®ie menf<$Iidje ©efellfdjaft. Cesär-rja, bet Äaifer. cesarica-e, bit Jiaifetitl. krälj-a, bet .Köllig, kraljica-e, tie Äönt'gttt. uradnik-a, bet 93eamte. deržavljin-a, b. ©taatäiütg. zdravnik-a, bet ?ltjt, duhovnik-a bet 5(Stiefier. kmet-a,b.2aiibmatiti,Qkuer. vojšAk-a, bet ©olbnt. tergovec-vea, b. Jtaufmatltt. rokodelec-lca, b. ^»antlrerf. zvžst, a, o treu, getreu. I srečen, Sna, o glüifli<$. "i). j seriell, ina, o Ijetjl., mutljig. marljiv, a, o fletftg, emjtg prijazen, zno, o fteutlblid). j serčen, čna, o Ijetjl-, mutljig. | pobožen, žna, o frornm. pošten, a, o red)tf<§affen, c^rtidj, biebet. A. Kaj si? — Kaj ste? B. Jaz sem pošten kmet (roko- delec, tergovec, uradnik...). A. Kaj je tvoj brat? B. Moj bržtt je zdravnik (vojšak, duhovnik, tergovec...). A. Kaj je prijazna gospd? B. Prijazna gospd j e naša kralj ica (cesarica, dobr6tnica ...). A. Kaj je pošteni, pobožni m6ž? B. Pošteni, pobožni mož so naš duhovnik (varh, vodnik ... ). A Kaj je tvoj zvesti prijatelj? B. Moj zvesti prijatelj je serčen vojšdk (zdravnik, deržav-ljkn ...). 2Ba§ bift ®u? — SSaS ftnb Sie? •3d) bin ein efyrlidjer Sanbmann (£anb= toerfer, Kaufmann, Beamter...). 2BaS ift bein «ruber? SJiein «ruber ift ein Slrjt (Solbat, ißriefter, Kaufmann ...). 2BaS ift bie freunblidje grau? ®ie freunbtidje grau ift unfere ionigin (taiferin, äßofyitijäterut .. .). 2öa8 ift ber redjtfdjaffene, fromme SKann ? ®er redjtfdjaffene, fromme fflfann ift unfer ^Sriefter (33efd)ii(}er, Leiter.) 3Ba8 ift bein treuer gremtb? SDfein treuer greunb ift ein mutiger ©olbat (Slrjt, Staatsbürger...) 2>cr 2lffufatit> beö £aiii)t= liub SetoortcS. §. 15. ®er Slffufatio Bejeidjitet auf bie grage: toen ober toa 8? ben ©egenftanb, auf toeldjen bte £f;ätigfeit be8 SubjefteS übergebt. ®er Siffufati» ifi im allgemeinen bem 3iominati» gietdj *) 33iegung8mufter. für bie I. männiidjen II. toeibli^en III. fäd;(. £aupt= u. SSeitoörter. (äinjaljl. 14p travnik | 16p-o rib-o (nlt — gös) | lep-o (e) mes-to (e) *) Sine äuätiatjme tnadjen ai(e mätttilidjett §aui>tto6rter ttt bet ®ieija^( ttitb afie i e l1 i> t e tt in bet ®itijaf)l, fo tete au$ bte roeifclidjen §aut)ttoörter auf a ttt bet Sittel. 3toetjfl§l. lep-a travnik-a | 16p-i rib-i(nit-i — gos-i) | 16p-i m£st-i. 33ieljal)l. 16p-e trdvnik-c | lep-e rib-e (nit-i — gos-i | lep-a mest-a. Hnmtrknng. 1. ®er Slffufatiö belebter männlicherHauptwörter erhält in ber Einjagt bie (Snbung a unb ift gteid> bem ©enitio; baSfeibe gilt and) eon feinem 23etmorte, toeldjeS bann im Slffufotiö auf - e g a au«= tautet, j. 33. pridni deček — pridnega dečka, ben braöen Snaben; serčni vojšak — serčnega vojšaka, ben mutagen trieger. 2. üDie Weiblichen Hauptwörter auf ev, bie fid) im ©enitio auf e enbigen, ^aben ben Slffufatio ber ©maljl bem Slominatio gieid), j. 33. cerkev — 4. cčrkev (feltener cčrkvo), bie Sirdje; molitev — 4. molitev (feltener molitvo), baS @ebet. 3. ¡¡Die Hauptwörter mati unb hči fyabenimSlffufatio berSinja^i: mater (bie äftutter) unb hčer (bie £od;ter); ebenfo j)at ljudj 6 in ber SSieljafyl: ljudi. 8. (Sittliche (žigenfdjaften unb ^flidjten. Moder, dra, o Weife. hvaležen, žna, o banfbat. pohleven, vna, o fatlftmtitljtg. vari en, žna, o fparfam. ponižen, žna o bemütfyig. nedolžen, žna, o unfdjulbtg. delaven, vna, o atbeitfam. pokoren, rna, o gefyorfam. usmiljen, a, o barmtjerjig. zmžren, rna, o mäßig. skerben, bna, o forgfam. zadovoljen, ljna, o ¿ufrieDen. ®te ^artifel ne- gibt iljren Sufammenfe&itngen, gleich bem beutfdjen un=, eine negatise ¡Beteutung, «1«: nehvaležen, utlbanfbar; nezmeren, unmäßig; nezadovoljen, utijufrieten u. f. tt>. Ljub-im, iti lieben. tol6,ž-im, iti trojten. kazn-ujem, ovati firafen, beji. sovr&ž-im, iti baffen. vesel im, iti erfteuen. spošt-njem, ovati, e^ren, hvi,t-im, iti Icben, preifen. plaž-njfm,evatibeloiiuen, žAl-im, iti belruben. blagosl6v-im, iti fegnelt. »ergelten, beja^len. grAj-am, ati tabellt. Bog ljubi pobožni svčt. Človek ljubi Boga očeta. Svet sovraži nehvaležnega sina. Bog kaznuje nepokorno hčer. Bog blagoslovi pridnega otroka. Oče ljubi pridnega, deldvnega sina. ¡?kerbna mati hvali modro, pobožno hčer< Nezadovoljni človek žali d6brega Boga. Hvaležen sin veseli dobrotljivega očeta. Usmiljena gospd tolaži žalostno ženo. Modri zdravnik tolaži žalostnega očeta. Oče graja nepokorna sina. Gospodar kaznuje nezmerna hlapca. Gospodinja kliče deldvni služabnici. Nedolžni otroci vesele skerbne starše. Nepokorni ' sinovi žalijo ljube starše. Dobri starši ljubijo pridne, pobožne otroke. Gospodinje h vsilijo delavne, varčne dekle. Pobožni mladenči spoštujejo stare ljudi. Mati kaznuje nepokorne otroke. Nezadovoljni otroci ždlijo dobre starše. Šola e, fcie @cf)ltte. uženik-a, bet Seljrer. učenica-e, bie Sekretin, učenec-nea, bet Spület. 9. ®ie ©d^ute. souienec-nca, b. 9Kitf($uier. učenka-e, fcie @d;itlerin. bukve-bukev (pl.)*) i). 33ud). pero-peresa, bte gebet. pismo-a, b. er. težaven, vna, o fd^ttierig. ©rußformetn. SageSjeiten. noE-i, bie Dia eilt, pölnoi-i, bie 3}iitternaij)t. polddn-dne, bet SDiittag. ©uten SDiorgen! ©uten Sag! ©uten 2I6enb! ©ute Sfadjt! ©ei (feien ©ie) mir gegrüßt! ©tüdauf! 9ieife (reifen ©ie) giüdiid) SeBe (lebet) too^t! 3Kit ©ott! Sfyr ®tener! ®ienerin! Sfyv untertäniger ®iener! 2)tc aSefeijIform bež ^itfgjeittoorteö. §. 16. ®ie 33efet)iform (3mperatit>) WS ^ilfs^eitmortež tautet: einsaß. ßweijaljl. Sieljafjl. 1. — 2. bod-i fei (fyaBe) bu 3. bod-i böd-i-va WeiBt, -ve böd-i-ta u. -te - fädjt. - böd i-mo böd-i-te *) Bukve — bukev (ta<3 SBuc§) iji nur in bet Siie(jaf)l gebräudjlidj, toie: starSi utib mehrere anbete. ©loo. @t)r«d)> h. Uebttits^Mcf), 8- Stuft. 2 ®urdj bte Sorfefeung ber $artifei ne (rttcf)t) intrb bie'[2luSfage »er« neint, aiž: ne bodi, fei nidjt; ne bödiva, feien it)tr (2) nic£;t; ne bödita, feiet ihr (2) nicht u. f. to. 10. ©ittii^e (šigenfdjaften, ^flidjten, 3uflänbe. Besnica-e, bie ffiafitijeit. pravica-e, tag flfiec^t. čedn6st-i, bte Sugetlb. resničen, čna, o toafjrljaft. pravičen, žna, o gerecht, previden, dna, o vorftc^tig. delo-a, b.ärbeit, SIK SCBerf. djaDje-a, bie §anbtung. beseda-e, bag 2Öoct. ubogljiv, a, o folgfam. aramožljiv, a, o |d)ami)cift. poterpežljiv, a, o gebulbtg. in, unb. veselje-a, bie grettbe. ž&lost-i, bie Stauer, čast-f, bte Sij te. milostljiv, a,o grtäbtg,gütig, IjulbsoH. [big. p4meten,tna,o flug, ttetftätt* Bodi pravičen kralj. Bodi resničen mož. Bodi naša milost-ljiva in dobrotljiva gospä. Bodi ubogljiva in sramožljiva deklica. Bodi previden in pämeten mladeneč. Tvoja beseda bodi resnica. Pravica bodi tvoje veselje. Cednöst bodi tvoja čast. Vaše djanje bodi pošteno. Vaše delo bodi pravično. Ne bodi nehvaležen sin. Bödiva previdna vodnika. Bödive pravični učenici. Bödita milostljiva varha. Bödite poterpežljivi služabnici. Bödimo pravični in resnični možje. Bödimo poštene in pd-metne hčere. Bödimo marljivi in ubogljivi učenci. Bödite previdni in pametni kmetje. Bödite ponižne in sramožljive device. Ne bödite neubogljivi in hudobni otroci. 2>er SSoffltiö beS ^aityt* unb SettoorteS. §. 17. ®er Solati» ift für atie Bahlen unb ©efdjledjter gleich betn ■Jiomhtatto; nur Krist (SljrtftuS) h^t int Solati»: Kriste! išbenfo ift manchmal: brate, o 33ruber! sine, o (SijrtftuS! fei unfer guter §irt, Šiathgeber unb gührer. SBnig! fei ein gerechter Siegent. Steber greunb! fet ein bantbarer unb brat er t eg meift ooraug, bodj nie am Anfange eineg ©afceg, alg: jaz se učim ober učim se, id; lerne; fant se uči, ber fnabe lernt — fant! iiči se, tnabe! lerne. 4. Unregelmäßig bilben bie Sefefylform: imám — iméj, fyabe I grem — idi, gefye gledam — glej, fiel), fdjau. j vém — védi, miffe dobim — dobodi, befomme, erhalte. 12. ®ugenben unb Safter. Greh-a, bie @ünbe. laž-i, bie £üge. jeza-e, bet 3orn. krivica-e, baž Ultre^t. zlo — zlega, baá Uebel. sramota-e, bie ©djanbe. gerd,a, o abfer}ig. čisl-am, ati fragen. 2* star — starist, baž 21 (tet. mlad — mladost, bit Sttgenb. svet — svet6st, bie .§eiligFeit. dolg — dolgost, dolgota, bte Sdttge. kratek — kratkost, kratkota, b. Zlitje ufto. gerdoba, SKittelfl bet ©ilb«ng«fi(6e ost uttb ota bilbet tttatt »on SBeitoottern eitte gtoge Stitja^l »on £aupitoertertt, j»e!dje gleid) ben beutf^en SEčrtettt auf ^ e i t unb te 11 ©igenf<$aften unb Suftanbe Sejet^nen, al«: čist — čist6st, bte SReinfjeit. lep — lepota, bte ©$6nfjet't. pobožen — pobožnost, bie grommtgfeit. nedolžen — nedolžnost, bte Unf^ulb. pravičen — pravičnost, bte Oeredjtigfeit. Sinige toenige ftnb mitteljl bet Silbe -oba geBilbet, al«: gerd bie £af«ti$feit, 9lbf$euli$feit; len — lenoba, bie gaulijeit u. f. to. Ljubi moj sin! ljubi resnico in sovraži gerdo laž; resnica in pravica bodi tvoja čast, laž in krivica tvoja sramota. Ljubi zmernost in varčnost; zmernost in varčnost ste lepi_čednosti. Delaj in moli; delavnost in pobožnost Bog blagoslovi in plačuje. Spo-štiij očeta in mater; oče in mati so tvoji dobrotljivi in skerbni starši. Sovraži greh in hudo djanje; greh je veliko zlo. Mlad6st! spoštuj starost. Ljuba učenca! učita se in b6dita pridna. Govorita resnico in sovražita gr6h in krivico; odkritoserčnost je lepa čednost, laž-njivost gerda gerdoba. Mladenči in dčklice! ljVR ponižnost in sovražite prevzetnost; ponižnost je vaša lepota^ prevzetnost vaša sramota. Možje in tovarsi! čislajmo pobožno djanje in bodimo zvesti kristjani. Ljubimo čednost in sovražimo greh; greh je velika sramota. M6-limo in delajmo in častimo Boga. 13. Stuf getb unb SBiefe. Živina-e, ba« Siel), vert-a, bet ©arten, njiva-e, bet Slcfer. trata-e, bie glitt. trava-e, ba« ®ra«. sen6-a, ba« Jjeu. evetlica-e, bie Slutnt. roža-e, bi« Siofe. rodoviten, tna, o fruchtbar. žito-a, bai ©etraibe. drevö — drevesa, b.Saum. seme — semena, bet Same. venec-nc«, bet Ätanj. ktip-im, iti faufett. prod-4m, ati uerfaufen. tferg-am, ati ^flücfett pas-em, ti toeiben. sej-em, ati fäen. pletem, plesti toinben; ffe$t. or-jem, ati atfern. sad-im, iti pjlaiijett. kos-im, iti mäljen. žanjem (ženjem), žeti fehlleiten (®etraibe). grab-im, iti rechen, jufanttitettted)ett. Sanbntann! bete unb arbeite unb ©oft fegne beine Irbeit. SBefteße (aefre) ben 3lder unb fae ben (Samen. Hausfrau! fdjnetbe ba§ ©etraibe unb redje baß $eu ¿ufantmen. §aug[;err! faufe ba§ fruchtbare gelb unb ben fdjönen ©arten unb »erlaufe ben unfruchtbaren Sider. äKäbdjen! pfiiiefe bie 3iofen unb 93Iumen unb toinbe tränke. Snec^te! mäljiet ba§ ©ra« unb tteibet baS $ielj. SDiägbe! rechet ba8 Heu jufammen unb fdjneibet ba§ ©etraibe. tinber! effet unb trinfet unb fpieiet. tnaben! betet unb arbeitet; grömmigfeit unb Sirbeitfamfeit finb (2) fc^öne Stugenben. Soigne unb Softer! liebet unb üereljret (achtet) bie guten Leitern unb Seljrer. v. Sprt(t)öbn»g: aBuitf<$formeín. Hvala-e, bet®attf, b. 806. ték-a, bet ?l(jpetit; ©ebenen, zdravje-a, bte ©efunbljeit. bolezen-zni, bieatm: gradém neben gradom u. f. to. 3. baž §auptoort „gospa" biegt: gospéj, ber gran; gospema, ben (2) granen; gospém, ben grauen. ^ 14. ©peifen unb ©etranie. Jed-i bie ©bcife, Stafirung. pijaža-e, ba« ©cttatlf. krúh-a, ba« CBrot. mesó-&, ba« gleifdj. sir-a, bet Jlflfe. sterd-i, bet §onig. jajee-a, ba« (St. sadje-a, ba« £56(1. yoda-e, ba« ©affer. vino-a, bet ©ein. ol-a ober pivo-a, ba« 93iet. žganje-a, bet Sramttoein. žaj-a, bet Sljee. kava-e, bet Jiajfee. mleko-a, bie o ttßt^ig, potrében, bna notljtttenbtg. koristen, tna, o nñglitfy. prijeten, tna, o angenehm. vsak, a, o jeter, hraber, bra, o tabfet. korist-im, iti nfifceit. škod-ujem, ovati fcf)aben. priméren, rna, o angemefien. Škodljiv, a, o fdjáblidj. nevaren, rna, o gefafjrlidj. služ-im, iti bienett, »etbte« . nen; jutraglid? fein. Človeku je potrebna jéd in pijača. Jed in pijača bodi starosti primerna. Voda je vsákemu človeku zdrava pijača. Kruh in mesó je vsaki starosti zdrava jéd. Žganje je škodljivo kmetu in gospodu, hlapcu in gospodarju. Voda služi mladosti in starosti. Dobro vino je stáremu človeku zdrava pijača. Kruh je potrében mladenču, možu in starčku. Sterd je mladosti prijetna, starosti nevarna. Kava je mladosti škodljiva. Čaj služi gospodu in gospéj. Sinoma in héérama je vino škodljivo. Hlápcema in déklama služi dobro pivo. Gospódoma in kmétoma skóduje močno vino. Voda služi ljudém, polju in travnikom. Gospodom in gospém služi kava in čaj, kmetom mleko in voda. Mleko je otrokom in vsaki starosti prijetna in zdrava pijača. Nezmérnost Skóduje mladim in starim ljudém. Zmérnost je lepa čednost mozém in ženam. Živil-i, ba« Sfjiet. k&nj-a, ba« $ferb. völ-a, bet £)ä)i. krava-e, bie Äui). 15. einige Htlb. sladek, dka, o fitf, daj-em, ati geben, liefern, vár-ujem, ovati fdjújsett, befdj. oznánj-am ati »erfiinben. kisel, sla, o fauer. grenek, nka, o bittet, nes-etn, ti tragen; leg.(@ier). ®ie Xijtere fittb bent SJienfdjen notljtoenbig. ®ie Haussiere finb bent ianbntanne nüfclidj. ®ie ful) gibt bem Stabe bie füjje unb faure Sfttlcfy. ®er Ddjä liefert für -3ung unb 211t (jungen unb alten beuten) ba§ gefunbe gleifdj. ®a« Uferte ädert bem Sanbmanne ba« gelb. ®a« ©djaf unb bie 3iege liefern bem SÖienfdjen ben guten Säfe. ®er §unb betoadjt bem f>au«= fyerrn ba« §au«. ®ie Henne legt ber Hausfrau bie nüfclicfyen ©er. ®er Ha^n ijeriünbet ber Sftagb ben jungen Sag. ®ie Haussiere üerbienen bem Sanbmanne ba« notfytoenbige ©rot. ®ie ttrilben Spiere finb ben SDfenfdien VI. Spredjübttttg: Kako ti je im'<5? Sie fyeigefi ®it? ®ie ŠRebenžatt: kako mi je imž (wie Reifte tdj)? kako ti je im6 (toie Jjeifeft ®u)? kako mu je imž (toie fjeijit et)? u. f. to. (gleict) bem tateinifdjen mihi nomeu est) »erlangt bie ißetfon, toeldje beit Flamen füljtt, im ®ati», ben Flamen felbft abet im ittominati». 91adj bem Bunamen fragt mau mit: kako se piSeS (toie fc&reibfi ®u bid))? Siadj bem Warnen bet ßänber, ©tfibteunb atibetet Oegenfiänbe toitb mit: kako se imenuje? kako se zove? obet mit kako pravijo (toie tjeijjt)? gefragt, toeld>es leitete ben ©egenjtanb, na<§ roeldjem man fragt, ebenfall« im ®att» bet (Id) fjat. Imi-imena, bet Diame. ta, ta, to biefet, biefe, btefeS. uni, a, o jener, jette, jenei. Andrej-a, SlnbreaS. Bla2-a, ffllafiniS. Drigot'n, Karol-a, $arl. France-eta, gratlj. Janez-a, 3ofiann. imen-ujem, ovati nennen, imen-njem, ovati se ijeijjen. zovem, zvati nennen. Jernej-a, SBatt^oIomäU«. Jožef-a, Sofef. Marjeta-e, STOargaretlja. Matžvž-a 3>?attf)äus. Matija-a (e), SSat^iaä. Gorica-e, ®ötj. Gradec-dca, ®raj. Ljubljana-e, Saibad}. M4ribor-a, SMarburg. Bež, Dunaj-a ffiieit. Belak-a, ®iHa$. Celje-a, Stili. Celovec-vca, Jtlagenftttt. A. Kako ti je ime? Kako je vam im£? B. Meni je Janez im6. A. Kako je tv6jemu bratu ime? B. Mojemu bratu je ime Jožef. A. Kako je im6 tvoji sestri? B. Moji sestri je im6 Neža. A. Kako je Vaši teti ime? B. Moj teti je im6 Marija. A. Kako je im6 tvojim staršem? B. Mat6vž in Marjeta. A. Kako se pišeš? B. Pišem se Potočnik. A. Kako se piše tvoj tovärs. B. France Sterden. A. Kako se imenuje to mesto (kako prävijo temu mestu) ? B. To mesto se imentije (temu mestu prävijo) Celovec. A. Kako prävijo ünemu mestu? B. Unemu mestu prävijo (uno mesto imenujejo) Zagreb. SSilbung unb ©efirandj ber fieft^anjetgenbeu SBettoörter. §. 20. t°örtera mittelft ber (Snbung: -ov, ova, ovo (naify c, baž in č übergebt, č, š, ž unb j mitteljt -ev, eva, evo), bon toeibíidjen aber mitteíft: in, ina, ino gebtlbet, ató: brat — bratov, a, o 3. 33. bratov sin, ber ©ofyn be§ Sruberž; brá- tovi otroci, bie ftinber be« 33ruber§ u. f. to. pastir — pastirjev, a, o 3. 33. pastirjeva pálica, ber ©tab beS Birten; pastirjev sin, ®er Sofyn be« H^ten u. f. to. stric — stričev, a, o 3. 33. stričev klobuk, ber £ut beS £>n!eí«; stričeva hiša, ba§ H«"8 beS Dnfelž u. f. to. teta — tetin, a, o 3, 8. tetin vert, ber ©arten ber Saute; tétini črevlji, bie ©djufye ber Jante u. f. to. mati (matere) — máterin, a, o 3. 33. máterina obleka, bie Reibung ber aKutter. Bog Ijat: božji, a, e unb oče (oča) — očetov ober očin, a, o. b) ©te^t ber 33efifcer im ©enitib ber 33ielja^t ober ift bon einem 33eftfce im allgemeinen bie Siebe, fo toirb ba« 33eitoort bon männlichen unb fädjlidjen Hauptocrterit auf ski, ska, sko (bei einfilbigen toirb fyäufig ov — ev eingefdjaltet) unb bon toeibíidjen auf ji, ja, je gebilbet, alS: pastir ■— pastirski a, o 5. 33. pastirska pálica, ber ©tab ber Hirten, ber ^pirtenfíab. otrók — otroški (für otrokski) a, o j. 33. otroška obleka, bie tleibiutg ber Šinber, Sinberfleibung. fant — fántovski, a, o 5. S. fántovska obleka, bte Reibung ber Knaben, bie ^nabenfleibung. človek — človeški (für človekski) a, o 3. 33. človeško stanova- lišče, ber SBoIjnpIafc ber 2Renfd;en, eine menfdjlicfje SBofmung. berdč — beraški (für beračski) a, o, 3. S. beraška mavha, 33ettlertafdje. kmet — kmečki ober kmetovski, 3. 33. kmečka hiša, ba8 33auern= fyauS. riba — ribji, a, e; 3. 33. ribje okó, baS gifcfjauge, baS Sluge ber gifdje. tica — tičji, a, e, 3. 33. tičje petje, ber ©efang ber 33ögel, ber 33ogetgefang. Í6. ®ie tleibung. Obleka-e, bie Äleibung. klobuk-a, bet £ut. črevelj-vlja, bet @d)ut). odeja-e, bte ®ecfe, §ü[íe. hlače—hlač (pl.) bie J^ofett. škornja-e, ber Stiefel, suknja-e, bet 9?o(f. srajca-e, iaS Jpemb. nogavica-e, bet Strumpf, plašč-a, bet SDJantel. persnik, pruštof-a, b. SBejie. rokavica-e, bet Jpanfcfc^u^. cél, a o ganj, un»etfel)rt. I čeden, dna, o rctnítd^, nett. | bogät, a, o rei(§. Btergan, a o jettiffen. | pripróst, a o eitifadj. | nbóg, a, o arm, ätm(id). reven, vna,o atmfeltg, ätmltcf). Gosp6dova obleka je nova in bogata. Kmetova suknja je priprosta in čedna. Otr6kova obleka bodi priprosta in c61a, ne bogata in strgana. Učenikovi sinovi so kraljevi služabniki. Materin in očin oče je naš ded; 6čina in materina matije naša bdbica. Terg6včevi sinovi so nehvaležni otroci. Gosp6dovi plašči so čemi, gospodičine rokavice so rumene. Gosposka obleka je bogata, kmečka je priprosta. Fantovska in dekličja^ (dekliška) obleka bodi čedna. Cesarski vojšaki so hrabri možje. Otroška obleka je nova in čedna. Otroške srajce, fantovske suknje, mladenške škornje in moški plašči so novi. Duh a, bet ®ei|J. duša-e, bie Seele, truplo-a, bet Stčrpet. 17. serce-a, bas £erj. vest-i iai @ettrifjien. življenje-a ba« Šebeil. smert-i, bet Sob. molitev-tve, baž ®ebet., bogastvo-a, bet iReidjtum. duSen, sna, o geijlig. I gotov, a, o getoifi; ftdjer. | umerjöü, a, e flerBltcJ. duhoven, vna, o getfliid). | posveten, tna, o irbifd). | minljiv, a o Setgängltcf). ®ie ®anfbarfeit bež fiitbež erfreut baS §erj ber SDfutter. ®ie tlnbanfbarfeit ber ftnber Betrübet baž £erj beS Skterž. Sin reine« @e= toiffen unb ein unfdjutbige« ift ein großer ÜJeidjtum ber SKenfdjen. ®a« Seben ber SDienfdjen ift fur$ unb ungetoif«. ®ie (Seele ber Spiere ift fter6iic£>, bie (Seele beg SDienfctyen ift unfterbticfy unb unoergängtidj. ®ott belohnt ber SKenfdjen gute Späten unb Beftraft bie böfen. ®er menfdjtidje fcrper ift ein SBerf ©ottež. Srbifdje gratben be§ SDienfdjen finb bergängtid); un»er= gängtidj finb bie geiftigen SBerfe ber SDienfdjert. ®a§ ®ebet tröftet ba§ betrübte (traurige) ber SDienfdjen. VII. 3)>red>fibnttg : Čegav, a, o? toeffen? toern gehörig? ®ifchgerät^e. skleda-e bie ©djüffet. sfelediea-e, bie Šaffe. verč-a, ber Jtrug. sklenica-e (glaž), ba« ®laS hozarec-rca, bet Seeder, pladenj-doja, bet Seller. Čegav, a, o? toeffen? toeffen (šiggntum? toem gehört? tuen: gehörig? fragt nadj bem 33eft|jet ober ©igentümer eine« @egenfianbe«, unb »erlangt benfelben, toenn »ot bemfelben fein Beimörtli^e« fflejlimmungiwort fie^t, in bet gotm bež beftfc* anjetgenben ®etroortes, fonji abet tm ©eniti» jut Antwort. Miza-e, bet Sifd). stöl-a, bet Stufet, klop-i, bie fflant. nož-a, baä SKeffet. žlica-e, bet Söffet, vilice-vilic (pl.), bie (Dabei. pert-a (u), ba« Sifcfefucfc. pertič-a, bie ©eroiette. solnica-e, ba« ©aljfaf. sveža-e, bie iterje. sveSnik-a, bet Senktet, utrinjalec-lca, bte8icfei))U|;e. A. Cegav si? B. Jaz sem sosedov sin. A. Cegav je ta nož (kozarec, verč, pertič ...) ? B. Ta nož je sestrin (hčerin, deklin, gospodinjin, fantov ...). SBem gefjörft ®u an? bin ber (Sofyn beg Diadjbarg. SBent gehört (toeffen ift) biefež SWeffer (Sedier, trug, Seroiette ...)? ®iefe$ SDieffer gehört ber Sdjtoefter (Sodjter, SMagb, fiauSfrau, bent Knaben ...). A. Cegava je una žlica (skleda, skledica, sveča ...")? B. Una žlica je brdtova (sestrina, v.sos6dova, učenikova ...). A. Čegavi so noži in vilice? B. Noži so vojšdkovi, vilice in žlice bdbičine. A. Čegav je lepi kozarec (sveč- nik, verč .. • ) ? B. M&terin (očin, bratov, učeni- kov, gospodarjev ...). A. Čegava sklenica (solnica, klop, miza ... ) je nova? B. Gospodičina (deklina, hlap- čeva, stričeva ...). Sßent gehört jener Söffet (bte ©Rüffel, JEftffe, $erje... ) ? Jener Söffet gehört bein ©ruber (ber ©cfytoefter, bern Sftadjbar, Sefyrer.). 2Bem gehören bie üfleffer UItb ©ab ein? ¡¡Die Keffer gehören beut ©otbaten, bie ©abetn unb Söffet ber ©rofc mutter. Sern gehört ber f^öne 23e<$er (Seuaupt. u. SBeitoörter. löp-ega mest-a löp-ih möst löp-ih m6st. JlttmirktJItflttt. 1. SÜie^rerc einfitbige münntidje Hauptwörter tauten int ©enitib ber Einjagt gerne auf ein betonte« ü aus, atS: grad — grada ober gradu; sin — sina ober sinti. 2. Sei ber ©efttnajion ber toetbitcfjen unb fadjtidjen Hauptwörter wirb im ©enitiö ber Siel» unb gweijalji, ber letzteren Siužfprac^e wegen, bor bern testen SDlittaut ein e (cor j ein i) etngefdjattet, wöbet jebod) bemerft Werben muß, baf8 lj unb nj als ein Saut anjufetyen finb, at«: sestra — sester, ber ©cfyweftern; morje — morij, ber Speere; kaplja — kapelj, ber Sropfen. 3. Son ben SBörtern: möž, otrök, könj, völ unb nodj einigen anbern, wie zöb ber 3a^n; lds, baž §aar; vöz, ber Sagen u. f. w. finb bte ©enitioe: mož, otrok, könj, vol, zöb, läs, vöz u, f. W. ju rnerlen. (Sbenfo fyat ljudje im ©enitio ljudi. 18. ®er menfdjlidje íBrper. Glava-e, ber Jtobf; b.Jpau|)t. I rofea-e, bie £aitb. jezik-a, tie 3unge; Sprache. | noga-e, bet gujj. okó-ofesa- *) baž Sluge, uhó-usesa, baž Dí)t. svetilo-a, bte Senate, luč-i, ba« kiní-a,b.@c^ittutf, b.3tetbe. dar-a (ú), bte ®abe, bas ©ef^enf. gl&s-a (ii), bte ©timtne; bet Son; bet 8aut. zakl&d-a, ber @d)a(5. nebesa — nebes (pl.), bet £immel (5Iufent|alt«ott bet' ©eligen). Človeško truplo je delo božje roke. Človek je kinč in glava celega sveta. Življenje je dar nebeškega očeta, stvarnika neb^s in zemlje. Ok6 je svetilo človeškega in živalskega trupla. Jezik {"e podoba naše duše. Vest je glas nebeškega očeta. Zdravje in iolezen je dar Boga očeta. Pobožen sin je veselje skerbnega očeta. Hvaležnost je kinč otroka in mladenča, moža in žene. C61i svet je delo božjih rok. Bog je gospod nebes in zemlje, ljudi in živali. Oko gleda luč nebeških svetil in lepoto svetd. Uh6 posluša sladke glasove veselih fantov in deklic. Lepota zelenih trat veseli oko malega otroka^ in slabega starčka. Huda dela otrok so sramota dobrih staršev. Čista včat je lep zakMd mladih in starih. Teló-telesa, bet getb. obliČje-a, b. Slntlifc, ©effect, lice-a, bteSffiange; b. Slntlifc. Čelo-a, bte ©itrn. nos-a, bie Síafe. 19. gortfe^uttg. usta-ust (pl.), bet ©iunfc. brada-e, bet fflart. zob-a (ú) **) bet 3atyn. las-a (u), baé §aar. rama-e, bet 9ltm; Sldjfel. herbet-bta, bet Würfen, persi-pers (pl.), bte Stuft, želodec-dca, bet SJJagen. trebuh-a, bet SBaUcf). pérst-a, ber ginget; b.3el)e. ogledalo-a, ber ©bieget. j petje-a, bet ©efang. I duh-a(ii), bet ©nft, ©etud). znämenje-a, b.3eict).,®?erFm.| pesem-smi,bai£ieb,@ebi(§t. | dišava-e, bet 3Boi)lgetud). * ®er menfälidje Körper ift bag SBerf ber göttlichen SBetS^eit. ®a« Slntlit? ift ber ©jnegel unferer ©eele. ®a« Sluge fdjaut bei ©djönfyeit ber ©rbe unb beg £>intmelg. ®ag £>fyr i)ort ben fügen ©efang ber frBp^en Sugenb. ®ie Diafe riecht bie äBofytgerüc&e ber Slumen unb Saunte. ®er SDiagen ift ber ßrnSfyrer beg ganjen törperg. 9?otl;e SBangen finb eine 3ierbe beg ^ünglingg unb ber Sungfrau. ©raue £>aare ftnb bag beg Sllterg. ®er »art ift bie gierbe eineg SDianneg. ®ag Sidjt ber Slugen ift bie feuchte beg menfdjlidjen Sörperg. @i)re bag toeifje jpaupt beg fdjtoacfyen ©reifeg. ®er Seib beg Sttenfdjen ift oergänglidj, bie «Seele ift unfterblidj-^ Pož-nem, éti / po£énj-am, ati ( VIII. Sprid)Öbung: Son ber 23efdjäftigung. tfjun, beginnen. naréi-am, ati madjen, »erfettigen, naprávlj-am, ati bereiten, üotttcfítfH. *) Okó (;at in bet SSieíjabl, toenn »on ben «litgen betebter SDefen bie Oiebe ift: 1. 4. 5. oči, 2. oči. 3. oíéra u. f. t». **) Zób unb lás bflben in bet S3iebljaf)l: 1. 5. zobjé, lasjé, 2. zob, las, 3 zobém, lasém, 4. zobé, lasé — zobí, lasi, 6. zobéh, laséh, 7. zobmi, lasmi. A. Kaj delaš, ljubi moj! B. Pišem. A. Kaj pišeš? B. Očetu list. A. Kaj počne (dela) tvoja sestra? B. Moja sestra bere. A. Kaj bere tvoja sestra? B. Lepe bukve. ^ A. Čegave so lepe bukve? B. Mojega součenca Janeza. A. Kaj počenja tvoj brat? B. Brat naloge napravlja. A. Kaj nareja služabnik? B. Suknjo (plašč, hlače...) šiva. 2Bct8 rnadjft ®u, mein Siebet! (Mj fdjreibe. 2Ba0 fdjreibft ®u? ®em SSater einen ©rief. 3Ba§ tl)ut beine ©cfytoefter? SDfeine ©djtoefter tieft. 2Ba« tieft beine ©djtoefter? ©n fcfyöne« ©ud). SBent gehört ba« fd)8ne ©ndj? deinem 9?iiifd)üler Sofyann. 2Ba8 beginnt bein ©ruber? ®er ©ruber madjt bie Aufgaben. 2Ba§ üerfertiget ber ®iener? ©r näijet ben 3Ioä (ben kantet, bie £>ofen ...). 3Bem gehört ber 3toI.) obet pöd-a, bet Soben. Cerkev je lepša in veča ko bogato poslopje. Poslopje je više in širje ko velika hiša. Grad je starši in bogatejši ko poslopje. Cerkev je prostörnisa ko veliki grad. Veža je širja in viša od kuhinje. Ktihinja je oža in niža ko veža. Čumnata je manjša in temnejša ko izba. Izba je veča in svitlejša ko čumnata. Dvorana je širja in daljša ko izba. Streha je viša ko zid. Vrata so veča kot duri. Duri so manja ko vrata. Streha ie bolj rudeča ko stena. Bajta je bolj priprosta ko hiša. Zidana hiša imä, veče izbe od lesene bajte. Veliko poslopje ima veča okna in vrata ko priprosta kmečka hiša. Mesto im d lepše in bogatejše hiše in poslopja ko priprosta vtis. Studenec im4 boljšo vodo ko potok. Cerkev imä, lepša tik in visi strop ko bogata dvorana. Zlato-a, ba« ®oIb. srebro-a, ba« Silber, železo-a, baa Stfett. jeklo-a, bet @tal)l. 21. SOiinerale. svinec-nca, fcaž S le i. baber-kra, baž ,Kupfer, kositer-tra, baí 3¡tm. demant-a, bet ®iamant. kamen-mna, bet ©teilt, dragi kamen-mna,b.Sbelji. pèrst-i, bie ®ammerbt. sol-i, ba« @alj. blagó-a, ba« ®ut. | sladkor-a, bet Sutfet. | drugi, a, o anbete, übrige, imeniten, tna, o »otjüglidj. tt)tcf)tig, berühmt. ®aS @olb ifl foftbarer ató bas Silber. ®aê @olb ift ftfiwerer unb teurer ató bas Stjen. ®aS Sifen ift niifclidjer ató @olb unb «Silber. ®er eta^i ift garter ató baS ©fen. ®aS 33lei ift Wetter ató baS ©ifen. Kupfer ift notfywenbiger als Silber. ®aS Silber ift Weißer als baS 33lei. ®er ®iamant ift harter als bie anbern ßbelfteine. SBeiSljeit ift beffer ató irbif^eS ®ut. ®ie ®ugenb ift Bo^iiglidjet als ®olb, Silber unb (Sbelfteine. *) §at 1. 4. 5. tlà, 2. tal obft tlâ, 3. tlem, tlam, 6. tleh. 7. tlami. (Sin treuer ftreunb ift beffer ató ©oíb unb Silber. gin reine« ©etoíffen ift füßer ató §onig. ©atj ift notfjtoenbiger ató Suder. 2)er @u|)crintiti öe£ SettoorteS. §. 23. ®er ©upertatio ober bie III. SßergteidjungSftufe Wirb gebilbet, wenn man bem fornparatio naj ober nar »orfefct, ató: lép, fdjött — lépsi, najlépsi; imeniten, toidjtig — imenitniši, najimenitniši. Oft ba« Seitoort ein SRittelroort, fo wirb bemfeíben in feiner unge* fteigerten gorrn najbolj (am meiften) »orgefe^t, ató: učen, geteert — bolj uččn, najbolj ucén u. f. to. Sur 33e¿eidjnmtg eine« fetir fyofieu ©rabe« bienen: a) zelö, zlo, fefyr; käj, silno, močno, jako, über» au«, aufjerorbentlidj, ató: zelóvesél, fefjr cergnügt; silno žalosten, überaus betrübt; b) bie SSorfitben pre-, fefyr, íio^ft ober vsega-, aít=, öt«: premoder, Ijßdjfttoeife; preljúb, toieígeíiebt; vsegaveden, aßtoiffenb. ®ie ®otftlbe pre- »erteilt feinem Seitoott oft He fflebeutung be« 3u»iet ober 3U»enig, al3: premajhen, ju flein; preozek, ju fdjmal. Stvar-i, baa @ef$öpf. rež-i, baž 2)ing, b. re3jeit. praznik-a, bet geiettag. pomlad, vigred-i, b.grufjitttg leto, poletje-a, b. ©otttmet. jesen-i, bet £etbj}. zima-e, bet ŠSinter. god-a (ti), baž geft. . ., dan, bet Sag, Ijat in bet ©tnjaljl: 2. dne, dneva, 3. dnu, dnevu u. f. to., in bet 93ieljaljl: 1. 5. dni, dnevi, 2. dni, 3. dnem, dnevom, i. dni, dneve, 6. dneh, dnevih, 7. dni, dnevi. ®er ftriipng ift eine fdionere Seit al« ber <©ommer. ®er griiiiting ift bie fdionfte Saljrežjeit. ®er §erbft ift fd)on, ber ©ommer ift fd)oner, ber grüfiling ift am fdjonften. SDie angenefmtfte Bett ift bie 3eit ber fro^ liefen ihtgenb. ®ie ßeit ift furj. ®ie Sage ber jungen Oaljre finb fitrger als ein Slugenblicf. ®ie luftigfte 3eit beS ganjift Saures ift ber griipng unb ber £erbft. ®er geling gibt Snaben unb iOiäbc^en bie fdjßnften SStumen, ber £erbft baS fünfte unb befte Dbft. ®er (Sommer l;at längere Sage als ber hinter. ®er SBinter ift bie traurigjte 3afyreSjeit. ®ie 3eit ift baS tfyeuevfte ®ut. ®aS läugfte Sieben ift wie ein Slugenblicf. Süngling! fei toeife unb red^affen; SSeigljeit unb 9ie<$tfd}affenf>eit ift bie fdjönfte Bierbe unfereS SebenS. IX. 3prt4)Öbnng: ali?*) lat. an?; ob; ober. UmftanbSh>örter ber SBejaljung unb Serneitiung. a) beja^enb: d k, ja, tvo^l. p&č, dri, toofjt. se vi di, to je da, tja da, fteilid). gotovo, getotf«. ris, zaris, teitflicf), in bet S (jat. b) »etneinenb: ne, nak, tticff t. A. Ljubi prijatelj! ali si z dri v? B. Hvala Bogu! se ve da sem zdrav. A. Ali je tvoja sestra zdrava? B. Nak (ne), sestra je bolna. A. Ali so mati bolni ali oče? B. Oče so bolni, mati so zdravi. A. Ali imaš novo obleko ? B. To je da (nikdr ne). A. Ali dobil ti novo suknjo? B. Menda (blezo, prej ko ne). A. Ali gospoddr hlapce kliče ali gospodinja ? B. Menda gospodar. . A. Ali ved6 starši mojo bolezen ? B. Blezo (morebiti, jAvelne..). nikär, nik&r ne, ni d) t, feine«faf(«. po nobeni ceni, bureau« nict)t. c) jtoeifelnb: blezo, berž ko ne, prej ko ne, l»atyrfc0eittl. mendä, Ijoffentlid), toaljrfcfyeinlidj. morebiti, znabiti, »iefleic^t. jävelne, fdjtterlidj. komaj, komej, fautn. Steber greunb! bifi bu gefunb? ®ott fei®anf! freiließ bin id) gefunb. •3ft beine ©djtoefter gefunb? 9iein, bie ©djtoefter ift franf. 3ft bie SDcutter franf ober berSater? ®er «ater ift franf, bie Gutter ift gefunb. §aft bu eine neue Sleibung? greilid) (burdjauS nidjt). Sefommft bu einen neuen šftocf? SBafyrfc^einiidj. 9iuft ber ^ausfjerr bie Snedjte ober bie ^auSfrau? -3dj glaube ber §auS^err. SBiffen bie leltern »on meiner Sranf» Ijeit? fBai)x\d)eitiüä) (»teßeict/t, fd;¡»erlief..). 35cr Sofai be§ ^aityt* uiti) 83ehoorte$. §. 24. ®er Sofal ftefyt auf bie grage: too? unb jtoar niemals oBne em SJortoort. *) SBitb gefefct, toetin fein anbete« gragefoort int ©afce »otfommt; in Mebenfafcen ^eipt e« ob, als ¿Binbetoott obet. I. männlichen (pri) lép-em log-u (pri) lép-ih logih (pri) lépih logih SiegungSmufter. für bte II. lüetHtdjen einjagt, lép-i rib-i (nit-i — gos-i) Swetjaljí. lép-ih rib-ah (nit-ih — goséh) »itljaljl. lép-ih rib-ah (nit-ih — gos-éh) III. fädjt. §>aupt= u. Seiloörter. lép-em mest-u lép-ih mest-ih lép-ih mest-ih. Jlnmerktingtti. 1. Sor nadjfoígenbem i ge^t Bei ber Siegmtg ber ©tammauélaut k gerne in c über, g aber in z (testereé jebotf) meift nur bei ben Seiwörtern), ató: roka, bie §anb — na roci, an ber £>anb; velik, groß — velicih, velicimi; drag, treuer — drazih u. f. t». ®iefer Sßedjfel finbet bei ben männlichen unb fäcfyltdjen Seitoörtertt mandjmat audj im ©eniti», ®ati» unb iofat ber Smjaljt ftatt, ató: velik — velicega, velicemu, velicem; drag — drázega, drázemu, drazem. 2. ®ie meiften etnfiibigen männlidjen §auptoörter mit bem ®eniti»= auftaut ú befommen im £ofal ber SSteíjaíjt gerne éh anftatt i h ató: grad — v gradé h, in ben Surgen; mož — pri mož0h, bei ben ÜKännern. (žbenfo l)at ljudjé im £ofaí: ljudéh, otrök aber otrocih. SSortoörter mit beut Sofol. ®en Sofal regieren (unb jtoar o unb pri jeberjeit, bie übrigen auf bie grage: loo?) bie Sortoörter: na, o, ob, po, pri unb v; na, an, auf, in bejeidjnet im atigemeinen ben £)rt, loo etloaž ift ober geflieht, ató: na gori stojim, id; ftefje auf bem Serge; na mizi leži, eS liegt auf bem £ifd)e; na vertu sedim, id) fige im ©arten; na Koroškem bivam, id) Ejalte midj in Särten auf. O bejeidjnet a) gieid^ bem beutfdjen: um, bei, ¿u, jur 3eit auf bie grage toann? ben geitjmnft einer ®Ijattgfett, ató: o godu, jur 3eit beS geftež; o novem letu, ju íJíeujaljr; o jeseni, intJperbfte, jur bež £>erbfte8; o nevihti, bei einem ©eloitter; b) gleich bem beutfdjen: »on (lat. de) ben ©egenftanb, bon bem bie 9íebe ift, ató: govorimo o tvojem bratu (o tvoji sestri), toir fpredjen üon beinem Sruber (»on beiner ©djtoefter); molčim o tem, i d) fdjtoeige ba»on (»on bem). ob bejeidjnet a) trste o bie 3"* ettter ^anbíung, ató: ob dveh, um jtoei U£)r; ob novem letu, ju Síeujatyr; b) bie Siahe gleid) bem beutfdjen an, bei, längs, ató: ob cesti, an ber (Straße; ob morji, längs bem ÜJieere; ob reki, am giuffe. pO Bejeidjnet a) gleich bem beutfchen: „an, in" benDrt, too bie £>anblung ftattfinbet unb fteíjt anftatt n a ober v Bei allen ßeitroörtern ber 23 e= toegung, al«: po gori hodim, idj getye auf bem 23erge herum; Eo mizi skače, ež fpringt am Sifcíje fyerurn; po vertu se spre-ajam, id? gef)e im ©arten auf unb nieber; po Koroškem po-potujem, ich re'fe in Kärnten; b) gleich i>e>n beutfchen: nach, an, jnfolge, gemäß, burd), eine geit, t>en (Srfenntntógrunb ober ba« bittet, al«: po treh mescih, nach brei ajíonaten; po petji spoznati, am ©efange erfennen; po navadi, nach *>er ©etoofyntyeit; po pošti, burdj bie $oft; po hlapcih, burd) bie Snedjte. pri, Bei, Bejeichnet bie 9iäl)e in 23ejug auf einen anbern ©egenftanb, ató: Sri očetu, Bei bem 25ater; pri máteri, Bei ber üDtutter; pri Iju-éh, Bei ben Seuten; pri hiši, Bei bem |>aufe. V Bejeidjnet a) gleich bem beutfchen »in" auf bie Srage too? ben 9íaum, in bem ettoaS ift ober-ftattfinbet, ató: v gori so rude, in bem Serge finb SÖfineratien; v hiši sedim, ich fige in bem £>aufe; v mestu živim, ich le&e in ber Stabt; b) gleich bem beutfchen „Binnen, in" auf biegrage toann? ben Beit^unft einer £>anblung, ató: v dveh letih, in jtoet Sagren; v novem letu, im neuen -3aljre. bie Statur. Natora-e ) Narava e > zrak-a, bie Suft. rastem, rasti, warfen, cvet-ím éti, blufeen, zór-im, iti reifen. 24. 5Die Sîatur. tica-e, bet ©ogel riba-e, bet gif d), rastlina-e, baž cvet-a, (ú), bie SBlüte. zal, a, o feúbícfe. krasen,sna,o feerrltch,prá¿fet. pláv-am, ati fefettimmen, fd)i»eben. térg-am, ati pflücfen. zelen-im, eti giuiten. svžt-im, iti leucfeten. sijem, ati ftfeeinen. miglj-am ati funfeln. Cela natora je hiša božja in oznanja stvarem na zemlji božjo čast in hvalo. Na nebu sije rumeno solnce in sveti človeku pri delu. Po nebu plava tiha luna in migljajo svitle zvezde v temni noči. Na zemlji poje stvArniku hvalo človek in vsaka druga stvar: tica v zraku in riba v vodi. Vsaka stvar hvali predobrega in prem6drega očeta v nebesih. Stvarniku zeleni in cveti o pomladi roža na travniku in zori o jeseni sadje po vertih; stvdrnika hvalijo tiče po gojzdih, stvdrniku pldvajo ribe po vodah. V najlepšem cvetu so o pomladi cvetlice in drevesa, v najlepši zeleni obleki doline in planine, gozdi in travniki, verti in polja; cela zemlja je prezala in prekrasna o vsakem letnem času. Medved-a, bet ©ar. volk-a (ú), bet SBolf. jelen-a, bet ßirfdj. serna-e, b«« {Refe. 25. §eimifdhe Spiere. lisica-e ber gucfeá. zajec-jca, ber Jpafe. véverica e, b. éidfefeómiifeen. lásiea-e, bas SBiefel. polh-a, ber SBtKid). jazbec-a, bet ©acfya. jež-a ber 3gel-kèrt-a, bet SWaulttMtf. ©loo. gprarf). unb Uefuingíbudi. 8. ííufl. berlog-a, bie Söljlt. luknja-e, bas £odj. bív-am, ati ftdj aufhalten, prebív-am, ati tóof)nen. nabäjam, ati ftttbett. živ-im, eti leben, lov-im, iti fangen, jagen. £i)tere ftnben toir auf ber ganjen (Srbe: in Sßälbern unb auf Sergen, in gibčen ut,b alten dauern. ®er 23« f>ait ftd> auf i>ot;en 2tfyen auf, ber äBolf auf großen (Sbenen. £>irfut. . .)? ®er Siing ift auf bem ®tfdje (auf ber Sauf, bem ©tufyfe, Seucfjter. ) ? 2ßo £»aft ®u meine ©djere unb meine Sürften? ®te ©djere ^abe ju §aufe unb bie Sürften oben tm gtmrner. 2Bo fyaft ®u bie Sßeffer u. ©abeln? ®ie ÜDieffer ftnb in ber tüdje auf bem ©tufyfe beim Ofen, bie ©a= beln aber bartn in ber Sammer auf bem %enjler. Ser 3nftruraental bes £auflt= unb »orteS. 8. 25. ®er 3nftrumental fteijt gemeiniglich auf tote fragen: mit S ' " ober Wo? unb par, wie ber Mal, mental« oljne ein wem? womit? ©orwort. I. mctnnlidjen 33iegung«mufter. für t>ie II. Weiblidjen III. fächl. §au>)t= SBeiwörter. unb (z) l£p-im log-om (z) l£p-ima log-oma (z) 16p-imi log-i lip-im m6st-om lčp-ima mčst-oma ©tnjaljl. lip-o ribo (nit-jo — gos-j6) 3n>etjaljl. ¡¿p-ima rib-ama (nit-ima — gos-ema). «ieijaiii. l£p-imi rib-ami (nit-imi lep-imi mest-i. — gos-mi) 1. Sitte männli^en Hauptwörter, bie im ®ati» ber ©ieljafyl bie gorm -nen- 2. 9Jiel)rfilbige weibltdje fmuptrcörter mit ber ©eniticenbung i erfjalten im Onftrumental ber SBieljaljl bie (Snbung ml anftatt imi, al«: lastnöst, bie Eigenfdjaft — z lastnostmi; piecäl, bie pfeife — s piščalmi, mit ben pfeifen, (Sine SluSnafyme bilben jebod) alle jene mefyrfilbigen Sßörter, bie im ©eniti» ben |>alb»ofat e ausflogen, al«: bolezen, bie Žranfljeit — z boleznimi, mit ^ranf^eiten. SSorlDÖrter mit bem pnfirurnental. ®en ifrtftrumental »erlangen (unb ¿war s (mit) jeberjeit, bie übrigen auf bie grage: Wo ?) bie ©orwßrter m&d, nkd, pod, pred, s unb zk. med bejeic^net, gteidj bem beutfehen: jwifcfyen, unter, nad) ben ©ranjen ben Ort, Wo etwa« ift ober ftattfinbet, al«: med ljudmi, unter ben 3Jienfd)en; med gorami, ¿wifdjen ben Sergen; med stezama, ¿wifdjen ben (2) gu^wegen; med hišo in hlevom, ¿wifdjen bem SBo^n» unb SBirt^f^aftžgebanbe. nad bejeidjnet, gleich bem beutfdjen: über, oberhalb, ben Drt ober ©tanbpunft über einem anbern ©egenftanbe, al«: nad durmi, über ber Sthür; nad mestom, über ber ©tabt; nad ljudmi, über ben Seuten. pod, beutfd) unter, unterhalb, bejeidjnet ben Ort ober ©tanbpunft unter einem ©egenftanbe, im ©egenfaße ju nad, al«: pod drevesom, unter bem Saunte; pod nogami, unter ben güfjen; pod streho, unter bem ®ad)e; pod vodö, unter bem 23 äff er. 3* préd, bor, nennt ben Drt an ber »orberen (Seite eine« ©egenftanbeS, ató: pred hišo, cor bem §aufe; pred vertom, bor beut ©arten; pred očetom, oor bem 23ater; pred očmi, bor ben Slugen. g (bor ©elbftlauten unb meinen SDÍitlauten z, bor nj aucfy ž) mit — 6e= ¿eignet eine »erbinbung, ©emeinfdjaft, ober Segleitung, ató: s sinom, mit bem ©oljne; z bratom, mit bem Sruber; s tico, mit bem SSogel; z roko, mit ber £>anb; ž njim, mit Ujm. zá, hinter, ba« ©egentljeií bon pred, nennt ben Ort an ber ^interen Seite eines ©egenftanbeS, ató: za hišo, hinter bem fmufe; za vertom, tyinter bem ©arten; za drevesom, fyinter bem Saume; za hribom, fyinter bem $üget. ®ie Sortoorter: na, ob, po, v — med, nad, pod, pred unb za, bie auf bie Srage too? ben 2oM ober ^nftrumentaí forbern, regieren auf bie grage: toofytn? ben Slffnfati», ató: na morje, auf ba8 SOieer; v morje, in baS SKeer; pod drevó, unter ben Saum; pred sovrdžnika, bor ben geinb; za vert, £)inter ben ©arten. — Slujjerbem bejeidjnet po mit beut Slffufati» aud): um (jemanben Ijoten) unb za, für (lat. pro), ató idi po brata, get;e um ben Sruber; idi po sestro, gefye um bie Sdjioefter; cfelam za mater, icfy arbeite für bie SDtutter; za sina in hčer, für ben Soljn unb für bie SEodjter. Domovina-e, b. Satftianb. domačija-e, bie Heimat, dežela-e, baž Sailb. 26, 9J?etne Jpeimat. kraj-a, bet £)rt; bie ®egetib. p6t-a, bet 353eg. cesta-e, bie Straße. s teza-e, bet giipteeg. skedenj-dnja, bie ©djeurte. hlév-a bet Statt. stojim, stati, flef/en. I derž-im, ati balten; fu^ren. I kip-im, ¿ti tagen, tmpou lež-im, ati liegen. | tečem, teči jliejjen; taufen. | tagen; fteben. Moja domačija je v najlepšem kraju cele dežele. Na prijaznem hribu stoji zala vds med lepimi trdvniki in rodovitnim poljem. Nad vasj6 kipi v neb6 visoka gora s čistimi _ studenci in potoki; pod vasjo je bogato polje z najlepšimi njivami. Za vasj6 je gozd in tu pišejo po zelenih tratah veseli pastirji vaško živino. Pred vasjo teče velik potok s prečisto vod6. P6tje v vas so široki in čedni in velika cesta derži ob gori v mesto. Moj dom stoji na najvišem hribu v dolini. Hiša je prijazno poslopje; pred hišo je lep dvor in na dvoru studenec, za hišo velik vert s sadiem in s cvetlicami. Pri hiši je skedenj in pod skednjem so hlevi za živino. Ud-a, ba« ®tieb. breme-ena, bie Siitbe, Saft, opravilo-a, b ai ©efdjáft. 27. Eptigfeit beS služba-e, bet ©ienji. toplota-e jbi{ mtm. gorkota-e ' Br cx vrožina-e, bie hlad-a (ú), b'É Jlü^íe. mraz-a. bie Äälte. topel, pla, o > I vroč, a, e fjeif. I mlačen, čna, o lau. gorek,rka,oi mtm' | hladen, dna, o ! merzel, zla, o ialt; fcift^. razen, zna, o — raznotdr, a, o »erf$ieben, msmgfaltig. SDiit bettt Sluge unter ber Stirn fdjaue idj bie «Sdjßnljeit ber ®inge ftuf Srben unb am Himmel. iÜHt ben Dfjren hß*e itf) bie Stimmen ber gjienfdjen unb ben fü|en ©efang ber Söget auf bem gelbe, im SBalbe unb unter bem f>immel. 3)?it ber gunge im SDfunbe lobt ber Sftenfdj unb mit bem 9Jtenfd)en anbere ©efcfyöpfe auf ©rben, über ber (Srbe unb unter ber grbe, im SBaffer unb in ber i'uft ben Herrn unb Sdjöpfer im Himmel, gjfit ben Hauben »errieten Wir bie ©efdjafte unb öerfertigen manigfaltige SÖJerfe. ®ie pfje tragen bie Saft beS ganjen törperS. ŠJJit bem ganjen Körper füllen wir SBärme unb Kühle, .-pi^e unb Kälte. Oebež ©lieb unfereS Körper« hat e'n angemeffeneS ©efc^äft. XI. $|)red)ÖI>lHtfl: KW wohin? Sžm, le-sfem ij(t, f/iti/er. tjfe, tjž-le hin, baljin. vfen, hmaua. noter, hinein, domu, nad) Jpaufe, nekam, irgenbt»of)in. sfem ter tjž, auf unb ab, hin unb hfr' nikamor, tttr^ettbd^ttt. kviäko, aufwärts, drugim, anCer31Doi)itt. grem, iti ge^en. pridem, priti Jommen. pelj-em, ati führen. I jžzd-im, iti reiten, pelj-em, ati se fahren. | hit-im, 6ti eilen, pojdem, pojieH u. f. 1». id) werte (tu toirfl) gehen it. f. tt>. So wie: pojdem erhalten auch: peljem, jezdim, hitim unb noch «nbere ßeitwörter ber Bewegung burcfy bie 3uiammenie^un3 mit bem $or« Worte po bie Sebeutung ber 3«fünft, als: popeljem, ich werbe führen; pohitim, ich werbe eilen u f. W. A. Kdo gre le-sžm? B. Moj dragi prijatelj. A. Kam poj de? B. Tj 6 v mesto se popelje. A. Kam ti pojdeS? B. Na vert po očeta. A. Kam tvoja sestra pohiti. B. Sestra poj de v terg po teto. A. Kam se popeljete s fanti? B. Ven na polje po žito. A. Kam pojezdi vaš brat? B. V gozd ali na travnik. A. Hm pdjdete ? B. Grem domti (noter v hišo. nekam ...). 933er fommt baher gegangen? SDieitt theurer greuttb. SBohin wirb er gehen? Hin in bie ©tabt wirb er fahren. ffiohin wirft ®u gehen? -3n ben ©arten um ben Sater, Sohin wirb beine Sdjwefter eilen? ®ie Sdhwefier geht in bie Stabt bie ®ante holen (um bie ®ante). SSßohin werbet ihr mit ben Knaben fahren ? Hinaus auf baS gelb um baS ©e= traibe. SBohin reitet 3hr «ruber? 3n ben SBalb ober auf bie SBiefe. 2Bohin beS 2BegeS? Seh geh« «ad? Haufe (hinein in'S Hau«, irgenbWohin -...). 2>er ©enitiö mit SSortoöricr«. §. 26. ®en ©enitio verlangen: brez, bez, bezeichnet, gleich bem beutfthen ohne (in gufcmimenfe&mtgen lo«) eine Beraubung, ein Entbehren, als: brez dela, ohne Irbeitj brez vode, oljne SBaffer; brez staršev, oljne Oettern, ätternto«; brez konca in kraja, o^ne Stnfang i«tb ©nbe. dO, bi«, bi« ju, bi« an (tat. usque ad), ju, gegen bejeid^net: a) bie ©ran je einer Sljatigfeit eine« Beitraume«, al«: do mesta bi« jur aufe; b) ben (Stoff, au« toel^em ettoa« befteljt, at«: iz lesa, au« Holj; iz železa, au« ©fen; iz samočistega zlata, au« lauterem ©otbe; ober c) ba« SUfotic einer §anbiung, al«: iz ljubezni, au« Siebe; iz sovraštva, au« ^einbfdjaft; iz dobre volje, au« freiem SBitten. Iz tterbinbet fi^ mit beti Sßocmörtertl: med, nad, pod, pred unb za in: izmed (zmed), unter, au«, au« bet ÜJÍitte; iznad (znad), »on oben binroeg; izpod (spod), »on unten betau«; izpred (spred), »on »orn bimreg; izza »on Ijinten bet»or, al«: Kdo izmed vas? 9Bet au« eu(^ (eutet SKitte) ? izza gor, tiintec ben ®ebirgen fyetvoc u. f. od con (tat. ab), cor bejeidjnet: a) ben 9lu«gang«punft einer .Pianbíung, im ©egenfafce ju do al«: od mesta, »on ber ©tabt; od vasi do vasi, con ®orf ju ®orf; b) bie 11 rf a c^e ober ba« äftotic einer §anbíung, in to eich em galle e« auch ganj toegbteiben fann, al«: od mraza ober mraza trepečem, id) gittere cor Ääite; od vročine ober vročine zemlja popoka, cor §>i£e fpaltet ftdj bie ©rbe. S (cor ©elbft lauten unb toeidhen SDfitlauten z, cor nj auch ž) con, herab con (lat. de) bejeicfynet bie Stichtag con oben nach unten unb ift con iz toofyl ju unterfd^eiben, al«: z mize vzeti, com £ifdje nehmen — iz mize vzeti, au« bem Sifcfje nehmen; z gore, com Serge herab — iz gore, au« bem Serge. Slufjer biefen eigentlichen Sortoörtern ceríangen ben ©enttic nod) mehrere anbere al« Vorwörter gebrauste Haupt» ober Siebentoörter, con benen bie corjiiglichften finb: blizo, bliz, naiie, nahebei, in ber -Jíalje, al«: blizo cérkve, in ber Siälje ber tirdje; blizo verta, nafye bei bem ©arten, konec, konci, am (Snbe, al«: konec vasi, am @nbe be« ®orfe«. mesto, namesto, fiatt, anftatt, an ber ©teile, al« namesto očeta, anftatt be« Sater«; namesto staršev, anftatt ber Weitem, mimo, memo, corbei, corüber, at«: mimo hiše, am Haufe cor= über; mimo verta, bei bem ©arten corbei. okrog, krog, okoli, um, Ijerum, bei, at«: okoli hiše, um ba« Hau« herum; okrog verta, um ben ©arten. poleg, tan g«, an, ató: poleg Drave, langž ber ®rau. razun, a u f? e r, mit St u 8 n a i; nt e, aig: razun brata, attf?er bettt 23ruber. sred, sredi, mitten in, in ber Sftitte, ate: sred mesta, in ber SDiitte ber ©tabt; sredi vasi, in ber SERitte be3 ®orfeS. verh, oberl)alb, am ©ipfel, an ber ©f>i$e, ate: verb gore, auf ber ©pifce be§ SBergeg. zavolj, zavoljo, zarad, toegen, «m — toitlen, ate: zavolj starosti, toegen bes Sllterž; zavoljo mátere, ber SÓiutter toegen; zavolj tebe, beinetoegen. 28. ®a8 Seben auf ber gtur. Bučela-e, bie ©ietie. metúlj-a, bet Schmetterling, muha-e, bit Stiege. pajek-jka, bie Spinne, mravlja-e, bie 91 meti e. polž-a, bie @d)necfe. ferv-a, ber äöurrn. kaža-e, bie Solange, mergolinec-nca, baž Snfef t. don-im, eti tönen, fdjallen. ferk-am, ati fliegen. pnht-im, 6ti kämpfen, jirö= brenč im, ati futnmen. ferklj-äm, äti flattern. men. lÄz-irn, iti frieden. [gen. gib-ljem, ati se, ftd) regen, sirk-am, ati fangen. skaoem,sk4kati,pl)fen,fprin bewegen. zgin-em, iti »erfdjnnnben. Konec zime zgine bela odeja z zemlje. Zemlja dobi novo zeleno in pisano obleko. Trave, cvetlice in druge rastline hit6 iz zemlje in oznänjajo tratam in poljem, dolinam in hribom veselo fjomläd. Prijeten duh puhti iz vsake cvetlice na vertu in na ze-eni trati. Sladko petje veselih tic doni iz vertov in gozdov, s polja in z gör človeku na uh6. Bučele brenče od cveta do cveta za sladko sterdjö, metulji in drugi mergolinci ferkljajo, polži, kače in červi läzijo, pajki predejo, mravlje delajo od jutra do večera: brez dela ni najmanša in največa stvar. Otroci skičejo po trati in pleto vence iz rož in drugih cvetlic. Pastir pelje živino na trävnik ali v gozd in poje vesele pesmi. Kmet orje in seje in dela od jutra do večera na polji, na trävniku, v gozdu ali na vertu. Pomlad je najlepši in najveseliši čas celega leta. 29. ®ie ©tabt. Predmestje-a, bie SSorflabt, terg-a, bet $la|j. nlica-e, bie ®afjt. drevoréd-a, bie Slllee. stolp-a bet üutnt. mlin-a, bie 9Xüt)le. gostivnica-e, b. @afll)attä. kavárniea-e, b. Jtaffe^auä. kerčma-e baž SBirt^ati«. ftibrika-e, bie gabrit. most-a (ú), bie '-Srítífe. mnogi, a, o üiele. samostän-a, bag Älofler. igraliäfe-a, iai Xbeater. bolnisnica-e, b. jtranfenljau«. vojäsnica-e, bie Äaferne. prodajävniea- e, b.Äauflabett. tudi, audf, gleichfalls. ®ie ©tabt ift größer unb fdjöner ate ein SDfarftfleden ober ein ®orf. ©ie f>at breitere unb ©äffen unb fd;önere ©ebäube. Slud) unfere ©tabt ift fdjön unb liegt (ftel;t) am §uße (ob) eine« freunblidjen £ügete. 3toifd)en ber ©tabt unb ben SSorftöbten finb fdjöne IHeen, unb um bie ganje ©tabt fließt ein großer 33adj mit Bielen gabrifen unb 9Jiüi)ien, Sn ber SDlitte ber ©tabt ift ber große mit Bielen taufläben, Slm @nbe be« ^lafeeS ifl baž franfenfiau« unb bie Saferne, neben bem ^iage ifi ba« 2^eater. Stuf ber $öi)e be« $ügei§ ftef)t ba« Stofter mit einem fyofyen Sturme. 3n ber ©tabt ftnb »tete ^atäfte, in%n, flöjler, tranfenljäufer, @aft= «ub faffetyäufer. $erföttlicf)e gürwörtcr. §. 27. ®ie perfönlidjen gürtoorter (jaz — ti — on, onä, on6) werben folgenber ÜKafjen befliniert: L fltrfott. 1. 5. jaz, jez, td) 2. mene, m& 3. meni, mi 4. mene, 6. (pri) meni II. ptrfoi. m. Jlerfon, (Sinja^I. 2Ranttli$ S03tiblt$ ti, bu on, er onA, fie tebe, njega, gk nje, j h tebi, ti njemu, mu njfej, j6j,ji tebe, tž njega, ga njo, jo tebi njčm nj&j njim njo 7. (z) men6j (mano) teb6j (tabo) 3 to e i j a ^ I. 1. 5. midvd-medvi vidvd-vedve ond 2. naju, naji 3. nama 4. naju, naji 6. (pri) nas, nama 7. (z) nama 1. 5. mi — mi @ädjli$. on6 njega, gk^ njemu, mu njega, gk (je) njem njim vaju, vaji vama vaju, vaji vas, vama vama nju, nji, jii njima, jima nju, nji, ju njih, njima njima 2. nks 3. nkm 4. nks 6. (pri) nks 7. (z) nami Sieljaljt. vi — vi oni vam v äs vks vami njih, jih njim, jim nje, (jih) njih _ njimi Heber ben ©ebraud) ber »olleren (längeren) unb abgefürjten (fürjern) gorat beg gürroorte« im ©eniti», ®ati» unb Slffufati» merfe bir gotgenbeS: 3m gluffe ber 9iebe ftei)t im Allgemeinen bie ab g efitrj te gorm; bie »ollere toirb jebodj gefefct: a) Sffienn ber 9?acfybrucf auf bem giirtoorte liegt, inžbefonbere bet ©egenfäßen, alS: Danes jaz tebi, jutri ti meni, Ijeute i d) bir, morgen bu mir; b) SBenn bamit bie Diebe anfängt, benn bie fürjere enflitifdje gotm barf nie am Anfange eine« ©afce« fielen, al«: Meni piše ober piše ml, er fdjreibt mir; unb c) nadj einem Sortoorte (mit Ausnahme bež Iffufatioš »on jaz unb ti toelt^er bie betonte gorm me unb te auftoeift), al«: Kdor ni z menoj, ta je proti meni, wer nidjt mit mir ifi, bcr tfl gegen ntid); Jaz za t6, ti za me, idj für btdj, bu für midj. .§äuftg toirb jebocfc (befonber« in Jfrain) bie fürjere gorm be« gürtoorte« im Jlffufati» mit b?m eittftlbigen 33om>orte in ein Sßort jufammengejogett unb bet Xon auf ba« SBorroort gelegt, al«: zd-me, füt midj; z4-te, für bid>; ebenfo fagt man: zanj, füt i^n; na-nj, auf il)n U. f. to. 30. ®ie SBiene unb baS ©djaf. Volna-e, bte SSofle. vprAš-am, ati fragen, odgovor-im, iti antworten, po-vžm, vedati, fagen. pogl6d-am, ati anfd)auen. le, nut. spet. zopet, toieber. pa, aber; unb. verh tega, übetbief). odlet-im, eti battonftiegen. pribrenč-im, ati ^erbeifum« men. pik-am, ati jiecfcen. radovoljen, Ijna, o freitoilltg. Pribrenči mala bučela do človeka in ga vpraša: „ Človek! ali imaš večo vdobr6tnico med živalmi ko nas bučele? Povej mi resnico." ■— Človek jo pogleda in pravi: „„Se ve da jo imam! Kaj pa je?"" Bučela^ spet vpraša: „Kdo pa ti je veči dobrotnik ko me bučele?" — Človek odgovori: „„Ovca mi je veča dobr6tnica ko si mi ti in tvoje sestre. Ovca mi toplo volno daje, ti le sladko sterd. Volna mi je pa potrebniša in koristniša od sladke sterdi. Ovca mi je največa dobr6tnica med živalmi. Verh tega mi ovca volno radovoljno daje, ti bučela me pa pikaš. Ali ni ovca imenitniša od tebe, bučela?"" Bučela molči in odleti. Volja-e, bet aBifle. skerb-i, bte Sorge, dobrota-e, bie Oüte, čdv-am, ati toad^en. 31. Sprühe, moč-i, bie .Rraft. obldst-i, bte STOadjt, previdnost-i, bieS8orfel)ung. svar im, iti toarnen. potreba-e, b.Sebütfnifi, ülotlj. nadloga-e, b.9iotlj, $rangfal. reva-e, ba« (Slenb. padem, pasti faden. -3dl lebe in ©ott unb ©ott lebt in mir. 33ete unb arbeite, unb @ott fegnet bicfj unb bein Serf. ©ott fyiift mir unb bir; er ift gnäbig uns unb eud); bie ©üte ©otteS ift überaus groß. ®er |>err fei mit mir. ®er Herr fei mit bir. ®ott fei mit uns. @ott ift überall bei uns unb mit uns; er ift uns nafye auf ber (Srbe unb auf bem 50ieere. £>bne göttlichen Stilett faßt bir tticfyt ein Haar öom HauPte- ®'e göttliche SBorfefyung tead)t über uns. ®ie Stimme beS ©etoiffenS toarnt unS bor ber ©ünbe. ®ie Safyr= l)eit fei bir Ijetiig. Sir beten für eudj; betet auch tfyr für uns. 3dj iiebe bicb, bu liebft mich, wir (2) ftnb freunbe. ipiif wir in ber Sfotl), bleibe mir treu tm Unglücfe unb ßlenb. Gröb-a, ba« @rab. iibel-i, bie ®iege. truga-e, ber ©arg. 32. ®a« @tfen. voz-a (u), ber 9Bagen. plug-a, bet $j!ug. brana-e, bie @gge. kosa-e, bie Senfe, sekira-e, bie Slrt. vojska-e, b..ffrieg; Äriegäf)eet. spržmlj-am, ati Begleiten. 1 zid-am, ati Bauen, mauern. j odpir-am, ati öffnen, vod-im, iti leiten, führen, j grejem, greti »atmen. i zapir-am, ati fcfeliefjeu. Železo je prekoristen dar božji. Iz železa delamo najpotreb-niše reči za kinč in za potrebo. Železo je zvest pomočnik in delaven tovarš vsakega gospodarja. Železo gre a kmetom na njivo in z vojšakom na vojsko. Železo nam zida hiše. Železo nam greje izbe. Železo nam zapira in odpira vrata in duri. Železo oije naše njive. Železo kosi trävnike. Železo žanje naše žito. Iz železa narejamo ceste in vozove, železne hiše in cerkve, pluge in brane. Iz železa imamo nože in vilice in druge potrebne reči. Železo je kakor žito za potrebo človeškega življenja. Železo nas spremlja od zibeli do groba; železo nareja človeku zibel in trugo. Hvala Bogu za ta koristni in potrebni dar! XII. Kakö? toie? Tako, fo. počasi, (angfam. berž, hitro fefenell. bolj, Beffer; ntefer (magis). več, mefet (plus), manj, menj Weniger. prav, reifet. vfeüp, skup Beifammen. posebno, sosebno Befonber«. rad, a, o (jiimuit audj al« Siebettwort mit bem SuBjefte üBereiii) gern. ®ie meijien WeBenWörter ber SBeife ftnb nidjt« anbete« al« S eil» i rte t mit fad)li(feem Slu«gange, al«: dobro, gut; slabo, fdjled)t; lepo, fcfeön; gerdo, feäfälid); vroče, feeif u. f. w. ®ie ¡Beiwörter auf ski fönnen aud) mit bem mann* licfeeu Sln«gange als UmftaubSwörlet gebraust Werben, al«: slovenski, floöenifd); nemški, beutfcfe. ®ie Umflanbswörtet bet SBeife ftefeen im allgemeinen »or bem ißtäbifate, in negativen @ä$en aber nad) bemfel6en, al«: fant lepo piše, bet Änabe f^reibt fdjön — fant ne piše lepo, bet JinaBe fdjreiBt Iticfet fd)ön. A. Kak6 ti je, ljubi tovarš? B. Dobro (prav dobro, slabo...). A. Kako je tv6jemu bratu? B. Brat je bolen (zdrav...). A. Ali je nevarno bolen? B. To ne; bolezen ni posebno nevarna. A. Kako dolgo je v p6stelji? B. Celi mčsec. A. Kak6 se ima tvoja sestra? B. Sestra je zdrava kakor riba v vodi. A. In tvoji ljubi starši? B. Hvala Bogu! tudi starši so prav zdravi in veseli. A. Z Bogom! B. Srečno! / 2Bie gef)t e« bir, lieber ihmerab? ®ut (red)t gut, fd)ted)t...). Sßie geljt eS bcinem Sruber? ®er ©ruber ift franf (gefunb ...). 3ft er gefährlich franf? ®a8 nid)t; bie firanffyeit ift nidjt befonberS gefäfyriid). 2Bie lange ift er im 23ette? ®en ganzen SDionat. 2Bie befinbet fidj beine ©djtoefter? ÜDte ©d)toefter ift gefunb toie ber gifdj im SBaffer. Unb beine lieben klettern? @ott fei ®ant! aud) bie Leitern ftnb rec^t gefunb unb Reiter. £ebe tt>oI)l! @tüii auf ben Beg! Ste ®runb= tttib Drbttung^aljlen. ®ie ©runbjaijien ftnb: 13 trinajst 14 štirnajst 15 petnajst šestnajst sedemnajst osemnajst 19 devetnajst 20 dvajset (dvddeset) eden in dvajset dva in dvajset ufit>. 30 trideset 40 štirdeset ®te"£)rb n uit g «jahten tcerben mit lužna^me ber betben erftenmm bett ©runbjaljiett gebiibet, aiž 1 . 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 §. 28. en (eden), a, dva, dve trije, tri štirje, štiri pet šest sedem osem devet deset ednajst 16 17 18 21 22 50 petdeset 60 šestdeset 70 sedemdeset 80 6semdeset 90 devetdeset 100 sto 200 dve sto 300 tri sto 1000 tisöö (jezer, tav- žent). 1000000 miljön. 1. pervi, a, o 2. drugi, a, o 3. tretji, a, e 4. četerti, a, o 5. peti, a, o 6. šesti, a, o . 7. sedmi a, o ufto. 100. stoti, a, o 1000. tisööi, a, ©iifto. ®>a5 ©runbjaljitoort eden (»or^aupttoortern en), ena, eno unb atte Drbmragžsaljien tcerben toie bie ©eitoorter gebeugt, bie iibrigen ®runb= ¿aljien aber trie foigt: trije, štirje — tri, štiri dve, 1. 5. dv&, ob& ob ž (beibe) 2. dveh, ob^h 3. dvema, obema 4. dva, oba — dve, obe 6. dveh, ob6h 7. dvema, obema pet petih (petčh) petim (petem) pet petih (peteh) petimi (petemi) treh, štirih trem, štirim tri, štiri treh, štirih tremi, štirimi, üftad) pet »erben alte ijöf;eren ©runfcjafyien, mit Služnafme bež itnab änberlicfyen sto unb tisoč, abgeänbert. Sltie ©ntnbjaljien, »on pet angefangen, forbern im Siominatio unb Stffufatie ben ©eniti» be§ gejä^Iten ©egenftanbe«; fo aud) bie unbeftimntten 3at)l»örter: veliko, mnogo, Biel; malo, majheno, toentg; več, rnefyr; manj, menj, toeniger; kaj, nekaj, etoa§; nekoliko, einige; nič, nidjtg u. f. Š Deset dečkov igri na trati, jei)n Knaben [fielen auf ber glur. Šest deklic vidim na vertu, fed)ž Räbchen feije id) im ©arten. Veliko ljudi je poklicanih, malo izvöljenih, tnele SRenfdjen finb be= rufen, toenige angemaßt. 33. ®ie SDtonate unb Četertletje-a, baž Duarlal. petek-tka, greitag. polletje-a, baS ^albja^r. sabota-e, ©amjtag. janudr-rja, Sdtllter. febrnär-rja, gebruat. marec-rca, SJfdtj. april-a, Slprit. majnik-a, 3)(fli. nedelja-e, Sonntag, pondeljek-ljka, ÜJiontag. torek-rka, Sienlhg. »reda-e, aJHttn>odj. četertek-tka, -Dotmetjiag odjentage. junij-a, 3uni. julij-a, 3uli. avgust-a, Slngufl. september-bra, September, oktober-bra, Dftobet. november-bra, Siobetnber. december-bra, ®ejember. začnem, začeti, attfattgen, iegittiutt. konč-Am, ati beetiben, beettbigen. Leto imA Štiri četertletja ali štiri letne čase. Vsak letni čas šteje tri mesce ali trinajst tednov. Pervi letni čas je prijetna pomlad (vigred), drugi gorko poletje, tretji hladna jesčn, četerti merzla zima. Vsak mesec šteje štiri tedne in nekaj dni. Nekoliko mescev šteje trideset dni, nekaj pa en dan več; februAr imA le osem in dvajset ali devet in dvajset dni. Pervi mesec je januAr (prosinec), drugi februAr (svečan), tretji marec (sušeč); z marcem se začne pomlad. Četerti mesec je april (mali traven), peti mAjnik (veliki traven), šesti pa junij (rožnik, kresnik); z junijem se končA pervo polletje. Sedmi mesec je julij (mali serpAn); z julijem se začne drugo polletje; osmi je avgust ( veliki serpAn), deveti september (kimovec); s kimovcem se končA poletje. Deseti mesec je oktober (vinotik), ednajsti november (listopAd), in dvanajsti december (gruden). Vsak teden šteje sčdem dni in vsak dan štiri in dvajset ur, vsaka ura pa šestdeset minut. Dni v tednu so: nedelja, pon-deljek, torek, sreda, četertek, petek in sobota. 34. STOfinjett, SJiafje uttb ©etoi^te. Denär- rja , ba« ®elbfiü®atljigtr. denAr-rja obet denarji-ev (pl.)i bfli ®elb. goldinar-arja, obft rajniS-a, ber ©ulbett. tolar-rja, bet Xljfllet. cekin (zlat)-a, b. ®ufatett. bänkovec-vca, bie ffianfnote. vedro-a, bet Gimet. bok41-a, bie äWag. polič-a, bie Jgialbe. maslec-a, ba« ©eitel. seženj-žnja, bie .Jtlafter. črevelj-vlja, bet pavec-vca, bet S o fl. laket-kta, bie (Sile. stot (cent)-a, bet Setitner. ffint (libra)-a, ba« ffutlb. lot-a, ba« Sot^. kvintlec-a, b a« Ouent^en. ®a§ ©olb ift bcm 9ftenfdjen notljtoenbig. ®ie 2Kflnjen ftnb feijr »ergeben: e§ gibt (ftnb) ®ufaten, St^aier, ©ulbenftiidfe, Seitntreujerftiicfe unb freujer. Sin Žufaten »ter — fünf, ein £I)aler jtoei (Sulben unb einige ^reujer. ®er ©ulben f)at jtoanjig günffreujerjlücfe ober Rimbert ^reujer ober jtoeiljunbert ^albfreujer. geljnfreuserftiicfe, Kreujer unb §albfreujer nennen ioir ©djeibemunje. — Sin Rentner fyat ljunbert ^Jfunb, ba« $funb jtoet unb breijjig Sotlj, uub baä Sotfy oier Duentdjen. — Sine Slafter ljat fecf)« <2Auf), ein ©djufy aber jtoölf ¿oll. — ®er Sinter ^at oierjtg 2Kajj ober adjtjig £>albe, bie 2)ia§ aber »ier ©eitel. XIII. $prtd)iibtnt0: Obkorij? toann? um toie ötel Uljr? pol (i), fyalb. obsoržj, um biefe Seit, terp-eti, im bauettt, Voä^rett. koliko, teie »iel? bi-jem, ti ("plagen. toliko, fo »tel. A. Janez! koliko je ura! — Ob- 3ofyann! wie otel ifi eS? korij je? Maša-e, bie äfteffe. nra-e, bie Ufjr. četžrt-i, ba« SBiertel. B. Ali ne slišiš: sedem (eno če-tert na sedem, — pol sedmih — tri četerti na sedem) bije. A. Obkoržj greš v šolo? B. Pred poldnem ob sedmih, po poldne o poli dveh. A. Obkorej imate sveto mašo? B■ O poli osmih do osmih. A. Obkorčj se začne šola? B. Pred poldnem ob osmih, po poldne ob dveh. A. Kak6 dolgo terpi šola? B. Pred poldnem od osmih do desetih, po poldne od dveh do štirih. A. Obkoržj prideš domu? B. Po štirih (po pol petih ...); ob pol petih sem domd. Hörft bu nicht: eS fcfsiägt fieben (ein Siertel auf fiebert — halb fieben — brei Viertel auf fieben) Ufyr. SHSann (um wie biet W?r) gehft bu in bie ©d^ule? SormittagS unt fieben, nadjmittagS unt halb jwei UI?r. Unt wie »iel Uhr habt ihr bie heilige SOieffe ? Son halb acht bis a^t Uhr. Um Wie »iel Uhr beginnt bie ©djule ? SormittagS um adjt, nachmittags um jWei Uhr. SBie lange bauert bie ©thule? Vormittags »on a fünf Uhr bin ich 3U Haufe. 2)tc Nennform unb baS et „bantit" »ertoanbelt unb bann mit „da" überfeft toerben, al«: $et ÜÄenfth ifft, um ju leben = bamit et lebe, človek jž, da živi u. f. to. 35. ST m borgen. Zarja-e, bie Stftorgenrótbe. vživ-am, ati genießen. obled-ím, eti erblaffen. svitloba-e, t>ag 8id)t, .gelle. žar-im, éti glüben. ugásn-em, iti erlösen, žarek rk a, ber ©tral. pod-ám, ati se ftd^ begeben. umík-am,ati se ftd) entjie^tn. spanje-a, bet ©djlaf. zbud-im, iti se, entladen. entteet^en (nad) U. nadl). pripeljati se, gefahren fem ni en ; prihiteti, herbeigeeilt íommen; prijezditi, geritten fommen; priplávati, f^mimmenb (fdjtoebenb) {jetbeifommen ; prižvižgati, bfeifenb Çetbeifommen; pripeti, jtngenb berbeifommen tt. f. te. Sitie ábnliibe Ž8et>eutung Ijaben aííe übrigen mit bem Šomotte pri- gufammettgefejsten Seitttčrter ber Söewegiing. Terana noč se umika bélemu dnevu. Mesec obledi in zvezda ugasne za zvezdo. Rumena zarja priplava na nebó in oznanja novi dan. Solnce se pripelje izza gór in začne svétiti ljudem in živalim. Zemlja in nebó, hribi in doline zaré v rumeni svitlobi. Natora se zbudi iz spanja, ljudje in živali se začno gibati in hvá-liti Boga za lepi novi dan. Tice pojó, bučele brericé, metulji ferkljajo od cvetice do cvetice; vsaka stvar hiti vživat lépega jutra. Tudi ljudjé se zbudé, mólijo in gredó delat, Kmet se podá na polje orát, hlapci prižvižgajo na travnik kosit, dekle pa pripojó na polje žet. Otroci priskáóejo na trato tergat pisanih cvetic, fantje in déklice hité v šolo se učit. Tudi starčki primó-lijo iz tèmnih izeb pod milo nebó na solncu se gret in vživat zdrávega zraka. Tudi jaz hočem vesél biti in Boga hváliti za toliko lepote in dobrót. Sie aSergoiißtnljeit í>es B«tworteë. §. 31. ®ie ŠBergangenfjeit ober baë $erfeft ift eine ¿ufam= mengefegte ¿Jeit unb entfielt bnrcfy bie Serbinbung beë ^iifSjeittoortež „sem" mit bent urnf djreibenben SJîitteitoorte »ergangener $eit; *) ba§ SJžittetaort feíbft toirb aber oom Snfiniti» abgeleitet, inbem man bie ßnbung -ti in 1 (a, o) üertoanbeít, ató: délati — delal, a, o gearbeitet — delal, a, o sem, id) Ijabe gearbeitet, piti — pil, a, o getrnnfen — pil, a, o sem, id) fiabe getrnnien. biti — bil, a, o getoefen — bil, a, o sem, i d) bin getoefen u. f. to. lieber bie Silbung bež umfcbreibenben TOttelteortež ift iibetbieß ju bemerfen: a) ®ie 3eittt¿rter, »eldie »ot ber 5tiftniti»enbmtg einen Mitlaut aufœeifen, fdjalten fût baë mánnliibe @efd)leiIfSgeitte>orteS: bil, a, o sem bor baž umfdjreibenbe SKittetoort gebiibet unb fitibet nur ittt ¿ufatnmengefeljten @a|e feine Slntoenbung, al$: Ko je bilo pet let preteklo, vernil se je v svojo domovino, nadjbeni fiinf 3af;re berfloffeu toaren, fei;rte er in fetit SSaterlattb ¿uriicf. 36. ®er jufriebene £irtenfuabe. ttl' (*«*»,. lov-a, bit 3agb. lovec-vca, bet Säger, polovica-e, bie ^Slfte. v4b-im, iti eintaben. mdnjk-ati, um mangeln, zapust-im, iti »etlafett. vselej, vsigdar, žlahten, tna, o ebel. veri, a, o ttacfer, biebec. prav, a, o ted)t. sam, a, o atfein, fetbji. zato, besljalb, be«tt>egen. Fant je pasel ovce v lepi dolini med zelenimi hribi. Veselo je žvižgal in pel. Bilo je lepo jutro ; solnce je prijetno sijalo in vdbilo ljudi pod milo neb6. Tudi kralj je zapustil mesto in prišel na lov. 'On je videl veselega fanta in ga vpraša: „Kaj si tako vesčl, ljubi mm?" Fant. Jaz sem presrečen, zato sem vesel; sam kralj ne more biti srečnejši od mene. Kralj. Kako je to, povej mi? Kaj te dela tako srečnega? Fant pa začne prdviti: „Rumeno solnce na nebu meni ravno tako prijazno sije, kakor našemu kralju. Hribi in doline meni ravno tako lepo zelene in cvete, kakor našemu kralju. Jaz imam zdrave roke in noge in zdrave oči; jaz imdm potrebno obleko in potrebni živež; meni nič ne manjka. Povejte mi, žlahtni gosp6d! ali ima naš kralj več ko jaz." Prijazno mu je rekel kralj: „Prav im&š, dobri fant! Bodi vselej tako zadovoljen in vesel. Zadovoljnost je polovica srečnega življenja." 37. ®te (Sdjtlbtoaihe unb ber tonig. Taber-bra, bai Saget. Sotor-a, ba« 3'lt. straža-e, bie 3Sa$e. obr&z-a, b.3lntlig,b.SIu«fe[jen. dopad-em, sti gefallen, žž, vže, fdjon, bereit«, zak&j, trtirum. najdem, najti, ftnbeit. volär-rja, bet Ocfjfenjunge. nežen,, žna, o j a rt. mladosten, tna, o jugenblid)-prusovski, a, o preujufct). gosji pastir-rja, ber ©iufeljtrt neki dan — nekega dne, eilte« Xage«. ©er preufjifdje tonig -gtiebrtd) II. fant einež £ageS in ba« Sager unb fanb einen jungen ©oibaten auf ber SBadje. ®aö garte, jugenblidje 3lu«fetyen bes ©olbaten gefiel bent Röntge unb er fragte tljn: „(Soibat! toie lange bienft bu fdjon? I ©otbat: SDreijeljrt Saljte. tönig: SBie alt bift bu? ©otbat: 9feunjei;n Sahire. tßnig: Unb fyaft fdjon breijei)it 3ai;re gebient? 3Bie fann biefj fein? ©olbat: SBarum nic^t? günf iia^re biente tc£> aiS ®anfef)irt, fec&S 3aijre als Dd)fenjunge unb cor jwei -Sauren bin td) unter baS SJoIf (unter bie ©olbaten) gefommen. XIV. Sprcdjübuttg: Sim Dbftmarfte. Jábelko-a, ber Styfet. hruška-e, bie S3irne. črešnja-e, bie .Rirfdje. višuja-e, bie 2Beid)fet. smokva (figa)-e, bie geige, grozdje-a, bie Xrauben. oreh-a, bie Díufí. kostanj-a, bie Äaflame. cesplja-e, bie 3Wetf($fe. sliva-e, bie Sßjlaume. breskva-e, bie í|3ftrficí). maréliea-e, bie ölpctfofe. drag, a, o tf)euer. dober kip, toofjlfeii. po čem, wie tljeuer? A. Kaj imate na prodaj? B. Jibelka in hruške, sladko grozdje in smokve. A. Po čem so jdbelka? B. Štiri po krajcarju (za krajcar). A. Dajte mi jih za deset krajcarjev. B. Nate je; prav sladke so. velj-ám, ati foflen, gelten pród-am, ati »erlaufen, na prodaj, jum SSerlaufe köliko, Wie ttiel. töliko, fo tiiel. nk, ba nimm, akte, ba nehmet. SOBaS fyafcen ©te ju Berfaufen? Slepfei unb 33irnett, fiifje Weintrauben unb geigen. SBie treuer finb bie Slepfet? S3ier um einen freujer. ©eben ©ie mir berfetben um jeljin Sreujer. ®a nehmen ©ie biefeiben; fte finb recfyt füg. SGBte treuer »erlaufen ©te bie SErauben flifirftye, SIprtfofen, geigen...)? ®a8 l»efiertt. Sapa-e, bieSuft; b. Sltfjem. iskra-e, bet gunfe. skala-e, bet gel«, kremen-a, ber .Riefet, perje-a, ba« Salt6. bezeg-zga, bet §o((miber. Sum-im, eti taufdjen. «umlj-4m, ati faufeitt. kop-ljem, ati graben, čert-im, iti fjafien. ud&r-im, iti f^lagett. zdaj, sedaj, je$t, nun. prebivališče-a, b. SBofjnfiätte. rahel, hla, o jart, fein, terd, a, o fjart. terden, dna, o ftfl. mehek, hka, o meid). pregAnj-am, ati »erfolgen, slovó jem-ljem, ati, Slbfd^iet neumen. Veselo so štiri sestre živele. Pervi je bilo imé Iskra, drugi Sapa, tretji Voda, četerti pa Resnica. Neki dan so slovó jemale in pervo vprásale: „Iskra! kje tebe nájdemo?" — „Moje Erebivališče bode", pravi Iskra, „terda skala. Z jeklom udárite remen in našle me boste". Zdaj Iskra Sapo vpraša: „Sestra! kje pa tebe nájdemo?" — Sapa odgovori: „Tam na drevesu bode perje rahlo šumljalo, tam me iščite, tam bode moj dom". Zdaj Sapa Vodo vpraša: „ Kje bodeš pa ti domá? — Voda pravi: „Tam pod zelenim ločjem ali žlahtnim bezgom kopljite in našle me boste." Zdaj vprašajo Resnico: „Sestra! kje bodeš pa ti domá? — „Ljube sestre!" Resnica milo odgovori, „na tem svetu mi ni živeli; vse me sovraži; ljudjé me pregánjajo in svet me čerti, le tam v nebesih je moj dom". SSorüJörtcr mit bettt Snttt) uttb Sítfiifatiti. §. 34. Sen 2)ati» regieren: k (»or k nteift h) ju, gegen, bejeidjnet bie Sitdjtung ober Sínnaíjenmg ju einem beftimmten 3¡eíe» aíá: k mizi stópiti, junt SCtfdje treten; k drevesu, junt Saume; h klopi, jur Sani. proti, gegen, bejeidjnet bie 9?t^tung gegen ein beftimmtež Biel, oft mit bem Segriffe ber geinbfeligfett, ató: proti mestu, gegen bie ©tabt; proti večeru, gegen Sibenb; proti koncu, gegen Snbe; proti sovražniku, gegen ben feinb. §. 35. ®en Sllfufati» »ertangen: drez, čez, über, bejeicfynet bte Stiftung über bie obere ©ette eines ©egen= ftanbeS ober baS Ueberfdjreiten einer gafyl ober eines ÜOíafjeS, ató: črez morje, über baS ÜDJeer; črez hribe in doline, über §ügeí unb Stljäler; črez noč, über Siadjt. raz, »on, »on — Ijerab, gteidj bem s, z (©~ 38), ató: raz mizo pasti, bom íifdje íjerab fallen; raz klop vzeti, »on ber Sanf neumen, skoz, b ur d), fytnburd), bejeidjnet bie Stidjtung burefy einen ©egenftanb ober bie 9luSbefmung burd) einen Zeitraum, ató: skoz hišo, burdj baž §auS; skoz okno, burdj baS genfter; skoz celo leto, ba$ ganje Jaítr fyinburdj.' žBejeidjnet ba« beutftfe burdj ein äKittel, fo tnuf es fleta mit po obet s überfefct roerben, alž: z božjo milostjo, butdj bic @nabe ©ottes; po očetu, burd? beti SBater; po hlapcih, btttd) bie .Rnedjte. ©to». ©prati). unb UebunaéíiKfc, 8. Stuft. 4 zoper, to ib er, gegen im fernblieben ©inne (als 9Mentoort, feinem $auj5ttoorte nadjgefefct, I) a t e« ben Sati» bei fid)), atö: zoper božje zapövedi, toiber bie ©ebote @otte§; zoper sovražnika, totber (gegen) ben geinb. 39. ®ie Prostor-a, bet Efiatim. shramba-e, b. Slufbettaljrort. dimnik-a, bet fflattdjfang. deska-e, ba« ©rett. apno-a, bet .Ralf. o^nungen ber alten ©laöen. krijem, kriti, bebecfett. kažem, kazati, jeigen. zadžl-am, ati »ermaßen, naprdv-im, iti anfertigen, tak, a, o fold}. slama-e, ba3 ©trofe. stelja-e, bie ©ttett. veja-e, ber 31 ft. mah (meb)-a(u), ba« 3J?0«. Slovdn-a, bet @la»e. gostoljuben, bna, o gajifteunbličfe. Hiše starih Slovanov so bile lesene ali zidane. Imele so štiri stene. Luknje so zadelali z mahom brez apna. Krili so hiše z vajami, s slamo ali z deskami. Prostor med streho in štirimi stenami so imenovali izba. Stropa ni bilo.*) Zraven izbe je bila čtimnata kot shramba za potrebne reči. Ob steni je bila klop. Mizo so imenovali stol. Okoli stola so na tleh sedeli. Tudi peči so stari Slovani že imeli, pa brez dimnikov. Skoz steno so napravili nekaj okroglih lukenj. Tako luknjo za ok6 so imenovali okno. Stari Slovani ležali so na tleh na slami ali na stelji.^ To kaže beseda postelj. Bili so stari Slovani pobožni in gostoljubni proti vsakemu. 40. $eimif($e SBgel. täSSiaa-e, baa Stotljfeldjen. p6nica-e, bie ©raömütfe. seni'ca-e, bie älieife. ščinkovec-vca, bet Sitlf. stern&d-a, bet Simmer, kos-a, bie Slmfel. gnjezdo-a, bai Steft. gosžnica-e, bie Staupe. vernem , iti se , jutücfs L&stovica-e, bie SdjtoaUje. slavüek-ßka, bie iJiadjtigafl. Skerjanec-nca, bie Serdje. prepelica-e, bie äöadjtel. razlig-am, ati se erfdjaden.l odlet-im, eti fortfliegen, vendar, bodj, aber. | nekteri, a, o einige. | teuren. ®ie Söget ftnb für ben SÖienfdjen fefyr nützliche nnb angenehme ®e= fahrten, ©ie fingen ben ganjen Sag über (burcfy ben ganjen Stag) »orn SKorgen bis jum Slbenb unb machen ihm tnrjtoeile (fnrje Beit) bei ber fdjtoeren Slrbeit; burcty ©arten nnb Sctlber erfdjaüt ber füße ©efang. (Sinige Söget, tote bie ©pertinge, Reifen, Slmmertinge, ftinfen unb mehrere anbere bleiben über ben -Sinter bei un«, anbere, tote bie ©djroatben, Sad)= teln, -¡Nachtigallen, Serben, fliegen gegen ben Sinter über bag breite SDfeer in toarmere Sänber (fort), bod) feieren fte im grüpnge toieber in if)re alten Hefter ju un« jurüd. ®ie munteren (fröhlichen) Söget finb für ben SDJenfdjen auch 2ßohltI)äter(innen); fie freffen Sürrner, Raupen unb anbere fchäbtidje -Snfeften. 41. griebrich H. unb bie Sache. Veličanstvo-a, tie ajefiät. spim, spati fdjlafen. zasp-im, ati eillfcfelafen skerb im, eti forgen. stor-im, iti tfeun. vzamem, vzeti nehmen, pomoranski, a, o pomnterifd}. bolžh-am, ati frättfeln. pošljem, poslati fcfeitfen. pokličem, cati rufen. *) Ni bilo, ei gab mdjt, e« gab feine (mit bent (Senilis be« ©ubjefiei). Prtisovski kralj Miroslav II. je bolehal. Neko noč ni mogel spati. Zat6 je poklical služabnika in ga vprašal: Koliko je ura? Služabnik: Cez pol noči, veličanstvo ! Kralj: Ne morem zaspati; povčj mi kdj. Služabnik: Kaj znam jaz ubogi služabnik povddati vdšemu veličanstvu! Jaz nič ne včm. Kralj: Kj6 si domd? Služabnik: V mali vasi na Pomoranskem. Kralj: Ali imdš še očeta in mater ? Služabnik: Oče so že umerli; le stara mati mi še živi. Kralj : Od česa pa živi? Služabnik: Ona prede. Kralj: Koliko služi na dan ? Služabnik: Sedem krajcarjev. Kralj: Kak6 more s sčdmimi krAjcarji živeti na dan? Služabnik: Pri nas je dober kup živeti. Kralj: Ali jej ti kaj pošlješ? Služabnik: Pač. Eavno sem jej poslal spet tri cekine. Kralj: Prav si storil. Ti si priden sin. Tam na oknu je nekaj cekinov; vzemi je, tvoji so; za staro mater ti hočem pa jaz skerbeti. Z Bogom ! XV. Spred)fibntlfl: Keddj? »mm? Sedaj, zdaj, jefet, nun. -tedaj, bann, tarnal«, danes, dnes l)eute. davi, Ijeute fcu§. drevi, fjeute gegen Slbenb. nic6j, ijeute a&enb«. zjutraj, tU bet grulj. kmalo, v kratkem, Balb. prej, poprej, friif)?r. včasi, jurnetlen, matidjmal. vselej, zmeraj, immer. Se, no$. še le, erft. že, vže, fdjon. jntre, jutri morgen. zajtro, morgen fttilje. včeraj, geflern. snoči, geftern aBenbi. zvečžr, aBenbž. lani, »otigež 3al)t. letos, letaš, Ijeuet. po dne, Bei Sage; po noči, Bet bet 9ia<$t; po letu, im ©otnrnet; po zimi, im Sffiintet; v nedeljo, am ©onntag, fomitag«; v pondeljek, am SDioniag, montag«; v torek, am2>ienjtag; v sredo, am 9Ritttood) u. f. h). — ob (v) nedeljah, an Sonntagen; ob (v) četertkih, an ©omterjlagen; ob (v) petkih, an greitagen; ob (v) sobotah, an ©amfiagen. ®ie 3eitbefitmmung fle^t, toenn fie burdj ein §auDt»ort mit etnem ffleittjorte auigebrudt ttutb, im Slffufatio obet im Oeniti», aiž: neki dan obet nžkega dne, eilte« Sagei; lansko leto obet linskega leta, »orige« 3af)t. ©riifje ®id) ©ott, t^enrer greunb! 2Ba8 rnad; ft ®u fieute fyier? ■3dj bin ben Strjt fjolen gefommen. 2Bann bift ®u »ont £>aufe fortge= gangen? ©djon geftern um neun ober Ijialb je^n ll^r. 2Ber ift bei eud) franf? ®ie SKutter franfett fdjon jtoei — brci SKonate. A. Bog te sprimi, dragi prijatelj ! Kaj delaš danes tukaj? B. Po zdravnika sem prišel. A. Keddj si pa šel od doma? B. Že anoči ob devetih ali pol desetih. A. Kdo je bolen pri vas? B. Mati bolehajo že dva — tri mesce. A. Keddj pojdeš spet nazdj ? B. Zdaj še ne vem, najprej mo- ram k zdrdvniku. A. Morebiti danes še ne pojdeš? B. Menda drevi ali jutre zjutraj (zajtro) ali pa še le v nedeljo o poldne. A. Keddj pa k nam prideš? B. Drevi ob petih, A. Prav, pa le gotovo pridi. B. Se ve da pridem; zdaj pa z Bogom. 2öann gehfit ®u wieber jurüdE? toeifj eS jefct nod? nict?t, juerjt muß tch 3"»t Slrjte. Vielleicht wirft bu £>e»te nii)t abgehen? glaube gegen Ibenb ober morgen in ber grühe ober aber erft am (Sonntag ju SKittag. 333ann fommft ®u ju uns? @egen Slbenb um fünf Uhr. Siecht, aber iomme nur gewifS. freilich fomrne ich; je^t aber iebe »Ohl. 2>er 9icgatiDfa$. §. 36. 2>aS »erneinenbe ne fteht im ©loBettifc^en, wie befannt, immer bor bem auSfagenben 3«tworte unb bedangt jeberjeit ben ©enitib beS JDbjefteS, wenn biefeS im ®eutf@nffel. kreda-e, bte $reibe. tabla-e, bie Safel. pismariea-e, b. ©cfireibbeft. zat6, zatorej, torej, zategadelj, zategavoljo, beiljalb, be«Wegen; gosje pero-esa, .Rtelfeber; jekleno pero-esa, @tai)lfetet; moram, ati (mjral, a, o obet m6gel, gla, o) muffen. morem, moči (mdgel, gla, o), fonnen, »ermogen, CfW<§« ®Jogli<§feit); znam, znati (znal, a, o) fenneu; fonnen (rctffen). gost, a, o bidjt. vodón, a, o roäffettg. urežem, urézati, fentleiben, utégn-em, iti Seit íiaíen. ker, »eil A. Učenec! zakaj ne pišeš? B. Ker nimam dobrega peresa. A. Zakaj ti ga nikdo ni urezal? B. Med nami ga nikdo ne zna urezati. A. Zakij ti ga gospod učenik niso urezali ? B. Gospod učenik niso mi mogli peresa urezati, ker nimajo peresnika (ker ne utegnejo ©djüler! toarum fdjreibft ®u nidjt? SBeif ich feine (nicht eine) gute fteber habe. *) Sßarum tyat jte ®tr niemanb ge= f dritten? Unter uns fann biefelbe niemanb fdjneiben. SBarum hat fte ®ir nicht ber §err Se^rer gefdjnitten? ®er §err Sehrer fonnte mir bte geber nicht fchneiben, toeii er fein gebermeffer t)at (toeil er feine 3eit hat ...). *) ®a« au«fagenbe Seitwort nimmt im 9lebenf«$e biefelbe Stellung ein, t»ie t'm £aui>tfafce unb folgt gtöftent^eil« gleich na<§ beut einlettenben gut* ober Sinbeirorte. A. Zakdj ne pišeš z jeklenim peresom ali s svinčnikom? B. Z jeklenim peresom ne znam pisati, s svinčnikom pa ne morem, ker je papir preruj&v. A. ZakAj tvoj tovdrš lepše ne piše? B. Černilo je pregosto (prevo-dino, v tintniku ni dibrega černila ...). A. Zakdj ne pišeš v pismarico (na polo papirja ... j? B. Ne utegnem po njo (iti). A. Zakdj ni krede pri tabli? B. Ne vem, kdo jo je vzel. A. Zakdj danes ni več učencev v šoli? B. Nekteri fantje so bolni, zategadelj ne morejo priti; nekteri pa ne utegnejo, in so mirali domd ostati. aBarum fdjreifcft ®u nicht mit ein« lfeber ober mit einem Sleiftift? ÜRii ber ©tahlfeber Weiß ir«uetfönlterrn unb bergeffet ntd)t tl;rer toeifen Seljren. Siebet eure Üiajion unb if)ve Spraye; bie SÖiutterfpra^e ifi ein foftbarer (teurer) ©ctyafe. Siebet ben -Jiädjften tote eud) felbft unb Reifet i[;m in feinen Siethen, ©ud)et eud) einen treuen ^reunb auf, unb toenn iljr tl)n gefnnben Ijabet, betoaljret ifm eud) bis 3um Grübe eueres SebenS. Sichtet eud) felbft unb eS toerben eud) aud) euere 9?äd)ften atzten. Sebet toofyl! , XVII. Sprtdjßbnng: kteri, a, o? toeldier, toetc^e, toelc^eS? Kteri, a, o / , - , . I tA-le, t4-le, tö-le biefet (e, e«) ba. ki ( weiter, (.e, eej. | Aüi.]e) ¿na.le ) uno.le jentc ^ bort. tisti, a, o bei (bie, ba«)jenige; jener, jene, jene«. Ki bleibt für äffe Oefd&led^ter, Sailen unb ©iegungifätte unttetänbert; bodj toirb bemfelben in ben abhängigen 93iegung«fät(en ftet« bie 3. 5ßerfon be« petfönlityn gürtoorte« in bem bezüglichen ®efdjle$t, 3a61 unb galt beigegeben, al«: 1. ki 2. ki ga ki ki je ki ki ga A. Ktera šola je najboljša? B. Tista šola je najboljša, ki uči učence srečno živeti. A. Kteri fantje radi hódijo v šolo ? B. Vsi učenci, ki jih préd sebój vidite. A. Kteri učenci se najpridniše uéé? B. Ti-le štirje, ki sedé v pervi klopi. A. Ktere déklice so najpridniše med vsemi? B. Une-le tri, ki je vidite tam v drugi klopi. 3. ki ma 6. ki (pri) njem ki jej ki (pri) njej ki mu ki (pri) njem U. f. It). SBeldje ©d)ute ifl bie befie? -3ene ©d)uie ift bie befte, toeldje bie . ©dritter glüdiid) leben lefyrt. SBeidje Snabett geben (pflegen 31t gefyen) gerne in bie ©djule? 9llle ©c^iiler, bie ©ie bor fid) fefyen. S&eldje ©d)iiler lernen am fleifjigften? ®iefe bier ba, toeldje in ber erften Sanf ftfcen. Sßeldje ältäbdjen finb bie fleifjigften unter atlen? ■3ene brei bort, bie ©ie in ber ätoeiten S3an! fefyen. *) SDiancbmal twet^fett ves, vsa, vse mit cél, a, o ganj, toelcheS eigentlich fo »iel beDeutet, »ie ba« teutf^e „ganj ~ uníerfefirt", lat. integer. — Ves, vsa vse — ®en. vsega, vse, vsega 1!. f. t», toirb im allgemeinen fo toie ba« «ei» toort abgeändert; in ben abhängigen öieguttg«fäf(en bet 3toei= ttnb Sieljabí geljt jebod) ba« i gemeiniglidj in e übet, baber: ®en. vseh, ®at. vsem u. f. to. — ®ief gilt aud) »on bem gürtoorte ta, ta, to — biefet, biefe, biefe« — teh, tem u. f. to. A. Ktere učence imenujemo za-nikarne ? B. Zanikarne imenujemo tiste učence, kteri se nič n6čejo učiti. A. Kteri otroci bodo kot možje srečno živeli? B. Samo tisti, ki se v mladosti pridno uč6; človek, ki se v mladosti ne uči, tudi v starosti nič ne zna. SBelcfje ifjíe. prepád-a, bet Slbgritnb. 47. ®ie Suft. rod-im, iti grüdjte tragen, pogín-em.iti juOrunbe gefjen. neobhodno, unumgänglich. slab, a, o fchlecht. zapért, a, o »erfdjloffen. podzemeljski, a, o unteritb. živ, a, o lebenbig, lebenb; lebhaft, rege. Sie ber gif d) oljne Saffer, fo fönnte (würbe fomten) audj ber 2Jíenfd> ofjne Suft nidjt leben. ®ie Suft ift SRenfdjen, Spieren nnb ^flanjen junt Seben unumganglicf) nof&Wenbig. Dfyne Suft müfie, (würbe ntüffen) ber 2Kenfö unb jebeS lebenbe ©efdjopf auf ßrben ju ©runbe gelten; ofme *) 3n ben 33ebingutigäfä$en fleh* bie Stegajion „ne" t^etiä bot, tljeils nach „bi"; bähet auch: ne bi mogel. Suft toürben bie ©räfer uttb ^flanjen «td^t grünen, bie Stumen unb anbere ©etoächfe nid)t blühen unb grüßte tragen. ®te Suft ift aber nicht überall gleich gefunb. ®ie gefunbefte Suft ift in ©arten unb SBälbern, bie reinfte auf hohen Sergen unb Sltpen; toeniger gefunb ift bie Suft in großen ©täbten unb ßbenen; bie fdjle»ei (bret) Sage blieb. Sohin gebenfft bu morgen aufjubrechen? ßuerft gegen Harburg unb ©raj. SBo toirft bu herumreifen? 3n allen Sänbern unfer« Kaifer«. 2Bie tneit gebenfft bu ju !ommen? Si8 $rag. Sßoher toirft bu mir juerft fdjreiben? 2lu8 Sien, trenn nicht früher au8 ©raj. Si8 ju »etcher Bett fommft bu (fontmft bu nicht) jurürf ? 3n fedj« ffiochen ober in jtoei SDfo-naten bin ich getutfö toieber bei euch. 9ieifc giücfltch! ©ott behüte bich! Silbung bet SSerflctnerungžtoorter. §. 41. Um ben Segriff be8 Steinen, Barten unb lieblichen auiju* brütfen, bebient ftch bie floöenifche ©prad)e mit Sorliebe ber SertteinerungS» toörter ober ®iminutica. ®ie corjügtichften SitbungSftlben ber Serfiei» nerungStoörter ftnb: *) Kod? bejeidjnet fo »iet Wie: auf Wethen »«<$ bem Orte »in« SJeteegung. Je g en? unb fragt inabefonbe« I. für männliche Hauptwörter: ec, als: brat — bratec, ba« Srüberdjen; go!6b — golobec, ba« Säuberen; vert — vertec, ba« @ärtd)en; vnuk — vnučec, ba« Qčnfeid)en; lok — ločeč, ber Heine Segen. ek, al§: sin — sinek, ba« Söhnieut; nož — nožek (audj nožej), ba« SJfefferdjen; stric — striček, (audj stricej), ba« Onfeldjen; vol — volek (auch volej), ba« Dd)«iein. ič, al«: grad — gradič, ba« SchlöfSlein; nož — nožič, ba« SO?efferdE)en; červ — červič, ba« Sürmdjen; verh — veršič, ba« ©¡pfeifen; grozd — grozdič, ba« £raublein. II. für weibliche Hauptwörter: 1) bie Weiblichen Hauptwörter auf einen Selbftlaut befommen: ica, als: glava — glavica, ba« Köpflein; roka — rööica, ba« Hänbdjen; noga — n6žica, ba« güjjlein; tica — tičica, ba« 33ögelein; zvezda — zvezdica, ba« Sternchen. ka, al«: mama — mamka, mämica, ba« Mütterchen; slama — slamka, slämica, ber Strohhalm. 2) ®te weiblichen Hauptwörter auf einen SWitlaut erhalten: Ca, al«: živdl — živalca, ba« 2h'erc^en> postelj — pösteljea, ba« 33ettchen. ka, al«: nit — nitka, ba« gäbdjen; gos — goska, ba« @än«= djen; piSöäl — piščalka, ba« Pfeifchen. III. für fachliche Hauptwörter: ce, al«: vino — vince, ber liebe Sßein; krilo — krilce, ber Heine Sd}o§; meso — mesce, ba« gleifdjcfjen; drevo — drevce ober drevesce (»on drevesa), ba« Säumten; pero — perce ober pe-resce (»on peresa), ba« SSIättd^en, geberchen. iee, al«: grozdje — grozdjiče, bie Sräubdjen; listje —listjiče, ba« fleine Saub. Sie auf biefe Sßeife »erileinerten SSörter werben, befonber« in ber Ktnberfprache unb im £one ber Siebfofung, häufig noch emmal »erfleinert, unb jwar mittelft: 1) ek, für ba« männliche ©efdjlecfjt, al«: sin — sinek — sinček, liebe« Söhnlein; nož — nožič — nožiček, liebe« 9Jiefferuft, äßoiilg. oster, tra, o fdjarf, raub- okrepč-am, ati etfrifi^en. pokli-čem, cati rufen, posebno,sosebno,befonberž. calö, clö fogat. prekrasen, sna, o bettlid) napäj-am, ati tränfen. obsev-am, ati beweinen, razäirjam, ati »eibreiteil. mil, a, o milbe, fanft, lieb, toeljmütbig, ®ie (Srbe ifi eine gütige SDtutter aller ihrer ©efdjöpfe. (Sie liebt aÜe t£)re Hinter, befonber« aber bie Slumen. 3m §erbfte ruft fte bie «turnen cor bem §aud)e be§ grimmigen 2BinterS an tljr müttertic^eS §erj unb im grühlinge mecft fie biefelben wieber jum neuen Seben. ®ie Quellen tränfen fie, bie «ögelchen fingen ihnen fröhliche £iebd?en unb bie i'üftd^en fpielen ben ganjen ®ag mit tljren «lättern. «ienc^en uub (Sdjmetterlinge flattern um fie fymmt. bie milbe Sonne befcfjeint fie freitnblidj unb fogar ber SDtenfd) freuet ftdj i^rer fierrltd^en Farben. Seben SJforgen erfrifdjt fie ber glänjenbe (lichte) Sfyau. 2lu8 ®anfbarfeit für biefe Siebe oerbreiten fie bie angenehm» ften 32Joi;igerüc^e unb blühen jur greube aller ©efdjöpfe. Blager, blagra, b. §etl, ©eg. oltAr-ja, tet Slltar. zvon-a (u). bie ®lcde. sled-a (ü), bie ©put. piS-a, ber ©turmttinb. 50. äßo wohnt @ott? vžren, rna, o gläubig, višnjev, a, o tofenfarben. razpet, a, o auigefpanut. posnet, a, o gebiltet. kjer, Jbo (bejte^eub), čujem, čuti hoten, pozn-am, ati lernten, stan-njem, ovati tpohlten. kljujem, kljuvati flopfen. mol-im, iti emporjiterfen. SHitfelft bet fflilbungifilbe -je toetbett iiaupttoortet (©atnmelnamen) gebilbet, toeldje eitte unbeflimmte SKenge gleictiartiger ®inge bejeidjnen, ali: drevo — drevje, bie Šarnne; grozd — grozdje, bie irauben; cvet — cvetje, bie Sluten; list, pero — listje, perje, bie Slatter, ba« 80llb; skala, bet gel« — skalovje, bie gelfen ufm. 1. Kje je ljubi Bog dom&? Tam, kjer je neb6 razpeto, Lepo višnjevo posneto Že veliko tisoč let, Tamkaj vidiš njegov sled. Tam, kjer zvdzdice migljajo, Kakor okenca igrajo, Tam je ljubi Bog dom&, Ki nas gleda in pozni. 2. Kje je ljubi Bog dom&? Tam, kjer gore zelenijo, V nebo glivice molijo, Kjer po drevji piš šumi, Po skalovji grom doni; Po planinah in dolinah, Po goricah in ravninah, Tam je ljubi Bog dom4, Lahko v sercu čutiš ga. 4. Kje je ljubi Bog domi? Čuješ klicati zvonove Črez ravnine in bregove? Njih premili božji glas V hišo božjo kliče nas. V cerkvi ljubi Bog prebiva, Tam ga vdrna duša vživa, Tam je ljubi Bog domd, Tamkaj nam svoj blager da. Kje je ljubi Bog dom&? Tam, kjer v persih serce kljuje, Tam najrajši Bog stanuje; Naše serce je oltar, Če ga damo Bogu v dar. V čistem sercu Bog prebiva, Ž njim veselje duša vživa; Kjer je v sercu Bog domi, Tam se vživa sreča vsa. Slomiek. Bufatmnettfe^uttg mit SBortoiJrtcra. §. 42. ®ie SSortoörter treten häufig mit Bett* unb Kenntoörtern in SSerbinbung unb »erleiden benfetben eine iljrem SBefen eigentümliche S3ebeutung; in«befonber« bejeidjnet: 1) bez, brez (gletch bem beutfdjen — to«) in 53erbinbung mit üftenntoBrtern einen SDíangeí ober eine Beraubung, até: brezbožen, gottloé. | brezdno, ber 2l6grunb. brezskerben, forglo«. | brezzob, jabnloa. 2) do (-- bem beutfdjen ^tttju ju», er») bie enbtidje Erreichung be« Biete« unb Btcecfe«, at«: pisati — dopisati, jufdjreiben. nesti — donesti, binjubringen. orati — doorati, ju ®nbe adetn. ddlati — dodšlati, »ollenbeil. končati — dokončati, beenben. dati — dodati, jugeben. 3) iz 0bem beutfdjen au«, fyerau«=) bie3iid)tung con tnnen nath aufjen, al«: brati — izbrati, auilefen. delati — izdelati, aužarbeiten. reči — izreči, auafpredjen. 4) na (»bem beutfdjen an=) učiti — izučiti se, auiletnen. pisati — izpisati, Ijerauiidjreiben. kopati — izkopati, auigraben. ein Sin^aufen, Stnfutten obet bett Seginn einer $anblung, bie nidjt jut" SSoltenbung fommt, al«: kúpiti — nakúpiti, anfaufen. nositi — nanositi, antragen, jesti — najesti se, ficf) atieffen. piti — napiti se, ft<$ antrinfen. pisati — napisati se, auftreiben, lomiti — nalomiti, anbiegen. =) beti über einem ©egenftanbe, at$: I nadzemlje, bie ¡Oberwelt. I nadškof, ber ©r$bifd)of. be=) eine §>anbiung, bie att Bielen čist — očistiti, reinigen, slep — oslepiti, blinb Werben, tesati — otesati, behauen. fyerurn, ringöum) bie Umfafjung lžtati — oblžtati, umfliegen, biti — obiti, umgeben, stöpiti — obstöpiti, umringen. ab») bie Entfernung eine« (Segen» tfergati — odtžrgati, abreißen, rezati — odrdzati, abfdjneiben. lomiti — odlomiti, abbred)en. vezati — odvžzati, loibinben. 9) po (beut beutfdjen be=) bie aHfeitige Gšintoirfung auf ben @egen» ftanb, ein Sebeden beSfelben, ober eine |>anblung, bie fidj nad) unb nadjf wenn nidjt auf alle, fo bod? bie weiften ©egenftänbe erftredt, als: pisati — popisati, BefdjreiBen. škropiti — poškropiti, begießen, zlatiti — pozlatiti, »ergolben. 5) nad (=bem beutfdjen übet nadpis, bie Ueberfdjrift. nadstropje, baä ©totfwerf. 6) o (»bem beutfdjen um=, (Seiten be8 DbjeiteS gefdjieljit, als: pisati — opisati, befdjreiben. b<51 — obžliti, Weiß madjen. suh — osušiti, abtroinen. 7) ob (»bem beutfdjen u nt», con aKeit Seiten, alž: dati — obdati, umgeben, zidati — öbzidati, ummauern, vžzati — obvezati, umwinben. 8) od (» bent beutfdjen Weg< fianbeS bon einem anbern, alž: dati — oddati, abgeben, jesti — odjesti, Wegeffen. vzeti — odvzeti, Wegnehmen, govoriti — odgovoriti, antworten. kopati — pokopati, begraben, kiipiti — pokupiti, auflaufen, džlati — podplati, bie Slrbeit »ollenben. hoditi — pohoditi, jertreten. kriti — pokriti, bebetfen. 10) pod (= bem beutfdjen unter») bie ttnterorbnung ober Unter werfung unter einen anbern ©egenftanb, al8: kopati — podkopati, untergraben, pisati — podpisati, unterfdjreiben. nžtiti — podnetiti, unterteilen. vezati — podvezati, unterbinben. stäviti — podst&viti, unterteilen, učiti — podučiti, unterweifen. 11) pre (» bem beutfdjen über», jer») baS Ueberfdjreiten eineS @e= genflanbe« ober SDiajjeS ober baž iDurdjbringen eine« Raumes, al8: džlati — preddlati, überarbeiten, brati — prebrati, überlefen. pisati — prepisati, übertreiben, govoriti — pregovoriti, überrebett. plesati — preplesati, bnrdftaiijen. plivati — preplävati, bur($f<§wimmen. šteti — prešteti, üBerjä^len. tfergati — pretžrgati, jerreißett, hviliti — prehvaliti, JU ttiel loBen. vpiti — prevpiti, überfdjteien. 12) pred (»bem beutfd)en Bor») ben ober SRang Bor einem anbern ©egenftanbe, alS: | staviti — predstaviti, borfteHen. bet —, ijinju —) ein Slnfommen ober pisati — predpisati, »orfd)reibeH. 13) pri (= bem beutfdjen Slnlangen ober §injufiigen, al«: dati — pridati, BeigeBen. d jati — pridjati, Ijinjufugen. pisati — pripisati, gufdjreiben. delati — pridelati, ettoetben. iti — priti, fommen. žvižgati — prižvižgati, pfeifenb fommen. pžti — pripeti, flngenb fommen. kdpiti — prikupiti, ijtnjufaufett. 14) raz (= bcm beutfcfjen jer=, auSetnattber«) bte £remtwtg ober ©erbreitung beffen, tcaž frit^er beifautnten toar, al8: deliti — razdeliti, gertljeiien. iti — raziti se, auaeittanber gefjen. pisati — razpisati, attaf<$reiben. térgati — raztfergati, jertetfjen. vézati — razvézati, auéeiliailbít binben. pustiti — razpustiti, jetlajfen. 15) S, se —, z (= bettt beutfdjen fjerab', jufamrnen«) bie ^ic^tung »on oben herab ober eine Bereinigung, als: brisati — zbrisati, ablofdjen. pustiti — spustiti, Ijerablaffen. leteti — zleteti, fortftiegeit. 16) u (= bem beutfdjen ah--, er=, »er=, ent« J bie SMenbung irgenb einer §anblung o Ime ben iJfebenbegriff »on „htnetn", alž: pisati — spisati, ttcrfajfett. šteti — sešteti, jufammettjáljlett. vézati — zvézati, jufatnmeníitlben. peljati — upeljati, entführen, nesti — unesti, basontragen. lomiti — ulomiti, abtreten, stópiti — ustópiti, abtreten. rezati — uržzati, abfdjitetben. st&viti — ustäviti, einteilen, tfergati — utergati, abteifeit, šteti — ušteti se, fxc£> veqäfjlen. 17) v (= bem beutfdjett eitt«, hinein») bie Siidjtuug in ba« innere eine« ©egenftanbeä, als: peljati — vpeljati, einfügten. rezati — vržzati, einfefjnttbetl. nesii — vnesti, eintragen. stäviti — vstäviti, einlegen, lomiti — vlomiti, einbrechen. pisati — vpisati, eintreiben, stöpiti — vstöpiti, eintreten. šteti — všteti, einjäfjleti. 18) \s, vz (»bem beutfdjen empor«, auf«), at«: hoditi — vzhijati, aufgeben. I dvigniti — vzdigniti, aufgeben, stati — vstati, anfielen. | leteti — vzleteti, auffliegen. 19) ia (« bem beutfcljen »er«, auf«) jeigt an, ba8 etioaS »om rechten 2Bege abweicht ober unfern ©innen entriicft toirb ober aber, baß eine §anblung ober ein Bufianb plofclid; eintritt unb fogleid) toieber aufhört, als: iti — zaiti, itte gef)eu. igrati — zaigrati, »etfpielen. delati — zadelati, »ermadjen. pustiti — zapustiti, »erlajfen. kopati — zakopati, ttergrabett. blisk — zablisniti, aufbügelt. slišati — zaslišati, »ernennten. peti — zapeti, attftintmeti (ein 2ieb). vpiti — zavpiti, auffdjreien. zeleneti — zazeleneti, ju grünen anfangen. Hebungen in ähnlidjen 3«íammenfe^ungen. «Bwite JMjjfilttnß. tytamWe un* 8&0M i. SBorte^ru^e: $oti uni) bas llMad. a) @ott uttb bie . cvetna nedelja-e, b. $alms fonntag. veliki teden-dna, bie Sf;ars l»od)e. velika noe-i, / vuzem-zma, ' \ 0f{rB-binkošti-binkošti (pl.), du- hovo-ega, $f!ngfien. vnebohod Kristusov, (Sfjtijli £immelfahrt. kres-a, ©onnentoenbjeit. gosp6jniea-e. b. grauentag. setev-tve, bie ©aat. žetev-tve, bie Slernte. dožžtvina-e, ba« SKetntefef}. sedžnji, a, e gegenwärtig, nekdänji, a, e ehemalig, tedinji, a, e bamalig. današnji, a, e heutig, vsakdanji, a, e täglich-včerajSnji, a, e geflrig. jutrajšnji, a, e morgig. dan-im, iti se, tagen, svit-am, ati, (Id) listen. jutranji, a, e tnorgentlidj. večeren, rna, o abenbliorteč. §. 43. SSehuf« ber Konjugation totrb baž fiobemfdje 3«tWort mit 9iiiiift(ht auf ben Klaffenöofai b. t. ben Sinbeiaut, welcher bie 3nfiniti»= enbung „ti" mit bem Stamme »erbinbet, in fe djs Klaffen eingeseift. umfafft bemnach: a) ble I. Klaffe bie Zeitwörter, bereit Snftnitioenbung oí;tte Ktaffen= oofaí ort bett ©tamm gefügt wirb, at«: bi-ti, bijem, fdjtagen. íu-ti, ßujem, hören, da-ti, dam, geben. nes-ti, nesem, tragen. {)as-ti, pasem, toeiben. ez-ti, lezem, frieden. b) bte H. Klaffe bie 3ettoörter mit bem KíaffenBofate ni, at«: sú-ni-ti, sunem, flößen, plú-ni-ti, plunem, au«fpeien. ver-ni-ti, vernem, abfetzen. mig-ni-ti, mignem, toinfen. mi-ni-ti, minem, »erfchtotnben. nág-ni-ti, nagnem, neigen. c) bie HI. Klaffe bie £eitoörter mit bem Ktaffenüofate é (nad) d, š unb ž aber a), al«: bol-é-ti, bolim, fcfjmerjen hit é-ti, hitim, eilen, sed é-ti, sedim, ft^en. lež-a-ti ležim, liegen. m61č-a-ti, molčim, fdjtoeigen. sliš-a-ti, slišim, hBren. d) bie IV. Ktaffe bie .gettoBrter mit bem Ktaffencofate i, at«: ljub i ti, ljubim, lieben. služ-i-ti, služim, bienen. uč-i-ti, učim, ie^ren. c6n-i-ti, cenim, hvdl-i-ti, hvalim, loben. jžzd-i-ti, jezdim, reiten. e) bie V. Kiaffe bie .geittoorter mit bem Ktaffen&ofale a, at«: dél-a-ti, delam, arbeiten. isk-a-ti iščem, fud)en. káz-a-ti, kažem, jeigett. klic-a-ti, kličem, rufen, kop-a-ti, kópljem, graben. ová igr-a-ti, igram, fpielen. pláv-a-ti, plavam, fdjtoimmen. zid-a-ti, zidam, mauern, bauen. f) bie VI. Kíaffe bie BeittoBrter mit bem Ktaffenbofate ben Sngtauten evá), at«: gospod-ova-tí, -ujem herrfdjen. dar-o-vati, -ujem, fdjenfen. spošt-ova-ti, -ujem, adjten. (nad) kralj-eva-ti, -ujem, herrfdjen. prič-eva-ti, -ujem, jeugen. zanič-eva-ti, -ujem, »eradjten. PfmtrktlJIflítt. 1. ®er leichteren 2íit«fprache wegen wirb bei ben 3eit»Brtern ber I. Kiaffe mit bem (StammauStaut d unb t »or ber 3nfinttio= enbung fowoht d at« t in s »erwanbett, nach bem eife$ naročje-a, bie Slrme; bet @djofj; šepetanje-a, ba« glitfient; tičiea za tičico, ein SBógelcfyen ttacb bem anbern; nje žen, žna, o jatt; malosercen, čna, o fleinnuitiiig; dišeč, a, e tooljlriedjenb. 3eit»6rter: Spreh4j-am, ati se, fid} etgeben; trós-im, iti jiteuen; ver-stim, iti se (». versta, bie ffleibe), ftdj reinen, ber Oíei^e na<§ fommen; kren-em, iti itd) febtett, bte 9li<$tung neumen; razp-nem, eti ausfoanneit; sklen-em, iti falten; pomičem, pomikati se, nad) unb nad) ft<§ neigen; um61kn-em, iti, »erjiummett; zadrém-ljem, ati, einf<$tummern; ferfol-im, eti fattetn; sedem, sesti ftd) fefcen (pf.); senj-á, ati se, tráumen. spattifel: Da, baf«, bamit. Rumeno solnce se pomika za goro. Tičica za tičico umolkne; Eovsód je mir in pokoj. Le neki deček, uboga sirota, milo zdi-uje. Truden sede pod drevó in sladko zadremlje. Senjá se mu, da stoji na visokem hribu in počiva v máterinem naročji. Tiho šepetanje je slišati po germovji in po cvetlicah. Zarumeni na vzhodu prelepa júterna zarja; prečudne podobe in mile prikazni se versté iz zlatih nebeških vrat. Prijazni ángelji trósijo r6žice na zemljo, zajemajo iz oblakov in virov belo roso in škrope zelene trate. Vse vstaja in se oživlja po hribih in dolinah. Vsaka cvetlica imá svójega ángelja. Tudi za najmanjše r<5žice skerbé ti nebeški varhi. V módro vijólico rosé svitle kápljice in napájajo jágode z nebeško sladkobo. Nježne ročice vódijo málega červička po mahu k dišeči vijolici po živeža. Drugi angelj se bliža tičici v gnjezdu in jej trosi hrano v kljunček; potém krene k pisanemu metiiljčeku in ga nasiti na sréberni rosi. Kmalo razpné svoje perutničice in ferfoli od r6žice do r6žice po krasni livadi. Vse je živo in veselo. Po ravninah in sterminah, po hribih in dolinah se sprehájajo mile podobe, in hválijo Boga, ki ne pozabi nobene stvarce na zemlji: Deček sklene roke in hoče mó- liti, in glej, angelj stoji pred njim, ki mu pravi: „Ne bodi tako maloserčen. Poglej lilije na polji in tiče pod nebom, kdo je redi in živi? Kdo drugi ko nebeška ljubezen! Bog ne pozabi nobene stvari; on tudi tebe pozabil ne bode." — Deček se zbudi, ves vesil vstane in kmalo ga vzame bogata vdova za sina. 52. © o tte S giirforge (Božja skerb). 9tennt»črter: MnAžioa-e, množina-e, mnoatvo-a, bit Sföenge; zerno-a, bfli ©amenfotn; število-a, bie Saljl; brezštevilen ober neštevilen, lna, o jafjftoi; gro-zoviten, tna, o graufam; »erbetbenbringenb; pogernjen, a, o gebellt (». pogern-em, iti, bert Sifdj b(cten). Beittoörter: Pokriv-am, ati bebeefen; spolnjujem, spolnjevati; erfüllen; stisk-am, ati brüefen, bebräligen, plagen; om4g-am, ati ermatten; hudega mraza konec biti, »or grimmiger $älte ju ©rutice geben (forbert ben ©eniti» be« Subjeftei); gnjijem, gnjiti, mobern, faulen. "Partifeln: po gostem, pogosto, velikrat, često, čestokrat, oft, oftmals, häufig; večkrat, že&če, öfter«; vedno, immer. človek po vsem svetu srečno živi; Bog povsod za-nj skerbi. Njegovo veliko skerb nam oznanja preljubo rumeno solnce, ki ob jutru vzhaja izza gör in mirno ob večeru zahaja, nam vedno sveti in ogreva zemljo; njegovo mogočnost nam razodeva svitla luna, ktera na veččr prijazno priplava izza hribov, in brezštevilna mnö-žica zvezd, ki tako lepo igrajo na nebu; njegovo moč nam tudi kaže vsako zerno, ki v zemlji zgnjije, klije in obrodi veliko žlahtnega sadu. Grozovitni blisk, ki šviga skoz oblake, strašni grom, ki maja nebeški strop, pa tudi hladni veter, ki prijetno pihlja — vsa natora nam oznanja, da nebeški oče za nas skerbi. Človek, gospodar vseh reči na zemlji in pod zemljo, živi po vseh straneh šir6cega sveta; povsod je za-nj miza pogernjena z nebeškimi darovi. Kjer pripeka huda vročina, hladi in manjša jo veter, ki po gostem vleče, in sočno sadje ga krepča, da ne omaga od hude vročine. Kjer stiska človeka huda zima in mu večni sneg pokriva griče in planjave, tam ga oblači večna dobrota v toplo kožuhovino, da ga hudega mraza konec ni. Povs6d človek lahko zadovoljno in srečno živi, če zvesto spolnjuje svoje dolžnosti, 53. @ o 11 e 8 äJtadjt (Božja vsegamogočnost). SfenntBčrter: Želja-e, bet ffiutifd); misel-sli, bet (Sebanfe; domovanje-a obet stanovališče, bie SSBobnung, bet Sffiobnort; skriven, vna, o ¡)etmli$, geheim; predobrotljiv, a, o f;öcbft gütig; premoder, dra, o IjöcbjJ toeife. Se t tU) öfter: Pozn-am, ati fettnen; spozn-am, ati etfennen; nap4j-am, ati obet namäk-am, ati tränten. @ott ift ber Sdjopfer ber ganjen 2öelt. Gimmel unb @rbe ftnb fein 2Berf. «Sonne, SOfonb unb «Sterne hat er erraffen. @in ©efdjenf feiner §anb finb ©räfer, Slumen unb Saunte. ®en aflenfdjen unb S^mn gab er ba« Sehen. Siad) feinem SBiHen ieudjtet un« bie Sonne ober tränft ber -. ■. - Siegen unfere gturen. -3n fetner £>anb rufjt ber ¡¡Dorntet unb ber 58li§; ihm finb Untertan (ge^orfant) bie SBeHen im äJieere. ©ott gibt un« baS Seben nnb bie ®efunbheit, Speife unb Sratti, fleibung unb SBofynung. ®ott ift unfer SSater. ®ott fennt alle Sterne am Gimmel, jeben Sropfett im Saffer, jebe« |>aar auf unferm Raupte. ®ott toeiß unfere geheimfien 2Bünfd}e unb ©ebanfen. ®ott ift allmächtig, £)öcf>ft gütig unb atfoiffenb. XIX. §prcct)ftbnttj): «om 33efu bie ©dhweij, ben legten Sßinter kackte ich aber itt STrieft 311. äBaren ©ie ftet« gefunb unb wohlauf? ©ott fei ®anf, immer redjt wohlauf. 9?ur ¿u fchnett oergieng mir bie 3"t. S^t bleiben (Sie bod) einige Sage bei mir auf bem ?anbe? würbe mich biefj unenblidh freuen. üiedjt gerne, Wenn idj -Shuen feine Ungetegenheit mache. 3m ©egentljieiie, fte machen mir eine überaus große greube. 2M mein ©eftnbe foU 3hnen ju SDienßen flehen. ©ie erWeifen mir ju öiel ©üte. (Sinttyeilttng bet Scittoörtct itarfj tl)tev Scitbauer. §. 44. Von befonberer SBidjttgfeit in ben fiatoifcfyen ©ptadjen ift bie ©ntheitung be« 3«tWorteS in imperfeftitoe unb perfefttöe ^ettmörter. 1) Sntperfeft ober bauernb Reißen jene 3e werbe mit bem Arbeiten, ®hun befchäftiget fein, delal bi, idj würbe arbeiten, thun b. i ich toürbe mit bem Arbeiten, 2?hun befchäftiget fein u. f. w. oblačim se, idh f^ibe mioh an b. i. ich ^n mit bent Stnfleiben befchäftiget; umiram, ich fterbe, b. i. ich 6in im ©terben begriffen, ich liege in ben testen 3ügen. ®te imperfeftiöen ßeitwortev ßejeic^nen eine fortbauernbe, eine oon 3eit ju 3eit fid) toieberholenbe ober eine ununterbrochen wieberfel;renbe £anb= tung unb finb baljer: buratt», iteratiö ober frequentatib, a!8: nesti, tragen. nositi, öfter« tragen. nošžvati, ju trage« frflegen, iti, gehen. hoditi, öfter« geijett. hojžvati, ju gcljtu Pflegen, gnati, treiben. goniti, öfter« treiben. gonjžvati, jn treiben pflegen, leteti, fliegen. lžtati, öfter« fliegen u. f. to. letovati, jtt fliegen frflegen. ®ie unfcoüenbete b.. t. bie burdj tmperfeftiöe Beiwörter aužgebriitfte ^anbtung Wfft ftcfj trn beutfdjett auf mandjertei 2trt umfcbreiBen, atS: kamen vzdigam ober vzdigujem, id) hebe ben ©teilt auf, b. i. id) bin mit beut Aufheben beS Steines befdjaftiget, idj bin trn Siuftjeben beS SteineS Begriffen, id> öerfuc^e ben Stein aufgeben; staro suknjo popravlja, er beffert ben alten 9iocf an«, b. i. er befafft ftd> mit ber 2luSbefferung beS alten 9iotfeS u. f. to ; kamen sem vzdigoval, idj ben Stein b. i. ich mit bem lufheben beS Steine« befchäftiget. 2) «ßcrfeftito ober b olienbenb heißen jene 3eittoörter, toetche burdj bie gauje 9l6toanbtung ben 3"(^nft ber ŠoKenbung (b. i. ben ßeityunft beS Eintrittes ober ber Seenbigung) einer £>anbtung auSbriicfen, ohne 9iiitf= fidjt auf bie ®auer berfeiben; baljer taun man auf bie grage: „to a S t h u ji bu", „to a S g e f wie groß, tote unauSfpredjlich groß finb ©otte« SÜSerfe! 2Bie herrlich unb weife hat ©ott feine 2ßelt georbnet! S33ie Boll ift bie Erbe feiner ©äter (©aben)! Sitte ©efiirne ftnb Beugen ber göttlichen SWmacht unb 2Öeis£;eit. Ohm, biefem großen, unettblidjen ©eifie fei $reiž unb @hre! ©eiirauč^ her ^erfefittoett unb tmflerfefttoeti Betttoörter. §. 47. ®ie imperfeftioen ßeitttörter briiefen bie $ a u e r, bie per= feftiüen bie Vollenbnng einer Haublung ober ettteS auä; baher bienen biefe jum IitSbrucfe «ott §anbiungen unb ßuftänben im Momente ihrer Vollenbung, jene ^mgege« jum 3lu«brucfe berfelben in ihrer ® au er o^ne ŠKitcfji^t auf beu Anfang ober Erfolg; inSbefonbere fielen bte imperfeftieen geitwörter : a) jur Sejeidjnung »on £anblungen unb 3uftänben, bie in beut Au» genbltcfe ftattfinben, in Welchem wir oon benfeiben fpredjen (wahre © e= gen wart). 3um AuSbrucfe ber Wahren ©egenWart bienen nur im p er» feftioe 3eittüörtcr; batyer fann man auf bie grage: „kaj delaš?" nur antworten: plačujem (icfj bejahte), prodajam (idj oerfaufe), oblačim se (jd) fieibe midj an), obuvam se (iti) jielje bie gujjbefleibung an), vstajam (ich auf), postiljam (td) bette auf), pometam (idj ieijre aus), vzdi-gujem (ich fyebe auf), obračam (ierati» fetbfl bura(¡u--¡m}>etfeftt»e Beittoórter ui$t unb eá müjfett an ifjte SteKe iteratitte 3eittoörtet treten, toie: idi, geíie — ne hodi, getye nipelji, füfjre — ne vozi, füljre ni$t; nesi, trage — ne nosi, trage ntdjí; vedi, füljre (leite) — ne vodi, füljre llidjt; ženi, treibe — ne goni, treibe nietyt; lezi, ítiedje — ne lazi, triebe liidjt. d) Steift ¿unt 2lugbruáe beg ©upinuntS, wenn ntan eS nid)t oor= jieljt, beut a6en. 2Ba« umfafft e« fchöne«? *) Sie perfeltiben Seittoärter Bejeifyten meifl fdjon in bet fform ber Oegentoart eine jufünftige £anblnng, toa« Befonber« in abhängigen «Safen ber gall ijl. A. Ako bi tudi celi dan pripo- vedoval , vsega bi ti ne mogel povedati; rajši ti je J'utre posodim, ko je preberem. B. Z veseljem je bom vsak dan prebiral. Keddj pa spet prideš ? A. Kmalo bodem spet pri tebi; le malo počakaj; potfem j)6jdeva pa na daljši spre- aBettn idj auc^ ben ganjen Sag er* jagten würbe, alle« fönnte tö8 SWitiettPort ber ©egentoart. §. 48. -3n ber ©egenwart unterfc^eibet man ein hoppelte« Mittelwort: a) ba« nebenwörttiche unb b) ba« beiwörtliche. a) ®a« nebenwörttiche Mittelwort ber ©egenwart entfielt burch bie Serwanblung ber ^ßerfonalenbungen e m unb im in é unb be« am in aje unb bejeidjnet bie Sirt unb äßeife einer §anblung ober eine« ßuftanbe«, al«: sedim, ich — sedé, figenb. delam, ich arbeite — delaje, arbei= klečim, ich fnie — kleč6, fnienb. tenb. pojem, ich finge — pojé, ftngenb. grem, ich 3e^e í?ot gredé, gehenb, govorim, ich fpreche — govoré, im ©eljen. fprechenb. Hinftchtlich ber Seitwörter ber V. tí äffe, bie in ber ©egenwart auf em ausgehen, unb aller S^örter ber VI. Slaffe ift e« jeboch ju bewerten, baf« fie baS nebentoörttidje Mittelwort gemeiniglich burd) bie SSerwanbtung ber Jnfiniticenbung ti in je bitben, al«: pišem, pisati — pisaje ober piSé, fchreibenb; premišljujem, premišljevati — premišljevaje ober premisljujé, nadjbenfenb. b) ®a8 beiwörtliche Mittelwort ber ©egenwart wirb ebenfalls eon ber ©egenwart gebitbet, wenn man ber 3. f erfon ber 3Sieí¿aí)í (unb jwar ber fürjern gorm, wenn baS 3«toort einer fotchen fähig ift ober war) ein \ i anfügt unb baS fo gebilbete Mittelwort wie ein Seiwort behanbett, atS: cvetim, — 3. cvetijo ober cveté, baljer cvetéC, a, e: cveteče drevo, ber btühenbe Saum, sedim — 3. sedijo ober sedé baljer sedeč, a, e: sedeče življenje, baS fícente Seben. pečem — 3. péCejo ober pekó, baher pek6č, a, e: pekoči žarki, bie fengenben ©traten, bijem — 3. bijejo ober bijó, baher bij6č, a, e: bijoča ura, bie Schlaguhr. igram — 3. igrajo, baher igraj6č, a, e: igrajoči otroci, bte fpte= lenben Sinber. ®ie Zeitwörter ber lYÎtlaffe, welche bie urfprüngtid^e $erfonat= ettbung o in ejo erweiterten, fcitben ba« fciwörtlidje SDîittelwort nod) jegt »on ber erfleren, fürjeren gorrn ber 3. Herfen, als : posvečujem i d) fertige — 3. posvečujejo (früher posvečujo) — posvečuj6č, a, e ^eiligmoc^enb, tyetiigenb: posvečujoča gnada, bie Ijeiligntadjenbe ©nabe. ®ie äftittelwörter ber ©egenwart fcejeidjnen eine ^anblnng ober einen 3uftanb in ifjrer ¡¡Dauer; bai)er iönnen nur bie itnperfeftiben ßeitwörter ein -Mittelwort ber ©egenwart aufweifen. 60. ®aS Sefcen int grütytinge (Življenje pomladno). 91 ennto ortet: Mladina-e, bie3ugenb, bie jungen Seule; kopâë-a, bet®räbet; orâi-a, bet Slrfetamann; germ-a, ber Strauß; tiž-a, bet ®oget; Sirjava e, bie äBettt; drngéj, anberSWo. SeitWöttet: Prepév-am, ati fingen; vrisk-am, ati jaudjjen; müfe-am, ati brüllen, mufeen; gomezn-im, éti wimmeln. prines-em, ti t prináa-am, ati bringen, ode-nem, ti f odév-am, ati IjúHen. raz-pnem, peti f razpénj-am, ati auSs Rannen. vzdign-em, iti f vzdig-ujem, ovati etfetben. vern-em, iti se t vrá.2-am ati se Wiebetfeljren. vstanem, vstati f vstáj-am, ati auffielen; ftdj erljeben. Minila je merzla zima, vernila se je prijetna pomlád. Vise vstaja solnce na nebu in ogreva hribe in doline. Sneg kopni, taja se led, prijazno šumljaje pihljajo sápice. Polje in travnik se odeva v zeleno pisano obleko; vse plava v mladem cvetji. Vsak novi dan prinaša nove lepote. Tu pod germom cveti lepo dišeča vijó-lica, tam ferfoli pisani metuljček in spet drugéj brenči pridna bu-Célica. Žvergole se vzdiguje škerjanček pod sinje nebó; verti in logi doné od prepevajočih tičev. Povsód se razodeva novo življenje. Veselo vriskaje in pojé igra vesela mladina na trati; polja in vinske gorice gomezné oa delajočih oračev in kopačev; gozdi in pásniki odmévajo od pojočih pastirjev in mukajočih govéd. Nad vso zemeljsko krasoto se razpenja jasno in módro nebó v neizmerni širjavi. 61. ®er<©ontnter (Poletje). Stennwórter: Pridelek-lka, bie gruefet, bie Slernte; obílica-e, bie güde; suhoten, tna, o trotten, auígetrocfnet; pohleven, vna, o fanft; večkrat, öfters. Seit Wörter: Rumen im, éti gelb »erben; rud-ím, éti rotlj Werben; otemn-ím, éti bunfel werben, ftcf) »etbunfeln; potíhn-em, iti »erflummen; odrin-em, iti (kam), aufbrechen (woljin); nastóp-im, iti f nastóp-am, ati antreten, auftreten; anrürfen. napoj-ím, iti -j- napáj-am, ati tränfen. obés-im, iti f obéü-am, ati feängen laffen. obljúb-im, iti f obét-am, ati »erft>red)en. zahvál-im, iti f zahv&li-am, ati Sani fagen, banien. Minila je prijetna spomlád, nastopi gorko poletje. Nebó je čisto in jasno, vročina narašča, solnce od dneva do dneva hujše ®lcw. ©prati)» u. UebungiNd), 8. «Infi. 6 pripeka. Žito na polji rumeni, črešnje na vertu rudé, perje na drevji temni, cvetlice na trati obešajo svoje glávice pod pekóéimi žarki. Ljudjé in živali in vsaka stvar rada počiva v senci kosá-tega drevja. Večkrat nebó otemni, bliska se in germi, in pohleven dež napoji suhotno zemljo. Piš spet mine, burja potihne, vse lepše raste in cveti in obetaJbogat pridelek. S serpom in vozom odrine kmet na polje, da spravi nebeški blágoslov. Hvaležen oberne okó proti nebesom in se zahvali za obilico nebeških darov. 62. ®až ® etoitter (Nevihta). Slentu»ortet: Jok-a, ba« SGBeiuen; stok-a, ba« ©tornen, Sedeen; np-a, bte Hoffnung; težava-e, bie Šefd)h>erte; smertna —, bie SobeStiotb; tihota-e, bie ©title; tesna — eine beängßigenbe ©tillé; mertvaški pert-a(ú), bas Seict>ftttud&; za-gernjen, a, o bebecft, »ertjüüt} po vodi splávati, ju äBaffet werben, iti ffiertujt ge» tatúen; vékomaj, etoiglid}. Seilte ortet: zúg-am, ati ober pret-ím, iti brocen; stočem, stókati, (tönen; vlečem, vleči, jieljen, fd)le|>pen; bež-im, ati fiteren; drtiž-im, iti »eretnigett; padem, pasti -j- pád-am, ati fallen, niebetfafíen; vzamem, (vzemem), vzeti f jem-ljem, ati neumen. Dan je soparen. Solnce pripeka na vse stvari in žuga posušiti vse r6žice na polji. Nobena sápica ne pihljá, nobena tica ne žvergoli v senčnem germiču — tesna tihota je povsod. Cvetlice na polji obésajo vené svoje glavice in st6čejo v smertnih težavah. Zdaj se privléCejo v soparni zrak temne megle in se združijo v sivočern oblák, ki preti s hudo nesrečo. Iz jéznega obraza mu švigajo bliski, grom bobni, oblák verši in vre. Že pádajo debele težke kaplje; vse beži pred ploho pod streho, pa je bilo tudi že na času, ker že poka toča po strehah. Molitev, jok in stok je slišati v vsaki hiši, na vsakem pragu. Ni dolgo, in vés kraj je zagernjen z belim mertvaškim pertom. Vés up je splaval kmetu po vodi; on povzdigne vendar svoje misli proti Bogu in pravi: Bog je dal, Bog je vzél, njegovo imé hválimo vékomaj. 63. ®er «Sommerabenb (Poletni veéér). Kennwörter: Očeniš-a, tat Skterunfer; ángeljsko čeSčenje-a, bet englifdje ©tuji; varstvo-a, bet @dju|}, ©djttm; ognjišče-a, betreib; večerni zvon-a(ú), bie Wbenbglocfe; delavec-vca, bet Slrbeiter. Seit wir t et: žvergol-im, éti jiDitf^ern; zasvét-im, iti se, erglánjen; umólkn-em, iti Detjiummen; zaklénk-am, ati (». einer tíeineren ©lotfe) ober zapojem, zapeti, ertönen, etflingen; stóp-am, ati fájreiten; pojém-am, ati abnehmen; prask-ečem (etám) — etati fnijtern. sklen-em, iti t sklép-am, ati falten. opomn im, iti f opomínj-am, ati maznen, obern-em, iti f obrič-am ati roenben. slečem, sleči i sl4č-im, iti ablegen (Jfleib). izroč-im, iti f izrič-am, ati übergeben, pripráv-im, iti f — ljam, ati bereiten, nagn-em, iti f nagib-ljem, ati fenfen. poklonim, iti f poklánjam, ati barbringen. ®ie §iije beS £agež nimmt ab, ber Síbenb rücft an. Ztefer unb tiefer fenft fid) am toeftlidjen Gimmel bte ftralenbe «Sonne. Btottfchernb bringen bie fieittett Söglem beut SdjBpfer tljr Slbenbtieb bar; bie gerben fdjrette« brüdenb octt ber Srift unb jaudjjenb teuren bie Arbeiter t>on gelb unb Sßalb nad) §aufe. -3m feurigen Sickte funfelnb eralänjt ber Slbenbftern am ^immel, alle Stimmen in ber Statur oerftummen. Segt ertönt bie 2lbenbgloanbe unb betet ba« Sater* unfer unb ben englifdjen ©rufj. Knifternb flatfert am §erbe ba« geuer; bie gefdjäftige (fleißige) £>au«frau bereitet baS Slbenbeffen. bem ®ffen loenbet fidj ber SDienfc^ im inbrünftigen (Reißen) ©ebete ju ©ott, legt feine Kleiber ab unb übergibt feinen Körper in ben mächtigen ©djug beä fyirnm« lifdjen Sater«. XXI. Sprtdjübnttg: Sefd)äftigung im ©arten. 0tenntt)örter: Vertn4r-rja, ber ©ärtner: leha-e, baä ffleet; zelenje-a, bai 8aub, @rün; tertje-a, bie Sieben; divjäk-a, ber äBilbling, äöilDe; kot-a, ber $fabl; merčes-a, baä Ungejiefer; požrešen, Sna, o gefräßig; sila-e, eine Unjabl. 3«it»Ottet: üp-am, ati tjoffenj p6mn-im, iti im ©ebädjtniffe behalten, ftdj erinnern, gebenten. presad-im, iti f pres4j-am, ati umfegen, o-berem, brati f obir-am, ati abflauten, požr-em, eti j požir-am, ati freffen. pristäv-im, iti f prist4vlj-am, ati beifegen, požl&htn-im, iti f požtahtn-ujem, ovati »erebeln, pfropfen. ogreb-em, ati -f ogreb-am, ati > um® okop-ljem, ati f okop-ujem, ovatijgraben. obr6-žem, zati f obrez-ujem, ovati bes fcbneibett. razcve-tem, sti se f razcv6t-am, ati aufblühen. prili-jem, iti f priliv-am, ati begießen (m. b. ®ati»). A. Vertnar! kaj ¿¿late danes na vertu? B. Mlada drevesca presajam in divjake požlahtnujem; včeraj nisem mogel vseh presaditi in požlahtniti. A. Keddj b6dete tertje obrezo- vali in okopovali? B. Tertje smo že včeraj obre- zali in okopali. A. Kdo pa lehe ogreba in cve- ticam priliva? B. To d6lajo dekle; upam, da lehe še pred poldnem ogre-b6, cvetice presade in rožam prilij6. A. Kaj pa vaši hlapci počenjajo? B. Hlapci gosenice z drevja obi- rajo; vse zelenje nam žugajo požreti. A. Tudi pri nas smo je tri dni obirali; vseh vendar še ni- ©ärtner! loa« arbeiten Sie ijeute im ©arten? •3dj überfege bie jungen Säumdjen unb »ereble bie Sßilblinge; geftern fonnte td) nid)t alle umfegen unb oerebeln. SBann merben Sie bie Sieben be= fdjneiben unb umgraben? ®te 3ieben fyaben mir fdjon geftern befcfynitten unb umgraben. äßer umgräbt bie Seelen unb begießt bie Slumen? Sag tfyun bie SDtägbe; icfy fyoffe, baf« fie bie Seeten nod) »ormittag« um-graben, bie Stumen überfegen unb bie 9tofen begießen. 2ßa« tl)un benn Stire Knedjte? 5Die Knedjte flauben bie Raupen »on ben Säumen; alle« Saub brofyen fie un« ju freffen. Sludj bei un« fyaben mir fie brei Sage geilaubt; alle fonnten toir jebocfj 6* smo mogli obrati; vsak dan je še obiramo, morebiti da s časom vse oberemo. B. Letos je sila tega m&r-česa; sadje se prav lepo razcveta, pa kaj pomaga, požrešne gosenice ves cvet požr6! A. Res, toliko gosenic še ne Somnim po drevji; vse revje je že golo, kjer jih ne obirajo. noch nicht ahflauhen; jebeit Sag finb wir noch mit bem Slbflauben befchäftiget; »iefleidjt bafS wir fie mit ber $eit beitnorf) »ollettbS ab= Hauben. Heuer gibt e§ eine Unjahl biefeS Un= gejieferS; baS £>bft fe|t bie herr= Ii aufmalen. Dan se krajša in noči se daljšajo: bliža se hladna jesén. Žito po polji je požeto ; hruške, jábelka in drugo sadje je dozorelo po vertih. veseli plézajo dečki na jáblani, obtergújejo rudeča jabelka in je nabirajo v jèrbase. — Slana pobeli hribe in dole, drevje se osiplje, žerjavi in drugi tiči se odprávljajo v toplejše kraje. Pusto in ždlostno postane po polji; zadnje pridelke spravljajo m merzla sapa brije po sternisču. Tu in tam še orje kmet in seje ali napravlja derva za zimo. Po skrivnih potih lazi lovec za breskerbno divjino. Dečki lové tice po dolinah, pastir polhe po dobravah. Vse življenje v naravi potihne, mraz pritisne in vsaka pridna stvar se oskerbi za zimo. Ne mudi se, človek, tudi ti ; tudi tebi se prej ali pozneje približa zima tvójega življenja. 65. ® a 8 gifdji ein unb bie Sadjfîelje (Ribica in pliska). St ennwörtet: Pliska-e obet pastarižka-e, bie 33act)fleije; jama-e, bie®rube; rep-a, bet @d)Weif ; kalen, Ina, o — moten, tna, o trüb ; na suho, auf trodene« Šanb. 3 e i t » ó r t e r : Poval-im, iti überfluten; žal-ujem, ovati trauern; veržem, vreči (vergel, gla, o) f mečem, metati Werfen + premet-iijem, ovati bin unb bet Werfen ; mahlj-ám , ati fächeln ; Webeln ; zaost-anem, ati f zaostájam, ati jurüd!* bleiben; postrežem, postreči f postrég-am, ati (m. b. ®ati»), aufwarten, bienen, beibringen ; usehn-em, iti -f nsih-am, ati »ertrocfnen. rti!ein: bolj ko — hnj&e, je mel)t — befto átget.. Velika povodenj je bila in povalila veliko trávnikov. Voda spet pada in ribica na trávniku v jámici zaostane. Bolj ko voda usiha, hujše se ribica premetuje in se od velike ždlosti celó na suho verže. Pliska priskakljá, prijazno z repičem mahljá in ribico lepo tolaži: „Kaj bodeš žalovala po kalni vodi? Lej, kakó veselo je na suhem, kakó lepo solnce sije, kakó zelena trávica raste, kakó čedno r0žice cvetó; le pri meni bodi vesela." — „Oh! kaj ti véS za moje potrebe ?" odgovori ribica; „brez vode mi ni mogoče živeti." — To izgovori in umerje. Kaj pomágajo ubógemu lepe besede, če mu ne postrežeš ! 66. ©er SStnter (Zima). Sie tut toč t ter: Siver-rja, ber (Rorbtoinb; dlaka-e, ba« £aat bet Spiere; oblačen, čna, o betočlft; poslednji, dnja, e obet zadnji, a, e legte; oster, tra, o ratil); na pošiv, fdjräg. Seittočrter: M14t-im, iti brefdjen; cip-im, iti fpalten; pre-tečem, teži (tekel, kla, o) t pretik-am, ati »erfliejjen, »ergeben; vzidem, vziti (vzšel, Sla, o) -j-vzh4j-am, «ti aufgeljen; za-idem, iti (zašel, šla, o) untergeben; podir-am, ati fällen; niebetreijjen; sil-im, iti obet gnoj-itn, iti btingen; pridob-im, iti f pridobiv-am, ati gewinnen, fammeln; zamerzn-em, iti f zamerz-ujem, ovati jugefrieren; pletem, plesti flticfen. ©ie fdjönere Bett be« -3ai)re§ ift »erfloffen unb e« beginnt ber SMnter, bie legte 3afyre«jeit. ©ie Sonne gel;t erft nm 8 Uljr auf unb fdjon um 4 UI)r unter; bafyer fittb bie £age Ettrj unb bie 9?ädjte lang. 9iauf>e SBinbe teeren, bie ©eimffer frieren ju, tiefer Sdjttee bebedt bie Srbe. ©ie Somten= ftralen fallen fdjtef jur (auf bie) Srbe unb ber Gimmel ift meift betoölft. ©er lieblidje ©efang ber Sögel fdjtoeigt; fte fyaben größtenteils unfere ®e= genben berlaffen. ©nige Spiere fdjlafen, anbere erhielten bidjtere £>aare gegen grofi unb falte, ©er Sanbmann brifcfyt ba8 ©etraibe ober geljt in ben SBalb unb fällt unb fpaltet £olj. SBeiber unb SDtäbc^en fifcen in ber toavmett (Stube unb Rinnen, Italien ober ftriden. -3m äßinter ruljt bie Statur unb fammeit neue fräfte für ben neuen grüfyltng. xxn. 3prcd)öbtttt8: Sefd)äftigung im §aufe. Stenntoörter: Dekle-dekleta, baä OWäbdben; perilo-a, bie äBäfd^e; got6v, a, o ftdjer, getoip; fertig. 3 eitto er ter: kosilč-am, ati früfjflücfett; jiižin-am, ati ju Wittag foeifen; vežerj-am, ati jn Slbenb effen. obleč-em, i -j- obl&č-im, iti anfleibett. sle£-em, i -f sl&č im, iti entfleiben, obu-jem, ti f obüv-am, ati anjieljetl (@djul)e). sezu-jem, ti f seziiv-am, ati aui jtel)en (©djllfje). vsta-nem, ti -J- vstAj-am, ati aufjleljen. pome-tem, sti f pomit-am, ati aužfif)tett. pogern-em, iti -f pogrinj-am, ati auf« beefen. po-steljem, stlati f postilj-am, ati auf» betten. z mize spr4v-im, iti f sprdvlj-am, ati »om Sifdje räumen, abbetfen. $artifeln: ravno, ravno kar, eben jefct, getabe jefct; koj, foglei$; po koncu, auf, auf ben SSeinen. A. Dekleta! vstAnite in oblačite se; ura kaže že na pet. B. Oče! saj že vstAjamo in se oblAčimo. A. Zbudite tudi fanta in recite jima, da se "berž obujeta in oblečeta. B. Tudi fanta sta že po koncu in se ravno kar obuvata in oblačita. A. Recite dekli, da mi postelj postelje in izbo pomete. ÜJiäbdjen! flehet auf unb fleibet eudj an, bie Uljr jeigt fdjon auf fünf. Sater! mir fielen ja fdjon auf unb fleiben uns an. 233ecfet aud) bie beiben fnaben unb faget itynen, baf« fte ftd) fdrneß bie Scfyulje anjieljen unb fid; anileiben. Sludj bie beiben tnaben ftnb fdjon auf unb ftnb eben mit bem 3tn= gießen unb Slnileibett befdjäftiget. (Saget ber SKagb, baf« fte ba« Sett aufbette unb ba« Bimmer auSfefyre. B. Postelj je že postlala, izbo pa sedaj pometa. A. Kaj delajo služabnice ? Re- cite jim, da perilo razobesijo. B. Saj je že razobešajo. A. Keddj bode kosilce gotovo? Poprdšajte mater in poger-nite mizo. B. Ravno sedaj jo dekla pogrinja. A. Ko bode mizo pogernila, po- kličite mater, da jed prinese; ne utegnem dalje čakati. B. Mati jed koj prineso; le malo še počdkajte. ®ct8 S3ett hat fie fdjon aufgebettet, baS Búnmer feijrt fte aber je|t au«. 3BaS tljun bie Wienerinnen? ©aget i^nen, bafS fie bie 323äf<§e auf» Rängen. ©te hängen fie ja frijón auf. SBann wirb baS grühftiicf fertig fein? fraget bie SKutter unb becfet ben Stifö. (Sben jefet becft bie Süagb ben 3Tifcf). 333enn fte ben Stfd) gebecft haben wirb, rufet bie SÖiutter, bafá fie ba« Sffen bringe; tdj habe nicht £¡eit länger ju warten. ®ie SJiutter bringt gleich ba« ßffen; Warten fte nur noch eine für je Seit. Ii. SBörtergruwe: Die ©uboßcrfTacßc. Suha zemlja-e, ba« ffejHanb. zemlja-e, bie @rbe. poveršje-a. bie Dberpdje. kroglja-e, bie Jiuget. pika-e, bet ißunft. zemljišče, svet-a, b. Soben, planina-e, bie Slifre. gora-e, bet ©etg. plaz-a, bie Samtne. Snežnik, lednik-a, b. @let= fd)et. snežišče-a, baé ©djneefelb. ledišče-a, baž (Siéfelb. verh-a, bie ©fri&e, Oibfel. predgorje-a, b. 93orgebirge. gorica-e, bet SBüfjel. bie Slnhó^e. berdo-a, ) reber-bri, ) S-af-a' ] 8uh, a, o trodeít. moker, kra, o naji. mokroten, toa, o feudjt. močiren, rna, o fumfrfig. rodoviten, toa, o fruchtbar, raven, vna, o eben, sterm, a, o fleií. a) $a8 geftíanb. doliná-e, ] ^ 2SE? ] * ®e„e. višava-e, bie Jpófje. nižava-e, bie Otieberung. les, gozd-a, bet Söalb. log, gaj-a, bet §ain. hosta, goščava-e, b. ®i(fi$t. loka-e, bie SIu. trata, livada-e, bie gíiir. travnik-a, bie SBiefe. ledina-e, bet Sluget. pašnik-a, bie SBetbe, Stift, rob a, bet Saum, puščava-e, bie äMfle. stepa-e, bit ©tepfre. skala-e, bet gelé. pesek-ska, bet ©anb. dno-a, bet @runb. gol, a, o nacft. pust, a, o toiift, obe. gladek, dka, o giatt. peščin, a, o fatttig. kamenit, a, o fteinig. skalnat, a, o felffg. hribovit, a, o h«gelig. ¡3R } Slbgtunb. globočina-e, bie Stefe. jama-e, bie ©tube. votlina-e, bie Jjjofjle. berlog-a, bie Sßilbböfjle. jarek-rka, bet Oraben. pečina-e, bie gel«f)öf)le. soteska-e, bet (Sngpajji. klanec-nca, bet i>of)lti>eg. grebén-a, bie Älifrpe. klei?ét-i, bie ©anbbanf. breg-a, obal-i, baí Ufet. primorje-a, ba« ©eftabe. otok, ostrov-a, bie 3nfel. pólotok-a, bie Jpalbinfel. jez-a, ber ®amm. prod-a, baž ©erölle. kamen-a, b. ©teilt, tla-tal, pl. b. ŽBobtn. travnat, gtaitei<$. prostrán, a, o Weit, obširen, rna, o Weitläufig, zal, a, ó bübf<$. lep, a, o fd)én. krasen, sna, o fjerrli<§, senčen, čna, o fdjattig. \ Morje-a, ba« fflfeet. jezero-a, bet @ec. ribnik-a, bet %liäj. reka-e, bet gluf«, ©Item, potok-a, bet S3acf). bistrica-e, bet ®e6trg«baS ®etoäff er. močirje-a, bet SJŽotafl. tok-a, bie Strömung, pritök-a, bie glut. odt6k-a, bie @bbe. val-a (ü), bie SBelle. slap-a (ü), bie Sturmflut, vertinec-nca,) bcc @trufcc( kernioa-e, ) brezvdtrije-a, bie 3Bmfcftt((e. morska struga, b. SDieetenge morska gladina-e, b. 9Kee= teafbiegel. plavioa-e, ba« glofi. jambora e, bet 9Wajibauttt. jadro-a, ba« ©egel. veslo-a, ba« Stuber. macek-ika, bet Slnfet. ver8elo-a, bet 3Raflfor6. bandero-a, bie glagge. morsko dno-a, bet ÜJieere«-- boben. blato-a, bet ©djlamm. kisla voda-e, b.Sauerbrunn. dežžvnica-e, b. Stegentoaffer. pitna voda-e, b. Stintwajfer. zalív-a, bet aJíeetbufen. barkostaja-e,) luka-e, 5 bet Jgafett. pristan-a, j kerma-o, bet fflotb. mornár-rja, bet STOattofe. ribič-a, bet giftet, ternek-nka, bie Singet, verša-e, bie {Reujje. mreža-e, ba« Suggam. brodnik-a, bet gábtmann. c) Sätiber, 33erge, gíüffe. SIftifa, Afrika. iRegtifdjt« SDitet, Egejsko morje. Slegij>ten, Egipet. Albanien, AibAnija. Sllpeit, Planine, Alpe. Slmerifa, Amerika. Sltnfelfelb, Kosovo polje. Arabien, Arabija. Slflen, Azija. Sltbo«, Sveta gora. [je, Sltlant. SDieer, Atlanško mor-Sletna, Etna. Slufltalie«, AvstrAlija. fflatern, BavArija. ¿Belgien, Ržlgija. ¿Böhmen, Češko, Cesko. ©ofnietl, Bosna. 33o«t>otu«, Bospor. Bulgarien, Bolgarija. Sfjetfo, Čres. Sbitla, Kitaj, Kina. ®almajien, DalmAcija. ®an, Jap6nija. .ftattfet, Kokra. Jiarnten, GoratAn, Koroško. J?art)atfjen, Karpati. Jlatji, Kras. .Jtaipifdje« SKeet, Hvalinsko morje. ^irchenjiaat, pApeževa dežela, ^train. Kranjsko. Jtroajien, Hrovaško. ifulfca, Kolpa. £art>lanb, Laponija. Sauflfc, Lužice, žitotale, Primorje. Sittbauen, Litva. Soibt, Ljubel. Sombarbei, Lombardija. iOiafjren, MorAvija. 9Reri!o, Mžksiko. iKittelmeet, Medzemeljsko morje. SKolbau, Veltava. SKontenegro, Cerna gora. 9Kotgenlanb, Jutrovo. 2Hur, Mura. Stiebetlanbe, Nizkozemlje. Stil, Nil. ■Diorttegen, Norvžgija. Dber, Odra. Defletreidj, Avstrija. Djlinbien, vzhodna Indija. 5[iala|tina, Palestina. $erftetl, Pžrzija. 53fal$, PalatinAt. fjs^dnijten, Fenicija. $iemont, Piemont. ijjlatenfee, Blatno jezero. $oten, Poljsko. Bommern, Pomorje. ¿Portugal, Portugalija. $JJreufSen, Prusija. Pyrenäen, Pireneje. {Refia, Rezija. {Kljein, Ren, Rajna, flffujjlanb, Rusija, ©adjfen, Saksönija. ©arbinien, Sardinija. @a»f, Sava. ©a»oijen, Savojsko. ©djleften, Šlžzija, Sileško. ©djneeFoJ>}>e, Snežka. Schwaben, Sv4bija. ©djwarje 9Ji., Černo morje, ©cfjmeij, Švajca. ©emering, Semernik. (Serbien, S<5rbija. ©ibirien, Sibirija. Siebenbürgen, Erdelj. @la»otlien, Slavönija. Spanien, Španija, ©teiermarf, Štijersko. ©übfee, Južno morje. ©prmten, Srem. Sajo, Teho. Sfeeif, Tisa. Xfeemfe, Tamiza. Sljrajien, TrAcija. Sürfei, Turčija. Xtyrot, Tirol. Ungarn, Ogersko. Seglia, Kerk. Vorarlberg, Predarelsko. SBolga, "Volga. ©prien, Sirija. ®ie Sdnbernamcn werben feäuftg in bet abiefti»ifd)en $ortn gebraucht, al«: Avstrijansko, Deßerreicf); Prusko, ijßteufeit; Rusko, duf«lanb u. f. W. letbenb=t)ergflngene üötittcltoort uub bie ^afftöc Sonn. §. 50. Sa« SRittetwort »ergangener ßeit leibenber gorm, welche« mit feinem £>auptWorte wie ein Seiwort in @efc£/ied)t, 3ai»i «nb Satt über» einftimmt, wirb Bon ber Nennform gebitbet, inbem man bie Onfinitioenbung — ti nach a unb e i« n? nadj e™em SKitiaute unb nach i in ien, bei ben Zeitwörtern ber I. Klaffe auf e, i, u aber in t Berwanbett, als: dati — dan, a, o gegeben; obdelati — obdelan, a, o bearbeitet; rasti — rasen, a, o geWachfen; pasti (für padti) — päden, a, o gefallen; biti — bit, a, o gefchlagen; mleti — mlet ober mlen, a, o gematen; kriti — krit, a, o bebedt; aufjerbem ift ju bemerfen: a) ®ie ßeitwürter ber I. Klaffe mit bem ©tammau«taute k unb g Berwanbeln biefe Šaute in č unb ž, at«: reči (für rekti) — rečen, a, o gefaßt; striči (für strigti) — strižen, a, o gefcfjoren. b) ®ie ¿eitwörter ber II. Klaffe Berwanbeln ba« i in j, al«: vzdigniti — vzdignjen, a, o gehoben; pikniti — piknjen, geftod?en. c) Sei ben Zeitwörtern ber IV. Klaffe Beranlafft ber Sinbetaut e ben ttebergang be« Borauggehenben i nach bett Zungenlauten 1, n, r in j unb nach ben Stppenlauten b, m, p, v in lj, — fo wie bie Seifdjmeljung be«fetben mit ben oorftehenben Zahntauten d, t in j, d unb mit ben ©aufe* lauten c, s, z in bie entfprecfyenben ßifd)iaute e, S, ž, al«: vddriti — vdarjen, a, o gefchtagen. hraniti — hranjen, a, o aufbetoart. ljubiti — ljubljen, a, o geliebt, meriti — merjen, a, o gemeffen. s6diti — sojen, a, o gerichtet. u. motiti — močen, a, o gefiört. roditi — rojen, a, o geboren, nositi — nošen, a, o getragen, voziti — vožen, a, o geführt, kupiti — kupljen, a, o getauft, f. w. §.51. Sie leibenbe ober paffise gorat be« Zeitwortcž' jeboch im SDiunbe be« »oifeS Wenig beliebt ift, wirb burch bie Serbinbung be« teibenb=Bergangenen Sftittetworte« mit bem entfyrechenben £>ilf«3eitworte auSgebrüdt, unb ^war: ©egenwart: pisano je, e« ift gefchrieben. Zufunft: pisano bode, e« wirb gefdirieben Werben. Sergangenljeit: pisano je bilo, ež ifi gefdjrieBen toorben. SebingungSform: pisano bi bilo, e8 toiire gefdjrtefcen toorben. 33efefyiform: bodi pisano, eS fei (toerbe) gefdjriefien u. f. to. On ben meifiett gallett totrb jebodj bie teibenbe $orm burdj UtnfdjreU bmtg mitteift be« juriicffii^retttoen giirtoorteS se ttttb ber t^atigen gforrn be« 3eittoorte8 tioieber gegefcen, ai§: govori se, man fagt, e« totrb gefarodjen; govorilo se je, e8 ift gefprodjen toorben; govorilo se bode, ež totrb gefprodjen toerben u. f. to. — $aufig toirb e« jeboc^ gerat^ener fetn, bem <3age eine aftioe SSenbung ju geben. 67. Uttfere ©rbe (Naša zemlja). 9lennt»ortet: Kroglja-e, bie jtugel; pika-e, bet $unft; obseg-a, betUmfatig; milja-e, bie SHeiie; zerno-a, baž ftontdjert; nasproten, tna, o entgegengefefct. 3eit»ortet: prebiv-am, ati obet stan-njem, ovati tooljnen. ^Jatttfeln: vendar, toda, bod), jebodj. Zemlja, na kteri prebivamo, je terda kroglja in v zraku plava. Solnce jej sveti in jo greje. Proti solncu občrnjena stran imd dan, nasprotna pa noč. Zemlja je zel6 velika, in ima v obsegu 5400 nemških milj. Najviše gore na zemlji so kakor peščeno zerno ob morskem bregu in naša jezera kakor kapljice na vedru vode. Velika je zemlja, pa je vendar le mala pičica na nebesni širjavi. Suha zemlja se loči v pet delov. Pervi se imenuje Evropa, v kteri mi prebivamo ; drugi je Azija, v kteri je bil pervi človek vstvarjen; tretji del je Afrika, v kteri pripeka najhujša vročina. Ceterti del je Amerika, ki je bila najdena leta 1492; peti pa Avstralija. Pervi trije deli zemlje se imenujejo stari, poslednja dva pa novi svet. Po južnih krajih prepeka huda vročina, po severnih pa vlada ostra zima; toda človek veselo in srečno živi pod vsakim podnebjem. 68. ®až 8anb ber Sf^itfdjen (Čičarija). Utenntootter: Čič-a, bet £fd}itfd)e, bet Seioo^net be« £fdittfd)enianbe8; kos-a (A), baS @tfi(f; ženska-e, bie gtaueniierfon; praprot i, baa gatrenfraut; silen, lna, o l^efttg, jiarf; sušec-šca, eitt SSac^Iein, ba« »on Seit jit 3eit »ertrotfnet. 3eitt»6rter: gor-im, eti Btennen; zdljš-am, ati fc^ntuden, jieren; loč-im, iti ttennen, fdjeiben ; razprostr-em, eti f fazprostir-am , ati aužbreiten; nasl6n-im, iti f naslinj-am, ati anlefjnen; vode primanjkovati, SBaffet mattgeln. $artifeln: blizo, beilauftg; skor, skoraj fafl; malo kedij, felten; ako ravno, da-si ravno, če tudi, ako tudi, cbfdjotl, obgletd); kamor koli, tooljilt immet; kjer koli, koder koli, too immer. čičarija se razprostira čez vso sžverno stran isterskega polotoka po gorah, ktere 16čijo Kranjsko od Istre. Naslanja se na svoji sčverni strani na Kranjsko, na južni na Istro, proti vzhodu in zahodu tudi na Kranjsko. Dolga je blizo šest, široka blizo pet ur. Svet je suh in vfes peščen, le doline so sem ter tje rodovitne. Vsak košček dobre zemlje je obdelan in obsejan. Suša je tu silna, da revnim Čičem skoraj vse po polji zgori od vročine. Hribi, ki niso popólnoma s kámenjem posuti, obráseni so s prá-protjo in nizkim germovjem; le ena versta gór je z lepim gozdom ozáljsana. vHribi niso visoki; najviša sta Lisec in Žabnik. — Dolinice po Cičariji so majhene in le tu in tam šumljá kak sušeč po njih. Ciči imajo prav malo vode; ženske morajo ob silni vročini daleč v goro po vodo hoditi; za živino pa imá vsaka vas eno ali več lokev, v kterih vode malo kedäj primanjkuje. Ako ravno je Čičarija pusta in nerodovitna, vendar se more reči, da je malo krajev, ki so z vasmi takó napolnjeni kakor ona. Kamor koli se ozreš, kjer koli je kak boljši košček zemlje, že vidiš vás. 69. Italien« ©djöntyeit unb g ru c^ t Bar fe i t (Krasota in rodovitnost laške zemlje). 9tenntoörter: Podnebje-a, ba« Ältrna; svet-a, bet Sobe«; obilica-e, bet Ueberftuf«; množiea-e, bie SSienge; mil, a, o obet ugoden, dna, o mílb; ribnat, a, o ftfdtreicf). Seittoórter ittib 3?artifeln: livál-im, iti »reifen; slav-ím, iti obet pove-lič-ujem, evati rühmen; svoje dni, feinet Seit, einji. Italien« ©djBntyeit unb grudjtbarfeit toirb Ijodj gepriefen »on bctt (SdjriftfteHern alter Zeiten unb SBIfer. 2lHe rühmen bie reine Suft unb ba« gefunbe tlima, bie grünen unb Mütjenben Hügel unb Serge; bie lieblidjen Síialer unb Söäiber, bie große Menge ber Quellen unb Sädje, toeldje fca« Sanb Betoäffern, bie tyerrlicfjen gíiiffe unb Seen, ba« Meer unb bie Onfeln, bie ftrnd^tbarfeit be« Soben« unb ben Ueberfluß an allen Singen (aller Singe), toeldje gum £eben nBtfyig finb. Sie fdjönfte unb frudjtbarfie fanb» fd^aft Italien« ift aber jene, toeld?e einft tampanien genannt tourbe. SBie ntilb ift ba ber Himmel, tote fdjattig bie Haine, h)ie befäet mit Säumen bie Später, toie ftfdjreid) bie Seen unb toie fruchtbar ba« ganje Sattb! 70. Sa« ftitle Sanb (Tiha dežela). Stenntoörter: Pas obet pojas-a, ber ©iirtel; družba-e, bie ©efellfdjaft; križ-a, ba« Äretlj; število-a, bie äafjf; prebivavec-vea, bet Setoofjnet; zdihljej-a, bet ©eufjet; pokopališče-a, bet 58egräbni«)j(aji; rudarstvo-a, ba« ®ergwerf; čriček-Čka, ba« .§eimdjen; otožen, žna, o me(and)olifd); mutast, n, o fhtmrn; pomenljiv, a, o bebeutfam; trohljív, a, o tuoberig. Seit Wörter: Mej-ím, iti gränjen; sprejmem, sprejeti, aufnehmen. «IJartifeín: Ondi, bort; véíidel, gröfjtentf)eil«. Mala in mirna je deželica, ležeča pod polnočnim pojasom. Z ene strani se naslanja na vecér našega življenja, proti vzhodu pa meji na lepo, srečno pa neznano deželo. Veliko je število nje prebivavcev in vedno še raste. Zemlja te dežele je merzla in trohljiva; večidel se ondi vzdigújejo nizki hribci, pa vendar se odpira tu ali tam tudi ozek dolček, ravno prostoren zadosti, da sprejme zadovóljnega, trudnega popótnika v svojo hišico. — Zrak je hladen in merzli vetrovi pogosto brijejo: imenujejo se zdihljeji. 'Rosa izpod neba in britke solze zemljo namákajo. Verh tega je zemlja nerodovitna, uboga in nima nobénega rudarstva, živali tudi malo redi: tu najdeš le groznega červa ali otôznega črička. Ljudjé te dežele so posebno ljudstvo : vsi so mûtasti, pa iz globoke svoje domovine vendar dihajo pomenljive besede. Mest si ne zidajo, vsak stanuje le v ozki leseni bàjtici. Kralja nimajo med sebôj, vsi so si enaki. Dokler v tej deželi prebivajo, vsi so v najlepšem miru; dolgo že tam prebivajo in dolgo morda še bodo, ali zdrà-mili se bodo vsi in pojdejo v lepšo in boljšo domovino. Zastava te družbe je križ, dežela pa se imenuje pokopališče. Ser quaiitcittoc unb purtittoc ©enitto. §. 52. 1. ®er qualitative ©enitib fte^t, toemt int SDeutfdjen bie Gšigenfd^aft ober 33efdjaffenl)eit einer $erfon ober ©adje mittelft ber ©ortobrter „bon" ober „mit" fcttrci) ben ®atib ober mit bem 3eittoorte „Ijaben", „befigen" u. bgl. burd) ben Slffufatib au«gebriicft erfc^eint, al«: mladeneč čedne postave, ein ■Sihtgling Bon einne^menbem Sleufêern; starček sivih lâs, ein ®rei« »on grauen £>aaren ; devica rudečih lic, eine Sungfrau mit rotfyen Sffiangen; ta mož je terdnega zdravja, biefer SJfann^at (beftÇt) eine fefte ©efunbijeit = ift bon fefter ©efunbfyeit. 2. ®er p art i tiče ©enitib toirb im ©lobenifc^en gefegt, toenn bon einem unbeftimmten £fyeite eine« ©egenftanbe« bie 8îebe ift, in toelcfyem fÇaÎte tmmer: nekaj, nekoliko (ettoa«) u. f. to. ^injugeba^t tcerben fann. ®ie beutfdje ©pracfe lafft in biefem ©inne ba« beftimmte @efcfyleci?t«toort metft toeg, al«: daj mi kruha, gib mir (ettoa«) Srot; kupi žita, iaufe (ettoa«) ©etraibe ein; idi po vode ge^e um (ettoa«) 2Baffer; prinesi vina, bringe (ettoa«) 2Bein u. f. to. 71. Slrab ien unb bie Slraber (Aràbija in Arabci). Stcnniočrter: Deržava-e, ber ©taat; cesarstvo-a, ba« ,ftaifetrei<$ ; ofâk-a, bet spatrianb; blagô-a, ba« ®ut, bie SBaare; dišava-e, ba« Oetoûrj, SBohlgerudj ; creda-e, bie £erbe; kamela-e, ba«,(îameel; barka e, ba« @ct)iff; skorja-e, bieSlinbe; mašževanje-a, bie iRad^e; prost, a, o frei; gostoljuben, bna, o gajifteunbtid?; grozovit, a, o graufam; roparski, a, o raubetifdj; prednji, a, e — zadnji, a, e bet (bie, baâ) »orbete — bintere. 3ett»črter: Pridel-am, ati f pridel-njem, ovati getoinnen, bauen; pre-makn-em, iti -j- premik-am, ati se, ftd^ betoegen, berumtoanbeln ; prenes-em, ti f prenâS-am, ati fyiti unb trieber trageu; sprâv-im, iti t sprâvlj-am, am (itgenb toobin) btingen, fdjafett. qîartifet n: enkrat, dvakrat, trikrat u. f. h)., ein*, Jtoei*, breintai; drug<5d, anberort«; dokaj, btnlânglidj, oiel, fetyt oiet; ter (»etbinbet gatije ©âge) unb. Kakor se steguje mala Azija med černim in srednjim morjem proti Evropi, tako se steguje tudi Aràbija od prednje Azije v južno morje in je petkrat veča od našega cesarstva. Kar se je veže s Palestino ali Sirijo, je močno gorata in kamenita; drugôd so pa neizmérno velike ravnine golega peska, le na južno-zahodnih bregovih je velike rodovitnosti. V teh krajih pridelujejo dokaj kave, sladke skorje, drugih disâv in grozdja. Arabci po kamni- tih in peščenih krajih so pastirji, ki se pomikajo s svojimi čredami od kraja do kraja in živi pod očaki, ki jim emirji pravijo. Njih bogastvo so kamele in konji. Kamele jim prendšajo blag6 po peščenih ravninah kakor barke po morji ter jim däjejo mesö, mleko, kožo in dlako; njih konji so največe lepote in najviše cene na svetu. Arabci so jdsnega uma kakor nebö nad njih glavami; so lahke misli, zmerni, zadovoljni, čversti in goreči v ljubezni in sovraštvu, strašni in grozoviti v maščevanji; od ene strani gostoljubni, od druge pa roparski. Oni žive prosto in brez postav pod svöjimi emirji, ktere le zavoljo njih stare imenitnosti spoštujejo; torej jih ni še nikoli nobeden v eno deržavo ali pod svojo obläst spravil. 72. Setleljent (Bitlehem). 9tennu>6tter: Ok61ica-e, bie Umgebung; stanovavec-vca, bet Sintoofjtier; katoltfän-a, bet .KatljoUf; kristjÄn-a, bet (Sftrifl; romar-rja, bet $ilger; slava-e, bet žHubm; versta obet baža-e, bie Oattung, Strt; spominek-nka, ba« SRonument, ein ©ebenfjeidjen; izdelek lka, ba« $robuft; olje-a, ba« £>ebl; zavetje-a, bet Suflu^t«» Ott, bet ©d)itm; priljuden, dna, o leutfelig, freunblidj; lasten, tna, o eigen, eigen» tljümlicb; oljkiu les, ba« £olj be« Oeljlbaitme«; biserna školjka-e, bie ^Jetlmuf^el; blažen, a, o felig, gefegnet. 3e i t trottet: povzdign-em, iti t povzdig-njem, ovati, ergeben; izd61-am, ati | izdel-ujem, ovati, »erfertigen. Betlehemsko mesto stoji ob nekem griču, ki mu je na siverni strani dobro zavetje, in mestna okölica je veliko prijetniša in rodovi tniš a od jeruzalemske. Mesto je vendar le mdjheno in revno in ne šteje veliko Čez 3000 stanovavcev, ki so večidil katoličani in priljudniši od drugih ljudi v Palestini. Pa ne le priljudni, ampak tudi pridni in delavni so Betlehemčanje in pridelujejo na lastni zemlji žita, olja in vina za svoje potrebe in še za na prodaj. Verh tega si pridobivajo pridni Betlehemčanje mnogo denarja s tem, da izdelujejo iz oljkinega lesa in iz biserne školjke razne mdjhene spominke, kakor očenaše, križe vsake verste, ki je romarji ku-ptijejo. Skoraj vsi izdelki te baže so iz Betlehema. Betlehemsko mesto je res mäjheno in revno, pa slava njegova je neskončna in neumerljiva. Rodilo je namreč Judom Davida in ž njim dolgo dolgo versto kraljev, nam pa kralja vseh kraljev — sina Božjega. Kdo bi te tedaj ne povzdigoval, o srečno mdstce, blaženi Betlehem! 73. ®ie ©ebirge (Gore). £aut>tto3rtet: Daljava-e, bie gerne; daljen, ljna, o Weit, entlegen, fern; mnogi, a, o viele. ßeittoörtet nnb 9ßattiteln: Skrijem, skriti f skriv-am, ati »erjtecren; izvir-am, ati entfpringen; rodovit-im, iti fruchtbar machen; bliSč-im, ati blinten; zagled-am, ati erbliifett; sterm-im, eti obet mol-im, eti tagen, (helfen; kviško, empor, aufwärt«. 3tt ben ©ebirgen finb öiele nitÇlidje ®inge berfcorgen, Joie @olb, ©ilber, ©fett, Slei unb anbere SDietatte. 2lu§ ben Sergen fprubeln (entfpringen) bie Quellen, toelc^e bie 2£>aler betoäffern unb fru^tbar machen. ®ie Oberfladje ber Oebirge ift bemalen mit Kräutern uub 2Bäl= bern, toetdje ben Spieren Stauung, bem 2Renfd)en £otj nnb anbere notl>= toenbtge ®inge tiefern (geben). ®er ?Jîenfd> begibt fiel; gerne auf ÇôÇen unb Serge, um (bamit er . . .) @otteê l;>errtid)e Statur ju befdjauen. Son bem Serge fyerab erblidt er ©tabte unb ®örfer mit ifyren firmen, giöffe unb S3äci)e mit ifyrem mie ©über blinfenben äBaffer, äöälber unb SBiefen mit i^rern frönen @riin unb gelber mit iljrem reiben ©egen. -3n weiter gerne geigen ftdj bem 3Iuge tnieber biaue Serge »on feitener ©djönfyeit, bie mit iftren ©piçen fyodt ju bem empor ragen, ber biefe fd)öne Statur erfdjaffen i)at. 74. 3)er Serg Obir (Obir). 9lennt»örter: Zvom'k-a, ber Xurm; višina-e, bie £ölje; lev, a, o linffettig; desen, sna, o red)tfeitig. 3 ei t toô 11 er: Derem, dreti reifienb Riefen; driiž-im, iti se ftdj bereinigen; razgern-em, iti t razgrinj-am, ati ausbreiten, entfalten; nagléd-am, ati se ftdj fatt feljen; nadov61j-im, iti se ober navelič-am, ati se überbritfig »»erben, fatt t»erben. Pod jugom Goratana stoji velika gora Obir. Ostrica, njena glava, kipi velikansko v nebo. Po séverni strani je samo pečevje, po južni se pa črede pasejo. Verh gore gledaš nove kraje, šteješ mesta, terge in vasi. Z ögerske zemlje ti solnce prisije, na Kranjsko in Laško za gore gré. Tvoj sosed je Storžec, Kočna tvoja bližnja soseda; Peca od jutra, Kom in Dobrač te večerno glédata. Triglâv iz Krajne, Zvonik na tirolski meji belo glavo v nebo moli. Pod tvojimi nogami dere Drava, Glana in Kerka se družite ž njo. Celovško jézero od večera, žetarsko od jutra blišči. V Celovcu visoke zvonike šteješ, na levi stoji Belak, na desni Velikovec. Rož, celovško polje in junska dolina se ti razgrinja pred očmi. Starih gradov po višinah, novih grajšin po ravninah, pa tudi cerkev po hribih preštel ne bodeš. Oko se ne nagleda, serce ne nadovolji božjih čudežev, ki je z Ostrice vidiš. Obilno ti poplača težavne stopinje visoki Obir. XXIII. Spredjubung : Sor bem ©peifen. Kennwörter: Slaj-a, ber ®efd)macf; čaj-a, ber Xljee. . 3eitl»ôrter: Oprâv-im, iti f oprâvlj-aœ, ati »errieten; priprâv-im, iti f pripravlj-am, ati bereiten; pozâb-im, iti t pozâblj-ain, ati »ergeffen; vel-im, eti t velév-am, ati befehlen. A. Dekle! ali je miza žepogèr- äJiäbdjen! ift ber £ifd; fdiongebedt? jijena? B. Se ne : pa jo bodem koj po- Sîodj nidjt; aber ber £ifdj toirb fo« gernila, ko vode prinesem. gleid) gebedt fein, toenn id) SSaffer gebraut Ijaben toerbe. A. Odk6d pa nosiš vodo? B. Od nAšega studenca na vertu. A. Prinesi danes vode od bliž- njega vrelca v logu. B. Že prav; ali želite tudi vina ? A. Se ve da; prinesi belega šta- jerskega; rudeče ni posebno d6brega slaja. B. Ali smem tudi ola prinesti? A. Ola danes ne bomo pili; sadja pa ne pozabi. B. Jabelk sem že prinesla, grozd- ja si pa pri sosedu nakupim. A. Tudi čaja bodeš morala pri- praviti. B. Vse bode v kratkem oprav- ljeno, kakor velevate. A. Potlej nas pa pokliči; gremo na vert, da si rož in drugih cvetlic natžrgamo. Sofyer pfiegft ®u ba« Saffer ju bringen ? 23on unferem Srunnen int ©arten. Sringe ijeute Saffer »on ber naljen Duette im §aine. Scfjon redjt; wünfdjen Sie audjSein? greilidj; bringe einen meinen fteiri* fdjen; ber rottje bat feinen befonber« guten ©efdjmacf. ®arf idj audj Sier bringen? Söier werben wir bleute nic^t trinfen; öergtfS jebodj ntrfjt ba« Dbft. 2lepfel Ijabe idj fdjmt gebraut, Seht= trauben toerbe idj aber bei bem Siacfybar faufen. Slud) %i)tt Wirft ®u bereiten müffen. 9We8 wirb in furjem »oübracfyt fein, wie ©ie befehlen. Hernacb aber rufe un«; wir geljen in ben ©arten, um uns Siefen unb anbere Slumen abjupflücfen. JBtlbmtg ber ^erfonennamen. §. 53. Bur Silbung ber ^erfonennamen bieiten inSbefonbere uadj« ftefyenbe Sitbunggfilben: ač (weibl. — ačica) bejeidjnet, an ben ©tamm ber 3eitwörter gefügt, ^erfonen nadj i^rer Sefdjäftigung, at«: bahati — bahäö, ber ^raler. brati — beräc, ber Settler. jähati — jahäc, ber Leiter. kopati — kopäö, ber ©räber. orati — oräc, ber 2fcfer«ntann. _____7 .„ ......| včzati — vezäc, ber Sinber. weibl. beračica, bie Bettlerin; kopačica, bie ©räberin u. f. w. Sin Hauptwörter gefügt, »ergrö&ert eS ben Segriff be« Sorte«, meift mit bem Siebenbegriffe ber Seracfytung, als: brada — bradäö, ber ©rofjbart. glava — glaväö, ber ©roßfopf. brenta — brentdč, ber ©rofjbaud). noga — nogdč, ber Sangfug. äk (weibl — äkinja) bezeichnet, an 9iebenwörter gefügt, ^erfonen na<$ iljrer Stellung in ber ©efellfcfyaft, alS: divji — divjak, ber Silbe, grad — grajeäk, ber ScfylofSljerr. jun — junäk, ber Helb. Weibl. divjäkinja, grajSäkinja, junäkinja u. f. W nov — noväk, ber Heuling, prost — prostäk, ber ©emeine. vojska, vojläk, ber Sotbat. an (teetbl. — an k a) lemtjeidjnet, an (Sigen= unb ©attungSnamen gefügt, bie ^ßerfonen nadj t£>rer § eimat ober ihrem ®omijite, al«: Azija — Azijdn, ber SIflate. Beč — Beöän, ber Sßiener. Celovec — Celovčdn, ber ÄIa= genfurter. Gorica — Goriöän, ber ©Br^er. Rim — Rimljän, ber Börner. Prag — Praždn, ber ißrager. Celje — Celjan, ber GEiUier. toetbl. Azijanka, Bečanka, < Terst — Teržačan, ber STriefter. mesto — meščan, ber (Stäbter. vas — vaščdn, ber SDorfbetooljner. terg — terždn, ber ÜJiaritbetoohner. Krist — kristj&n, ber dljrift. Luter — luträn, ber Suteraner. Mohamed — mohamedän, b. 2Ro= djamebaner. oričanka, meščanka u. f. t». ar (toeibl. — arica) bezeichnet, ttteift an $aupt= ober 23eit»örter gefügt, ^erfonen nach ihrem ©efdjäfte unb entfpri^t ber beutfdjen aupttoörter gefügt, nach ihrer Slbftammung, al8: pisati — pisdr, ber (Schreiber, vert — vertnär, ber ©ärtner. vrata — vratär, ber Pförtner, zid — zidär, ber ÜDfaurer. Kranj — Kranjec, ber fratner, Sloven — Slovenec, b. ©looene. Evropa — Evropec, ber Gsuropäer. Avstrija — Avstrijanec, b. Defterr. b) an Seitoörter gefügt, nach 'hren Stgenfdjaften, als: bel — belec, ber SEBeifje. gluh — glušec, ber Slaube. kriv — krivec, ber §áujige Uebungen iut Silben bet SBôtlet auf ®tunblage befanntet Stammt. §. 54. Ueber bie Sitbung ber grembnamen ift ju bemerïen: a) SDte griechifchen unb tateinifchen $erfonen= unb Ortsnamen auf as, is, on, os ober us, toerfen nach einem šDtitlaute biefe Enbung ab, unb fctjalten, toemt jtoei ober mehrere übeífítngenbe SDÍitíaute zufammen= treffen fottten, »or bem testen ben £>atbíaut e ein, ató: Demosthenes — Demosten, Orestes — Orest, Probus — Prob, Adranon — Adran, Amphipolis — Amfipol, Alexandras — Aleksander, Patroklos — Patrokel, Patmos — Patern, Cipros — Ciper u. f. W. SDie grembtoorter auf as ober ias werfen bloß bas s ab, ató: Lucas — Luka, Tobías — Tobija, Jeremias — Jeremija. ginbet fičh »or einer ber oberloähnten Enbfitben ein a, e ober i, fo Wirb fie in j »ertoanbeit, ató: Andreas — Andrej, Aeneas — Enej, Menelaos — Menelaj, Timotheus — Timotej, Aloisius — Alojzij, Livius — Livij. b) SDie grembnamen, bie im ©enitiü eine »ertangerte gorm auf» toeifen, toerfen baê es ober is berfetben ab unb fügen für baö weibliche ©efdjtecht ein a htnjU, ató: Cicero (gen. — nis) — Cicerón; Ajas (gen. Ajantos) — Ajant; Xenophon (gen. — tos) — Ksenofont; Hellas (gen. Hellados) — Heiada ; Ceres (gen. Cereris) — Cérera ; Venus (gen. Veneris) — Vénéra. c) SDie Ortsnamen auf um »ertoanbeln biefe «Silben in ja, ató : La-tium — Lacija; Eegium — Regija. d) SDie ^turatia auf ae ober ai tauten auf e, bie auf i ober oi aber «uf i, ató: Athenae — Atene, Delphoi Delfi. 75. ®ie oltmpifdjen (Spiele (Olimpijske igre). Oteniltoorter: Närod-a, baä 35olF, bie Olajion; näroden, dna, o najionelt, »olfStümltdj; rojstvo-a, bie ©eburt; žertva-e, ba« Dpfer; strošek-Ska, bie Jiofien; davek-vka, bie ?lbgabe, ©teuer; pog4n-a, bet §eibe; b6ginja-e. bie ®öttin; svečanost ober slovesnost-i, bie geierli^feit; um6tnost-i, tie jtuufi; svečenica-e, bie $rie< fietin; slop-a, bie Säule; mladika-e, ber 3»eig; veja-e, bet ?l(i; boj s pestmi, bet gaujtfampf; sloveč, a, e berühmt; (0. slov-im, etiin gutem tfiuf fieljen); starodaven, vna, o alt (antiquus); posamezen, zna, o einjeln- 3 ei t Wörter: Väd-im, iti ober ur-im, iti üben; b6r-im, iti se obet boj-njem, evati se, tämpfen; zlož-im, iti + zlag-am, ati, bilten, tterfaffen ; zmägam , ati f zmag-ujem, ovati ftegen; posvet-im, iti •}• posveč-ujem, evati Weisen; oprost-im, iti befreien; p6č-im, iti anbrechen (». Sage); godem, gosti mujtjieten; jah-am ob. jašem, ati rennen. SPartifeln; Ko, kedar, Wann, wenn (Seitbeftimmnng); precej, fogteid); itd. obet i. t. d. — in tako dalje, unb fo Weiter; jutro dan, früt) morgen«. Med närodnimi igrami starodavnih Gerkov so bile najslavnejše olimpijske, tako imenovane po slovečem in posvečenem kraju Olimpija. Na versti so bile vsako peto leto; gledavcev pa je bilo na tisoče in tisoče, ker so v Olimpijo prihiteli iz vseh krajev gerške zemlje. Zadnje olimpijske igre so bile 394. leta po Kristusovem rojstvu. Te igre so terpele vselej pet dni. Borci so se mörali vselej po 10 mescev poprej vaditi v elidski gimnäziji. Svečanost se je pričenjala zvečer z mnogimi in raznimi žertvami, igre same pa so bile na versti jutro dan, ko je zora pöcila. Skušali so se, kdo zna hitrejše teči in jahati, kdo bolje skoči, kdo more dalje vreči in kdo je močnejši v boju s pestmi, na koncu pa so se skušali med seboj godci in pesniki v svojih umetnostih. K takim igram so smeli priti le moški in pa svečenice poganske böginje Cerere. K tej slovesnosti so se družile tudi še druge pobožne svečanosti, kterih so se vdeleževali poslanci posämeznih gerških deržav. Zmagavce so glasno po imenih klicali, potem je venčali z mladikami divje masline (61jke) in käzali je närodu s pälmovimi vajami v rokah. Tudi še drugo čast so jim dajali; zlagali in prepevali so o njih pesmi, stavili jim slope, in ko so se vernili na svoj dom, imeli so častne sedeže v gledališču, bili so opr6ščeni vseh davkov, jedli so ob deržavnih stroških, smeli so se posebno obläciti itd. Kedar se je prikazal ta mož, precej je vstal ves narod pred njim. Od slovečega gerškega pžsnika Pindarja imämo 14 slavodatek, zloženih na čast zmagovavcem olimpijskih iger. 76. ®er Sanj unter ber Sinbe (Raj pod lipo). Stenn to ort et; Fara-e, bie $Pfatte; gost-a(u) bet ®afl; oder-dra, ba« @e« rüjt; cžrkvanje-a, ber Jlirdjtag; opravilo-a, bie ®errierr! Steifenber: 2BaS war @uer Vater? Matrofe: Sluaufe im Sette. Matrofe: 3h* Vater unb ©rofjoater finb im Sette gefiorben! £>err, wie getrauen ©ie fic^ noch Seit? ©e^en ©ie, ber Sob finbet un« überaß, auf bem Meere wie auf bem geftlanbe, j« §aufe wie am Sßege. 78. ®a« 9Keer (Moije). Slenntootter: Rast-i, bet a®u<$3, ba« ffia^fen; pAdanje-a, ba« galiett; pregovor-a, ba« ©ptid^toort; žeja-e, bet ®urft. 3eith>črtet: Obd-Am, »ti f obdAj-am, ati umgebeit; razvozim, iti f razvAž-am, ati f)in unb i)etftti)ten; pretAb-am, ati se i/itt llllb i/erflie^tt; vsmrad-im, iti se in gaulnis geratfjeu. SPatitfel: Neprenehoma, tmauffjoriidj. Suho zemljo obdaja od vseh strani velika in široka voda, ki jo morje imenujemo. Morska _ voda je zelčnkasta in grčnkega slanega okusa, da se ne more piti. Ako zmanjka mornarjem sladke vode, sredi morja mdrajo za žejo pomreti. — Morsko dno je enako poveršju naše zemlje. V morji so velike gore, doline in ravnine; morsko dno je pokrito z blatom, peskom, kamenjem in z drugimi rečmi. Morje nikdar ni mirno, neprenehoma se giblje, da se ne vsmradi. Vsacih 6 ur morje narašča, drugih 6 ur zopet pada; pddanje morja imenujemo odt6k, rast pa prit6k. — Kedar se vzdigne veter, žene morje močne valove; tudi se po večih morjih voda sem ter tje pretaka. — Na morji se živi veliko ljudi, ki v barkah in parobrodih na vse strani svetd blag6 razvdžajo. Paro-brode goni slap, druge barke pa sapa ali veter. Mornaijem žii-gaio na morji velike nevarnosti in resničen je pregovor: Kdor moliti ne zna, naj se na morje podd. 79. ®rau, ©aoe unb Sfonjo (Drava, Sava in Soča). enntečtter: Pripovedka, bie ©age, @rjaf)iung; basen-sni, bit gabel; značAj-a, bet S^araftec; poglavitna reka-e, bet ©aubtfiuf«j potuhnjen, a, o »er* fdjmifct, tucfifd^. Seittočtter: M<5n-im, iti se ftd) &efpte$en; zapAz-im, iti bemetfen; pre-hAn-im, iti ubetlificn; potuhn-em, iti se ftd/ tterfiei/en; spust-im, iti se proti eemn, bie fRic^tung neumen itgenbtool)in. Drava, Sava in Soča so sestre. Nekdaj so se med seb6j m6nile, ktera bode prihodnji dan perva v morje pritekla. Zvečer Sava in Soča zaspite, Drava pa se le potuhne in kmalo začne tiho teči naprdj. Ko se v jutro Sava prebudi in zapazi, da se Drava že proti morju vali, spusti se jezna v urnem teku proti morju. Ko se Soča prebudi in vidi, da ste jo sestri prekanili, zat6 predere na nasprotni strani s silno močj6 gore, zažene se skozi skalnate soteske in perva v morje dosp6. Ta pripovedka, ako ravno basen, opisuje vender značdj vseh treh poglavitnih slovenskih rek. Drava se vali tiho in potiihnjeno, bistra Sava dere, obč v černo morje; Soča pa bobni urno skozi ozke skalnate struge goriških gor v morje jadransko. $a* kutfdje „man". §. 55. ®aS beutfdje „man", fflr toelcbeš bie ficsenifcfje ©pracfje fein befonberež SSJort beftgt, mirb aušgebritcft: a) burcfy ba§ jurMfüfjrenbe gfiroort se, ufó: pripoveduje se, man erjaljlt; to se ne vé, bicg metg man nidjt; govori se, man fpric^t. b) burdj bie 2. ^erfon ber G£mjaí)í ober burrf) bie 1. ^erfon ber Sieíjaljí, toemt im erften galle ber ©a£ mit „bn", im jtoeiten mit „tmr" gegeben toerben fattn, ató: postavam móramo pokorni biti, ben ©efegen rnnf? man geljordjen. c) burcE) bie 3. ^erfon ber (£in= ober Sieljaf)!, njenn man fid) al« ©ubjeft ;,človek" ober „ljudje" benfen fann, al«: právijo, man erjafyít. „9Kan muf?" toirb im ©íottenif^ett meift mit treba'je ober burd) mórati auSgebrMt, al«: V mladosti se nam je treba učiti, in ber 3ugenb rnuf? man lenten. 80. £>a« Srot bei ben ©laoen (Kruh pri Slovanih). $auptta>5rttt: Hleb-a, bet 8aib; drobtina-e, ber SStotfcmte; spoštovanje-a, »te SBetebrung, a§ Sttter mu£ man efyren, bie 3ugenb aber ierren. 3)en SDienfdjett ertennt man am Sffiort, boic , ben Sogel am ©efange unb bie Slurne am ©eutcfie. ®en £ag barf man nt d; t oor bem Sibenb loben. 2lu« bem Seben erlernt man nte^r, al« au« Sfi^ern. Sor einem grauen §aupte rnujš man auffteljen. ®ie Šoljitljaten, bte man toatfern SJtannern ertoeift, finb tote Sudjftaben, in Marmor ge^anen. SlUen fann man nidjt redjt ttyun. 9ftan ifft, bamit man lebe, unb lebt ttidjt, bamit man effe. SBaž man beim ©piele getoinnt, ba« »erliert man beim ©piele. ®er ©ame ift nidjt »erloren, ben man in'« Srbreid) toirft. 2Ran mué ba« £>eu trocfnen, fo tange bie ©onne jd^eint. XXIV. SSorn Staffieren. Kan, a, o fritf), früfjjeitig; poterp-im, ¿ti gebltlbeu; zamud-im, iti + miüj-am, ati »erfännten; ležem, leži (legel, gla, o) f lžg-ara, ati legen, ttieber» liegen; polež-im, ati ettoaä liegen Bleiben; očžd-im, iti reinigen, pufcen. A. Vstani, vstani! Solnce je že izza gor prisijalo. B. Koliko je ura? A. Kmalo bode pol šestih. B. Je še prezgodaj. A. Kaj še, kmalo bode kosilce gotovo. B. Koj vstanem, le malo poterpi. A. Hitro se obleci, da jedi ne zamudiš. B. Reci služabniku, da mi černo suknjo pripravi in črevlje očedi. A. Kak6 je mogoče tako dolgo spati. B. Nihče me ni zbudil. A. Ti greš vendar zgodaj leč? B. To je res, toda zjutraj rad malo poležim. A. To ni zdravo! Sedem ur spati je zdravemu človeku zadosti. Ali ti ni znan pregovor : rana ura zlata ura? Sluf, auf! ®ie Sonne fant fdjon hinter beit Sergen Ijerbor. Sie Biel Uhr ift eS? @8 wirb balb i;a£6 fed)S Uljr fein. ift nod) ju ftüfy. ©anj unb gar nidjt; balb toirb ba8 fjrü^flücf bereitet fein. ■3dj Werbe fogleich aufftehen, warte nur ein Wenig, bleibe bid? fcbnell an, baf8 bu ba8 gffen nicht »erfäumfi. Sage bem ®iener, bafg er mir ben fcfjwarjen Sfocf I;errtc^te unb bte Schuhe reinige. Sie ift eS möglich, fo lange ju fdjlafen! aS ift wahr, boch ich ber frühe gerne ein wenig liegen. ®a8 ift nicht gefunb. Sieben Stun= ben ju fdjlafen ifi für einen ge= funben Menfdjen hinlänglich- tennft bu nicht ba§ Sprichwort: Morgen» ftunbe hat ©olb im Munbe? 82. Sinfe^ung ber tarntnerherjoge (Vstandvljanje goratanskih vojvodov). 91 e 11 iti»orter: Vojvoda-a(e), ber £erjog; žlahtnik-a,ber (SbelgeBorne; vitez-a, ber fllitter; zastava-e, ba« ffianner; meč-a, ba<3 @cht»ert; Kernska gora-e, Hamburg (in bet 9laf;e »on JMagenfurt arn Sollfelbe); boren, rna, o atmfelig; prost, a, o ftet; prostorojen, a, o fretgeboten. Seitleorter: Opomn-im, iti f opominjam, ati ertmtern; preženem, gnati -j- pregAnj-am, ati »ertreiben; vstanov-im, iti f vstanAvlj-am, ati einfefcen; potegn-em, iti f poteg-ujem, ovati jtef)en; mAhn-em, iti f mAh-am, ati fchtoingen; rot-im, iti se fd)»oceit; kinč-am, ati fdjmucfen. Goratanski v6jvodi so se vstandvljali podKernsko gor6 blizo cerkve svetega Petra. Tam je stal kamen, na ktčrem je sedel prostorojen kmet. Z eno rok6 je deržal mar6gastega bika, z drugo pa enake barve kobilo. Nedaleč od njega v sivi suknji in v kmečkih črevljih je stal vojvoda z deželno zastavo, v sredi svojih žldht-nikov in vitezov. Ko se približa v6jvoda, na p&lico naslonjen, kmetu na kamnu, popraša ga kmet v slovenskem jeziku: ,.Kdo se tam približuje?" — Na to odgovori vsi okoli sedeči: „To ie deželni knez." Kmet dalje popraša: „Ali bode pravičen sodnik, ki išče srečo domovine? Ali je prostorojen? Ali je prijazen varb prave vere?"— Na to vsi odgovori: „Je in vselej bode." — „Pa, po kteri pravici", reče kmet, „m6re me pregnati z mojega sadeža?" — Vsi odgovore: Dobiš 60 beličev, mar6gastega bika, kobilo in obleko, ktero zdaj knez nosi, in prosta bode tvoja hiša vseh davkov. Zdaj kmet kneza rahlo v lice vdari, opominjaje ga, naj bode pravičen sodnik, odstopi in odpelje živinčeti. Po tem stopi knez na borni, neokinčani kamen, potegne meč, mahne ž njim na vse štiri vetrove in se zaroti: vsem biti sodnik po dolžnosti in pravici. -O00§§00e~ III. SBörteröru^c: tjlrajie. želžznica-e, bie ©ifetlba^n. hlap6n-a, bie Sofomotibe. pot-a (i) bet Sffieg. kolodv<5r-a, bet 33aljnl)of. stranski pot-a, b. ©eitentoeg. steza-e, bet gujjtoeg. stegna — stegen, (pl.) %titb toeg. sprehajališče-a, ©bajiettoeg drevoržd-a, bie Silite, obzidje-a, bie (Rittgmaner. nasip-a, bie 33aftet. tlak-a, baž $fiafler. stolp-a, bet Xutm. terdnjava-e, bie gejiung. samost&n-a, baž Jiloftet. fabrika-e, bie gabtif. bolnišnica-e, b.^tatlfetl^aitS. siromašnica-e, baž SItmen; §auž. mestna hiša-e, b. {Rat^auž. S prodaj&vnica, ) bet Stacuna-e, ) Jtauflaben. SSaj*****- lekirnica-e, bit Slpotljefe. gostivnica-e, ba« l kerima-e, ba« SBirt^i^aui^ kavArnica-e, ba« Jtaffee^au«. pristava-e, bet SKeietljof. skedenj-dnja, bie @<|eune. hlev-a, bet Stall, gumno-a, bie Xentte. vodot6b-a, bie SBafferleitung. vodnjak-a, bie 3tfierne. stndenec-nca, b. ¿Brunnen, jarek-rka, b. 9lbjttg«gta6eti. vert-a, bet Satten, sadovnjäk-a, b. Dbftgarten. zelinjak-a, b.^ßfianjengarten. evetnjik-a, b. ffllumengatt. vinograd-a, ber SBeingarten. gorica-e, bet äßeinberg. lopa-e, bie iaube. greda-e, ba« 93tet. plot-a(d), bet 3autt. iivica-e, bie #ecfe. ograja-e, bte Umjäuttung. polje-a, ba« gelb, njiva-e, bet Siefer. trata-e, bte glut. S2S; ]«*• rovt-a, bte SBergtoiefe. most-a(u), bie ®tücfe. berv-i, bet Ueberfieg. jeßa, temnica-e, b. ®efäng= ni«. b) §au8. Zid-a(ú), bit 2»aUet. vhod-a, bet (Singang. stena-e, bie ®nttfc. Btreha-e, ba« ®ad). strop-a, bet 'piafonb. nadstropje-a, I 6Whíw|< goren-rna, ( pritliíje-a, b. @rbgef$of«. vrata-vrat (pl.) ba« Sfjot. duri-duri, (pl.) bíe ÍL^üt. prag-a, bit ©djtoeUe. izba, soba e, ( ba« dttnmer, stanica-e, í b. ©tube. íúmnata-e, \ bje ¿ kamra-e, ) spávnica-e, ba« ©djlafjim. pívnica-e, b. Stinfjitnmet. jedílnica-e, b. ©freiftjimmet. kúhinja-e, bie .ftüefje. SlnT t * veía-e, Saube, ©or^au«. klet-i, brám-a, b. Jtetler. shramba-e, b. 9lufbetoaf)tcrt. okno-a, ba« genjlet. . i-a, ba« ®itter. peí-í, bet Ofett. leva-e, bie Sellóte, stopnice-íc (pl.) ©tiege. podstreíje-a,?bet Untetba^.-péter-tra, > Soben, zítnica-e, bet ©beidiet. mostóví-a, bet ©oHet. prehod-a, bet ®ang. kljueávnica-e, ba« @d)lof«. kljuS-a, bet @d)lüffe(. zap&h-a, bet fltieget. zátika-e, ba« Sotíegeíjotj. tla-tal (pl.) bet Soben. S£;8' ¡* dimnik-a, bet ffiauc^fang. dim-a, bet Qíauctj. derva-derv (pl.) ba« pepél-a, bie 9lf ^ taljer-rja, t noí-a, ba« ©iefítt. vílice-vilic (pl.) bie ®aíel. 21ica-e, bet íófeí. pert-a, ba« SífthtU^. pertií-a, bie ©erbiette. solnica-e, ba« ©aljfaf. sveca-e, bie .fferje. sve&ik-a, bet fieudjíet. s: i ^ ^ ntrinjalec-lca, b. fiictítpu^e. klinžek-5ka, b. Sünbfeólg^ St;? I *«m Sčet-i, bte Surfte, kertača-e, bte ŽJleibbitrfle. glavnik-a, fccr .Sfamnt. perstan-a, ber Oiilig. tobAk-a, bet Sabaf. tobAčnica-e, bie Sabafžbofe. pipa-e, bie «Pfeife, mošnja-e, ber ffleutet. pälica-e, ber ©tod, ©tab. dežnik-a, bet 9iegenf$irm. solnžnik-a, b. ©ottnenfchirm. metla-e, bet Sefen. igla-e, bie Díabeí. šivanka-e, bie Oläfellflbel. škarje-škarij (pl.) ©cfeere. mjilo-a, bie Seife, britva-e, baž Staftermeffer. bič-a, bic íJJeitfdje. veriga-e, bie Äette. kragulja-e, bie ©djefie. plug-a, J drevo-vesa, / bet SJJflug. oralo-a, > eértalo-a, baž $ffllgeifen. lemež-a, bie tSftugftfeatre. brana-e, bie Šgge. eepi-cepi, bet Srefcfefiegei. Tempelj-na, bet Sembei. veža božja, baž ®ottežljanž. oltAr-rja, bet Slltar. vžliki oltar, bet §o$aliar. leca-e, bie Äanjel. pevališče-a, \ orgle-orgel (pl.) bie Crgel. križ-a, baž fireitj. bander-o, bie gafene. razpelo, ) baž sveta martra-e, ) Ärujijtl. kelh-a, bet Äeld). monštranica-e, b. SWofirauje. svetilnica-e, bie Sambe, žagrad-a, bie ©afrijtei. spovednica-e, bet S3eid)t= jiufel. zvon-a, bie ©lotfe. zvonik-a, bet litra, lina-e, baž genjler. kerstni kamen, Xauffteitl. sveüsöe-a, baž Heiligtum. motika-e, bet ©baten. Iopata-e, bie ©djattfel. kopaža-e, bie J&aue. kosa-e, bie ©enfe. serp-a, bie ©idjel. grablje-belj (pl.) b. ffiecf)eu. vile-vil (pl.) b. ^eugabel. sekira-e, bie ^ačfe. kladvo-a, ber §ammer. sveder-dra, bet SSofetet. klešče-klešž (pl.) b. 3?í-»' i bie .ftettle. kij-a, J oklép-a, bet $unjer. bodalo-a, baž Sajouet. tabor-a, baž Saget. šotor-a, baž 3flt. mitra-e, bie 3nfel. pirh-a, baž Djierei. pokopališSe-a, b. griebtyof. grob-a, baž ®rab. jama-e, bie @tube. raka-e, bie ©ruft, oder-odra, baž ©erüft. pogreb-a, b. Seídjenbegángtt. pokóp-a, bie Seftattttng. gomila-e, bet ©rabeé^üget. sv. obhajilo-a, b.SIbenbraalji. spoved-i, bie Seilte, procésija-e, bie íftojefftott. ve?érnice-ic (pl.) b. Šežper. papež-a, bet kardinál-a, bet iíatbtnal. opat-a, bet Slbt. škof-a, bet SBifc^of. vladika-e, \ nadškof-a, ber ©rjbif^of. prošt-a, bet drobil, korar-rja, bet ®ont^ett. dekAn-a, bet ®cd|atlt. ¡sss^-f****™- kaplán-a, bet ífabíatt. Uk-a, bas ©tubiutti. nauk-a, bie Seljte. učilnica, šola-e, bte ©djule. užilišče-a, bie Seijtattjialt. vseučilišče-a, b Unfoerfttat. gimnazija-e, b. ®t)mtia|tttm. realka-e, bie 9iealf<6ule. normalka-e, bie 0lortttal= fdjule. ljudska šola-e, bie SBolfč* fc&ule. naloga-e, bie Slufgabe. knjižnica-e, bie žBiblioitjef. kSVg6a?keV' S «ta* berilo-a, ba« Šefebltd^. sl<5vnica-e, bie ©canimatif. prirodopis-a, bie Siatur* gefd^id^ie. zemljopis-a, bie ©ecgrafte. povestnica-e, bie ®efd)ici>te. naravoslovje-a, bie $l;i;|tf. spovednik-a, b. ŽBeidjtbatM. mnih-a, bet 5Wčtl<§. redovnik-a, b. £)rbett3}>rtejl. nuna-e, bie 9iotttte. stolna cerkev, bte ®omfitd)e. e) 2>ie ©djute. matemžtika-e, bie 3Jiati>e= mati!. abecednik-a, baž 21bebu<§. pero-peresa, bie gebet. popir-rja, ba« $a))ier. pola-e, bet ŽBogett. pisalo-a, bač ©djteibjeug. &rnUo-a, j %int*' tintnik-a, baa Sinietifafj. tabla-e, bie Safel. kreda-e, bie ičreibe. goba-e, bet @d)tt>amm. klinec-nca, bet ©riffel. svinčnik-a, bet fflleifitft. ravnilo-a, baž Sineal. pismarica-e, bai ©diteib-- sipa-e, bet ©Irettfanb. čerta-e, bie Sittie. versta-e, bie 3ei(e. čerka-e, bet aStic^jlabe. eerkovnik-a, bet ©¡efitlet. organist-a, bet ©rganift. pevec-vca, b. ©¡»iger. pevka-e, b. ©attgeritl. prídigar-rja, b. ijjtebiget. pisme-na, bet 33ttdjf}abe. beseda-e, baž Sffiort. zlog-a, bic Silbe. naslov-a,' j * * pe£át-a(i), baž Siegel, peüátnik-a, b.SiegelflöcEdjett. vosek-ska, baž 20aá)á. pismo-a, bie Schrift, vodja-e, bet ®ireftor. katehét-a, bet Äateljet. 33? íbet 35» i * tr! Sólarica-e, ¡ tie «*««<»• součenec-nca, b. 3J!itfd)üler. součenka-e, bie ©íitfchúleriii. f) ©täbte, SDtürfte, ®¡>rfer. Slbelflbetg, Postojna. Slbtiattopel, Drenoplje. Slgtam, Zagreb. Slleratlbtiett, Aleksandrija. Slrttfelž, Arnež. Slguileja, Oglej. SUljeit, Atžne. SlltjletlijJ, Slavkov. Sattjett, Budišin. ®elgrab, Beligrad. Serlitt, Berolin. 93if$ojIa, Harkov. ©tli, Celie. (Spnjlatilinopel, Carigrad. Sjažlau, Čislava. Samažfu«, Damisk. ©attjig, Gdansko. Siafosat, Dijakovo. ©težben, Draždani. ©fttettt, Železnike. Srlatt, Jager. Sffef, Osek. geijlrig, Bistrica, gerlad), Borovlje. ftlitfa, Boleč, gratiffltrt, Frankobr6d. gittlffitt6ett, Pečuh. ®ettf, Geneva. @otj, Gorica, ©tabižfa, Gradiška. ®taj, Gradec. Oran, Ostrogon. ^etmaitjlabt, Sibinj. Sglau, Iglava. Sllttžbrttcf, Inšpruk. Setufalem, Jeruzalem. ■Sfatljlabi, Karlovec. Jííagenfurt, Celovec. Jičln, Kolónija. ^íltigéberg, Králjevec. Jíraitiburg, Kranj. Jitafatt, Krakov. Saaž, Lož. Saibadj, Ljubljana. Seipjig, Lipsko. Semberg, Lvov, íottbott, London. Sübecf, Bukovec. Díailaitb, Milán. ÍDÍatinábltrg, Mengeš. ÜBarbttrg, Máribor. i'íoífrtlt, Moskva, üflóttling, Metlika. fUíüuc^eH, Mnihov. Dtasaret, Názaret. Síeapel, Neapolj. Stafafc, Nóvi Sad. 9¡eufof)l, Banska Bistrica, íleltjiabtl, Novo mesto, gíütnbetg, Nórimberk, ©ebenburg, Šopr&nj. Cfen, Buda. Olmujs, Olomuc. $abua, PAdova. $jkrt«, Pariz. ŠSaffau, Pasov. «¡Jeft, PeSta. Uettau, Ptuj. 5|}eter«burg, Pžtrograd. $ola, Pulj. ijjofdjega, Požega. «Prag, Praga. ečbttrg, Poždn. $rjemtyf(, Premišel. Siabmamičborf, Radoliea, fHagufa, Dobrovnik. {Rami, Brežce. 9tegen«burg, Rezno. Oietfnijj, Ribnica. Stoljitfifc, Rogatec. Slom, Rim. 3iofef, Rožek. OfloBtgno, Rovinj. ©arajeBo, SarAjevo. ©aljbutg, Solnigrad. ©¿bemnifc, ŠčAvnica. ©čutari, Skader. ©ebenico, Šibenik. ©emlin, Zemun. ©ifef, Sisek. ©palato, Splet. @tein, Kamnik, ©tutjltodgfnburg, stolni Bžligrad. @t;raf«S, Sirakuz. £eme«Bar, TžmiSvar. £efd)ett, Telin. 3Malorit<&, Solun. i£ottttein, Tomin. Xof)lik, Toplice. Souloufe, Tuluza. £raf>ejunt, Trebizond. SteBifo, Treviž. Srient, Trident. Stieft, Terst. Srofcpau, Opava. Suffet, LaSko. S^ritau, Ternova. Ubine, Videm, ffieglia, Kerk. SelbeS, Bled. Sfilad), Bela. SBenebig, Benedke. ŠBicenja, Vičenca. $illa$, Belak 9361fermarft, Velkovec. SBaraSbitl, VAraždin. 3Barfd)au, VAršava. SBctftcj, Veršec. afiiett, Dunaj, Beč. SBit^acb, Vipava. Sata, Zader. 8e»g, Senj. Sirfnifc, Cirknica. Sombor, Sombor. g) Sigenfdjaftett unb £anbiungen. Nov, a, o neu. star, a, o alt. visok, a, o ffod). nizek, zka, o nieber. širok, a, o breit, ozek, zka, o f$mal. tesen, sna, o enge, prostoren, rna, o geräumig, zidan, a, o gemauert, lesžn, a, o fjčijern. temen, mna, o bunfet. svitel, tla, o lidjt. prijeten, tna, o fteunbli$. čeden, dna, o neti. ličen, čna, o nieblidj. snažen, žna, o reinlich, čist, a, o tein. suh, a, o ttocfen. moker, kra, o nafž. veličasten, tna, o ergaben, dragocen, a, o foflbar. malan, a, o gemalt, pobeljen, a, o geweißt, obokan, a, o gewölbt, dolg, a, o tange, kratek, tka, o furj. podolgast, a, o länglid}. votel, tla, o t/of/i. terd, a, o Ijart. mehek, hka, o Weidj. oster, tra, o ) ,-„. britek, tka, o ( škerb, a, o f^artig. gladek, dka, o glatt, kriv, a, o frumm. špičast, a, o gefpifct. voglAt, a, o ecfig. vegast, a, o fdjief. košAt, a, o biaupttoörter: groza, strah, skerb (mar), sram, škoda unb potreba (treba), al8: groza me je, eS fdjaubert tntcfyj strah me je, ic£> fürchte mid); skerb me je, i d) bin Beforgt; sram me je, idj fdjiime mid); škoda ga je, e§ ift fd)abe um itm; potreba mi je, idj Brause, e8 ift mir nßtfyig; bie erjten »ter »erlangen au d) ben ©eniti» ber ^erfon, 3. S. Sram te bodi slabe tovaršije, fdjärne bicfj »or ber fdjledjten Kamerabf^aft. Lenega ni skerb dela, ber gauie flimmert fid) nifyt um bie Slr&eit. Dečkom je treba nove obleke, bie tnaBen Brausen eine neue Kleibung. 2) ®ie Seitoßrter, bie eine ©orge ober gurdjt, einen UeBer» ftufž ober Sftangel, eine 33egierbe ober ein Setouftfein u. bgl. Bebeuten, toie: potreben, Bebürfftg; željen, Begierig; svest, Betoujt; lä-komen, fyaBfüdjtig; vreden, mürbig; kriv, fdjulbig; poln, »oll; prazen, teer u. f. to 3. 33. Delavec je vreden plačila, ber SIrBeiter ift bež Sofyneä toiirbig. Kmet je vesel dobre letine, ber Sanbmann ift frofi be§ guten ■SatyreS. 3) üDtandjerlei ßeitoorter, inSBefonbere: a) alte riicfBejiefylidjen (juriicffü^renben) geitoorter, 3. Boj se Boga, fitrdjte ©Ott. Vari se slabe tovaršije, Ijüte bid) »or fdjledjter ©efefffdjaft. b) ®ie ßetttoörter, bie ein ©udjen ober Sßönft^ett, ein ©treBen ober S3egeljren, einen UeBerflufS ober SDtangel Bebeuten, toie: čdk-am, ati toarten. hočem, hoteti, toolten. iščem, iskati, fudjen. potreb-ujem, ovati Brausen, üp-am, ati hoffen. mänjk-am, ati mangein. žel-im, eti wünfdjen. sträd-am, ati junger leiben u. f. to. ¡Die Seitttörter: värovati, pten; vživati, geniefen; vprääati, fragen; prositi, Sitten; okusiti, foften; omžniti, ertoä^nen; poz&biti, »ergejfen unb nod) einige anbete fpnnen mit bem ©eniti» ober Stffufati» fonftruirt »erben. gehören aud) »ieie mit do- jufammengefegte ¿eittoörter, wie: doživeti, erleBen; dočdkati, ertoarten; doseči (sežem), erretten nnb anbere äljmli^er SSebeutung. c) ®iegeittoßrter, meldje bie ^erfon im Slffufati» fielen ^aBen, 3. 33. Smert reši človeka vsega terpljenja, ber Sob er (oft ben SDtenfdjen »on allen Seiben. Bog te obvari nesreče, ©ott Behüte bidj »or UnglM. 83. Sldjmet unb fein ©oljn SIBbala (Ahmet in njegöv sin Abdala). 9iennto ortet: Vera-e, ber ©taube; totažba-e, bet Sroft; čednost-i, bie Sugenb; pogl6d-a, ber © tief, ber SInbltcf; jedro-a, ber Äetn; bliiščoba-e, ber glitterglanj; senön voz-a, ber §eut»agen; puhel, hla, 0 eitel, b"bl; trezen, zna, o ni»$tent; pijän, a, o bettunfen; edin, a, o einjig. Seitačctec: Cüv-am, ati beijüten; ietoad)tn; cin-im, iti ft^ä^ett; gerd-im, iti entfetten; dferžim, ati se ft$ galten; česa—, befolgen; ponov-im, iti t ponävlj-am, ati «neuem, tniebetljoiett; spomn-im, iti se f spominj-am, ati se (tdj erinnertt, geteilten; poviš-am, ati j poviš-ujem, evaü etf)i>ljett, ergeben; poniž-am, ati f poniž-uiem, evati erniebrigen; ogn-em, iti f ogib-ljem, ati se auStretcfeelt; prevzamem, vzeti se, ftdj übernehmen; sprej-mem, eti empfangen; poljub-im, iti füffen; obüp-am, ati »erjiretfeln; prezir-am, ati verachten, geringfd^äjjen; oklen-em, iti se jtd) anfiammern. Sloveči Ahmet Metemir, starček sivih Iiis, pokliče nekega dne sina Abdala, ki je stopil v svoje en in dvajseto leto, ter ga takö-le nagovori: „Abdala, sin moj! ti si najmlajši mojih otrok, ti si moja edina tolažba. Znano ti je, da imäm brata v Cärigradu, ki te k sebi želi. Zdaj je prišla doba, da odideš k njemu. Ponavljam ti še enkrat jedro dosedanjega poduka, poslušaj: Glej, da vse vidiš, kar se videti da. Uči se modrosti od pogleda v solnce in od pogleda na červička v prahu. V sreči se ne prevzemi, v nesreči ne obupaj. Vari se plämena divje jeze; jeza gerdi vsako lice. Ljubi vse ljudi, vsi so tvoji bratje, tega se vedno spominjaj. Časti te bodi vselej mar in ceni jo po vrednosti: čast povišuje čedn6st in jo večkrat tudi plačuje. Bogastva ne preziraj, ž njim moreš veliko dobrega storiti; puhle bliščobe pa se skerbno ogiblji. Vari se laži bolj ko strupa. Poišči si zvestega prijatla, in če si ga našel, dobro ga čuvajvin vari. Vedno bodi trezen; pij ¿nega se ogni s senenim vozom. Čversto se okleni vere svojih staršev. Ne veruj tistim, ki ničesar ne verujejo, in ogiblji se jih, ki vse podirajo, nikoli pa nič ne zidajo. To so moji nauki, to moje prošnje; globoko si je vtisni v svoje serce. Vsak dan se spominjaj tistega, ki ti jih je govoril." — Ahmet umolkne, sin mu poljubi roko ter mu obljutii: zvesto se deržati sprejetih naukov. 84. ®a§ 33aterianb (Domovina). Rojstni kraj-a, ber ©ebnrtžort; priserčen, čna, o f)erj(icb; pretekel, kla, o »erfloffen; kdor, toer (bejieljenb), kjer, (begietyenb) t»o; kedar koli (bejieljenb) luann immer; zataj-im, iti »erlängnen. Vsak človek imä svojo domovino. Naša domovina je materina dežela, kjer je naša zibel tekla, kjer smo perve r6žice tergali in pžrve metulje lovili. Se tičica poznä in ljubi svoje gnjezdo, kakö bi človek pozdbil svojega röjstnega kraja! V materini deželi smo doživeli najslajšega veselja. Vsak grič nas spominja mladih dni; vsak studenec nam pripoveduje od srečnih časov pretekle mladosti. Zeleni travniki in pisane ledine nam kažejo, kak6 veselo je bilo svoje dni naše življenje. Kdo bi priserčno ne ljubil svoje domovine ! Pomagaj jej, kedar koli jej je treba tvoje pomoči. Ne bodi te sram svöjega näroda in ne zabi svojega materinega jezika. Mä-terina beseda je živo zndmenje mdterine ljubezni; kdor to znamenje zataji, ta mätere vreden ni. 85. Sum W&fdjiebe (Za slovi). Nadloga-e ober nezgoda-e, ba« ttngemadj; slovö — slovesa, bet Slbfdjteb; pregreSek-ška, bet gef)ltritt; prejšen, šna, o früljer; svest, a, o eingebenf; vdär-im, iti f bijem, biti fdjlagen C»"« bet Ui>t); vd4r-im, iti t tepemtepsti fdjlage (j. S3. mit bern @tabe}. Oüngling! be« 9T6fc£?tebS bittere ©tunbe hat geflogen. Sebe glücfiich unb gebenfe ftet« beine« altera greunbe« mit Siebe. Sergif« nie feiner Sorte unb £efyren. preßte @ott unb fliege bie ©ünbe. -3m ©iücfe fei eingebenf be« Ungiücfe« unb im Ungiücfe gebenfe berjriityeren glücfiid)en Jage, ©ei arbeitfam unb fliege bie £ragf;eit; ein arbeitfame« Seben bewart beit Menfcfjen oor Bieten gestritten. ©ei offenherzig), aber trage bein £>erj nic^t überall auf ber S«n9e- ©ei banfbar gegen beine SohÜhater, nur ber Unbanfbare erinnert ftd) nicht gern an empfangene Sohitfjaten. ©et barm= herjig gegen ben Siächffen unb @ott wirb fid) and; beiner erbarmen in ben ¿agett ber SJoth unb bid) oor Ungemach beWaren. 3iud£> im frentben Sanbe berläugne uicht bebte Siajion unb beute ©pradje; wer feine Mutterfprache nicht ehrt, ift auch feiner Mutter nid;t wert, Sebe Wohl XXV. Sprcchubang: Som gtü^flfide. Sienntoötter: Kosilce-a obet- zajutrek-a, ba« grüf;ftücf; kava-e ober kofe — kofeta, bet Äaffee; šokolada-e, bie ©cfyofolabe; čaj-a, bet itfjee; smetana-e, baž Ober«; maslo-a, bas Sdjmalj; sirovo maslo-a ober puter-tra, bie SSuttet; got6v, a, o fertig, bereit, ¿«bereitet. 3eiti»örter: Kosilž-am, ati früfiftücfeit; vstrežem, vstreči (vstregel, gla, o) einen ©efafien ertoeifeit; ljüb-im, iti komu, jentanbem jitträglidj fein. A. Gospodje! kosilce je priprav- ljeno ; prosim, pojdite ko-silčat. B. Kje bomo kosilčali? A. Mar vam na vertu mizo po- gernem ? B. Prav je, tam pod košatim drevesom. A. Ali želite kave ali šokolade? B. Prinesite nam šokolade, kava nekterim izmed nas ne H ubi. A. Morda je vam smetana ali čaj všeč? B. S smetano nam boste najbolj vstregli. A. Tudi sirovega masla vam morem prinesti, če je vas volja. Meine |>erren! ba« grühftücf ift be» reitet; ich Sitte jum grühftücfe. So werben wir ba« grühftücf ein» nehmen? ©oH id; Ohnen »ieHei^t im ©arten ben £ifch beefen? Siecht fo, bort unter bem fdjattigen Saunte. Sünfdjen ©te faffee ober ©d;ofofabe? Sringen ©ie un« ©djofolabe, ber faffee ift einigen unter utt« nicht ¿uträgfid). SieHeicht ift 3hnen Ober« ober£h« gefällig ? Mit Ober« Werben ©ie un« ben größten ©efaften erWeifen. Sind) Sutter fann ich -3htten bringen, wenn e« Ohr Sunfd) ift. B. Prav tak6. Obkorčj je že? A. Kmalo bode pol osmih. B. Ravno prav, le hitro nam pri- nesite kosilce, ob osmih jo pa odrinemo. A. Berž berž bode vse gotovo. Siedjt fo. SBte biet tUjr ift e« fäon. @S toirb fcatb £>ai& adi>t Uf)r fem. ©erabe red)t; bringen ©te uns nur fdjnen ba« grüijftücf, um od^t Uf)r točilen mir toieber aufbredjen. ©ogleid) toirb aUeS in Orbnung fein. gritgenbe, btjitljlüfjc mtb anjetgcttbc giir* utib 9tebenu>öttcr? §. 57. 2)ie bejiefyiidjen gürtoörter entfielen burd) bie Sertoanbiung beS Auslautes j in r, fonft aber burd) bie Anfügung beS r an bie fragenben gürtoörter, aiS: gtagitibt kdo, toer? kaj, toaS? kam, toofytn? kje, too? kak6, kako toie? k61iko, toie »tel ? kedkj, toamt? kod, too Ijerurn? doklej, biS toann? kAkošen,tote(befd)affen) ? kolikošen, toie grog? čegAv, toem geljSrtg? kteri, toeldjer? SejieljUdje kdor, toer. kar, toaS. kamor, toot)in. kjer, mo. kakor, toie. k61ikor, toie »tel. kedar, toamt, toenn. koder, too f)erum. dokler, fo lange aiS, biS. kAkoršen,nne(befdjaffen). kolikoršen, toie grog. čegarsen, toem gei)ortg. kteri ober ki, toeldjer. «njetgenbe ©ortet: ta, uni, biefer, jener k. to, uno, bieg, jeneS tc. tje, bal)in »c. tu, tam, Ijier, bort je. tak6, tako fo. t61iko, fo biet, tedaj, bann, tod, auf biefen Segen, dotlej, bis nun. tkkosen, fo (befdjaffen). tolikošen, fo grog. moj, tvoj, mein, beinic. tisti, jener. 35ie beitoBrttidjen gürtoörter toerben tote bie Söettoßrter, kdo — kdor, unb kaj — kar aber foigenber SDfagen abgeänbert: 1. 5. kdo 2. koga (čega) 3. komu 4. koga 6. (pri) kom 7. (s) kom kdor kogar (čegar) komur kogar komur komur kaj česa (čega) čemu kaj čem čim kar česar (čegar) čemur kar čemur čimur ©o tote „kdor" toerben in ben abhängigen Siegunggfäüen aud) bie unbeftimmtengürtoörter: kdö, irgenb jemanb; nekdo, jemanb; nikdo, nihče, niemanb; vsakdo, jebermann; mdlokdo, feiten jemanb; märsikdo, fo man^er — toie „käj" aber: käj ober nekaj, ettoaS abgeänbert. ®a« unbestimmte: nič, nichts, biegt: 1. 4. 5. nič; 2. ničesa — ničesar; 3. ničemu — ničemur; 6. ničim — ničemur; 7. ničim r— ničimur. 86. ® olbeite SBaljrliiettett (Zlate resnice). (Rennročttet: Priložnost-i, fcie ffleiegettljeit; izgled, zgled-a, ba« Seiftnel; gospodarstvo-a, bit £)au«wirtf)|ci)aft; kov4ž-a, ter @$mteb; posel-sla, bet ®ienji« bote; revež-a, bet Slttne; voljen, ljoa, o »ttlig. _ SeittBČrter: Prim6r-im, iti se f prim<5rj-am, ati se ftd) jufatlig ereigtien; br4n-im, iti se jicb mebren; zmot-im, iti se itren; porrad-im, iti t ponfij-am, ati anbiftin, barbteien; kujem, kovati f^mieben; odl&š-am, ati auffc^tefcen; podar-im, iti barreidjeti, f^etifeit; zanem&r-am, ati »erna^lafjtgen; zravn-im, ati flufri^ten, bte te»ortet: Čržd-im, iti se toedjfeln; uaklon-im, iti biegen, neigen; poberem, pobrati t pobir-am, ati auflefen; frejfen (Samen). 2Ber itid)t arbeiten Will, ber foti audj ntrfjt effen. 2Ber fäet, el;e er pflügt, bent treffen bie 33öget ben ©amen. Siege ben Saunt, fo lange er jung ift. 2Bte £ag unb 9iad)t, fo wechfetn in unferm Seben fettere unb trübe (traurige) ©tunben. SBer mäfjtg lebt, ber wirb lange leben. SBte (begaffen) bte Arbeit, fo (befdjaffen) ber Sotjn. 3BaS ber Gimmel fdjidt, ba« ift ber @rbe ein ©egen. SBa« nicht au« bem §erjen fommt, geht auch nicht jum Herjen. SBer bem anbern eine ©rube gräbt, fallt felbft hinein (in biefetbe). SBa§ man beim ©biete gewinnt (befommt), »erliert man im ©piete. 2Bie ©otteS ©onne bem 23Bfen fc^eint, fo t^ue auch ©utež beinern geinb. SSer ba« titer nicht ef)rt, ift be« Sllters nicht wert. 2Ber fid) bor bem Junten fürchtet, ber getie ntd^t jum geuer. 2Bie man ftch bettet, fo Wirb man auch fc^tafen (liegen). 2Bte biet topfe, fo biet ©inn (©ebanfen). ©taube nicht atteS, was bu herft, thue nicht alle«, Waž bu fannft, er^ie nicht atteS, Waž bu weißt, wünfdje nicht alles, wa8 bu ftehft, unb jeige nicht alte«, Wag bu ijaft. 353er tauft, waž er nicht braucht, ber wirb halb berfaufen, wa« er braudjt. XXVI. Sprtdjfibttttß: 3tuf ber «Reife. 9tenntoörter: Pot-a obet pot-i, ber äBeg; pošta-e, bie ißofi; k&iipot-a, ber äßegmeifer. 3 ei t Wörter: M6t-im, iti se fidj irren; kren-em, iti fidh toenben; bie 9liauptftrafje fein. SBohin führt btefer 2Beg? SBenn wir nicht irren, nach 9iabmann6= borf unb 23elbe$. £abe ich toeit 6i8 &»bach? SEDemt ©ie 5« guft reifen werben, gewifg nod; etliche fieben ©tunben. A. Ali mi ne v£ste krajšega pota pok&zati ? B. Če jo krenete po stranski poti na Kranj, lahko si prikrajšate pot za dve uri. A. Kje je ta pot in kdo gre za kdžipota z men6j? B. Radi bi vam stezo pokAzali, pa ne utegnemo. A. Kod naj se obernem, da ne zablodim? B. Vedno se dčržite te-le steze, dokler ne dospete do gozda, tam pa se obernite na desno pod gozdom čez most; potem ste v Kranju. A. Koliko i m ¿m še hoditi iz Kra-jija do Ljubljane? B. Štiri ure; z vozom pa se pri- peljete v dveh. A. Ali gre poštni voz vsak dan iz Kranja v Ljubljano? B. Vsak dan ob dveh ali treh popoldne. A. Tako pa rajši na pošto sedem, da še pred solnčnim zahodom v Ljubljano dosp6m. SBiffet \f)t mit feinen fürjeren SBeg ju jeigen? SBemt ©ie ftdj auf bem ©eitentoege über Srainburg toenben, »erben Sie fidj ben 2Beg leicht um jtoei ©tunben abfürjen. 3ßo ift biefer 2Beg unb toer gel)t als Sßegtoeifer mit mir? Sßir mürben 3£>nen gertt fcen §itßtoeg jeigen, aber mir fyaben feine ßeit. SBeicfyen SBeg foll idj einfdjlagen, ba* mit id) nidjt irre gefye? galten ©ie fic£> immer an biefen gufjmeg, bis. ©ie jum SEBatte ge= langen, bort aber toenben ©ie fid) redjtS unter bem 2Balbe über bie Srücfe; bann jtnb ©ie in train» bürg. 3Bie lange ^afee idj nodj »on Srain= bürg bis Saibadj ju geljen? Sier ©tunben; mit bem SBagen brau« djen ©ie ¿mei. pljrt bie ^oft tägüd) »on frainburg nad) Saibad)? Säglidj um jmei ober brei Uljr nadj» mittag«. ©o miß icfy lieber auf ber $oft auf* fifcen, bafS idj nod) »or ©onnen« Untergang nad) Saibadj gelange. S3tlbunfl«ftI6cn s«r S3ejei$nunfl bon §anblungen, (Sigenfdiaften unb Bnftänbc«. §. 58. Bur Sejeii^nung »on §anbtungen bienen inSbefonbere folgenbe SilbungSfilben: ava, an ben ©tamm ber imperfefticen geitoörter gefügt, bejeidjnet §anb= lun gen mit befonberer Serücffidjtigung ber Sir t unb SBeife, als: pisati — pisava, bie ©djreibart. zidati — zidava, bie Sauart. sklänjati — sklanjava, bie Sie» gungSart. menjati — menjava, ber SBedjfel. h. f. to. ba, an ben ©tamm ber 3eittoßrter gefügt, bejeidjnet £> anblung en ober 3uftanbe in iljrer ®auer ober Soßenbung, als: služiti — služba, ber SDienft. vdditi — vadba, bie Hebung. voditi — vodba, bie gü^rung. streči — strežba, bie Sebienung. ponuditi — ponudba, baS 2tn= erbieten. spremeniti — sprememba, feie Slenbermtg. it. vrčditi nung, l». — vredba, bie Slnorb» ek, an 35erbalftämme gefügt, brücft bottenbete £anblungen aus, atS: poljubiti — poljubek, ber pridčlati — pridelek, bie gradit u. f. w. dobiti — dobiček, ber ©ewtnn. začeti — začetek, ber Anfang. ev (va), an bie Onfinitibenbung fiatt beS i angefügt, bejeidjnet §anb= Inngen in ihrer gegenwärtigen ®auer, atS: i^rer g ege möliti — molitev, baS ©ebet. völiti — volitev, bie Saht. tt. sejati — sejatev, ba§ Säen, žeti — žetev, baS Slernten. W. je, an baS teibenböergangene Mittelwort gefügt, bitbet 3eith>aupttoörter, gleich beutfchen —ung, atS : obdelovdn — obdelovanje, bie Bearbeitung, igrdn — igranje, baS Spielen. u. f, pit — pitje, baS Printen, štet — štetje, baS Bähien- w. ljej, an ben Stamm gefügt, bezeichnet eine fchnett »oltftt^rte §anb= t u n g, als: mahniti — mahljej, ber Schlag. | migniti — migljej, ber Sinf. u. f. W. nja, ebenfalls an ben Stamm gefügt, bezeichnet ^anbtungen in ihrer ¡¡Dauer, atS: Erositi — prošnja, bie Sitte, ositi — košnja, bie Mat;b. u. voziti nositi w. vožnja, bie gaf;rt. nošnja, baS fragen. §. 59. 3ur Bezeichnung bon (Sigenf ¿haften ober £uftänben bienen: ost (= bem beutfchen heit ober feit) bezeichnet, an Beiwörter gefügt, bie (Sigenf djaft einer ^erfon ober Sache, ober auch BwfUttbe, at§: čist — öistöst, bie Feinheit, dolžen — dolžn6st, bie Pflicht, lasten — lastn6st,bte Sigenfdjaft. ota, oča »on gleicher, bodj etwas welker fie öfters wechfett, atS: lep — lepota, bie Schönheit, sladek — sladkota, bieSüfjigfeit. čeden — čedn6st, bie £ugenb. hiter — hitrost, bie Sihnettigfeit. zvest — zvest6st, bie ¿reue. fonfreterer ffiebeutung alS ost, mit u. f. W. topel — toplota, bie Särme. gorek — gorkota, bie £>i(je. Stvo fcejeidjnet, att Hauptwörter gefügt (gletdj beut beutf^eit tum) eine ©emeinfdjaft ober einen 3uflanb, an Seitoörter gefügt, aber (Sigenfdjaften, alS: cesar — cesarstvo, b. Saifertum. kralj — kralj estvo,b.Konigreic^. človek — človeštvo, bie 2)tenfdj= fjeit. ljud — ljudstvo, ba8 Soli. pijan — pijanstvo, bie Srunfenljett. bogat — bogastvo, ber 9teic()tum. kristjan — kristjanstvo, baž ftentum. pogan — poganstvo, bo« Heibentum. 89. Siite (šrfinbungen (Stare iznajdbe). 9iennt»örter: Poljedelstvo-a, bet Slcferbau; živinoreja-e, bie 93ieBjuaufe) toohnen?" fragte ber ^ilger toeiter. — ®er bitter fagte: „SBenn e« ©otte« SBiÜc ift, mein Sohn." — „Sehet," fprad? ber Pilger, „jeber ioofmt nur eine furje $eit in biefem Schlöffe unb einer madjt bem anbertt\ — loa« feib ihr alfo anbere« in biefem §aufe al« ©äfie? ®iefe« Sd)lof« ift baher mirflidh (in SBahrheit) ein ©afthau«." — ®er bitter irfannte fern Unrecht unb Befferte ftch. XXVII. Sprtdl&bnttg: Som ©d^ulge^cti. §aut>ttoörtet: Keričanski nauk-a, bet SKeligionSimtemctyt; pravopis-a, bi« SReditfdjreibung; sadjereja-e, bie Objlbaumjudjtlel)re. 3 e 11 »t> č r t e r: Hit-im, eti eilen; razUg-am, ati ertlären, »ertragen; mud-lm, iti se fäumen; prizad-ém, jati si f prizadév-am, ati si fid) befireben. A. Otroci! kam tako hitite? B. V šolo se nam mudi. A. Obkorej je že; saj še ni tako ¿»ozno. malo bode pol osmih, v šolo pa imamo še dobro čet&rt ure. A. Kedaj se začne šola? B. Pred poldnem ob osmih, po poldne pa ob dveh. A. Kje imate šolo? B. Koj za cerkvijo, ki na griču stoji. A. Koliko šteje razredov? B. Samo dva, ker ni več pro- stora v poslopji. A. Koliko imate učiteljev? B. Z gospodom katehetom so trije. A. Česa se boste danes učili ? B. Pred poldnem kerščanskega nauka in risanja, po poldne vpa sl6vnice in pravopisa. A. Česa se pa še učite? B. Brati in pisati, računiti in m&lati; verh tega se nam tudi sadjereja razlaga. A. Le pridno se učite, da si vseh kmetu potrebnih znanosti pridobite. B. Iz vseh moči si h6čemo pri- zadjati, da se prav izučimo in ljubim staršem veselje napravimo. Kinber! tooljin eitet Íí)t fo fefyr? ©8 fäurnt mtS itt bie ©djule. Sie Biet Uhr ift eS fc^on; e8 ift ja noch nicht fo fpät. dé toirb batb í)aí6 acht Uljr; bis jur ©chulé haben toir aber noch eine gute Siertetftunbe. Sann fängt bie ©¿hule an. SormittagS um aá>t, nachmittags aber um jtoei Uhr. So habet ihr bie ©chute? ©leich hinter ber Kirche, bie auf bem $üget fleht. Sie Biete Klaffen gaíjít fie? 9íur jtoei, toeit eS im ©ebäube nicht mehr Sftaurn gibt. Ste Biet Sehrer habt ihr? SDfit bem §errn Katecheten brei. SaS »erbet ihr heute temen? SormittagS Religionsunterricht nnb Zeichnen, nachmittags aber ®ram» matif unb 3ied;tfd)reibung. SaS lernet ihr noch? Sefen unb fdjreiben, rennen unb mah= ten; iiberbteß toirb uns auch bie Dbftbaumjuchttehre Borgetragen. Sernet nur fleißig, baß ihr euch alte bem Sanbmanne nötigen Kenntniffe eigen machet. 3iuS alten Kräften tooflen toir uns befireben, bafS toir uns gehörig aushüben unb ben lieben Heitern greube machen. SilbuttgSfilfiett pr Sejett&ttmtg eines Drteä ober 9íaume¡3. §. 60. Zur ^Bezeichnung eines OrteS ober Raumes bienen in8= befonbere nachftehenbe SitbungSfitben: ava bilbet Bon £aupt= unb Seitoörtern Sörter jur Sejeičhnung großer, weiter stächen, alS: pust — puščava, bie SBiifte. plan — planjava, bie (Sbene. visi — višava, bie u. niži — nižava, tete SHeberung. širji — širjava, bie Sreite. dalji — daljava, bie SBeite. to. ica beaeicfjnet, cm Seiwörter auf n gefügt, »ergebene Zäunte ober Se« fyältniffe, ai§: delaven ftätte. mesen — banf. piven — ¿immer. delavnica, b. 2ßerf= mesnica, bie ftleifc^ pivnica, baS £rinf= solen — solnica, baS ©aijfag. pisaren — pisärnica, bie tanjlei. spaven — spävnica, bie ©djiaf* fammer. briven ftube. brivnica, bie Sarbier* išče, bejeidjnet einen Ort, too ettoas ift ober gefdjietyt, aU: cs+an _ cfoniiiio ) ___^ ___v»vy_ , rv\ stan — stanišče, r cm * , bivati-bivališče, i grob — grobišče, Segrdbnižort. u, f. n>. j ak, lijak bient jur Sejeidjnung »on Sftaumen, »o ettoa« ift, alž: rež — režišče, ber Stoggenačfer. boj — bojišče, ber Hampfplats. gledati — gledališče, ba§ £i)eater. žlica — žličnjak, baS ' Si5ffel= be^altni«. konj — konjdk, ber ^ferbefiatt. u. ovca kura — ovčjak, ber e§ 2J?enf<$en SBoiinjlatte (Človekovo stanovališče). Sadež-a, bie gtu^tgattung; razdelek-lba, bie ?lfetf)eiiung; stanoviten, tna, o beftanbig, fejl; ozAljš-am, ati »erjieren, aužfdjmuifen; dob4j-am, ati gelcmgen. Pervo stanovališče človekovo je bilo v Aziji in sicer v dolinah srednje Azije. Tu so rasla naša žita in mnogi drugi sddeži sami od sebe in tu je tudi domovina skoraj vseh naših živali. Od tod so se razširjali ljudje v druge kraje; ti so šli tu sem, uni pa tje. Najprčd so prebivali ljudje v berlogih, v pečinah ali votlem drevji; njih pervo orožje so bili bati (kiji) in lesene sulice, pozneje prače in loki. S časom so si napravljali šotore in lope iz živalskih kož; šotore so imeli zlasti potujoči pastirji ali nomadje, kteri nikjer niso imeli stanovitnega bivališča. Sedaj si stavi človek koče in hiše, gradove in poslopja. Po letu nas vdruje hiša presilne vročine in gžrdega vremena, po zimi pa hudega mraza; brani nas tudi divjih živali in nam daje miren in varen počitek. Hiša ima več razdelkov: vežo, sobe, kuhinjo, kleti itd.; pod streho je podstrešje (peter), pod hišo pa klet. Soba se ozaljša s stropom, svitloba jej dohaja skozi okna, greje jo pa peč. Za sladki počitek je postelj v spdvnici in je postlana nad. slamnico z ijuhami in odejo. 93. ® ie ©djtteijerbörfer (Švdj carske vasi). Šv&jcarsbi, a, o fctltocijetift^; previd-im, iti »etfefjett; prihrän-im, iti jUtfirf« Behalten, refet»tren. V Švajci so vasi zel6 prijetne, ker so vse prav snažne in čedne. Hiše so lepo zidane ali iz lesa narejene, posebno so okna velika in lična, in skoraj povsod z zalimi, če ravno prepröstimi zagrinjali previdena. Stegna so široka, suha in čedna, ter imajo Eotrebne jarke ob straneh. Nikjer in nikoli ne vidiš gnoja pred išnimi vrati, ampak ga hränijo za hišo, da popotnik, ki stopi_ na dvorišče, nič gerdega ne vidi ali voha. Skoraj pri vsaki hiši je vert ali cvetnjlk. Tam, kjer si naš kmet gnojišče napravlja, tam si prihrani švAj carski kmet nekaj prostora za cvetlice; in ko bi nič drugega ne mogel, napravi si poleg stanovališča vsaj ozko gredico, da v njo kake cvetlice posadi. Od pomladi do pozne jeseni ne bo nikoli brez cvetlic. V hiši, v hlevih, na dvorišču, v skednju — povs6d se vidi, da je tam ljubezen do čistosti doma. 94. ®er ©arten (Vert). Boja-o obet barva-e, bte garte; mnogoteri, a, o »teletlei; najdem, najti se t nahäj-am, ati se ftdj ftnben, jt($ beftnben; daj-em, ati tiefem; mud-im, iti se »ertoetlen; red-im, iti jteljen; loč-im, iti fd;eiben, trennen. 9?eBen bem §aufe befinbet ftdj aud) ein ©arten. ®er ©arten ift nteiftenž Bon einer £>ecfe ober einer Sftauer umgeben unb totrb burd) SBege in Heinere ober größere S3eete gefdneben. Auf ben Seeten toadjfen oielerlet ^flanjen; in mannen ©arten befinben ficf) (fielen) Dbftbäume, toelc^e un« ba« fdjmacfhafte Dbft liefern. Siele Seute jieijeu in ihrem ©arten andj Slunten; biefe bienen bem fflfenfdjcn jum Vergnügen. 2Bte erfreuen unS bie Siumen burd) ihre hercüd^en färben unb ihren angenehmen ©erud)! Oft ift in bem ©arten auch eine Saube mit einem ®ifche unb Saufen. Set fdjßnem SBetter ifi eS fe^r angenehm, in ber Saube ju »ertoeilen. ®er ©arten, in toeldjent fidj Obftbänme befinben, heißt ein Obftgarten; ber ©arten, in bem nur Siumen gejogen toerben, heißt Stumengarten. 95. ®ie Sap eile (Kapelica). Oiettn worter: Jagnje-ta, ba« 8amm; darilo-a, baž ©efchenf; spomin-a, baa Stnbenten; milost-i, bie ®nabe; homec-mca, bet §ügel; naroije-a, bet Sinn; navada-e, bie ®ettsoljnf)eit; zAvetje-a, bet ; reänje telö-telesa, baä Slilets heiligjie; božja pot-i, bie ^Pilgerfahrt; dragocža, a, o foPat. 3eitw6tter: Držm-ljem, ati fdjlummem; spržm-im, iti begleiten, geleiten; čujem, čuti wad)en; zaidem, zaiti (zašel. Sla, o) irre geben, ftd) »erirren; pripit-im, iti se ftdj ereignen, ftd^ jutragen; ugäsn-em, iti + ug&š-am, ati oerlöfc^en; zadob-im, iti f zadobiv-am, ati erhalten, empfangen; zapozn-im, ¿ti ftd) »erfpäten. V gorah pirenejskih je stala v preteklem stoletji stara kapelica, posvečena mdteri božji. Od zunaj je bila sicer terdna, ali priprosta; toliko bogatejše pa je bila znotraj olepšana. Na oltarju se je vse svetilo srebra in po stenah je viselo mnogo pod6b, napisov in drugih dragocenih daril v spomin zadobljenih milosti. Ta kapelica je več milj okoli slovela in iz bližnjih in daljnih krajev so hodili ljudje na homec mdtcre božje na božjo pot. Na oltarju se je svetil tabernakelj, v njem se je hrdnilo presveto rešnje telo; nad tabernakeljnom je pa stala prelepa podoba pre-čiste device Marije z Jezuškom v naročji in to vse v človeški velikosti. Z obraza jej je sijala neizrečena dobrota in ljubeznjivost. Pred oltarjem je visela, kakor je to v kat61iških cerkvah in kapelicah navada, sreberna svetilnica, ki je po dnevi in po noči razsvitljevala to sveto mesto in tudi v najviharniših nočeh ni ugasnila. Ta luč je bila v celi ok6lici imenitna; to je bila luč, bila je to zvezda, ki je vsdcega, ki je kje zapoznel, skerbno do doma spremila. Kdor je gledal na to lučco, ni m6gel zaiti, in res nikoli se ni čulo, da bi se bila tu kaka nesreča pripetila. Misli samotnega popotnika so se nehote obračale na sveto mesto, kjer mu je pred oltarjem Jagnjeta božjega svetila lepa zvezda; mislil je tudi na lepo previdnost, ktera nikoli ne dremlje in nam iz nebeških višdv pošilja žarke svoje milosti v dolino solz, da nas pripelje v stanovanje nebeško, v zaželeno zdvetje človeškega popotovanja. 96. ®ie ^rojeffion (Procesija). •§(tupttoorter: Povzdigovanje-a, bie 9BantIttng; starašina-e, bet Sleltefh; sprev6d-a, bet Sltlfjug; paša-e, bie SBeibe: oprava-e, bet SlnjUii; navada-e, bie ®es tooljnljeit; obič4j-a, bet ©ebrailt^; suknja dopetača-s, ber bič jut gerfe reidjenbe {Rod; gospoda, seljanka, peča 1!. f. tt>. jietje IV. SBortergriHJpe. Seilrcortet: Žvenklj-Am, ati flingeltt; ov<$nč-nm, ati befratijen; nališp-am, ati aitfpufcen; vihr-Am, ati jlattern; po svetu pač-im, iti se bie 9Wobe mitmad)en. Bilo je povzdigovanje. Duhovnik je vzel v roke sveto telo, ljudj6 so začeli na koru: „Jagnje božje, Kriste usmili se!" ia zvončiči so začeli žvenkljati. Spredaj so šli otroci in kmetje s prižganimi svečami, ovenčane deklice so potresale po poti cvetje; za njimi duh6vniki, mestni starašine, gospoda vse okolice, za temi mestno in kmečko ljudstvo. Prdpori (bandere) različnih rokodelstev so vihrali nad ljudskimi glavami; vonjava (dišava) od kadila, dreves in cvetic se je širila, zvonjenje je donelo po zraku. Tisti, ki niso mogli iti k procesiji, stali so na pragu ali pri oknih, da bi videli procesijo. — Kaka paša oč£m, kak pisani sprevod! Kaka oprava, kaka krasota! Tu nališpani otroci, tu krasni duh6vniški orndt, tu gosp6d v fraku po šegi, tam pošten sosed v petdeset let stari suknji, tam junak v vezeni kamižoli, starec v suknji dopetači. Prosto ali krasno oprdvljene gosp6 poleg nališpanih, košato oblečenih. Meščanske v zlatih in srebernih zavijačah, se-ljanke v belih pečah in srčbernih pasih, deklice v šapljih in rude-dih-rutah. Obleka teh ljudi je bila kazalo njih misli, pa tudi njih stanii. Poznal se je bogatin in obertnik od urädnika, kmet od osebenika po obleki, in vidilo se je, kdo se derži starih na-väd in običajev in kdo se po svetu pači. 97. Sie Ktrdje (Cerkev). Oienntoörter: Božja slnžba-e, bet @otte«bienfl; blagoslivljena voda-e, bai Sffieiljttjaffer; vžren, rna, o gläubig; sknpen, pn«. o gemeinfcbafllich. &ei (»ortet: Prazn-njcm, ovati feiern, rufjen; oznAn-im, iti + oznan-uiem, ovxti »erifmben; zberem, zbrati se t zbir-am, ati se jtd? Berfamunin; prihit-im, eti (;etbeieilen; zazvon-im, iti eridjallen. Sie Kirche ober ba« Jpau« ©otte« ift ein ©ebäitbe, in meinem mir un« an Sonn= unb geiertagen jum gemeinfdjaftlidjen ©otteSCienfte oerfam» mein. -Sebe Kirche i)at einen Ijofyen Surm unb im Surme niedrere ©loden, meiere bie ©laubigen junt ©ebete rufen. 3n einer Kircfye befinben fidj ein ober mehrere 2lltäre, eine Kandel, bon meiner herab ba« SBort ©otte« öerfünbet toirb, ein Sfyor mit ber Orgel, biete 33anie unb Stühle, in mel= cfyen mir leicht ftgen ober fnien, einige 33eid)tftüble unb ber Saufftein mit bem SBeifymaffer. 2Benn am Sonntage bie ©locfen erfdjaüen, eilen bon allen Seiten SDfänner unb grauen, finber unb Greife, Steicfye unb Slrme, £ol)e unb fiebere in bie Sirene fyerbei. 2lQe Arbeit ruht, mie ber |>err befohlen: Sed)« Sage foKft bu arbeiten (arbeite), ben fiebenten aber fottft bu rufyen (rui)e); ber Sonntag ift ber Sag be« §errn. 98. Sa« ©lödflein (Zvonček). Večžrniea-e, ber Slbenbfegen; počitek-tka, bie 9tuf)e; hrepen-im, eti ftbra$* unterriiht; temelj-a, ber ©runti; temeljit, a, o grutlblid); natančen, čna, o genau; na pamet ober iz glave znati, au«»enbig »iffen; glavo si bžliti, ftdj ben ^iopf jetbre^en. A. Kaj delaš, dragi prijatelj? B. Učim se, kakor vidiš. A. Ali imaš danes veliko uka? B. Toliko, da si ž njim že pol dneva glavo belim. 2Ba§ tljuft bu, teurer greunb! M) lerne, toie bu fiefyft. §aft bu fyeute biel ju ftubieren? So biel, baf« idj mir baröber fcf»ott ben falben Sag Den topf jerferedje. A. Kaj (česa) se pa učiš? B. Latinske in slovenske sl6v-nice. A. Ali moraš besede vse na pamet (iz glave) znati? B. Se v6 da; brez natančnega znanja besedi je jezikoznan-ski nauk le malo prida. A. Ali že znaš slovenski (laški, francoski, nemški . , .) govoriti ? B. Nekaj že znam nekaj, jaz bi se slovenščine vendar rad temeljito naučil. A. Koliko časa se že učiš? B. Kmdlo bode pol leta. A. Za tako kratek čas že prav dobro govoriš. Kmalo se ti ne, bode poznalo, da nisi rojen Slovenec. B. Prizadeval si bom, kolikor mi je mogoče, da se prav gladko slovenski govoriti naučim. 2öa« iernft bu beim ? ®ie lateinifdje unb fiocenifdje @ram= matif. SDiuft bu alle Sßörter auStoenbig toiffen ? ■3a freiließ > °i>ne genaue äBßrterfennt» nt§ ift ber (Sprachunterricht »on toenig 9?ußen. tannft bu fd?on fioöenifch (italienifd), franjofifd), beutfch ...) fpredjen? CitoaS fdjon etoaö; bod) modjte id; bie ftoöenifche Sprache gerne grünb= lieh erlernen. 2Bie lange Iernft bu fchon? trab balb ein h ttenben; sprimem, sprijeti se s kom, mit jemanbeu hanbgemein teerben; napovedujem, ovati biftieren. Cesarica Marija Terezija obišče nekega dne mlade vojšakev šoli in vpraša šolskega predst6jnika: „Kteri mojih ljubih sinov je najpridniši?" — Predstojnik odgovori: „Vaše veličanstvo! vsi so pridni in vredni visoke milosti; pa najpridniši med vsemi je mladi Vukdsovič." — „To je lepo, mladi Dalmatinec!" reče kraljica, „ali rada bi ga tudi videla, kako se bojuje". Mladeneč, ki je doslej plašen pred cesarico stal, ta se serčno zravnd, oči se mu bliskajo in ponosno naspr6tnika iščejo. S komur se sprime, vsakega premaga. Zat6 mu poda cesarica dvanajst cekinov, rekoč: „Kupi si veselja po vročem boju." Teden preteče in cesarica se zopet pripelje. Pokličejo Vukd-soviča in cesarica ga vpraša: „Ali si denarje, ki sem ti je dala, že kam zapravil? Kje so?" „„Poslal sem je sv6jemu ub6gemu očetu"", odgovori mladeneč z boječim glasom. „Kdo je tvoj oče?" „„Bili 80 oficir in so sliižili Väsemu veličanstvu: zdaj so brez službe in prav siromaško brez plače žive. Nisem vedel ce-särskega darii bolje oberniti: poslkl sem ga preljiibemu očetu."" „Ti si priden mladeneč. Vzemi černilo in piši: Preljubi oče! To pismice, ktero Vam pišem, napoveduje mi cesarica. Moje zad&ržanje, moja pridnost in posebno moja ljubezen do svöjega očeta se je cesarici takö dopadla, da boste Vi od tega časa po dve sto goldinarjev na leto dobivali; meni pa je podarila spet štiri in dvajset cekinov. tteier: laffen, fottctt, raiiffett, mögen, iönnen, tuerbett. §. 61. £raftd)tiidj ber Uebertragung obgenannter ßeittoörter in ba« ©looenifche ift ju bemerfen: I. ®až Zeittoort „laffen" totrb au«gebrMt: a) in ber S3ebeutung „heifjen, befehlen, anorbnen" burch1 dati, reči, veleti, ukäzati (ukažem) ober zapovedati (v6m), al«: ©r lieg fid) eine neue Kietbung machen. Saffe bie ©Reifen auftragen. @r lieg bie ©olbaten bie ©tabt befefcen. Dal si je novo obleko narediti. Reci, da jedi prines6. Ukazal je vojšakom mesto obleči. b) in ber Sebentung „hinbern", ober „nicht hinbern" burdj pustiti, al«: Saffe bie tinber ju $aufe. Pusti otroke domä. Saffe i^n laufen, ioohin er toiH. Pusti ga, da gre, kamor hoče. cj in ber SBebeutung „erlauben" burdj: dovöliti ober dopustiti, al«: Saffe bie Kinber nad) §aufe gehen. I Dovoli otrokom domu. •Scfj lieg ihn frieren gehen. | Dovolil sem mu, da gre na sprehod. D. ®a« beutfdje „foüen" totrb nteift burd) bie 23 e f e i> t= ober S unf) auSgebrücft, in ber 33ebentung „wollen" aber burcf? ho teti (hočem) rad, a, o bi ober želeti überfegt, al«: Gšr mag fommen. anb fchmerjt. $eute ober morgen fann er fommen. b) in ber Sebeutung eine« Sannft bu fchreiben? Sßarum foüte ich rticf>t (fdjreiben) lon= nen, ich ia gel^nt. VI. ®aS 3eitt»ort „tterben" toirb als felbftftänbigeS 3e'ttoort' nadj ber Sebeutung burch: postati (stanem) t postajati (con s$erfonen); storiti se, nastöpiti t prihäjati, nahajati, nastopati, delati se u. bgl. auSgebrücft, alS: (Sr ift unfer Hauptmann geworben, es wirb SKacht. es ift Sag geworben. Naš stotnik je postkl. Noč se dela. Dan se je storil. ginbet fich jebočh btefeS 3eiteort in SJerbinbung mit einem 33eiWorte, fo wirb bas 23eiwort felbft in ein 3"toort »erfcanbelt uttb „werben" bleibt uniiberfefct, alS: ®ie Sage werben länger. ®ie Slu Wirb grün. ®aS £aub witb gelb. ©eine §aare finb grau geworben. Dni se daljšajo. Trata zeleni (ozeleneva). Perje rumeni (orumeneva). Lasje so mu osiveli. 100. <©prid;Wörter (Pregovori). Lenuh-a, bet gaulerijet; posoda-e, ba« ©efafj; izgovor-a, bie Služfludjt; marsikaj, tttandjei; sržž-am, ati begegnen; vjameffi, vjeti f lov-im, iti fangen; krivičen, čna, o ungerecht; ozdrav-im, iti gefuttb maketi, Reiten. Ko bi mladeneč moral, starček mogel, lenuh hotel, potžm bi nič ne bilo, kar bi se ne zgodilo. Jutri utegne märsikaj drugače biti, kakor je danes bilo. Resnica je nebeška rosa; da jo ohraniš, daj jej čisto posodo pripräviti. Ako hočemo veliko let šteti, möramo iz mladih nog zmerno živeti. Tudi sovražnika je treba posliišati, kedar resnico govori. Sreča človeka le sreča, vjeti se ne dä. Kdor noče, kmalo izgovor najde. Kdor dolgo obeta, ne stori rad ali ne more. Železo je treba kovati, dokler je vroče. Čistemu obrazu je malo vode treba. Toliko si mora človek usta odpreti, kolikor si upa požreti. Ako človek ne more biti lep in bogät, kakor bi rad, lahko je dober in pošten. Hudoben sin je očetu rana, ki se ne dä prej ozdräviti, ko s smertjo njegovo. „Eno in dve je tri", računi pravični; krivični pa „eno in dve je pet", ako še več našteti ne more. 101. ®er fluge Sücfjter (Modri sodnik). ijaupttoörtet: Spremstvo-a, baä ®efolge; postava-e, baä ®efe£; tat-a(ii), bet ®ieb; sum-a, bet 33erba(l)t; posoda-e, baž ®efäfi; ukradenina-e, bie gejioiene ©aetye. 3 ei t to 6 r ter: Prepriž-am, ati überjeugen; ravn-Am, ati Ijanbeln, »erfaßten; vt4kn-em, iti f vtik-am, ati fymeinjlrecfen, einwerfen; stisn-em, iti f stisk-am, ati jufammenbrücfen (ballen); prestr4s-im, iti erfdjrecfen. Alfonz, kralj aragonski, stopi s svojim spremstvom v deläv-nico nekega zlatarja ogledovat nekaj novih demantov. Komaj spet odide, že priteče za njim zlatär ves prestrašen ter napov6 kralju, da mu je v tem trenutku ukraden drag kamen. Kralj je imel že večkrat priložnost domä prepričati se o mogočosti täcega suma, toda tukaj ni bilo mesto po postavi ravnati; tat bi moral, ako je bil med spremstvom, poverniti ukrädeni kamen tako, da bi nobeden ne vedel, kdo da je. Povčrnejo se torej vsi v prodajävnico. Kralj ukaže prinesti veliko posodo, napölnjeno s plevami; na to zapov6 okoli stoječim, naj vsak vtakne stisnjeno pest va-njo, po-t£m naj jo odperto izvleče. Ko se je to zgodilo, poiščejo po plevah in res näjdejo v njih drago ukradenino. 102. <3pritd)e (Izreki). Zelišže-a, baž Jtraut; vsakdo, jebetmann; prenes-em, ti f prenAš-am, ati ertragen; glas-im, iti se lauten; strAd-am, ati barben; ustAv-im, iti aufhalten; na-berem, brati -j- nabir-am, ati fammeln; mnogoversten obet mnogoter, a, o mancherlei. ®a§ erfie @ebot fcer Siebe lautet: ®u foEft ben £>errn, beinen @ott, lieben auž beineut ganjen £>erjen, au« beiner ganjen Šeele unb au8 aKen beuten Kräften, @ohn! liebe beute Mutter, bie bt , mladež-i, \ b,e 3u8etlb-starina-e, bflž Sllter. spol-a, baS ©efchlecht. pleme-na, b. 9lrt, ©efthledjt. prednik-a, ) ber prednamec-mcaj $iorfaf)re. zanamec-mca, bet Stati;* fomme. dete-ta, ba« fleitte .fitllb. otr6k-a, bas Jtinb. dojenček-žka, bet ©auglittg. detklika, j SSS? | bas 3Babchen. mladeneč-nča, ber 3uttgltng. jtie3«„9frau. mož-a, bet SRantl. žena-e, baS 8Bei6. starček, sivoek-čka, @reiS. starka, ženka-e, bie 811te. ženska-e, bie SBeibSperfott. jnoški-ega, b. SKatuiSperfott. oseba-e, bie ißerfon. SiSv, f* >•«««■ S8' | >« ®ate, mati-mätere, bie ©iutter. sin-a, ber ©oljn. hfi-hiere, bie fochtet, brät-a, bet Stüter, sestra-e, bie ©« babica-e' } tie pridded-a, b. Urgro jjoaier. pr6babica-e, bie ttrgrops mutter. predstarsi-ev, b. ©orältem. ilahtuik-a } bet 33er* sorodovinec-nca,} ttanbte. zlähtnica-e, { bie sorodovnica-e, S ffiertoattbte. svak-a, bet ©iegerfoI)ti. sinaha-e, bie @ejier. bratranec, bratič, j sestranec, sestrič,f ®es bratana, bratična.i fd)toi|let. sestraua,sestrična,l vdovec-vca, ber SBitWer. vdova-e, bie äBittoe. sirota-e, bie Süaife. dedič-a, bet (Srbe. varh-a, bet SBormuttb. varvanec-nca, bet iüiünbel. kum, boter-tra, bet datlje, kuma, botra-e, bie ^dtijitl. soprög, mož-a, b. ®emahl. sopröga, žena-e, bie @e« ntahlin. ženin-a, bet ¿Bräutigam, nevesta-e, bie Sraut. svat-a, bet JpodjjeitSgajl. dota-e, bie StJiitgift. dedovina-e, baS Srbtljeil. poroka-e, bie Stauung, svatba-e, bie Jgochjeit. ženitev-tve, i možitev-tve, J bie $eirat. vdaja-e, \ gost-a, bet Oaft. tov4rš-a, ber Jiamerab. drug-a, bet ©efatjrte. 5Ä, i prijitlica-e, bte greunbtn. sovraznik-a, ) neprijatel-tla,; ber geinb. neprijatelj-a, ) sosed-a, bet 9tadjbar. aoseda-e, bie 9Ja$barin. znanec-nca, bet Sefannte. znanka-e, bie Sefannte. tnjee-jca, bet grembling. tnjka-e, bie grembe. starasina-e, bet Sleltejie. b 9iang. m!zär-rja, bet Sifd^ler. kerimär-rja, bet JSirt. mlinar-rja, bet SWüiier. kramar-rja, bet .(tränier, zid&r-rja, bet 3J!auret. tesär-rja, ber 3tttimermawt. lonfär-rja, ber §afiier. kljui&r-rja, b. ©ctjloffer. klobuiAr-rja, b. §utmad)er. kerznär-rja, ber .Rürf^ner. p6k-a, ber Säcfer. kovA flanfm. kupec-pca, bet Ääufet. nmetnik-a, bet flünjllet. pisatelj-a, bet ©^riftjietler. pesnik-a, bet ®id)ter. pevec-vca, bet ©änget. skladavec-vca, ber Äont= boftteur. godec-dca, ber SKuftfet. modrijän-a, voznik-a, ber guhtmalt. prodajavec-vca, bet fflets taufet. rokodelee-lea, b.^anbtoettet. mojster-tra. ber ÜJieijier. mojäkra-e, bie SWeijterin. örevljär-rja, ber @d)tl|ler. §ivilja-e, bte 0iä^tertrt. urar-rja, bet Ufjrtnadjet. zlatir-rja, bet ©olbarbeiter. mesär-rja, bet gleifdjer, noiät-rja, b. ä»efferf(htnieb. ©lo». ©practi- unb Uebungöbud), 8. Stuft. c) 2)er menfdjltclje Körper. Telo-telesa, bet Seib. truplo-a, bet Äötpet. trup-a, bet (Rumpf, život-a, bet .itôrper ¡ Seien, dnh-a, bet ®eifl. dusa-e, bie Seele, misel-sli, bet ®ebanie. razúm-a, } pamet-i, bie SBernunft. spomin-a, bas ®ebäd)tniS. volja-e, bet íffiilte. sapa-e, bet Sitnem. člen-a, [ ^ •«*■ sklep-a, bas ©elenf. glava-e, bet Äcpf; £aupt. črepinja-e, bie #twfd)ale. teme-na, bet ©Reitet, obličje-a, baž Slngejtd)t. lice-a, bie äöange, Slntlifc. obraz-a, bas Slntlig. čelo-a, bie ©titn. oko-očesa, baž Sluge. jssp obervi-i (pl.) Slugenbtauen. trepávnice-ie (pl.) b. Slugen- toimpet. usta-ust (pl.) bet 9J¡unb. ústniea-e, bie Sippe, jezik-a, bie Sunge. nebo-a, bet ©anmen. zob-a(ú) bet dlesna-e, bo« 3al)tljleifcf). brada-e, bet SBatt. obradek-dka, baS Jtinn. gerlo-a, bie ífef)(e. golt-a, bet ©<$lunb. čeljust-i, bie Äiefet. skranja-e, bie Jîinnlabe. nos-a, bie SJlafe. nosnica-e, bas 9lafenlo<$. uho-ušesa, baS Dl)t. las-a(ú), baS §aar. senci-cev(pl.) tie Sd)láfeil. možgani-ov (pl.) b. ®el)im vrat-a, bet sapnik-a, bie Sufttčbte. tilnik, zatilnik-a, b. 9}ae. postna juha-e, bie gaflenf. moka-e, ba« ÜJÍeljl. maslo-a, ba« @$mal}. sirovo maslo-a, ( bie i Sutter. puter-tra, Slbalbett, Vojteh. Slegibitt«, Hi, Tilen. sol-í, ba« ©alj. sladkor-a. ) . - , cuker-kra, J Sucfet. poper-pra, bet «Pfeffer. lasko pSeno-a, bet Sfteig. Seíd-t^' í b" §0t"'9- potica-e, bet ®ngelf)u)>f. moénik-a, STOe^Ibrei. polenta-e, bie pótenla. meSta-e, ( , sri... íganci-cev (pl.) ( ®ter* grah-a, bie (Srbfen. korenje-a, bie SDÍófjren. kaP'a, | b. ©auerftaut. prikuha-e, bie Sufpeife. podzemljica-e, b. .ftartoffel voda-e, baé SÉGafjer. vino-a, bet SBeitt. °!"a' I ba« fflier. piV0-3, \ 2ganje-a, bet ffltannitoein. íaj-a, bet 3)f)ee. mleko-a, bie SWild). smétana-e, ba« Dbet«. kXu, | Sokolada-e, bie ©djofoiabe. olje-a, ba« £>t\)l Ca,a' Í »« *** jajce-a, ba« ®i. strup-a, ba« ®ift. sir-a, bet Jtáfe. sadje-a, ba« Dbjl. grozdje-a, b. SBeintrauben. Oprava-e, bet Slttjug. no§a-e, bie Stadjt. obleka-e, bie Jfleibung. oblafilo-a, ba« Aleib. obuvalo-a, b. gu^beltftbuBg perilo-a, bie ffiáfífte. Se? i * volna-e, bie Sffiolle. p&vola-e, bie ¿Baurntoorte. I * íamet-a, bet ©ammet. sukno-a, ba« %nd). usnje-a, ba« Sebet. pijt8; j suknja-e, bet {Rod. verhnja suknja-e, b. Dieu rocf. hlače-hlač (pl.) bie ^ofett. srajca, robača-e, / ba« kamižola-e, ( .Spentt), životnik-a, I „., n persnik, | b,e klobuk-a, ber Jput. kapa-e, bie .Rappe. kučma-e, bie iPeljfappe. čepica-e, bte ©djlaffjaube. aržet-a, ) . ~ -žep-a, l bcr ®ait-kožuh-a, i . m , žavba-e, [ pas-a, bet ®iirtel. hlačnik-a, bet .ftofentrager. gumb-a, bet .Knopf, ruta-e, ba« £at«nt<$. robec-bca, ba« ©cbnupfiltd). trak-a(d), ba« SBanb. preveza-e, bie Since, zaponka-e, ba« §aftel. vervica-e, bie ©djnur. nit-i, bet gaben. rokavica, bet £anbfdjttl}. nogavica-e, ber ©trttmpf. škornja-e, ber~©tiefel. črevelj-vlja, ber ©d)ulj. čižma-e, bet ©c&nurfdjulj. šlebedra-e, ber ^atttoffel. hlapec-pca, b. ©tiefelfne^t. klin-a, bet fallen, zapžstnica-e, ba« Slrmbanb. svetinja-e, bie SBebaifle. pajčal<5n-a, prestralo-a, Sapelj-'plja, I zavijača-e, ba« SBitfeltUI^. jopa-e, bet lleberjieber. jopič-a, ber SBaiiemroct. janka, kiklja-e, b. Alltel, predpert, krilo-a, J ba« predp4snik-a, \ 33ortucf). predivo-a, ba« ®efpittnfi. bet ©(^leier. e) Zauf« unb SSlfernamett. Slenea«, Enej. Slgne«, Neža. Slleranber, Aleksander, Škender, Sllei, Aleš. SlloiftuS, Alojzij. Slmalie, MAlika. StnbreaS, Andrej. Slpotlonia, Polona. Slriofio, Ari6st. Slttjlotelež, Aristotel. Stutelius, Avrelij. Sarnaba«, B&raaba. SartbolomaUS, Jernej. ©laftuS, Blaž. S3ntno, Brunon. (Sbrifojlomu«, Krizostom. Sljriftu«, Kristus, Krist. (Slemeni, Klemen. Srofu«, Krez. ©jtu«, Cir. ®emetriu«, Džmeter. Sorotbea, Kotija. ©lifabetlj, Elizabeta, Spela (Smitie, Milica. (Štafntuž, Erazem, getir, Feliks, granj, Frančišek, griebticf), Friderik, ©ettraub, Jedert. J&eintidj, Henrik. Safob, Jakop. Softann, Janez. Sofef, Jožef. Jbart, Karol, DrAgotin. iifljtmit, Kizimir. fiaurenj, Lovre. £eo, Leon. Seonibai, Leonida. Sufaž, Lukež, Luka. Subtoig, Ludovik. 3Karfu«, Marka, Marko. 2Jiargaretf)e, Marjeta. 9Watia, Marija. SKatbta«, Matija. SKatthau«, Matevž. 2)tofež, Mojzes, Mozes. 0iifotaui, MiklAvž. Dtto, Oton. $aut, Pavel. Feder. SPbilipb, Filip, ^iu«, Pij. spiato, Platon, ijjliniuž, Plinij. $ombeju«, Pompžj. ^^tftagota«, Pitagora. fRidjatb, Rihard. tRodjuS, Rok. ©igmunb,vžiga. ©imon, Simen. £[}erefe, Tereza. Shema«, Tomiž. Sobia«, Tobija. Utridj, Ulrik. SBalentin, "Valentin, Balant »eit, Vid. SEBeltjel, Vžnceslav. ¿eitopljon, Ksenofont. 3£etreS, Kserks. Sldjaet, Ahejec. Slftifanet, Afrikinec. 31egi)ptier, Egipčin. Stgtamer, Zagrebein. Stmerifaner, Amerikanec. Straber, Arabec, Arabljin. Slt^enet, Atenec, Atenčin. Slufitalier, Avstralec. SBaiet, Bavarec, ffletgier, Belgijanec. So^me, Ceh. ffložnier, Bošnjak. SSritte, Britanec, fflulgar, Bolg&r. S^inefe, Kitajec. Stiliet, Celjin. SDatmajier, Dalmatinec. ®ane, Danec. ®eutf(he, Nemec, ©nglanbet, Anglež. Suropaer, Evropejec, gtanjofe, Franc6z. griauler, Furlin. ©ailthaler, Zil4n. Ootjer, Goričin. ®ried)e, Gerk, Grek. Sil^tier, Ilir. 3(ltianer, Istrijanec. Stalienet, Lah, Italijin. .Rarntner, Korošec, tflagenfurter, Celovčin. Trainer, Kranjec. Ober«, Gorenec. Unters, Dolenec. 3nner«, Notranjec. Kroate, Hrov&t, Hervat. Saibad^er, Ljubljančan. Sappe, Laponec, iiolanber, Livonec. iWagtyar, Madjar, Oger. ®!ähter, Moravec. SWohamebatter, Mohamed4n. Siontenegriner, Cernogorec. ffliorgentänber, Jütrovec. Steget, zamorec. Deftetteidjer, Avstrijanec. ißarifer, ParižAn. ^Ijönijier, FeničAn. 5|Jiemontefe, Piemontez. fraget, Praž&n. fpteupe, Prus. SReftaner, Rezij4n. ¡Römer, RimljAn. {Rnffe, Rus. ©achfe, Saksonec. ©atbinier, Sardinec. ©aootyarbe, Savöjec. ©Rieftet, Slez4k. ©ctltoabe, Svab. ©Strebe, Šved. ©chtoeijer, Svajear. ©etb, Serb, Serbljan. Siebenbürgen Erdeljec. S(a»e, Slovin, Slov6n. Slaoonier, Slavonec. Slooene, Slovenec, ©panier, Spanjec, Spani- jolec. Spartaner, Spartanec. ©teiter, Štžjerec. Satar, Tat4r. Sljtajier, Trak. Solnteiner, Tominec. Stiejter, TeržačAn. Srojaner, Trojanee. Stfdjitfdje, Cič. Sfitfe, Turek. SBietier, DunajčAn, BečAn. äßodjeiner, Bohinjec. Sigeunet, cigAn. f) SciBtic^c unb fittiid^e (Sigenfdjaften. Velik, a, o groß, mal, majhen, a, o {lein, srednji, a, e mittelmäßig, mlad, a, o jung. o° i prileten, tna, o bejahrt, star, a, o alt. zdrav, a, o gefunb. bolen, lna, o ftanf. bolehen, hna, o ftänflicf). močen, čna, o jtarf. slab, a, o f$t»adj. slaboten, tna, ftfwäd/ltct). čverst, a, o fraftig. shujšan, a, o abgejeljtt. terden, dna, o ) krepek, pka, o i ' ' šibek, bka, o fdjlatlf. tanek, nka, o bütin. droben, bna, o fem. debel, a, o fett, medel, dla, o mager, tolst, a, o bi(f. gibčen, čna, o befjctlb. uren, rna, o Ijurtig. počasen, sna, o lattgfam. hiter, tra, o fä)lie!i. nagel, gla, o Ijajitg. lep, a, o fdjčn. gerd, a, o ijä^iiäj. zal, a, o pbfd). berhek, hka, o nett- | *»««■ čist, a, o teilt, krasen, sna, o prädjtig, umazan, a, o f<$mufctg. gol, a, o blof. nag, a, o nacft. bos, a, o baatfup. kosmat, a, o fyaatig. sir6v, a, o roi). divji, a, e toilb. gluh, a, o taub, slep, a, o blinb. hrom, a, o lafmt. krülav, a, o > . Mh Santav, a, o ] *w,M,b' mutast, a, o j -nem, a, o <, ' gluhonem, a, o ttiubfiumm. truden, dna, o utübe. čil, a, o fctfdif. prost, a, o frei, suženj, žna, o ftlauifd). spočit, a, o auägetajlet. dober, bra, o gut. dobrotljiv, a, o gütig, hud, a, o böfe, arg, f<|limm. hudoben, bna, o böfe. prijazen, zna, o fteunblidj. pohleven, vna, o befdjeibelt. priljuden, dna, o (jöfltcb. pošten, a, o tedjtf<$affen. veri, a, o toaier. pravičen, Čna, o geredjt. zadovoljen, Ijna, o jufriebeli. priden, dna, o bra». marljiv, a, o fleißig, len, a, o faul, zanikaren, rna, o nadjtafiiig. hvaležen, žna, o battfbat. zveat, a, o treu, getreu. veren, rna, o treu, gläubig, pobožen, žna, o fromm, bogabojžč, a, e gottež* fürdjtig. usmiljen, a, o barmberjtg. milostljiv, a, o gnäbig. sramožljiv, a, o fdjambaft. poterpežJjiv, a, o gebulbig. vesten, tna, o getoiffenljaft. möder, dra, o toeife. p&meten, tna, o fittg. resničen, čna, o »abruft, umen, umna, o ( brihten, tna, o i bedast, a, o j tijvridft, neumen, mna, o $ bltmm. učin, a, o geleljrt. previden, dna, o »orjtdjtig. hraber, bra, o iapfet. serčen, čna, o Be^erjt. pogumen, mna, o mittfitg. P!av' V i fcfieu. plašen, Sna, o ) bojžč, a, e fur<$tfam. žlahten, tna, o ) . , blag, a, o \ £5 Te0! imeniten, tna, o j tul)tn< glasovit, a, o \ ttofi. krotek, tka, o fanft. delaven, vna, o atbeitfam. tih, a, o jtiH. miren, rna, o friebfettig. zastopen, pna, o Efrfhttlbig. bistroumen, mna, o fd}atf« ftnuig. trezen, zna, o nudjtetu. pijžra, a, o betauf^t. zmžren, rna, o rnafig. pripr6st, a, o einfad). plemenit, a, o ebelge&orett. jezen, zna, o jornig. togoten, tna, o jotnmutl/ig. l&komen, mna, o babfitimmen. £5« }«**«■ skačem, skakati, fbringen. plešem, plesati, taugen, sed-im, eti jtjjen. počiv-am, ati ruf) en. lež-im, ati liegen, sp-im, ati fcfjlafett. drem-ljem, ati fd)iumment. bud-im, iti toecfen. bd-im, eti toa^en. čiit-im, iti fitfjietl. misl-im, iti benfetl. sliš-im, ati fjčtett. vid-im, eti feijett. v6h-am, ati ried)en. SlAt-am, ati ) , -tip-ljem, ati \ fa(ietu terp-im,. eti leiben. govor-im, iti reben. molč-im, ati fd)toftgett. pojem, peti ftngett. žvižg-am, ati pfeifen. kličem, klicati, rufen, krič-im, ati fdjreien. uk-am, ati jauchen. kAšlj-am, ati fyujten. smej-em, ati se j , , smej-im, ati se $ lat^eil. zdih-ujem, ovati feufjen. vAb-im, iti laben, kih-am, ati niefen. stočem, stökati (Jonen, jočem, jökati toetnen. večem, vekati platen, del-am, ati arbeiten. igr-Am, ati fpielen. nos-im, iti tragen, voz-im, iti fügten, vod-im, iti leiten. vlAč-im, iti jte£;en, eggen, šiv-am, ati näl)en. režem, ržzati fc^neiben. jem, jesti effen. pijem, piti trinfen. vežem, vžzati btnben. vijem, viti toiltbeit. perem, prati toafdjen. kuham, ati fo^en. predem, presti fpinnen. pletem, plesti flehten, pečem, peči Bacfen. vAg-am, ati I .... tžht-am, ati ( h'fl9en-c6p-im, iti fpalten. tžrk-am, ati flopfen. tepem, tepsti fd)lagen. mečem, metati toerfen. čžd-im, iti pujjen. 16pš-am, ati fdjmutfetl. terg-am, ati pflutfen. kop-ljem, ati gtaben. k6p-ljem, ati baben. mijem, miti, toafdjen. pasem, pasti, toeiben. sek-am, ati i;acfen. sečem, seči, ) kos-im, iti j krijem, kriti, becfen. brus-im, iti f^leifen. lov-im, iti fangeit. molzem, mlezti, melfen. žgem, žgati, brennen. n6t-im, iti ? , . kur-im, iti i strižem, striči, fdjeren. suš-im, iti trocfnen. grAb-im, iti redjen. plevem, pleti, jateit. .terem, treti, bte^eln. sej-em, ati faen. or-jem, ati acfern. sad-im, iti pjlanjen. vert-im, iti ) , , sučem, sukati \ bre*fn gozdAr-im, iti tm SEBalbe arbeiten; žit&r-im, iti gospodar-im, iti bie £au«toirtf<$aft žanjem, žeti f^neiben (@e* traibe). klep-ljem, ati bengeln. vpržg-am, ati einfpannen. kžrm-im, iti J .... poklAd-am, ati \ futiern-red-im, iti aufjie^en. napAj-am, ati tränfett, vert-am, ati booten, lik-am, ati glätten. žAgam, ati fägen. pil-im, iti feilen, težem, tesati, jimmettl. stAv-im, iti bauen, zid-am, ati mauern, grad-im, iti jäunen. kujem, kovati, fc&miefcetl. dolb-em, sti meißeln, sköblj-am, ati pöbeln. bArv-am, ati färben, kad-im, iti räubern, raupen, meljem, mleti, malen, tkem, tkati, toeben. koljem, klati, fd)lad)ten. goD-im, iti treiben. v6j-em, ati aužtoinben. mest-im, iti austreten (S£rau< ben). var-im, iti aBfteben. mit ©etraibe ^anbel treiben; fugten n. f. to. ©eiraudj be8 §. 62. ®er ®ati» fteftt auf bie grage: wem ober für h)en? a) Sei ben Settoortern be« 9lu$en« ober örter: Zdivj-4m, ati »ettoilbern; jamem, jeti anfangen, beginnen; oskrun-im, iti entweihen, »erlegen; vnamem, vneti entflammen, entjünben; denem, djati, tfiun, legen; napelj-ujem, evati anleiten; spozn-am, ati -f spoznAv-am, ati »tfennen. t titeln: Poc6z, überwärt«; taöas, bamalä. Ob času nesrečne peloponeške vojske so mnogi Atenci zdivjali in jeli zlo razsajati. Med malim številom tistih, ki so staro poštenost čisto in neoskrunjeno ohranili, bil je tudi Sokrat, naj-modrejši mož tistih časov. Ves vnet za blagor atenske mladine, nabere si lepo število učencev ter jim brez plačila nauke modrosti razlaga. V neki ulici sreča mladenča, ime mu je bilo Ksčnofont, dene berž pAlico počez, da ne more mimo, in mu reče: „Dragi mladeneč! povej mi, kje dobim moke?" — „Na tergu." — „Kje pa olja?" — „Tudi na tergu," odgovori mu mladeneč. „Kam pa je treba iti, da človek moder in dober postane?" Mladeneč umolkne in ostermi. — „Hodi za men6j, jaz ti povčm," reče Sokrat, in od tačas sta bila nerazločljiva prijatelja. — Tako si nabira mladenčev in je, sprehajaje se na tergu, pod 16pami ali po vertih uči, pa kak6? S kritkimi vprdšanji je napeljuje k spoznavanju najvažnejših resnic. Tako so se učili sami sebe in svoje dolžnosti spoznavati. 107. ®er SBanberer (Popotnik). Tnjec-jca, bet grenibting; zdih-ujem, ovati, feufjen; peruta-e, bet gtügel; drugič, drugače, anbers. Popotnik pridem čez gor6, Od doma vzamem še slovo , In kamor se ok6 ozrž, Povs6d se mi nov svet odpre. Tud' tukaj soltrce gre okrog, Dolino vidim, hrib in log; Pa solnce naše bolj blišči In hrib naš lepše zeleni. Tud' tu cvetó evetličice, Po njih sumé bucélice; Pa naših rož je lepši cvet, Bučelic naših slajši med. Skoz mesta hodim in vasi, Povsód drugác se govori; Jaz tuj'c nikogar ne poznam In sred ljudi povsód sem sam. 3. Dežela ljuba, kje ležiš, Ki jezik moj mi govoriš? Kjer znanci moji še žive, Prijatli moji v grobih spi ? Zdihujem, prašam vedno: kje ? Prijatli! k vam želi sercd ; Perut imeti si žflim , Da k vam domü kot tič zletim. 108. ®e« 33aterS Sermac^tniS (Očetovo sporočilo). Kennwörter: Gosposka-e, bie Dbtigfeit; serce-a, bet aflutb; svfet-a, ber {Ratty; vesžl, a, o freubig. 3 e i t m č 11 e t: Potečem, teči f potžk-am, ati ju Silbe gehen; zapust-im, iti f zapuSč-am, ati jltriicflaffen; ogn-em, iti se f ogib-ljem, ati se tneibeit; jtch fetn hatten; goljuf-im, ati trügen, betrügen; vtakn-em, iti se f vtik-am, ati se ftch einmengen, ftch etnmifc^ett; premišlj-ujem, evati ttadjfimun; plaS-im, iti se ober strah biti freuen ; vendar, jebcdj; kakor, ali ob. SteBer <3of)tt! meine Seit geht ju (Snbe unb t d) to erbe balb btefe Sßelt beriaffeit muffen. Seh laffe btd) bann allein in ber SBelt juriicf, too guter 9iath mehr Werth tft al« @olb unb ©ilber. £>ore: bleibe treu ber Religion beiner 23äter unb l;alte btd) fern bon allen ©treitigfeiten. ©djeue niemanben fo fetyr al« bidj felbft; bentt in unferem ^erjen tooljmt ber 9iid)ter, ber nidjt trügt uub ftauptworte ein 93eftimmung$wort »orau§get)t, j. S. Vso noč sem spal, idj t)abe bie ganje Siadjt gefdjtafen; lansko leto ober lanskega leta, im Borigen Oafyre; pretekli mesec ober pretžklega mesca, im öerftof» fenen Monate. ©teljt aber cor bem £>auptWorte fein 93efHmmung§wort, fo muß bei ben Soebentagen in ber ©nja^l v, in ber 93ietjafyt ob oorgefeljt werben, j. 93. V torek, am ®inftag; v petek, am greitag — ob torkih, ob petkih, an Sinftagen, an greitagen. — 93ei Feiertagen ftef)t o, atž: o božiču, ju SG3ei£)nad)len. d) 93ei ben 3eitwörtern: imenovati, klicati (kličem), zvati (zo-vem), nennen; izvöliti, erWäfjten; postäviti, einfeijen, ernennen; imeti (imäm), d^ržati (im), Raiten; čislati, fdjä§en u. bgi. wirb ein bereiter Slffufatt» (be« Objefte« unb ^räbifate«) gefegt, j. 93. To vas imenujejo Bistrico, biefeS ®orf nennt man gfeiflrifc. 109. ®er menfdjtidje SBrper (Človeško truplo). Navelfž-am, ati se überbriefig Werben ; spünt-am, ati se ftdj embören; oglasim, iti se ftdj me Iben, jtdj »etnef)metl iaffett; pri-ženem, gnati f prigänj-am, ati antreiben; žvečem, žvekati, (auett; tres-em, ti se jittern; omah-ujem, ovati »anten, fdjtoanfen; slab-im, ¿ti fct)tead) werben. Udje človeškega trupla se naveličajo želodcu služiti in se spüntajo. „Zakäj bi težko delali" pravijo „in njemu priprävljali, on pa brez dela sladko vžival!" — Noge niso hotele več nositi, roke ne delati, ne zobje žvekati; tudi nos ni hotel vöhati. „Saj smo vsi enaki, vsi h6čemo vživati, vsi enako veselo živeti." Pervi dan so bili vsi udje veseli in dobre volje. Drugi dan že začn6 slabeti, tretji dan obnemagovati, četerti dan pa so bili že tako slabi, da jim je bilo umreti. Celo truplo je oslabelo, oči so vpadle, noge so omahovale, roke so se tresle, jezik se ni mogel več gibati v ustih. — Zdaj se oglasi glava: „Dragi bratje in sestre! Sedàj vidite, kam ste prišli. Želodcu niste hoteli dajati, sedàj vam pa tudi on ne more pomagati." — „Res je to" — pravijo udje — „prav imâ želodec, da nas k delu priganja, ker nas z vsem osker-buje, česar nam je potreba za življenje." In noge so spet nosile, roke spet délaie, zobjé spet žvekali: vsi udje so z veseljem služili želodcu, od ktérega jim dohaja moč in življenje. 110. Sorjttge beS 9Kenfd)en (Prednosti človeka). Stenn tt> ß r te t: Predn6st-i, ber ffiorgug ; hoja-e, bet ®ang; trohnoba-e, bie Sertoefuitg; pokončen, čna, o aufregt; umetalen, Ina, o füllfHid); mil, a, o lieblidj; droben, bna, o fein; čeden, a, o nett. Seittošrter: Gospod-ujem, ovâti (m. b. ®ati»), BeÇertftÇ en ; zgrézn-em iti se ftnfen; proti, gegen, im Sergteidje mit; oprâv-im, iti f oprâvlj-am, ati, verrieten. ®er SDîenfdj ift fcaë »or^iiglic^fte ©efdjßpf auf ber Srbe. -3ebermamt fieljt bie großen Sorjüge feine« fßrperS. ®er Söfenfdj f;at einen aufregten ©ang. ©ein Sluge ift gegen ben Gimmel gerietet (getoenbet). ©ein Sintiig ift lieblidj unb ergaben. Sitte feine ©lieber finb jierlid; (pbfd;) unb fünftlid). SBelc^e feine unb nette Slrbeiten iarat er mit feinen £>änben berridfyten ! Unter allen Spieren Ijat nur er bie ©abe ber ©prad)e; toaS ift ber füfjefie ©efattg beê Sögels gegen bie menfdjlidje ©timme! Slber ber SDÎenfdj l;at audj Ser= ftaitb unb Sernunft. ®urd) feinen ©eift befyerrfdjt er bie ffielt; felbft (fogar) ber ©ottljett (®ott) ift er äfynlid) burd) feinen ©eift unb biefer ©eift ift unfterblid). 35er ntenfdjlidje forper finît in ©taub unb Sertoefung, ber ©eift aber lebt etoig. 111. ®er franie unb ber Slrjt (Bolnik in zdravnik). Laž (lež)-i, bie Sttge; pot-im, iti se fdjunfcen; mâr-am, am (tdj fümmern , beforgt fein; kàj, ettoa; prikri-jem, ti f prikriv-am, ati betljetmlidjen ; po udih tèrgati; in ben ©liebem reißen; od zgolj dobröt konee biti; bot lautet SBo^lbeftnbeit ju ©tnnbe geljen. Bolnika je vprašal zdravnik, kakô mu je kàj bilo po noči. „Vso noč," odgovori mu ta, „sem se potil." — „To je že dobro," pravi zdravnik. Drugo jutro mu pové bolnik, da ga je vso noč mèrzlica tresla. „Nič ne maraj," reče mu zdravnik, „to je dobro." — Tretje jutro ga spet popraša zdravnik, kakô je kàj spal. „Nič nisem spal," odgovori mu bolnik, „po vseh udih me je tèrgalo." — „Nič se ne boj," reče mu zdravnik, „to je prav dobro ; zdaj bolezen slovô jemlje." — Ko zdravnik odide, pride prijatelj bolnika obiskàt in ga popraša, kakô se kaj počuti. „Tako dobro," reče mu bolnik, „da me bode od zgolj dobrôt skoraj konec." Človeku posebno težko dé, ako spoznà, da mu resnico prikrivajo in ga z lažj0 toldžijo. 112. ©er ©reiž ant SEobtenbette (Umirajoči starček). ZveliČanje-a, bie «Setigfeit; mež-im, ati fcie Slugen gefdjloffen $a6en i smej-em, ati se ladjetn; spremon-im, iti »erhKUlfcellt; pervič, drugič, tretjič . . ., erjlett«, ¿ireitenč, britten« . . . Pobožen starček je umiral. Njegovi otroci in vnuki so stali ždlostni okoli smžrtne postelji. Zdi se jim, kakor bi bil zaspal. Mežal je in se trikrat sladko nasmejal. Ko spet spregleda, po-praša ga eden izmed sinov, zakaj se je trikrat nasmejal. Starček odgovori. Pervič je vse veselje mojega življenja mimo mene ilo in nasmejal sem se, kako ljudje take pene toliko cčnijo. Drugič sem se spomnil vsega terpljenja v življenji in razveselil sem se, da je prišel čas, ko se mi bode ternje v rožice spremenilo. .Tretji-krat sem pa na smert pomislil in nasmejal sem se, da se ljudje tak6 boj6 smerti, ki je le angelj božji, kteri nas pripelje iz solzne doline terpljenja v prebivališče večnega zveličanja. XXX. Spttdlfibung : SSorn Ktanfenbefuche. Prevlečem, vleči, belegen; bijem, (Borit ifuife); stisn-em, iti obet zatisnem, A. Dober dan, gospod! Kaj vam je? B. Sam ne vem, kaj mi je. A. Pokažite mi jezik. B. Jezik je precej prevlečen. A. Kedaj ste zboleli? B. Včeraj na večer sem se pre- hladi! A. Dajte mi roko; žila močno bije (utriplje). Kak6 ste po noči spali? B. Dobro — slabo — vso noč nisem očesa zatisnil. A. Ali ste se potili? B. Mraz me je prehajal po vsem životu? A. Mar ste si tudi želodec ska- zili? B. Nekaj mastnega sem jedel. A. Danes ostdnete v postelji. Zdravila, ki ga vam zapišem, jemljite vsako drugo uro polno žličico (žlico). B. Tudi glava me boli (zobje me bol6 — kerč me terga). biti obet utrip-ljem, ati fdjlagen, flobfetl iti jubtttcfett, ferliefen (bas Sluge). ©utenSag, £err! Maß fep Stmen? Sd) weif! felbft nidjt, tta« mir fehlt. Beigen ©ie mir bie B«nge. £>ie Bun8e ift flarf belegt, äöann finb Sie erfranft? ©eftern abenbž ha&e »eríü^tt. deichen ©te mir bie §anb; ber ge^t fiarf. SBte haben ©ie bei ber 9iadjt gefdjlafen? @ut — fdjledjt — bie ganje 9iad;t habe ich fein Sluge ¿ugemadjt (ju» gebrödt). §aben ©ie gefdjtoigt? t to o 11 e t: Sodba-e, baž ®eridjt; povelje-a, bet 53eftf)(; mertvaSka jama-e, ba« ®rab; sodni stol-a, bet 9ttdjterjtu$t; zat6ženec-nca, bet Sltigeflagte. 3eitto6rter: ZagovArj-am, ati fttrfjjre^en, »erteibigeit; obnA5-am, ati se ftdj betragett; izpriČ-am, ati betoeifen; po krivem zatož-im, iti utigeredjter SBetfe flnflagett; obdar-ujem, ovati befdjeufett. $ a 11 i f e l n: Ne le — ampak tudi, ne samo — ampak tudi, ne samo — temuž tudi, rtit^t nut — fonbern aud^. Nekdo je imel tri prijatelje; dva je serčno ljubil, zatritjega pa nič ni kaj maral. N6kega dn6 dobi povelje, naj pride pred sodnika, ker je bil hudo, pa po krivem zatožen. „Kteri izmed vas," reče prijateljem, „pojde z men6j za pričo: hudo sem zatožen in kralj se jezi?" — Pervi prijatelj se berž izgovarja, dane utegne iti, ker imd preveliko opraviti. Drugi ga spremlja do vrat, tam pa se verne in odide, ker se sodnika zboji. Tretji pa, na kterega se je najmanj zanašal, ta je šel ž njim, je govoril in izpričal, da je zat6ženec nedolžen, tako da ga ni sodnik le izpustil, ampak tudi obilno obdaroval. — Tri prijatelje imd človek na tem svetu. Kak6 se obnašajo na smertno uro, kedar sodnik na sodbo kliče! Dendr, njegov najboljši prijatelj, ta ga pervi zapusti in ne fre ž njim še do mertvaške jame ne. Prijatelji in žlahta ga spremijo o nje in se vernejo vsak do sv6jega doma. Tretji prijatelj, na kterega človek v svojem življenji najmanj misli, so njegova dobra dela. One same gred6 za njim do s6dnega stola, in ga tam zagovarjajo ter mu usmiljenje izpr6sijo. 114. ®ie Betrogene £>a6fudjt (Ukinjena lakomnost). ^aitbftoorter: Glasnik-a, bet Jjjerolb; najdenina, bet ginberloijn j ne-poštenje-a, bie Uttieblidjfeit. 3 ei t to o t ter: VSijem, všiti einttai)ett; naj-mem, eti attftteljmeti, bingen; oklicem, oklicati -j- oklic-ujem, ovati befantlt ntadjen; popadem, popasti, tjaftig etgteifen; utžgn-em, iti se jidj entjiefjett; dolž-im, iti ¿eif)en; priseči, prisežem f prisžg-am, ati fc$to6rett; dotaknem, dotekniti se, betui)ren, anrufjrett; ugan-em, iti entratfeln, but<$blicfen; poterp-im, eti gebulben; svoje terd-im, iti ba« Seinige be* l)ait|>ten; po tem takem, bemnadj. V Sardjevu je neki Žid v mošnjo všite denarje izgubil. Najine glasnika in dd oklicati, da dobi tisti sto grošev najdenine, ki te denarje nazaj prinese. Dokler še glasnik po ulicah pred Židom tako oklicuje, pride kmet, prinese mošnjo Židu rekoč: „Poglej tergovec, morebiti so to denarji, ki si je ti izgubil?" Žid se tega razveseli, popade mošnjo, odpre jo in začne denarje šteti: pa se mu kmalo veselje v žalost oberne, ko pomisli, da mu je sto grošev najdenine pldčati, kakor je bil obljubil. Začne tedaj misliti, kak6 bi se temu plačilu utegnil. Ko prešteje vse denarje, pravi kmetu: „Prijatelj! ti si že sam iz mošnje sto grošev vzel, ker jih je prej v njej osemsto bilo, zdaj jih je pa le sddemsto? Prav si storil, ker si se sam plačal." — Ub6gega kmeta te besede hudo ranijo, ne zat6, ker mu Žid obljubljenih grošev plačati noče, ampak ker ga tolikega nepoštenja dolži, da si jih je sam iz mošnje vzel. On začne prisčgati, da se denarjev ni doteknil in da jih je ravno tak6 prinesel, kakor jih je našel. Žid pa le zmeram svoje terdi. Gresta k sodniku na sodbo. Ko sta pred njim obadva prisegla : Žid, da je v mošnji osemsto grošev bilo, zdaj pa da jih je le s6demsto; kmet pa, da se denarjev ni doteknil, ampak da jih je tako prinesel, kakor jih je našel, tedaj je modri sodrnk kmalo to reč uganil in tako-le razsodil: „Oba imata prav; ti Žid si osemsto grošev izgubil, ti kmet si jih pa le sedemsto našel, po tem takem teh denarjev nisi ti Žid izgubil, ampak kdo drugi. Zato vzemi ti kmet te denarje vse, in jih ne dajaj nobenemu, dokler se tebi tisti ne oglasi, kteri je le sedemsto grošev izgubil; ti Žid pa poterpi in čakaj, da se ti tisti oglasi, ki je osemsto grošev našel. 115. ®er befte © d) a £ (Najboljši zaklad). Terta-e, bte Diete; premoženje-a, baž SBermčgett; obud-im, iti ermuntern; prigospodar-im, iti ertoerben; pretop-ljem, ati t prekop-ujem, ovati bllrdjgrabeii j zrahlj-Am, ati auflodern; bogato rod-im, iti reicpdje grüdSie tragen. Ein äkter faf), bafS ftd; ifmi ber Sob nabere ratb bafš er feinen jtoei (Söhnen lein Vermögen £)interlaffen fönne. @r wollte fie (2) toentgfienž nodj einmal cor feinem Sobe junt gleiße ermuntern unb fpradj: „9Jfeine (2) lieben (Bö^ne! alles, toaS ich eu<^ 'n meinem Sehen ertoerben tonnte, bieß aßeS toerbet ihr (2) im SBeingarten finben." — 9?ad) biefen Sßorten ftarb er. ®ie ©ohne meinten, e§ fei in bem Weingarten ein ©d;a§ o ergraben (bafS in bem ¡c.); baher burchgruben fie benfelben nach allen ©eiten. ®en @d)ag fanben fie jtoar nicht, boch in ber aufgeloderten @rbe haben ihnen (2) bie Sieben reichliche grüßte getragen. — ®er befte ©djafc ift ber gleiß. XXXI. 3pred)&bttng: »om SttittagSeffen. NÄdlega-e, bie Uttge(egeni)eü; omizje-a, b«S Xifchgeratbe; odzvon-im, iti läuten (ba« Säntett »oflenben). A. Dvanajst je že odzvonilo, ali je južina že gotova ? B. Se mizo pogernem, potem jo koj prinesem. A. Danes imamo goste, pogerni mizo na vertu v lopi. ßtoölf Uhr hat es fdjon gelautet; ift baö STOttagSeffen fc^on fertig? ■3nen geBratene« tal= Berne« (SBitbBret, gifdje) juträg= itt^cr ? SÜJir fi3nnen nicfyt meijr, fo »iel^aBen mir fdjon gegeffen. münfdje mofyl gefpeift ju Mafien, meine Herren! SBtfbimgSftlkn pr »ejeidjnuttg bet Stoffe unb SDiittel. §.64. ©toffe unb SKJittel (2Berf$euge) Bejet^nen: ača Bejeidjnet SSerfjeuge, feltener ©toffe, al«: igrati — igrača, ba« ©pieljeug. I otirati — otirača, ba« §anbtudj, kopati — kopača, bie £>aue. I piti — pijača, ba« Oetranf. ava jeigt auf ©toffe unb Sorrat^e, al«: kresati — kresava, ber Bunker, kuriti — kurjava ba« Sremtljolj. svetiti — svečava, bie Seíeudjtung. dišati — dišava ber ®uft. ec, an Befiganjeigenbe SSetoörter gefügt, fcejeidjnet geBrannte unb anbere gtüffigfeiten, ai«: brinjev— brinjevec, 23Sadjljol= bergeift. kafr ov —käfrovec,fampfergeift. slivov — hruškov moft. slivovec, ber ©íioooig. - hriiškovec, ber 2)irn= ica, att -Kennwörter gefügt, bejeidjnet: a) SraníReiten, ató: merzel — mérzlica, baS lieber; vroč — vročica, baS fytgige Steber; pluča — pliičnica, bie Sungenfud^t u. f. w. b) SBaffer, ató: dež — deževnica, baS 9íegenwaffer; potóle — potóénica, ba« Sadjwaffer; sneg — snéznica, baS ©djneeWaffer; kap — kápnica, bie ¿traufe. c) toerfdjiebene ®erat^f^aften unb Vorrichtungen, aí§: roka — rokavica, ber §anbfd)uf); slama — slámnica, ber ©trof;= facf; spoved — spovednica, ber 33eid)tftuf)í; veter — veternica, bie SKinbfahne; sol — solnica, baS ©aljfafj. d) 3«í»íen nnb Münjen, aí3: leto — létnica, bie 3aí;re«= jaljt; desét — desetica, ber 3eí»ner- ilo (alo, el o, lo), an ben Verbaíftantm gefügt, bejeidjnet SBerfjenge nnb Mittel, burdj Welche etwa« f)erüorgebrad)t wirb, ai«: kermiti— kermilo, baS 9íuber; mlátiti — mlatilo, baS ®reftoeinffeifdj — bie ©4wehtžljaut. c) berf^iebene Salbungen unb Abgaben, at§: brod — brodnina, ba§ gäljrgelb; most — mostnina, mostovina, bie 33rücfen= ntaut^; cesta — cestnina, cestovina, bie ©trajjenmauth; dan — dnina, ba$ £aggeíb; deset — desetina, ber 3e^enb. d) Holjgattung e n unb © t o f f e, aíá: bukov — búkovina, baä Sudjenljolj; srebern — srebernina, ba« ©ilberjeug; vosek — v6ščevina, ber äöadjSborratlj. jek bejeid)net bie ©yfrentente ber Spiere, aíS: krava — kravjek, ber tu^mift; golób — golobjek, ber £aubenfotí;; tica — tičjek, ber Vogelfotl). @Im. @pr«ti)< h. Ucbungábutt), 8. 10 oba Bejeidjnet bic (SuBftanj ober ben SnBegriff ber ©genf^aftett, ctiS: kisel — kisloba, bie faure SuBftanj; grenek — grenkoba, ber bern žBittern intoohuenbe @toff; svitel — svitloba, ber Sidjtftoff, baž §eHe. 116. ®ev S3«uer (Kmet;. Kos-im, iti rnafien — ko86v-am, iti, JU uuUjett pftegett ; brus-im, iti, fdjltifen — bruSiv-am, ati ju f^leifett iftegen; otava-e, bo« 5Jiac^t)eit; tobak puh-am, ati SaBal raudjen; žul-im, iti arfceiten, bafs man ©djlbieUn Befommt; vert-im, iti brleti; ali — ali, al — al, entroebet — ober. 1. Eo pomlad se bliža, Svoj vertec gradim, In orjem in sejem In terte sadim. 2. Po letu koševam Planine, doli, In serpe bruševam, Ko žito zori. 3. V jeseni gozdarim, Otavo kosim, Pšenico omlatim Pa grozdje mestim. 4. Po zimi počivam, Kmet truden je vsak, Orodje popravljam In puham toMk. 5. Ves teden se trudim, Si žulim roki, V nedeljo hladim si Glavico, sercž. 6. Če nimam le preveč Na rami nadl6g, Vertim se in vriskam, Da ravno sem ub6g. 7. Ak peče sercd me, Pa vendar molčim, Ker vem, da sem rojen, Da največ terpim. 8. če kdo zaničuje Težavni moj stan, Ta nima al serca Al nima možgžn. M. Vilhar. 117. ®až ^anbioerf (Rokodelstvo). Mesarica-e, bas ®<$la$tBeiI; usnje-a, ba« Sebet; sešijem, sešiti, jltfauunen-ti&^ett; pod-pišem, pihati, anfa^en. Po mestih in po tergih živi veliko rokodélcev, ki naprávljajo človeku obleko in druge potrébne reči. Tkavec tke platno, iz ktérega dela šivilja srajce, rute in druge reči. Krojáo razreže sukno ali platno s škdrjami in ga sešije s šivanko in nitjolika ga pa z likávnikom. Crevljár déla s šilom in dreto na kopitu iz usnja črevlje, šlebedre in čižme. Kerznár dela kožuhe. _ Kovác v kovdčnici podpiše ogenj z mehom, ki ga z nogó goni in tako železo razbéli. Potlej ga vzame s kléscami iz ognja, položi ga na naklo in ga s kladvom kuje. Mizár skoblja deske s skoblom, lika je z ličnikom in dela table, mize in druge reči. Mlinar melje žito na kamnih. Pek peče iz moke kruh ali pogačo. Mesár kolje z nožem ali mesarico živino. Voznik vpreže konja v voz, kočijo ali sani, poganja ga pa z bičem in vodi z väjetjo. Vozu z enim kolesom prävimo samokölnica, z dvema kolesoma pa gare. Go-spöda se vozi v kočijah, kmetje pa na kolah. 118. ®er ©arten» unb gelbbau (Vertnarstvo in poljedelstvo). Cepič-a, baž ^Pfropftet«; deblo-a, bet Stamm; poreslo-a, ba« ©arbetlbanb; snop-a, bie ©atbe; otep-a, ein 33unb Stroh; žlto-a, bas .(torn; kopica-e, ber @tt)ober; cep-im, iti imbfen ; vprežem, vpreži (vpregel, gla, o) einfbannett; za-vlečem, zavleči (vlekel, kla, o) eineggen; očist-im, iti reinigen; pogräb-im, iti jufammenredhen; spr&v-im, iti bringen, jnfammenbtingen; zapelj-em, ati einfügten. ®ie erfte unb bie ättefte Sprung be8 Süenfcfyen »aren bie grüßte ber Srbe. 3)e8toegen toar bie erfte Slrbeit Slbarnž ber ©artenbau. ®er ©artner int ^Pfianjgarten burdjgräbt mit bent ©rabfdjeit ober mit bem Spaten bie Grbe um unb fäet ben ©amen ober fefct bie ^ßfianjen auf bie Beete. Srn Baumgarten pflanjt er Bäume unb impfet bie ^ropfreifer auf bie ©tämme. — ®er SlcferSmann fpannt ben Ockfen bor ben $flug unb pflügt bie Srbe mit ber ^ßfiugfdjarr unb bem 'Pflugetfen. Sišbamt fäet er ben ©amen unb egget ifyn mit ber Sgge ein. ®ie ©Knitter fdjnetben fcaž reife ©etraibe mit ber ©idjel unb binben eS mit bem ©arbenbanbe in ©arben. ®er ®refcfyer brifdjt mit bem SDrefdjflegei baS torn auf ber Stenne, reiniget eä bon ber ©preu unb bringt eS in ©äcfe. — ®er ÜDJätyer mäljet auf ber SBtefe baä ©raS mit ber ©enfe, redjet ež mit bem Siefen jufammen, bringt e« mit i ber Heugabel in ©cfyober unb ffifyrt e§ in bie ©djeune. 119. 2>ie ©laben (Slovani, Sloveni). Drušnja-e, bie ©efefif^aft; sv6boda-e, bie greifet; krotek-tka, o fanft; sprejmem, sprejeti, aufnehmen; premorem, premoči (premogel, gla, o) betmögen; knpö-ujem, evati §anbel treiben. Slovani so bili od nekdaj pobožni in pošteni, delavni in pridni, krotki in pohlevni ter so ljubili drušnjo, petje in nedolžno veselje. Svoje starše ljudi so visoko spoštovali in lepo skerbeli za bolnike in siromake. Vsak, ki je prišel k njim, znanec ali tujec, vsak je bil gostoljubno sprejet; kar je hiša premogla jedi in pijače, vse mu je bilo na ponudbo. Kamor so prišli tihi in mirni Slovani — piše preslavni nemški pisatelj Herder — povsod so z veselim sercem polje obdelovali, radi hleve polne živine in omarje polne žita imeli, in s t^m, kar jim je zemlja ali pridnost donašala, na svoj dobiček kupčevali. Po nekterih krajih so rudo kopali, znali jo topiti in kovati, sol narejali, platno tkali, med kuhali, sado-nosno drevje sadili, godce radi imeli in po domače veselo živeli. Bili so tudi usmiljeni, so druge ljudi radi gostovali in ljubili svö-bodo svoje dežele. XXXII. Sj)rtd)ijb»ttfl: 35 o m «enbeffen. Laško pšeno-a, bet (Reiß; laški, a, o toältfd); ögerski, a, o Ultgatifdj. A. Gosp6d! večerja je na mizi. B. Prav, prav; pokliči tudi go- spe in otroke. A. Ali bode naš gost tudi domd, večerjal ? B. Nic6j ne; njeg6v prijatelj ga je na večerjo povabil. A. Ali vam sm6m vina ali ola prinesti? B. Se v6 da, kakor vsak večer. A. KAkošnega naj vam prinesem, štajerskega ali Mškega? B. Najrajši bi ¿gorskega, če ga imajo v bližnji gostivnici. A. Ali želite belega ali č&rnega (rudečega) ? B. Prinesi mi belega, černi mi ne ljubi (se mi ne prilega). A. Ali želite pečenke najpred, in potlej piščeta z laškim pšenom ? B. To je vse eno, kar je prej gotovo, to naj pride po-pr6d. £>err! baS Slbenbeffen tjl am £ifdje. Sdjon vec£)t; rufe aud) bie grau unb bie finber. Sirb unfer @aft aud) ju £aufe fpeifen? §eute nidjt; eä i)at tljtt fein greunb jum Slbenbeffen eingetaben. ®arf id) 3i)nen Sein ober 33ier bringen ? greiiid), Wie an jebem Sibenbe. Sa« für einen Sein foll id) 3i)irat bringen, einen fteirifdjen ober Wä= iifd)en? 31m IteBfien E;ätte id) einen ungarifdjen, wenn er im naijeit ©aftljaufe ju befommen ift. Sünfd)en Sie einen »eigen ober fd^warjen (rotten)? S3ringe mir einen Weißen, ber fdjtoarje fdjlägt mir nidjt gut an. Sünfdjeu Sie ben 93raten juerft, unb bann bie Sadljüfmdjen mit 9teiß? ®aS ift atieö ein«; waS früher fertig ift, baö foll juerft aufgetragen werben. -000§g0- V. 2BMercjruM)e: Das CöieiTßicfj. a) ®er t^ierifdje Körper. Gobec-bca, bie ©djttauje. rivec-vca, bet (Rüffel, rog-a (A), bai §otn. kljnn-a, bet ©djnabet. podbradek-dka, bet Saufen, griya-e, bie 2J?äf)tte. goltanec-nca, bet @atlJ. kopito-a, bet Jpuf. parkelj-klja, bie Jtlaue. mehiir-rja, bie Slafe. mavha-e, bet Seutel. plavuta-e, bie Stoffe, plitva, škerga-e, b. Jtieme. lovka-e, bet gatigatm. ostroga-e, ber ©poru. š?ipAvnica-e, bte ©d)ere. igla-e, bodec-dca,b.@tacf)el. perje-a, baž Oeftebet. kožuh-a, ber $eij. volna-e, bie SBofle. ščžtina-e, bie ®orfie. köcina-e, bie 3otte. luskina-e, tic Sdjubpe. bradovica-e, bie SBaqe. SiSit-a, bet @d)ilb. koSíica-e, ba« 93ein<$en. zleza-e, bet ©djleim. sok-a, bet @aft. tipalnik-a, ba« güljíljottt. slonokóst-i, ba« (Sífeilbeitt. loj-a, ba« ttnfd^íitt. salo-a, ba« gett. slanina-e, bet ©peif. mast-í, ba« gett. maSSa, maMoba-e, b. gett-mleko-a, bie SDÍiíd^. kri-kervi, ba« 93lltt. rogoyi-rogov(pl.)b. ©ett>eif). kraáa-e, bet @d)iníen. meso-a, baá gíeifcf). dlaka-e, bie £aare. med-a, sterd-i, bet ^Otlig. vosek-ska, ba« 3Bad)«. zalega-e, bie 33rut. kerma, klaja-eJ merva-e, í v trava-e, ba« Ota«, pasa-e, bie SBeibe. seno-a, ba« £eu. ótava-e, ba« 9íad)ljett. slama-e, ba« @tro|. stelja-e, bie Sfteu. gnjezdo-a, ba« Stefi. mreía-e, ba« Sfteg. berlog-a, bie SffiilDp^le. S; \ w rnu- ¿ivál-i, ba« Sljier. áivina-e, ba« Síelj. zvér-í, ba« ioilbe Xl)ier. zverina-e, toilbe £l)iere. divjina-e, ba« SSitb. govédina-e, ba« Síinbttte^. dróbnica-e, ba« ,Rle¡n»te(). dojivka-e, ba« @áuget§iet. govedo-a, ba« Síinb. 2iviníe-ta, ba« Xf)ier. konj-a, ba« í|ífetb. kobila-e, bie ©tutte. írebee-bea, bet £engji. ¡Srebe-ta, ba« guílen. osel-sla, bet Sfel. óalica-e, bie (Sfelin. mezeg-zga, bet Siautefel. vol-a, bet Ddjs. bik-a, bet Siíet. krava-e, bie ítnfj. tele-ta, ba« ífalb. oven-vna, bet SBibbet. ovca-e, ba« @d)af. jagnje-ta, ba« Samra. kozel-zla, bet 33ocin. prase-ta, ba« gerfel. pés-psa, bet -&unb. b) SSterfü^ige psica-e, bií J&üttbill. macek-cka, bet Jíattet. maíka-e, bie .ftafse. maíe-ta, ba« ^á^eit. miS-i, bie SWau«. podgana-e, bie 9íattc. kunec-nca, ba« .Raninc^en. zajec-jca, bet Jpafe. lisica-e, bet gud)«. serna-e, ba« 0tel). sernjak-a, bet Síe^bocf. jelen-a, bet .gitfcf). koauta-e, bie §irfcbfuf). sedlón-a, ^ ba« sévernijelen-a, )9tennt§ier. divja koza-e, bt'e Oámfe. divji kozel-zla, b. ©teinbotf. jazbec-a, bet ®ad)«. jeí-a, bet 3gel. véverica-e, b. @¡<í)f)óttt$en. kert-a, bet SKauIítmtf. lásica-e, ba« Sffiiefel. dihúr-rja, bet 31ti«. kuna-e, bet íMarber. polh-a, bet ®¡e&enf<$íáfer. bober-bra, bet ffliebet. sobol-a, bet Sobel. Perutnina-e, ba« ©efiúgel. róparicá-e, | pevka-e, bet ©tttgbogel. petelin-a, bet kokóí'i, i bie $el,ní' c) VBgel. piSffe-ta, ba« §ul)n. gos-í, bie ®an«. gosják-a, bet raca-e, bie Siente, racman-a, bet Sleitíerídt). pura, kavra-e, b. Xrutljenne. purman-a, bet Srutfjaljn. medved-a, bet SBár. volk-a, bet KSoíf. vidra-e, bie gifdjotter. popelica-e, ba« £ermelin. skriíek, bet ^amjler. marmótica-e,b.3Butmeltbtet, ris-a, bet 8u<$«. slon-a, bet Glefant. nosoróg-a, ba« SKaáfjotn. tur-a, bet Sluetodj«. bivol-a, bet íBúffel. los-a, ba« (SIenn. oroslin-a, i ^ tiger-gra, bet Sieget. leopárd-a, bet Seopatb. pardosám-a, bet ípant^et. risa, hiena-e, bie $tySne. íirafa-e, bie ©iraffe. velblód-a, I ^ ^ , kamela-e, \ gacela-e, bie ®ajelle. ópica-e, bet 2lffe. lama-e, ba« Sama, truma-e, i tropa-e, 1 bie @d)at. kerdelo-a, \ dreda-e, bie §etbe. roj-a, bet @<$»arm. golób-a, bie Xattbe. golobica-e, ba« 3Beibd)en. gérlica-e, bie Xutteltanbe. pav-a, bet *Pfau. fazán-a, bet gafan. I * «*»*> plisba-e, > Sie 33adj* pastarička-e, ) jlelje. slavec-voa, bte iiadjtigafi. kos-a, bie ?Imffl. drozeg-zga, bte ®roffel. pegam-a, bet ©etbenfcbwattj. konoplišica-e, b. Jjänfting. detal-a, bet Specht, žolna-e, bet Scbtoarjfpecbt. pivka-e, ber ®rünfpecbt. plezAr-rja, bet Saumläufer, senica-e, bte SÄetfe. berglez-a, bte Speibtmeife. sternAd-a, bet Slmntet. kanarec-rca, bet Bananen* »ogel. pApiga-e, bet {ßapagei. pžnica-e, bte @ta«nmcfe. tAščica-e, ba3 Oiotijfeldjett. černjevka-e, baž 53rflltlt= feigen. černoglavka-e, b. Sigmar}« plätteten. Sčinkovec-vca, bet ginf. vrabec-bca, bet Sperling. sterlinee-nca, bet Qeijig. lisek-ska, ber Stieglifc. Skerjanec, goliber > bie -bra, Skerlica-e, S fierc^e. prepelica-e, bie 3Badjtel. kalin-a, bet ©tmpel. dlesk-a, ber .(tembeijjet. CSS, | »« Sauttfonig. BrAkoper-rja, b. ©orntrefjet. kiikovica-e, bet Jtufuf. brinovka-e, bet ÄrammetS* »ogel. vdob-a, bet ffiiebeljopf. Skorec-rca, ber Staat. Soga-e, ber 5tuf3l)4bet. sraka-e, bie Slfter. vrAn, krokAr-rja, b. {Rabe. vrana-e, bie .Stäbe, kavka-e, bie ®oble. žerjAv-a, ber £rani<§. sokol-a, ber galfe. orel;r.la' ! bet Slblet. postojna-e, ) kregülj-a, bet ©petber. jastreb-a, bet ®eiet. droplja-e, bie Xrappe. žaplja-e, ber Oieif)et. štorklja-e, bet @tor<$. labud-a, bet Sdjtuan. gaga-e, bie Sibergattž. noj-a, bet Straujj. kolibrij-a, bet kolibri, jereb-a, baa 9teb()uf)n. lešterka-e, b. £afelbttbn. divji petelin-a, b. 31uerbal)n. kljunA6-a, (*«««*■ nžnasit-a, ber ifelifan. žližarica-e, bie SoffelganS. bukAč-a, bie {Robrbommel. priba-e, bet ¿tiebifc. čuk-a, bet Jtauj.j vjer-i, bie ©bteute. sova-e, bie (Sule. netopir-rja, bie glebermalt«. samec-mca, ba« SKimndjen. samica-e, bai 38eibd}en. mladič-a, baS Suttge. d) SCmfibten «nb gifdje. zemljovödnica-e, b SlmfEBie. žrepalm-e, \ kaia-e, bie Sdjlange. belouška-e, bie Oiingelnattet. gad-a, bie Sipet. slepir-rja, bie ©linbfcbleidje. klopotača-e, bie klappet« falange, vož-a, bie Staltet. močerAd-a, I bet modras-a, j ©alantanbet. močarilec-lca, bet Olm. žaba-e, bet grofc^. rega-e, f bet rAkovec-vca, \ 8aubfrof<§. kuščar-rja, bie (Šibedjfe. pozöj, zmaj-a, b. SinbttHttm. krokodil-a, baä Jtrofobil. riba-e, bet gifdj. rak-a, ber Äreb«. postferv-i, bie gotefle. losos-a, bet £am-divji, a, e tuilb. deržč, a, e reijjenb. roparski, a, o ranberifdj. strupčn, a, o giftig. grozoviten, tria, o graufatn. požrešen, Sna, o gefrafig. kervoločen, Čna, o) blut« kerviželjen, ljna, o( butflig. zvit, prekanjen, a, o titdif$. premeden, a, o fcf)(au. vjedljiv, a, o bijftg. prederzen, zna, o fred}. Itirinogat, a, o »ierfugig. g) Nesem, ti legen (@iet). ležem, leči ? btll= val-im, plod-im, iti) len. gnjezd-im, iti utfieil. doj-im, iti fäugen. ses-Am, ati faugen. pas-em, ti se toeiben. zob-ljem, ati piden. eriz-em, ti t . popid-am, ati \ 16v-im, iti se, ftcb b&«ten. derst-im, iti se laičen, mis-im, iti se ftdj maufern. glod-Am, ati nagen, mor-im, iti motben. laj-am, ati bellen. ^^«K \ brüllen, rujov-im, eti ) renč-im, ati fnnrten. gogo-čem, tati fcfcnattern. klopo-čem, tati flappetn. beke-čem, tati bloden. rezge-čem, tati hjiebetn. nS-i, bie ?an«. klop-a, bie glista-e, b. ßittgefoeibettHltm. trakulja-e, b. ffiatlbtuurm. pijavka-e, bet Slutegel. f) Gngenfdjaften. krilat, a, o geflugelt. pernat, a, o gefiebett. kosmat, a, o bebaart. progast, a, o gefireift, SeVCo i kodrast, a, o gefrauft. rogovilast, a, o ?adig. gibčen, čna, o jlinf. IZ: a°0 0 i » nagel, 'gk, °o | ^ košat, a, o bltfdjig. ognjen, a, o feutig. divj-Am, ati »mtljeti. žrem, žreti fteffen. div-im, iti toürgen. prežvek-ujem, ovati tote* berfäuen. žvečem, žvekati fauen. priliz-njem, ovati se fctymeis cbcln. pik-am, zbAd-am , ati fielen, prask-am, ati fragen, plez-am, ati flettetn. i i*— mah-am, ati tuebeln. mijavk-am, ati Utiaitetl. pojem, peti, fingen, fräßen, prepžv-am, ati fingen, žvergol-im, eti [ ttillettl, gostol-im, eti iatoitfdjern. krAk-am, ati frädjjen. čivk-am, ati pipen. gomül-im, iti »ižperit. polž-a, bie ©¿bnede. školjka-e, bie !TOufd}ei. ostriga-e, bie Sluflet. biserniea-e, bie fPetltttUfdjel. močelka-e, ba« 3nfufton<* t^ier^cn. isker, kra, o feutig. vdAn, a, o anljanglid). privaden, dna, o gefellig. bojžč, a, e fnrdjtfam. plašen, šna, o fdjeu. čnjžč, a, e toa^fam. učljiv, a, o geleljrig. krotek, tka, o fanft. bister, tra, o fd)atf. oster, tra, o [pij}, f($atf. okoren, rna, o / un« neroden, dna, o \ gefdjidt. prižan, a, o gejledt. let-im, eti laufen, lit-am, ati ) «».„.„ ferS-im, ati \ pläv-am, ati fdjtoimmen, fdjroeben. lov-im, iti fangen, dirj-am, ati rennen, svig-am, ati fdjtefen. skacem, skäkati fptingen. lAz-im, iti frieden. plAz-im, iti se fdjleidjen. gib-ljem, ati se bewegen, rijem, riti toüljlen. ferfol-im, eti flattern. muk-am, ati mitten, grul-im, iti gttten. brenč-im, ati funtmen. čverč-im, ati jitpetl. vrišč-im, ati freien. kokodAk-am, ati gadern. pobir-am, ati (auffammeltt) »etje^ren. Sptigfcitcn, Suftanbe. $ilbttttfl«iilkn jur SJejetdjnung einet ®lel)tl)eit ober Stenge. §. 65. 3ur SejeicC;nung einer äftetyrlj eit ober SDienge bienen: äd (ntit ober ofme ba§ Suffiy -ina) jur Sejeidjnung einer 2injal)i gteidjer ©egenftänbe, atö: tele — teläd, telädina, Kälber, zelen — zelenjäd, ba8 ©rfinjeug. červ — cervád, červddina, baä ©eiottrm. zver — zverád, zverádina, toiíbe Spiere. ija jum lužbrude einer SWefirfjett »on ^erfon, ató: kovdč — kovačija, Sdjmiebe. siromák — siromačija, baž arme Sott. ina 3ur Sejeidjmtng einer ÜDfeljríieit belebter SBefen ober unbelebter ©egen* pnbe, ató: otrök — otročija, Kinber. beráé •— beračija, ba§ Settel* »oll. drug — družina, ba8 ©efinbe. peruta — perutina, b. ©efíiigeí. živ — živina, baS Sief). zver — zverina, toiibe Spiere, lesén — lesenina, ^oljtoerf. srebern — srebernina, b.Siíberjeug. je jurn luSbrucfe einer SWenge gleidjer ©egenftänbe (mit ober otyne @in= fdjaitung bež ov — ev »or ber SilbungSfitbe), ató: cvet — cvetje, Stiiten. drev6 drevje, Saurne. grozd — grozdje, Srauben. list — listje, baS iaub. kamen — kámenje, (Steine, sad — sadje, baS Óbft. germ — germovje, ba8 ©efträudje. voda — vodovje, bie 2Bafferntaffe. 120. SDianigfaltigfett ber £f)iere (Mnogoverstnost živali). Posámezen, zna, o etnjeln; dragocén, a, o fofibar; poženem, pognati se f pogánj-am, ati se (tet) fet) «ungen; šundrav, a, o gefcbwájjig. Na zemlji, v zraku in v vodi stanuje brezštevilna množina mnogoverstnih živali. Zemlja redi obilico štirinogatih živali, po zraku se pogánjajo trume pisanih tičev in neštevilni roji žuželek, po vodi šviga neizmérna mn6žica gibčnih rib in ribic. Vsaka dežela imá svoje živalstvo. Kakó različne so živali vročih dezél od živali merzlin krajev! Kdo še ni slišal o slonu, nosorogu, kameli, o žirafi, levu, tigru, o tiču noju, o krokodilu in velikanski kači? Kdo še ni bral, kakó so ondi gozdi polni gibčnih opic in pisanih štindravih papig, kakó fercé po zraku najlepši in naj-mánjai tiči kólibrí kakor žlahtni kamni v polni solnčni bliščobi, in kakó s tisoč in tisóé pisanimi žuželkami vred švigajo po zraku spre-lepi veliki metulji! Kdo pa zraven tudi ni zvedel, da stanújejo v teh deželah tudi divje, kervoločne in strupene živali in kakó gosti roji pikajočih mušic časih celó žarko solnce zatemné. — Merzli kraji pa nimajo tóliko in tako mnogoverstnih živali in vendar so nektere samo v teh krajih domá, kakor sobol in hermelin, ki dá- jejo dragoceno kožtihovino, potém séverni jelen, beli medvedi, tulnji, kiti in še mnogo drugih. Tudi pri nas se vidi, da niso po vseh krajih enake živali: na naših snežnikih žive druge živali ko po ravninah in polji, celo posámezne reke in manjši okraji imajo posebne živali, 121. 9?üfclidjfeit ber SIjtere (Koristnost živali). Ježa-e, boé Stetten; lastnina-e, baí Sigentum; véSidel, grójlentljeiís. Živali so človeku jako koristne. Nektere mu služijo za ježo ali vožnjo, druge za lov; nektere mu varujejo lastnino in življenje, druge mu pokoncávajo škodljive živali ali ga razveseljujejo pri delu. Od večih dobiva že, dokler so še žive, mnogo koristnih reči, kakor: mleko, jajca, vosek in med, volno, perje itd.; véíidel so mu pa mertve še bolj koristne. Skoraj je ni stvarce na njih telesu, da ne bi bila za rabo. Najkoristniša in najpotréb-niša je goveja živina, med ktero Stéjemo bike, vole, krave in teleta. Vol vleče plug, vozi o žetvi pridelke domú in gnoji nam njive. Govedo daje najzdravejše mesó, krava najtečnejše mleko, z govejo tolščo si razsvitljújemo noč. Kožo goveje živine nósimo na nogah, s kostmi si čššemo lasé, s kervjó si čistimo sladkor. Koristna domača živina je konj, ki nam vozi naše blago in naše pridelke od kraja do kraja, in svinja, ki nam daje mesó, slanino, salo in druge potrebne reči; enako potrebna je tudi dróbnica, med ktero Stéjemo ovce in koze. Koristna domača živina so tudi vel-blód, slon in sedlón, ki je imajo v vročih in merzlih krajih namesto ndšega konja. Živina je pravi blágoslov za človeštvo. 122. ®te ©äugetljiere (Dojivke). 9Í en nt» črte t: Tovor-a, bie fiaft; masten, tna, o fett (». 2Jíií$); vfeusen, sna, o t»of)lfc$tnecfeitb;Jižen, čna, o fein (». SŽBaaren). 3eitt»6tter: Cúy-am, ati Setoadjen; don4š-am, ati bringen; gnoj-im, iti bihtgen. ®te ©augetljtere bringen bent SDíenfchett ben grofien Síufcen. ®a« fräftige 9iinb gieíjt ben Sagen unb ben $fíug; e« gibt un« 9Jíilau«, bie Iiftige fa^e fängt SOfäufe unb hatten. ®er geniigfame ©fet trägt fdjtoere Saften. Siuch bie SEI;iere be§ Salbe« finb »on großem Sinken. ®te £>irfdje unb 9ielje geben mt« toohlfdjmecfenbe« gieifdj unb fdjöne ©etoeilje. ®er £>afe liefert außer bem gieifdje §aare 31t feinen §iiten. ®er íiftige guch«, ber plumpe S3är, ber SWarber unb anbere Spiere Itcfern un« toarme« toerf; ohne Siufcen ifi iein ®h'cr auf jef3 futjren; priv6š-im, iti »ergottnen; doženem, dognati, ju gttbe bringen, fd^lid^ten- Kupec (tergovec) najme osla na kmetih, da mu blago v bližnje mesto nese; bilo je pa po letu ob veliki vročini in suši* Oslu tedaj naloži blago, in za njim gresta kupec in oslov gospodar. Ker je pa cesta po planem in skoz njive peljala, kupec osla enmalo ustavi in leže v njegovo senco, da bi se ohladil in počil. Gospoddr mu pa tega ne privoši; vstati mu reče in osla gnati, kamor je ž njim namenjen. — „Najeto živinče", pravi uni „smem goniti ali ga stati pustiti, kakor jaz hočem". — Gospodar mu odgovori, da nima pravice do oslove sence, ker je le osla najel, ne pa njegove sence; in tak6 se prepirata in pričkata; verh vsega tega se tSžita in prdvdata zavoljo oslove sence in ta pravda še dan današnji ni dognana. Za kar se včlikrat prepirajo in prdvdajo, to ni dosti več vredno, ko oslova senca. 125. 3) te ©orge fitr bte £fytere (Skerb za živali). 9iennt»črter: Previdnost-i, bie fficrfeijung; zasledovavec-vea, bet Serfolger; vid-s, bas Oeftdjt; sluh-a, ba« @ef)or; bister, tra, o fdjarf (». ®eftd)Q; tanek> nka, o fein (». @ef)6r); beg-a, bie Bei ttoörter: Zapaz-im, iti bemerfett, erfpätjen; br4u-im, iti »erteibigen, fdjüfceit; oskerb-im, eti befolgen, »erteilen; umakn-em, iti se f umik-am, ati se ft mit i^ren Hörnern ober mit ben 3ä()nen, anbern oerlieh bie gütige Diatut ein fdjarfe« Oefic^t ober ein feine« ®ef>ör, toieber anbern gab fie hurtige Seine (güße), bafö fie fich burih fchnelie giucfjt ihren Verfolgern entziehen. Keinem ®htere, Weber bem tieinften nounbe aber, ber bir nichts gibt, fogar bie ©peife t^eitft, bie bu felbft geniefjefl". ®er £>unb aber fyürte biefe Sorte unb fpradj: „§anbelt ber £>err nidjt mit 9ted)t fo? bin e«, ber eud) be|d)ü|t, bamit i£jr nidjt Bon ben SOienfdjen fyeimlidj toeggetragen ober Bon ben Sölfen jerriffen Wer» bet (2lftio); toenn t d) eud) nicfyt betoa^en mürbe, fönntet ifyr toegen ber Bieten ©efaiireit nidjt einmal rufyig toeiben". — 9118 bieg bie ©djafe porten, faíjen fíe ein, fcafS ber |>unb einer beffern Slaljrung unb Pflege inert ift. ®en tljöridjten ©djafen ift berjenige äljnlidj, tceldjer nur feine eigenen guten Serie fielet, bie Serbienfte anberer aber nidjt fennen toiH. 129. ®ie Sögel (Tice). Caváj-a, bet SESádjter; red-ím, iti se ftdj nähten; pobír-am, ati auftefeil, fangen; pozob-ljem, ati auffteffen; pospráv-im, iti bei ©eile Raffen. Tice zivé po drevji, pa tudi po vodah; le malo jih prebiva na zemlji. Nekteri tiči odleté o svojem času v toplejše kraje in prileté zopet nazaj, ko se verne prijetna pomlad. Petje nekterih tičev je tako mično, da bi ga človek vedno poslušal. Škerjanček žvergoli po polji od jutra do večera, slavček še po noči milo pre-eva. Vesele tice so pa človeku tudi velike dobrótnice, ker po-írajo gosénice, červe in druge škodljive živalce. Brinovka, kos, kúkovica, detal in druge gozdne tice se redé s tácimi mércesi, ki bi škodovali drevju in drugim rastlinam. Tudi vrane, krokarji, kavke, srake in prederzni vrabci pozóbljejo in posprávijo veliko škodljivih mergolincev. Postojna, jastreb, sokol, sova in čuk so roparji; zató imajo močen, zakrivljen kljun in zeló oštre kremplje. Tiči, ki zivé po močirjih in mlakah, imajo dolge noge in dolg kljun in se redé z ribami, žabami, s kácami in z drugo laznino. Posebno koristna nam je domača perutnina: kure, race in golobje. Kok6š nese jajca, koklja leže piščeta in petelin je njih čuvdj in gospodár. 130. ®ie Sanberung ber Sögel (Preseljevanje tičev). SW en n to i 11 et: Obžutek-tka, ba« ®efúl;l; sternišče-a, bas @toj>pelfelb; cilj-a, baS Siel; zemljomér-a, bet ®eometer; gon-a, bet Stieb; zarod-a, bie ©tut; pregánjanje-a, bte Setfolgung; otožen, žna, o toeljmutljig; pripomoček-čka, baS Hilfsmittel; vzrok-a, bie Urfac^e. 3 ei tro ör t et: Lot-im, iti se ftd) bemä^tigen, ergreifen; zavém, zavédeti sei juredjt ftnbeti. Ko izgublja jeseni natora svojo lepoto, ko mine cvetlica za cvetlico, ko pade list za listom, začno se zbirati po ledinah in zvonikih tičja kerdela. Ko tropa za tropo odleti v bolj milo podnebje, lótijo se človeka, skor bi rekel, otožni občutki. Od golih sternišč povzdiguje oči do urnih popotnikov, z očmi je spremlja tako dolgo, da splávajo po zraku. In ko jih okó več ne najde, še v mislih je ž njimi na poti, kjer nimajo ne vodja, ne kažipota, in vendar so si svesti svójega cilja. In rés, mislimo si tudi najbolj zvédenega zemljomera, ki imá na ponudbo vse pripomočke vednosti, vendar se ne bode zavedel takó, kakor se zave najmanjša teh živalic, ki čez dežele in čez morje hité in vendar zopet najdejo hišo, kjer so zidale lani gnjezdo, kjer so jzréjale svoje mlade. Čuden, nam nerazumljiv gon je žene v kraje zaželene. Sploh je menda žene skerb za potrebno hrano, včasi je pa tudi preobilni zarod ali pregánjanje sili na pot, večkrat pa tudi ne vemo gotóvega vzroka; toliko bolj čudna je potém ta prikazen. 131. Stufen ber Sögel (Koristnost tičev). Vodna tica-e, bet SSBaffertjogel; tičjek-a, bet ®¡¡tiger bet ffipgel; samoten, tna, o einfara; pozob-ljem, ati »ergeijrett; don&š-am, ati bringen, gewähren. ®ie Vögel gewähren bem 9J?enfd?en großen SKutjen. Mehrere ©attungen legen (gier, weiche unž jur Ratjrung btenett. ®ie Safferoöget liefern itn« gebern jutn ©^reiben unb weisen glaurn ju Vetten. ®až wohtfehmeefenbe gteifch gibt unž gefunbe Nahrung. lud) ber ®ünger ber Vögel ift fel;r rtü^Ittb- — ®ie Vögel erfreuen un« aber attcf) mit tfjrer« fügen ©efange. Sie einfam unb tobt wäre bie 9?atur oime biefe buntfarbigen Sbierd^en! — SRan^e Vögel nähren fidj Bon fdjabiidjcn Snfeften unb Sürmern; manche »erje^ren »tele fd)äbiid)e ©araenförner unb »tele nähren ftd) com Siafe. Sie grog ift alfo ber Rufcen, ben bie Vögel bem SUenf^en gewähren! XXXIV. Von ber Slnfunft im ©afl^ofc. Möien, moževen, vna, o ttafä; odročen, čna, o abgelegen; zaklen-em, iti f zaklép-am, ati fóliepen; zapáh-a, bet {Riegel; kletár-rja, bet JWíner; knhár-rja, bet A. Dober večer! Ali morem v vaši gostivnici čez noč ostati ? B. Se v6 da, saj imamo dosti izeb praznih. Ali bi radi izbo pri tleh, vpervemali v drugem gornu (nadstropji)? V spodnjih izbah ne stanujem rad, ker so rade močne in temne. Ali bi radi izbo z enim ali dvema 6knoma? A. Dajte mi kako odročno mirno izbo. B. P6jdite z menoj, da jo vam pokažem. A. B Outen Sibenb! Kann ich i" i^rettt ©afthofe über 9iacht eine Unter* fünft befommen? freilich; wir haben ja genug Zimmer leer fielen. Sünfdjen ©ie ein 3hn= mer im Srbgefdjoffe, im erften ober Ztoeiten ©tod? 3ch liebe nid)t im Srbgefd)offe ju wohnen, Weil bie Bunter gerne feucht unb bunfet finb. Sünfchen ©te ein Zimmer mit einem ober zwei genfter ? ©eben ©te mir ein abgelegene« ftitte« Zimmer. Kommen ©ie mit mir, baf« ich e« Vitien zeige. A. Le berž v peč zakurite, ker me mrazi. B. Peč je že zakiirjena. A. Ali se duri dobro zaklepajo ? B. Kaj pa da, nkte ključ. A. Kak6 se zatisne zapdh? B. Tak6-le. Ali spite rajši na žimniei ali na pernici ? A. Žimnica mi je bolj po godu. Prinesite mi luč, utrinjalec in klinčke (tlinke). B. To je vse že tu na omarji. A. Pokličite mi kletarja (nata- karja), hišno in kuharja. B. Berž bodo tu, da vam po- strežejo. A. Obkorej jutri pošta odide? B. Ob osmih zjutraj. A. Zbudite me ob šestih. B. Kakor je vaša volja. Sladko spite! SDiadjen ©ie fdjtteK ein geuer in ben Ofen, ba e« mit!) friert. ®er Ofen ift fd)on geljeijt. ©fließt bie S^r gut? freilich, ba nehmen ©ie ben ©djlüffel. SBie fdjiebt man ben Siegel bor? ©o. ©Olafen ©ie lieber auf einer SOiatrage ober am geberbett? ®ie SKatra^e ift uiir ermünfdjter. 33ringen ©ie mir Sicht, bie Sicht« pufce unb bie ßünbhöljchett. ®a« ift alle« fäon hier am taften. yiufert ©ie mir ben Seltner, ba« ©tubenmcibchen unb ben Hoch-©ie »erben gleich erfc^cinen ju 3i;rer 33ebienung. Um tote »iel Uhr geht morgen bie <ßojl ab? Um acht Uhr früh-SBecfen ©te mich um fedj« Uhr. SBie ©ie befehlen, ©chlafen ©ie toohU itekreinfittmniutg öe3 ^räbifatcS mit mehreren Suhjeflett. §. 66. ©tehen jwei ober mehrere ©ubjefte im ©a|e, fo erforbern fte ba« ^räbifat: a) in ber Sinjaf; (, toenn fte unbelebte ©egenftänbe ftnb unb al« ein ©anje« betrachtet toerben iömten; ba« ^räbifat richtet ftd) im ®e= fdjledjte nach bem junächfiftehenben £>aupttoorte, j. 33.: Laž in zvijača pogine, resnica in pravica ostane. Delo in čas dela bodi starosti in moči primerjen. Süge unb Stüde gehen jit ©runbe, SBahrheit unb Siedjt bleiben. ®ie Arbeit unb bie £eit ber Arbeit fei bem Alter unb berÄraft ange« meffen. b) in ber Stoeijahl, toenn »on jtoei ©ubjeiten, bie in ber Grinjahl ftehen bie Siebe ift; finb bie ©ubjefte »erfdjtebenen ©efdjlechte«, fo hat ba« männliche ©efdjledjt ben 33orjug cor bem toeiblidjen, unb ba« toeibliche »or bem faßlichen, ebenfo auiinfd)ett; prekAn-im, iti belrugen, teufdjett. 1. Zemlje voda je vplahnila, 15. V dve tri morja se je zlila. 2. Gora vode ni dajala, Grozna žeja je nastala. 3. Vsi ljudjd in vse živali Žeje konec so jemali. 4. Klice njihne Bog začuje : „Vaše sem zaslišal nuje." 5. „Gora vodo bo dajala In studenec terda skala." 6. „Samo pritoke skopljite, „Je do morja prevodite." 7. In ljudjé so in živali Prihiteli in kopali. 8. Moški z rôvnico, lopato Kopljejo zemljo robato. 9. Ženskam ropotâ motika, Pridnost je povs6d velika. 10. S klinci riijejo otroci, Pérst odnašajo koj v roci. 11. Délais je tud živina In pa divja vsa zverina. 12. Krave, junci in pa voli Zemljo so z rogovi boli.*) 13. Kônj teptàl je tak togotno, Da vso polt imèl je potno. 14. Pes in mačka vkupaj stala In sta s tacami kopala. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. rajem, ruti obet rijem, riti gtaiett, SJlaturlautes); vkolnem, vkleti t>er-- Kert s podgano in pa z miško Ril je perst od spod na kviško. Medved tacar, kosmatinec, Volk ovč&r in vsak divjinec. Lev mogočni, tiger hudi Bili so kopači tudi. Bčrskale so s kremplji kure, S kljdni race, goske, pure. Vrabci, orli, vrane, sove, Vse vse delalo je rove. Ena sama sama pivka Lena tam na strani čivka. Pa je gleda, zaničuje, Delavcem se posmehuje. Vodotoki so do morja, Rek dov6Ij priteče z gorja. Vsi gasi si silo žeje, Sama pivka le ne sme je. Bog je vklel jo, da od zemlje Nikdar vode si ne jemlje. Sam edini dež sme piti, Kar ga more v kljun vloviti. In ked&r jo žeja stiska, „Piv, piv" proti nebu vriska. Bog pa čuje njene stoke, Kmalo dežja di, potoke. In ti, ko jo slišiš vpiti, Kosec! z mervo v kupe hiti. *) Slnjlatt: bodli. Slot), ©prsti)» tittb ttef>ut!g«f>uct). 8. Slufi. 29. Sploh pa, ki jo čuješ pivko, Pomni ter jo imt!j znanivko: 30. Bog nik61 se ne prekane, Nikdar dolžen ne ostane ; 31. In se vendar rad usmili, Kedar pr6simo ga v sili. 32. Ne želi pogube grešnih, Dokaj pot on ima rešnih. 134. ®er ffufuf (Kukovica). ¡Kennwörter: Lenüh-a ober pohajavec-voa, ber Sflüffiggänget; lahko-iivec-vca, ber äBobllebet; bojiäß, a, o fd)eu; pepelnat, a, o graugefärbt; priian, a, o geflecft; ran, a, o früh, ftüf)jettig. äeittoörter: Terp-im, eti bulben, leiben; däl-am, ati ober nos-im, iti bauen (Otefler). fyartifelu: kij, gar; vedno, v eno mir, immetfort; kuku, fufuf; naproti, entgegen; blizo, etwa; po verhu, obenber; samo, nur. ®er Sufuf ift ein gar wunberbarer unb fdjeuer Sögel. ®er grüne Sßalb ift fein §auö, jeher Saum fein 3t»tmer, jeber Sufdj ein ftitieS täm= merken, au« bem er un« immerfort fein: „fufuf, fufuf" entgegen ruft. (5r ift etma fo groß mie eine ®aube, obenfier unb an ben Seiten graugefärbt; Srufi unb Saud) ftnb meißgeflecft, unb ber Sdjwanj länger als ber übrige Körper. Seine güße finb golbgelb unb mit cier 3efyen »erfefyen. (§r ift am liebften allein unb bulbet meber (Säfte nod) Settier in feinem §aufe. Som frühen borgen bis fpäten Ibenb fliegt er »on Saum ju Saum unb frifft Raupen unb Käfer, Schmetterlinge unb fliegen; benn fein ÜDiagen unb fein junger finb groß unb bie Stafetten gar fiein. SRotljfetdjen, ©raSmücfen unb anbere Söget bauen Sftefier für iijre Hungen; nur ber Kufuf baut lein 3ieft, er ijl ein 2Bot;lleber unb Müßiggänger, ber nidjt arbeiten will. Silbung unb ©ebrimcf) ber ßtottnngS-- unb SBerbielfältigungöanljlen. §. 67. ®ie ©attungSjaljlett Werben Bon dva, obä unb tri mittelft ber SilbungSfilbe oji, »on ben übrigen ©runbjafylen aber mittelft eri, era, ero abgeleitet, alS: sedmeri, a, o ftebenerlei. stoteri, a, o Ijunberterlei :c. tisočeri, a, o taufenberlei. kolikeri, a, o mie »ielerlei. tolikeri, a, o fo »ielerlei. dvoji, a, e jmeierlei. oböji, a, e beiberlei. troji, a, e breierlei. čveteri, a, o »iererlet. peteri, a, o fünferlei, šesteri, a, o fedjferlei. ®ie ©attungSja^len ftel;en auf bte grage: wie »tel? ober wie ütelerlet?: a) ¿ur Sejetdjnung beS ©attungžunterfdjiebeS bei ^ßerfonen unb Sadjen in allen ©efdjledjtern, alS: Dvoji otroci, jWeierlei iinber; troje žito, breierlei ©etraibe; petera vina, fünferlei äBeine; čvetere grablje, »tererlei Siefen. b) Slnftatt ber ©runbja^len int fädiii^en ©efdjledjte mit bem ©enitio be« ©egenftanbeS, Wenn man auf einen itnterfdjieb ber gejagten ©egenftänbe in ©efdjtecljt ober Sltter fymtoetfen totK, at«: Kmet imd desetero goved v hlevu: tri krave, štiri vole in tri teleta, ber Sanbmann fjat jetyn ©tücf Sieh im (Statte: brei Kühe, »ter Dt^fen unb brei Kälber. §. 68. ®ie SereietfaltigungSjaljiett entfielen burcfy bie Ser* manblung be« SCuSlaute« ber (Sattung^ahlen in en ober nat, a, o, al«: edin, a, o einfadj. čveteren, rna, o — čveternat, dvojen, jna, o — dvojnat, a, o ¿»eifadj. obojen, jna, o — obojnat, a, o beiberlei. trojen, jna, o — trojnat, a, o breifadj. ®ie Sermetfaltigungžjahten fielen: a) auf bie ftrage: fcie »ietfach? ober wie vielfältig? al«: stoteren sad, Ijunbertfältige grudjt. b) auf bie ftrage: mie diel? anfiatt ber ©runbjahten bei jenen $>auptmBrtern, bie nur in ber Sieljahl gebräuchlich finb; an einigen ¡Orten gebraust man tn btefern Salle bie ©attungSjaf/len unb anftatt ber teueren bie SemelfättigungSjahlen, al8: dvoje bukve, ¿meiertet Südjer — dvojne bukve, jtoei Südjet; čvetere grablje, üiererlei Siechen — čveterne grablje, Bier Siefen. čveteren, rna, a, o bierfac^. peteren, rna, o — peternat, a, o fünffach, šesteren, rna, o — šesternat, a, o XXXV. Sprtd)übutlfl: Som Kaufen unb Serfaufen. Rep-a, ber Schweif; ba« Stücf (beim fltinb* unb Äleimrieb); na drobno, ein« geln, irn Šinjelserfanf; odjžnj-am, ati ablaffen, tiad)laffett. A. Koliko živinčet imate v hlevu? B. Osmero: dve kravi in šest volov. A. Koliko gov£d vam je na prodaj ? B. Samo troje: eno kravo in dva vola. A. Jaz bi rad dvanajstero goved: fiet krav, štiri vole, dve te-eti in ¿nega bika. B. Ali vam je kaj dr6bnice všeč ? A. K61iko repov imate na prodaj ? B. Tridesetero: osem koz, dva kozla, dvanajst ovdc, pet jagnjet in tri ovne. A. Koliko ste lani k6nj prodali ? 2Bte Biel «StildC Siel? «Sie im «Stalle ? Sicht: ghjei Kühe unb fedjg Ockfen. 2Bte Biel ©tuet haben ©te ju »er= tauf en ? ■Jiur.brei: eine Kuh unb jtoeiOchfen. 3d)fen, ¿mei Kälber unb einen ©tier. SBünfdjen ©ie auch Kleinüteh ju taufen ? 2Bie ciel ©tüct haben ©ie ju Ber= taufen. ®reifjig: acht 3ieSen/ SBcfe, jmBtf ©; napihn-em, iti se f napih-ujem, ovati se ft$ aufblafen; priprAv-im, iti fdjaffeti, jjjjrjen; v drago, pbermalS. Sieben einem ©umpfe (8adje), in toelchem fidj mehrere gröfc&e auf. gelten, leitete etn Octjg im ©rafe. (Sin grof bodj fo groß, toie ber große DchS bort?" — „9fem, e8 fe^lt noch oiei," riefen bie anbern gröfdje. — ,,-3"e§t toirb eS toerben" fagte er bann unb blies fid) noch einmal ans allen Sräften auf, aber — er jerptafcte. $od)timti) ftürjt ins ttogiücf. XXXVI. Som SBetter. Blato-a, bet Äotlj; zamedem, zamesti, »ertoeljen; zmérzn-em, iti t zmerz-ujem, ovati gefrieren; kopen, pna, o fchneeftei; tal-im, iti se fdjmeljen. A. Kákosno vreme imamo danes ? B. Danes je lepo — gerdo — stanovitno — spremenljivo vreme. Danes je jasno — oblačno hladno — vroče — merzlo — sparno. Solnce sije — pripeka (peče). Nebó se obldči —jasni (vedri, briše). Veter piše (vleče, brije) — jenjuje. Bliska in germi. Nakapljuje — perši '— dežuje (dež gre) — dež se vlija. _ A. Počakaj, da se preleti, saj se že razpravlja. B. Ne morem, ceste bodo pre- blatne. A. Kákosna nevihta — kakošna burja! B. Vetrovi se tepó; oblaki versé A, Toča gre (toča se vsiplje) — sneg gre (sneži); že na-letuje. B. Vse ceste bode zamedlo. A. Mraz nahaja — že zmerzuje — led se dela po vodi. B. Dni se krájsajo, noči rástejo; SBaS haben totr heute für ein SBetter? fíente ifi ein fdjöneS — fdjledjte« — beftänbigeS — oeränberlicheS SBetter. §eute ift es Reiter " " — fort ■ ■ trüb — fühl fätoür. ®ie Sonne fdjeint — brennt. ®er Gimmel bmöltt fid) — heitert fid; aus. ®er SSinb biäft — hört nach unb nad) auf. Grs blifct unb bonnert. 6s fängt an ju regnen — eS riefelt — eS regnet — eS regnet in (Strömen. ffiarte, bis eS aufhört, eS »erstehen fid) ja fdjon bie SBolfen. 3ch fann nicht, bie (Straßen toerben 3u fothig. SBeldj einUntoetter, toelch ein Sturm! ®te Sßtnbe fämpfen; bie SBolfen rauften. (SS hagelt — eS fdjneit; fdjon fängt eS an ju fchneien. 3lKe Straßen toerben »ertoeht toerben. ®S toirb falt — eS gefriert fdjon — ©S bilbet fid) auf bem ©etoäffer. 3)ie Sage toerben fürjer, bie $)Ud}te kmalo bode terda zima n&-st6pila. A. Spomladi sneg kopni •— led se tali — kopno je — zbuja se novo življenje. toadjfen; fcalb toirb ber grimmige Sinter ttor ber £t)ür. 3dj griifylinge fdjmiljt ber aben ©ie auch fdfötte Sauber. Sitte« im Ueberfluffe, wa« ©ie wünfchen. ©eben ©ie mir auch ©eibe, Knöpfe unb B*1"™-8affen©te mich auch für bie 3«i««ft empfohlen fein. -«oogjoo«^- Vi. SfBörtergruppe: Das pjTan^ciircidj. a) S£hcite ber ^ftanjen. Korenina-e, bte 2Burjel. korenika-e, ber SEurjelflocf. deblo-a, ber ©tamm. Bteblo-a, ber ©taitgel. panj, Stor-a, b. ajatltnfiritnf. ekorja-e, bie Otinbe. veja-e, ber Siji. mladika-e, bet 3®tig. fut-°a?ereSa' i t««®'««-mezga-e, sok-a, bet ©aft. gteržžn-a, ba« 3f!arf. belina, lika-e, bet fflajl. berst, popek-pka, b. .Rnožpe. kal-i, ber Äeitrt. cima-e, ba« ©itrgel^ett. bil-i, bilka-e, bet .§alm. kolenec-nca, bet .Rtiotten. reeelj-clja, bet Stiel, cvet-a (ú), bie Silite. i jedro-a, bet Äetn. koSčica-e, bet ©teinfeni-seme-na, ber Same. zerno-a, bet ©auienfotlt. lupina, lušžina-e, bie ©chale, vlakno-a, bie Safer. vítica-e, bie ÍRfltife. cev-í, bie Otöbre. brazda-e, bie Starte, vratič-a, bet Ortffel. plódnica-e, b. gritcbtfuotten. prašnik-a, ba« ©taubgefäfi. čaša-e, bet .Selci), kita-e, bet ©traup. venec-nca, bet iíranj. venčiž-a, bie Slttuienfrotie. klas-a (ú), bie Siebte, lat-a (ú), bie 9tt«)>e. grozd-a, bie Staube, jágoda-e, bie SSere. gomolj-«, bie 3t»ie6el. strok-a, bie §lílf(. lusk-a, bie ©cbotte. kobúl-a, bie $olbe. čeSulja-e, bif $olDentraube. storž-a, bet 3«bf»n. čreslo-a, bie Sobe, igla-e, bie Stabel. teru-a, ber Sorti, smola-e, baá í(5f<í). lep, klej-a, baä £ar¿. bombaž a, bie SBaumlrolle. les-a fú), baá $olj. derva- derv (pl.), «Bretmfiolj. b) @ etreübearten unb Kräuter. Žito-a, bo« (Defraibe. zelišče-a, baé .Kraut, pšeuica-e, bet äßaijett. rež-i, bet {Roggen. jeČmen-a, bie ©erfie. turščica-e, bet SDíaiá. ajda-e, baä £eibeforn. oves-vsa, bet $ofer. prosó-a, bie £itfe. bér-a (ú), ber gen^eí. ZÍSZFl*-*«**1 repa-e, bie 9?ii6e. bob-a, bie Sodile. fiž(51-a, bie fftfofe. grah-a, bie @rbfe. grahóriea-e, bie ffiiefe. leča-e, bie fiinfe. Ian-a (ú), ber glad)«, Sein, bouoplja-e, ber Jpanf. hmelj-a, ber .fropfeii. dételja-e, ber tftee. pesa-e, bie {Runfefrfibe. buča, tikva-e, b. Äürbijj. búmara-e, bie Surfe, dinja-e, bie ÜJíelone. redkev-kvi, bet 9iettig. hren-a, ber Sieerrettig. búmina-e, bet .ftilmmel. zélena-e, ©eierte, laško pšeno-a, bet (Reiž. ógerSica-e, bet Otepž. ! špinača-e, bet ©pinat. solata-e, bet ©alat. íebúl-a, ber 3wt«bei. česenj-snja, bet .(tnoblflUdj. lub-a, bet Sattd). žoMu-a, bet Safran, póper-pra, bet Pfeffer, bihiš-a, bet ©pargel. jagódica-e, bie Srbbere. borovnica-e, bie .§etbelbere. íerniea-e, bie ©ibttiatjbere. m¿lina-e, bie Jpimbere. tobák-a, bet Sabaf. mab-a, bet SWotjn. gorú5ica-e, bet @enf. slez-a, bet Sibifáj. natrésk-a, bie .¡pauélonrj. meta-e, bie ¡Ttfímije. badulja-e, bet ©albei. petersilj-a, bie ^eterfítie. melisa-e, bie ÜJÍeliffe. 5etráj-a, ber ©aturei. máterna dusica-e, bet Ouenbel. drobnják-a, b. ©cbnitt(aur. plesenj-snja, b. ©djimmel. goba-e, bet ©djtoamm. smeržek-čka, b. SDíord^eí. gliva-e, bet í)3ilj. d) 33 ¡i unte, ©tvaudjer unb tljre griidjte. Drevó-drevesa, bet ©attm. germ-a, bet ©íraitíf). jablan-i, ber Slpfelbaltm. hru»ka-e, ber ©irttbflum. črešnja-e, bet ^irfd?bauni. višnja-e, bet 3Beiá)felbaitm. sliva-e, bie ífflaume. Sešplja-e, ber Broetfdjfeub. oreh-a, ber Kufjbaitm. murba-e, SXaulbetbaum. breskev-kve, b.'Pftrfidlbanni. marólica-e, bet 9lt>tiíofenb nešplja-e, bet ÜJiiiSpelbaum. vinska terta-e, t bie loza-e, ( 9iebe. kosmulja-e, bie ©íadjcíbete. grózdjiíe-a, b. SofjamtiiSbere. bezeg-zga, bet J&olllttiber. kávovec-voa, bet .Raffee-(itaud). bombiževoc-vea, bie ©aunt= ttiofljkube. kostanj-a, b. Jíajlanienbaum. figovee-vea, b. geigellbauni. olika, máslina-e, ber Deí;l= bauni. palma-e, ber !(5altnbaum. lavorika-e, ber Sorber, bukev-kve, bie ©ll(f)f. lipa-e, bie Siltbe. gaber-bra, bie ©teillbu^e. hrast, dob-a Cu), bie ©idje. jesen-a, bie @fd)e. breza-e, bie ©irfe. jel&a-e, bie Srle. sremsa-e, bie (Slfe. javor-a, ber Slljorn. brest-a, bet Oíüjler. topol-a, bie jagnjed-a, b. ©ilberVappfl, terpetlika-e, b.3íttet»at>t>ei. verba-e, bie SBeibe. sviba-e, bie @af)ítt>e¡be. meklen-a, ber gefbal)orn. kálina-e, bie flíaintoeibe. jerebika-e, b. ©ogelberbaitm rakita-e, bie ©ad)t»eibe. smreka-e, bie gid)te. jel-í, jelka-e, bie Xamie. £a'e, i ^fer,&6(,re. mecesen-sna, bie Satine, cipresa-e, bie Bipreffe. eeder-dra, bie Beber, brina-e, ber 2Ba rubín-a, bet flíubin. safir-a, ber ©apfyit. jaspid-a, bet Saépíá. smarágd-a, bet ©maragb, kresavnik-a, ber geuetfteitl. kreda-e, bie Jtreibe. galún-a, bet 2Uauu. pérst-i, bie ®ammerbe. ápnica-e, bie Jfalferfce. púhliea-e, bie Salferbe. kremenica-e, bie .ítiefelerbe. il-a, bet Seljm. glinja-e, ber £l)on. premóg-a, bie ©temfotyle. šota-e, ba« £otf. sol-í, ba« ©alj. soliter-tra, bet ©alpeter. žveplo-a, bet @$toefeí. vledenec-nca, bet Jítijiall. pesek-ska, ber ©anb. prod-a, baá ©erólle. svišč-a, bet glugfatib. biser-a, bie ?|Serle. morska pena-e, bet SWeers fdjaum. f) (šigenfdjaften unb SUjätigfeiten. Sladek, dka, o füg. grenek, nka, o bitter, britek, tka, o l)eti). kisel, sla, o fauer. sočen, čna, o faftig. pust, a, o faftlo«, fpröbe. vkusen, sna, o fdjmacfljafi. sirov, a, o volj. Rastem, rasti tiadjfett. klijem, kliti feimen. ženem, gnati treiben, zelen-im, eti grünen, cvetem, cvesti ( MÄfi,„ cvet-im, eti { tiuf>e"-berst-im, eti fltočpen. zör-im, iti reifen. zrel- 8. o / reif vgoden, dna, o j nevgoden, dna, o ungeitig. mehek, hka, o toeidj. terd, a, o Ijart. terden, dna, o fejl. prijeten, tna. o angetteljm. rud-im, iti grüdjte tragen, diš-im, ati bltften. ven-em, iti Hielten, trohn-im, eti mobern. gnjijem, gnjiti faulen, red-im, iti nätjren. osip-ljem,atise ( «allen odpad-am, ati f ilBIanbtfd)aft ber 33ebeutung, bie fie if;ren Silbungen beriefen, finb folgenbe: 1) Stuf einen S3efi£ ober ein Eigentum weifen (§. 20 23-24): in, ina, ino, als: žena — ženin, a, o, beS SBeibeS. sestra — sestrin, a, o ber ©djtoefter. ji, ja, je, aiS: krava — kravji, a, e fuí)=. ovca — ovčji, a, e ©djaf=. ov , ova, ovo, (ev, eva, evo), alS: gospodičina — gospodičin, a, o beS grüuleinS. Neža — Nežin, a, o ber SlgneS. pes — pesji, a, e §nnbS=. volk — volčji, a, e 2BolfS=. Sólar — sólarjev, a, o beS «Stüters, pevec - pévÜev, a, o beS ©SngerS. brat — bratov, a, o beS;33ruberS. sin — sinov, a, o beS ©ofjttež. ski, ska, sko, atS: cesdr — cesarski, a, o faifertidj. Slovan — slovenski, a, o flo= benifdj. 2) ©ne Steljnlidjf eit ober anljaftenbe (šigenfdjaft bejet^nen: ast, asta, asto, (= bent beutfe^en »förmig), bejei^net eine 9le^tt= lidjfeit, alS: jesen — jesenski, a, o Ijerbftlidj. Nemec — nemški, a, o beutfdj. cev — cevast, a, o röhrenförmig, zvonec — zvončast, a, o gloefen« förmig. serp — serpast, a, o fidjelförmig. jajce — jajčast, a, o eiförmig. av, a v a, avo (= bern beutfdjen 4 g) bejeidjuet eine ftiitte anhaften* ber ©genfdjaften, at«: dlaka — dlakav, a, o paarig, kerv — kerväv, a, o blutig, en, na, no (= bent beutfdjen =tg ober woraus etwas ift, atS: dolg — dolžen, žna, o fdjulbig. greh — grešen, šna, o fünbhaft. prah — prašen, šna, o ftaubig. iv, i v a, ivo (oft Wirb beS SBoPIange« wegen lj ober nj eingef^altet) beutet auf anljaftenbe ©genfdjaften wie a v, al« luska — luskav, a, o fdjuppig. goba — gobav, a, o auSfii§ig. haft) brutft auS, wie befdjaffen sreča — srečen, čna, o glilcftich. mleko — mlečen, čna, o 2Jlitcf?=. voda — voden, dna, o SBaffer». laž — lažnjiv, a, o lügnerifdj. škoda — škodljiv, a, o fdjäblicty. červ — červiv, a, o Wurm» Wg. milost — milostiv, a, o gütig, llji, nj a, nje bilbet Beiwörter con ^artiMu jur Bejeidjnung ber Seit ober beS DrteS, als: danes — današnji, a, e Ijeutig. letaš — lčtašnji, a, e heurig. sedaj — sedanji, a, e je£ig. nekdaj — nekdanji, a, e einftig. 3) (Sitte gülle ober einen «Stoff bezeichnen: at, ata, ato (== bem beutf^en ig — idjt) bezeichnet ben Sefifc beS» jentgen, was ber Stamm auSbrücft, in größerer §üite, ai8: kamen — kamnat, a, o fieinidjt. brada — bradat, a, o bärtig kosem — kosmat, a, o behaart. skalen — skalnat, a, o felfenretdj. traven — travnat, a, o graSreid). kerven — kervnat, a, o blutreich. en, ena, eno bient jur Bezeichnung beS Stoffes, woraus etwas ift, als,: les — lesčn, a, o holjern. sneg — snežen, a, o fdjneeig. pčrst — perst^n, a, o irben. sukno — suknen, tüchern. kamen — kamnön, a, o fteinern. led — ledčn, a, o eifig, »on ©8. kost — koščen, a, o beinern, platno — platnen, linnen. it, i t a, i t o bon gleicher Sebeutung wie at, mit ober ohne baS Suffijc en, alS: skala — skalovit ober skalo- viten, tna, o feiSteidj. glas — glasovit ober glaso-viten, tna, o berühmt. strah — strahovit ober strahovi- ten, tna, o fürchterlich, groza — grozovit ober grozovi-ten, tna, o fdjauerltch. 4) ©ne ¿panbiung ober einen 3uf*anb brücien auS: av, ava, avo, an ben Stamm beS gefügt, bezeichnet bie Sfeigung ju einer ^anblung (= bem beutfdjen *fß<|tig), atS: bahati se — bahav, a, opra» iertfčh. plesati — plesav, a, o gern tanjeitb. lišpati — lišpav, a, o pufcfüchtig. smejati se — smejav, a, o gern ladjenb. en, -na, -no, an bcn SnftntttBftamm imperfeftiüer Zeitwörter mittetfi be« Saute« v gefügt, bejeidjnet ftet« eine ST^attgfeit, etwa« SSirfenbeS, al§: dajati — dajaven vna, o^ebenb. hladiti — hladiven, vna, o fütjtenb. kazati—kazaven,vna, o¿eigenb. veleti — veleven, vna, o befefilenb. Sin baS paffiüe ÜJiittelwort gefügt, berietet fie bem 33eiWorte eine pafftoe Vebeutung, at«: pit — piten, tna, o trinfbar. iv, iva, ivo bebeutet fo biet, Wie a v, unb galtet be« Sohtfiange« wegen öfters lj ein, atS: nagajati — nagajiv, a, o trotsig. bosti — bodljív, a, o gern ftoßenb. zapravljati — zapravljiv, a, o »erfdjwenberifdj. prepirati se — prepirljiv, a, o aänf'ifcfj. ljiv, a, o, an ben ©tamrn beS Zeitwortes gefügt, gibt bem 23eiworte bem beutfdjen «bar, =fätyig) eine pafftbe ®ebeutung, at«: doseči — dosegljiv, a, o er= reidjbar. slišati — slišljiv, a, o fyörbar. topiti — topljiv, a, o fdjmetjbar, videti — vidljiv, a, o fidjtbar. 144. ®ie ^ftanjenWett (Rastlinstvo). Razpihn-em, iti f razpih-ujem, ovati aužeinatlber blafett; nagléd-am, ati se jtergbáume; pas-a(ú), bet Oürtel, (Srbgürtel. Prečudna je mnogoverstnost rastlin po naši zemlji. Kako različen je pogled prijazne lepe ravnine, ki je zaraščena z nizkimi zelišči in germiči, od pogleda resne mračne tmine v dordščenem gozdu! Kolik razloček je med poljem, pokritim z rumeno pšenico, med zeleno trato in med skalnato steno, olepšano s pisanim cvetjem! Ako se občrnemo od led6nega sčverja, kjer so tla pokrita z večnim snegom, proti jugu, razširja se najbliže pred nami pas, po kterem pokrivajo tla le borni lišaji in nizko mahovje, kjer pa ne raste nobeno drevo, noben germ. Bolj proti jugu se že začenja nizko germovje in pritlično drevje, kterega se na južni strani deržč široki gozdi ččrnega jalovega drevja. Se ni videti tukaj sadnega drevja in malo se seje tod žita, ki se ga mnogo prideluje še le tam, kjer se razširjajo široke trate in raste tako listnato drevje, ki se mu jeseni osiplje listje. Ako se obžrnemo še bolj proti jugu, pokažejo se nam na enkrat rastline popolnoma drugačne podobe. Živo zeleni trdvniki so minili in namesto njih najdemo vedno zeleno listnato drevje z iisnjatim svitlim listjem. Ako pridemo na zadnje v vroče dežele, vidimo, da se razvija pred nami najčverstejše, najbolj velikansko in najčudnejše rastlinsko življenje. Enako se mžnjajo rastline tudi na prav visocih hribih, posebno v vročih krajih. 146. (Sin 331tu feine Uhr bei ®ir? Sohl habe i(h fie, aber fie geht (jeigt) vedno íni zastaja, kar mi je na tla padla. A. Ali je nisi pozabil naviti (na- vreti)? B. Navita je navita (naverta); pred dvema úrama mi je obstala. Kje pa imás ti svojo uro? A. Davi sem jo moral úrarju za- nesti, da jo poravná. B. Kakó je to, saj je vselej dobro kázala ? A. Včeraj osorej sem jo navijal, pa mi je peró póéilo. B. Jaz poj dem pa danes črez osem dni v mesto, da si novo sréberno (zlato) žepno uro kupim. A. Kedáj si si pa to kupil? B. K letu (prihodnje leto) bode ravno desét let, kar jo imám. A. Koliko je zdaj bilo? B. Ravno bije tri četertinke na dvanajst; jaz moram domú. A. Kedáj me spet obiščeš? B. Če bode lepo vreme, pridem pojutrišnjem spet k tebi v vas (vés). A. To me bode prav veselilo; da ostaneš mož beseda! fdjledjt; fle bleibt rannet juritcf, feit fie mir auf ben 93oben gefallen ift. §aft ®u fte nie^t etwa aufjujietyen »ergeffen ? •Sie ift aufgejogen; »or ¿toei ©tunben ift fie mir fteljen geblieben. SBo haft benn ®u beine UI)r? §eute griih mufte ich fte ¿um Uhr= madjer geben, baf« er fie richte. 3ßie ift ba«; fie gieng (jeigte) ja immer gut? @eftern um biefe $eit loährenb be« 3lufäiel;en8 ift mir bie geber ge= fprungen. Seh aber werbe heute über acht Sage in bie ©tabt gehen, bamit ich w'1 eine neue filberne (golbene) Safdjen* uhr taufe. Sann Ijaft ®u bir benn biefe Uhr gefauft? Sm nädjften Saljre werben es gerabe jeljn 3al;re fein, baf« id) fie befige. 3Bie oiel hat e8 jefct gefdjlagen? fchlägt gerabe brei Viertel auf ¿Wölf Uhr; id) muß nach §aufe. ÜBann befudjft ®u mich wieber? Sffienn baS SÜBetter fchön ift, fontme ich übermorgen Wteber ju ®ir auf Sefudj. ®a8 wirb mich feh1' freuen; baf« ®u bein SBort h«ltft! 147. Siufcen ber ^flanjen (Korist rastlin). Pripiava-e, bie 5Uorri(^|tiuig; sploh, überljaupt. Vsi deli drevja in zelišč so nam koristni: seme, sad, listje, skorja, steržen, deblo, perje in korenje. Sploh nam pa drevje in zelišča zrak čistijo. Zatö je na kmetih med drevjem in zelenjem veliko bolj zdravo in veselo, ko v mestih. Pod košatim drevjem prebivajo tiče, po germovji počiva zverina; trava jim daje kermo in zernje pičo; največi dobiček od rastlin pa ima človek. Drevje daje derva za kurjavo, les za vsako orodje in pripravo; skorja daje čreslo, listje steljo in gnoj; tudi voglje in pepel se prodaja. Ni germiča, ni zelišča, da bi nam ne dalo živeža, obleke ali zdravil. Tudi mah, če ravno drevju in senožetim škodljiv, pije po visokih gorah dež iz oblakov, nataka studence in reke, väruje drevje 12 ©lw, ©pvMi)» m. UitmnaSbud), 8. Hitfl. * prehude zime, ohranjuje perst in seme po skalovji, da ju veter ne razpiše in pečevje golo ne ostane. Vsaka r6žica, ki se veselo v jasno neb6 ozira, kaže nam dobrotljivega stvarnika, vsako zčrnce, ktero Bog takö čudno množi in nam v živež deli, veli hvdliti Boga, ki nam vse to daje. 148. Ser (gdjtehenborn unb ber 2Beinftoii (Ternjölica in vinska terta). Čep-im, eti fauern, tjocfen; ograd-im, iti itmjdutten; kisliea-e, eilte fflltre gtudjt; bodžč, a, e fte^ettb ; pogänj-am, ati treiben; sämosvoj, a, e eigen. Bila je lepa spomläd in verh vinograda je cvetela ternjölica in se grela na solncu. Svoje lepote pijana gleda v nižavo in zaničuje vinsko terto, rek6č: „Zakaj pa se lepše ne oblečeš, visoko hväljena vinska terta? Ali te ni sram, da tako revno čepiš v vi-nögradu in solze prelivaš? Kaj ne, da ti težko de, kedar vidiš, kakö veselo bučelice po meni šume in otroci okoli mene räjajo, tebe pa nihče ne pogleda?" Vinska terta pohlevno molči in tiho in čversto poganja svoj žlahtni sad. Kedar jeseni grozdje dozori, pridejo stari in mladi ga nabirat in zobat ter prepevajo terti: Preljuba vinska terta, veselje našega sercd? — Ternjolico pa posekajo in ogradijo ž njo vinsko terto. „Soseda!" ogovori jo zdaj vinska terta, „povčj mi zdaj, ktera naju več velja? Tvoja prerana hvala je kmalo obletela, tvoje košato cvetje ti je rodilo kislice in vse se ogiblje tvojega bodečega ternja. Möjega ponižnega cvetja žlahtni sad je sladko grozdje, ktero veseli otroke in oživlja mlade in stare." Samosvoja hvala ti ne bo prida dala. 149. Ser Kit ab e im SBalbe (Deček v gozdu). Vern-em, iti se jurucffotttmen; naproti vpijem, vpiti übet kličem, klicati jit(entgegen)tufen; s seb6j vzamem, vzeti mitnehmen; utčrg-am, ati abbre^en, pftüden. ein Knabe lief in ben 2Balb. Sa rief it;m ber ©dictum ju: „Komm, lagere Sidh in meinem ©Ratten!" Ser Knabe antwortete freunblid;: „©ad): „Komm, rieche meinen Suft!" Ser Knabe trat hi«S« unb, weil fie fo lieblich rod), forad) er: „äflatbliimchen! ich »iß bid) mitnehmen ju meiner SDiutter." Unb bteSlumeWar ež jufrieben (ber Slume War e« recht). 9iun erblicfte er bie rotite erbbeere, bie rief ihm auch entgegen: „Komm, pflücfe mich, td) bin reif." Sa antwortete ber Knabe: „erbbeerdjen, bich will id) meiner ©djwefter nach §aufe tragen." Unb bie erbbeere ließ ftch gerne abwürfen, ¿ulefct iam ber Knabe jur Sottfirfdje, bie rief ihm auch $u: „Komm, ifs mich; ift meine grud)t nicht ber fünften Kirfthe gleidh?" Ser Knabe aber antwortete: „S." Bufammenfe^ttttg her |jau})t= uttb SBeitoörter. §. 70. Bei ber Sufammenfefeung wirb baS (Srunbwort mittelfi be« Sinbebofals o (nach Gngtauten mittelft e) an ba« Seftimmung«wort gefügt. a) £>auptwBrtii auf laugen unb ftarfen SBurjetn unb wirb oft 60—80 ^ufš h0^- ®er grofje Umfang ihrer berrlid^eit Krone, ba« bunfle ©rillt iljrer jatftgen SStätter ergoßt baž Sluge; ber fitl;Ie ©¿Ratten ihres bilten 8aubeS erquieft ben raüben SBanbeter; baš bumpfe Raufdjen unb Sofen beS ©turrneS in tljiren erfüllt bie ©eele mit einem Zeitigen ©d)auer. Sin ©innbitb ber traft, ber ©tärfe unb ber StuSbauer ftetyt fte ba unb tro^t Sahrljunberte lang bera SBetter unb bera ©turme. — ®en atten SSct» fern toar bie ©dje ein heiliger šBaura. ©ie liefert un$ ein fefteS, baiterimftež Sauholj ju Käufern, ©djiffen, Si)enfcai;nen unb ju Bieten anbern ©eräthen. 152. ®a$ SDiineratreid; (Rudstvo). Natika-e, bie Anfügung; nabira-e, bie Slnfammlung; zbrtis-im, iti absteifen; okus-a, ber Oefdjmacf; skl&dnica-e, bie 33orratf)«tammer. Rude imemijemo stvari, ktere ne živi in ne občutijo, tudi ne r&stejo, ampak se le vikšajo po vnanji nabiri ali natiki enakih dilov. Rude so v zemlji, posebno v hribih in se ličijo v persti in kamnja, soli, gorljiva rudstva in v kovine. Najimenitniše persti so: ilovica, kremenica, apnica itd. — Navadno kamnje rdbimo za zidanje; izmed žlahtnih kamnov imd največo ceno demant, kteri je tako terd, da reže steklo, pa je tudi svetel ko luč, ako se lično zbrusi. — Sol se imenuje vsaka stvar, ktera se raztopi v vodi in naredi na jeziku občutljiv okus. — Gorljiva rudstva se dajo žgati in räbiti za kurjavo in svetilo. — Kovine se poznajo po teži, se svitijo in se dajo v ognji raztopiti in kovati: najbolj znane kovine so: zlato, srebro, železo, baker, kositer in živo srebro. Prečudno je bogastvo natörino razdiljeno po celi zemlji. V globocih jamah in v visocih gorah ima natora skrite svoje zaklade. Cela narava je bogata sklädnica čudežev in dari božjih. Glej stvarnica vse ti ponudi, Le jemat' od nje ne zamudi. 153. SDer 9Jangflreit (Cena). Presojevanje-a, bie Prüfung, ¡Beurteilung; vglád-im, iti ebttrlt; preobrái-im, iti umbilben, umformen. 1. Vse, kar plava in kar leze, Vse kar hodi, kar leti, Zbere se v presojevanje; Pred-se kliče može tri. 2. Meč se pervi je oglasil: „Jaz sem gospodir sveti; Kamor pridem, pot si vgladim , Vse pred mano trepeti!" 3. Govori per6 modrostno: „Tmote ne terpim nikdar; Um človeški rasvetljujem, Uk in znanje sta moj dar." 4. Zadnji pravi plug med njimi: „Mirno rijem pod zemlji; Pa sem svdt že preobrazil, Tiha sreča je z men6." 5. Vse, kar plava in kar leze , Vse, kar hodi, kar leti, Zdaj se okrog pluga zbere: Plugu venec podeli. M. Vilhar. 154. Sinken ber SDiinerale (Koristnost rudstva). Občen, žna, o ober splošen, Sna, o gemeinf^aftlidj; rijem, riti totalen; preri-jem, ti -j- prerív-am, ati burdjtoüfjleit; ne samo — ampak tudi, ni d) t nur — fonbern nudi); gorivo-a, bas ¡Brennmaterial; ravn-4m, ati lenfen. llnbmtfbar unb Ijartljerjig, fagt ein alter SdjriftfteKer, ftnb toir gegen bie Srbe, bie gemeinfdjaftlidje SJiutter aller. SJÍit Sifen, §0(3, fetter, Steinen unb anberen ®ingen burd)tüití;íeu ttnr biefelbe, bamit fie nid)t nur unferen Sebürfniffen, fonbern auci) unferer ^abfudjt biene. SEBir bringen (bohren) in i^re ©ngeweibe unb graben (Srj unb Slei, ©olb unb Silber ljerauž; to ir tüüíjlen Sdjadjte in bie Siefe unb fucfjen (Sbelfteine unb anbere foftbare Stein» d)en. — ®er ÜJÍufcett ber SQÍitierale ift feljr grog. 2íu8 ben Steinen »erben ¿äufer gebaut; mit bem Salje »erben bie Steifen getoiirjt; au« ©olb, Silber unb Tupfer »irb baž ©elb gefcfylagen; aus bem Shtpfer berfertigt man teffel, Pfannen unb Icpfe jutit Sotten; au« ßinn maét man ¿eHer, Sdjüffeln unb anbere ©efäfje; attž bem ©fen »erben unfere notI)»enbigften SBerfjeuge berfertigt; ber Sd)»efel mirb in ber ^auS^altung unb in ber 2lpotfyefe gebraucht; bie Steinfofylett unb baé £orf bienen ató Sreuumaterial. 2Benn toir bie SJfanigfaltigfeit ber 2J?ineraIe unb ifyren manigfaltigen Díufcen für ben ÜDÍenfcfjen in Sr»ägung jieften (er»ägen), fo müffen wir erfennen, bafé ®ott bie SKenfdjen unaugfpredjlidj liebe, unb feine Saterljanb alle« ju ifyrem Seften lente. XXXIX. 3prid)öbltttfl: Set einem Ser^öre. A. Kakó se pišeš (pišete) ? *) 2öie ift ®ein (3f)r) 9iame. B. Janez Golob. Sofyann ©olob. *) Sluf bie grage: kako ti je imé? erhält man getoofinlidj nur ben Saufnamen Sur Slnttoort. A. B. A. B. A. B. A. B. A. B. A. B. A. B. A. B. A. Kje si rojen (ste rojeni)? Na Dunaji. Koliko si star (ste stari) ? Rojen sem leta tisoč osemsto štiri in tridesetega? KAkošnega stami — kakoš-nega opravila ? — Ali si (ste) rokodelec ali obertnik ? Jaz sem rokodelec, in sicer krojdč. S čem si kruh služiš (služite) ? S sv6jimi rokami. Ktere vere si (ste)? Jaz sem katoliške vere. Ali si oženj en (ste oženj eni) si vdana (ste vdani) *) ali neoženjen — neomožena? Jaz sem oženjen — om6žena? Kak6 je tvoji (vaši) ženi ime ? Kak6 se piše po očetu? Frančiška R6žmanova iz Ribnice. Kje si (ste) od mladih nog živel (živeli)? Od kar sem se sv6jega rokodelstva izučil, vedno v Gradcu. Ali veš (veste), zakdj se tu izprašuješ (izprašujete) ? To mi je pop61noma neznano. Jutri spet prideš (pridete) na versto; zdaj moreš (morete) oditi. SBo Bift ®u (ftnb ©ie) geboten? 3n SBien. 2Bie alt bift ®u (finb ©ie)? Sd) bin int 3at;re 3834 geboren. SBeffen ©tanbeS bift®u (ftnb©ie)? SßaS haft (tyaben ©ie) für eine Vefdjäftigung ? Vift ®u (finb ©ie) ein fianbioerier ober ©eioerktttann ? Qä) bin ein §anbt»erfer nnb jloar ein ©cfjneiber. SBooon ernäijrft ®u btd) (ernähren ©ie firf))? Von meiner §änbe Slrbeit. Von loeldjem (glauben? Qi) bin fattyotifdjer Religion. Vift ®u (finb ©ie) ocreiieüdjet ober lebig ? 3d) bin »erehelicht. SBie heißt ©ein (3i)t) iffieib? 3ßie fdjreibt fie fich nach ben keltern. granji^fa 9iozmann au« 9ieifni£. SBo haft ®« bid) (haben ©ie fiwm omika-e, bte ©ilbttttg. izobraženost-i, bie Jtuuur. osoda-e, ba« ©efc£>icf. volja-e, bet SBiíte. Sotí; í * np-a, bie Hoffnung, obúp-a, bie S3erjtoeifiutig. žetja-e, bie ©egierbe. hrepenenje-a, bie ®ei)tlfuanblung kjei^net, mit Sßeglaffung be§ Sinbeworte« in einen Sag jufamrnengegogett werben, wa§ jebodj nur bann gefdjeJjen fann, wenn bie Säge ein gleite« Subjeit haben. 155. ®ie Suftfatyrt (Vožnja po zraku). Naravoslovec-vca, bet Waturfotf^er; homotanje-a, ba« tofenbe ©tätigen; zemljovid-a, bie ganbfarie; čertež-a, ber ißlan; vlak-a (ü), bet ¿Jug; obala-e, ba« Ufet; umotv6rina-e, ba« Äiuifltoerf. Angleški naravoslovec James Glaisher piše o svoji deveti vožnji v zrak tako-le: Vzdignivši se miljo visoko, dobro smo še čuli homotanje londonskega mesta; više prišedši pa smo slišali samo zamolkel šum. Kedar se pride tri, štiri milje nad zemljo, potžm je razgled krasen. Zemljovidu podobna je ležala pod nami zemlja in London se nam je zdel kakor čertež. Oči so nam šle vedno dalje po zavojih reke Tamize in videli smo bele nargatske skale in tudi mesto Dover. Pokazal se nam je Brighton in morje, in odgernjena je bila pod nami vsa morska obala tje do Yarmoutha. Severno stran so krili oblači; pod nami in proti jugu so ležali oblači. Proti Windsorju se nam je zdela reka Tamiza kakor lesketajoče zlato, obližnje vode pa Kakor čisto srebro. Edini vlaki po železnih cestah, smo videli, da se premičejo, in zdeli so se nam podobni lezoči živali, skoraj gosenici; dim je bil, kakor ozki megleni trakovi. Vsa zemlja pod nami je bila tako redno izdelana videti, kakor kaka umotvörina; lädije so bile tako mäjhne, kakor lupine. 156. ^htfyagoraS (Pitdgora). Borivski venec-nca, bet flamifprei«, ©iegetlranj; pregnanec-nca, bet ®et= bannte; privr-žm, eti Fjetbeiftrčmen; omadeŽ-ujem, evati befteüfen. Med gžrškimi učenimi možaki slovi sosebno tudi Pitägora, rojen na otoku Samos leta 585 pred Kristusom, izučen v vseh *) Jjjie unb ba finbet ffdj biefe« SKittelWcrt, Wie ein »oKftänbige« Seitoort befliniert, audj in eitlem anbetn 93iegung«fa(Ie jteljenb, al«: Bog se je pokazal Izraelcem odre&enika, nekdaj njih očete iz egiptovske dežele izpeljavsega, ©Ott geigte ftdj ben Sftaeliten al« (SrlSfet, bet iljte Sätet au« «eggten ijetau«* gefügt Satte. potrebnih znanostih. Osemnajst let dopolffivši gre v Olimpijo, dobi borivski venec in vsi se začudijo njegovi lepoti, ročnosti 'in moči. Obiskavši slavnejša gerška mesta, Atene, Sparto in druga, gre v Egipet in Bog ve, kam še drugam. Blizo štirdcset let star pride nazaj in si pridobi s svojimi modrimi in podtičnimi govori ime modrijana. Malo časa potčm gre v Kroton, bogato in glaso-vito mesto v veliki Greciji; slava njegovega imena ga Krotoncem napove. Kedar pride, privrö ljudje od vseh strani in ga poslušajo kakor b6žjega učenika; njegov bistri pogled, beli pävolnati plašč, visoka ppstava, počasna hoja, prijetno obndšanje, močno in lepo govorjenje, trezno in neomadeževano življenje in vsakdanja jutranja molitev v tčmpelnu, vse to mu pridobi občno spoštovanje. Krotonci, spoznavši ga za edinega najbolj doveršenega človeka na zemlji, kteri vse ve in vse ume, sezidajo mu hram, v kterem se je vsak dan ob napovedani uri čez dve tisoči ljudi vsakega stami in spola, mladih in starih, shäjalo ga poslušat. Spoštovali so ga tak6, da je bila beseda: „on je rekel" vsäkemu gotova resnica. Solo je napravil, v kteri so se izučevali učitelji in vladarji za vse kraje svetä, in res je iz njegove blizo štirdeset let terpeče šole mnogo slavnih vladarjev v marsiktere deržave se razslö. Ali nekteri trinogi so ga jeli sovražiti in preganjati. Po tem ko so ga iz njegovega svetišča zapodili, umeri je pregnanec ösemdeset let star. 157. ©prüdje (reki). Suženj-žnja, ter @fta»e; neveden, dna, o uiitoiffciib; med jedjö, übet bit £afel; skažem, sk&zati, ertoeifen; dnevno delo-a, bei« !Eage>ferf; modrij&n-a, bet ©elttoeife; nad, (m. b. 3nft.); kazn-ujem, ovati gültigen; morišče-a, baš ©Raffet; stöpim, iti na kaj, ettvaS betreten. 311« ©ofrate« einen reiben, aber untriffenben Süngling erblitft £;atte, fagte er: ©iehe einen golbenen ©flaoen. 311« ber Saifer Situ« ftcf» einji über ber Safe! erinnerte, baf« er ben ganjen Sag nientanbem eine 2ßoi)(ti)at er» toiefen habe, rief er au«: §reunbe! id; habe einen Sag oerloren! SaSröfu« ben ©djeiterhaufen betreten hatte, rief er breimal ben Siamen ©olon. 333 enn bu bein Sagetoerf ooHbradjt hajt, fo fd)aue nicht auf ba«, wa« bu gethan, fonbern auf ba«, loa« bu noch 3" thun haji. 311« fid; ber griechifche Sßelt* toeife al« unb Kopf. (Sr fiimmert fid) nicht um ihn. (Sr bemäntelt feine Segler, er fteigt (friert) langfant herum, ©ich in ber «Stille au« bem ©taube machen. '¡Slaä) feinem ©utbünfen. Su wiïïft mich ju ©runbe richten. Sie Segierben toanbeln mich an. Ser ©chrecfeit, bie $urd)t hat mid) befallen. <5r bilbet fid) etwa« ein. e« iüminert mtd) nicht. (Sr fcfjreit au« üoüem §alfe. Su wirft gar nicht« au«rid)ten. @r wirb e« nie ablehren. Sin wette« ©ewiffeit haben. Sie §aare fielen mir ju Serge. S« greift ihn nicht« an. Sarauf foft e« nicht aniommen. ßr fchlägt mir nid)t« ab. (Sr gerät!) feinem Sater nach. (Sin »erfdjlagener Sötenfd). Son gutem ©chlage fein. (S« ïam il;rer eine ungeheure Wenge. G?« ift ganj l)etter. Sei ihm finb bie Slugen größer al« ber SDÎagen. ®r bemüht fid) au« allen Kräften. Sa« iann er mir nicht beftreiten. Seere« ©troh brefchen; ftch mit iee= ren Singen befdjäftigen. @in falfd)er «ßrofet. Sine falfd)e ¿ehre. Sin falfcher Shaler. gin falfcher gjlenfà. ein falfcher 9iame. er hat alle« fahren laffen. Sief; fchlägt nicht in mein gacf). Sie Slugen ju Soben fragen. Konj berça. Ura bije. Premočilo se je. Obâ eno godeta. Sovražnika razkropiti. Pobožno zivéti. On mu je kos. On je sprevergel. Kar beséde ni bilo iz njega. Ni mu pod solncem para. On je šel križem svét. Komu v besédo seči. G-ospodàr mu je slovô dâl. Naj veljà, kar hoče. Je tèma kakor po noči. To me nič kaj ne mika. Imél je blaga in blaga. Po nobeni céni si ne dà dopo-védati. Daj vsâkemu, kar mu gré. To mu je že v navado prišlo. Tu sem na zgubi. Pod nič sem dal. To se vam lepo vdàja, prilega. Vse obvoha, vse iztakne. Na ravnost povédati. Koga na laž postaviti. Ne morem izvedeti. V velik strah ga je pripravil. ®a8 Uferte fdjlägt au«. ®ie U^r fcfilägt. ®a« SB äff er f;at bitrd^gefdjiagen. (Sie finb betbe »on einem (Schlag. ®en fteinb in bie gluckt fragen. Gin fromme« Seben führen. Gr ift ihm getoachfen. Gr hatt nmgefattelt. Gr fonnte fein SBort heroorbringen. G« gibt nicht feine« ©letchen aufber ganjen Grbe. Gr gieng in bie toeite SBett. 3emanben im Sieben unterbrechen. ®er §err hat ihm ben ®tenft auf* gefaßt. G« fofte, toa« e« motte. G« ift ftocffinfter. Sdj habe feine Suft baju. Gr befaß unermef«tiaupt= ober Reben» fäfce mit einanber öerfnüpfenben) Vinbetoorter ftnb: a) anreih enbe ober fopulatiöe: potém, po tem, potlej, bann verh tega, überbieg in, ino, ter, pa unb tudi, auch ne le — ampak tudi inicht nur — ne samo — ampak tudi' fonbern ne le — temuč tudi i auch ne — ne ) toeber časi — časi I zdaj — zdaj I balb — batb SÜ-3SJ *«»-**■ niti - niti i ™ ~ kakor, kakti, toie; namreč, nämtich; zvlasti, zlasti in«6efonbere tt. f. to, b) ®egenfefcenbe ober trennenbe: ali, al, aber, allein pa, pak, aber toda, jebodj vendar, bodj, bennodj le, samo «ur, allein ne — ampak, nid^t — fonbern ne — temuč, nidjt — melmef)r ali — ali, entoeber — ober. e) 93egrünbenbe ober ionflufttie: zakaj, kajti, benn saj, benn, ja, nämlicfy. sicer, scer, fonft, hnbrigenfatts. torej, zatorej, zat6, zategavoljo, zategadelj , bežljalb, beStoegen, barunt tedaj, bal)er, benutadj. §. 73. ®ie eorjiiglidjften nnterorbnenben (b. i. 9iebenfa^e mit ipaupt* fatjen »erMpfenben) 33inbeloiSrter finb: a) be§ Drte«, alS: kjer, kjer koli, too, too intmer koder, koder koli, too, auf lt>el= d)en Sffiegen. kamor, kamorkoli, tooljin, woljin immer od koder — do koder, wo^er — bi« wo^in. b) ®er 3 e it, aI8: kedar, kedarkoli, toann , loenn, ioamt imnter. ko, al§, ba, nadjbem dokler, jo iange, biS, toal;renb c) ®er Vergleidjung, atS*: kakor, kakti, toie, gteidjloie kolikor -- toliko, fo oiet — atS d) ®er Urfac^e, al«: ki, ko, ba, inbem e) ®er Sebingung, alS: če, toentt, fatlž. ako, Voofern, toenit, fatt« f) ®e§ 3 to e d e«: da, bafS, bamit. g) ®er GšinrSumung: da-si, da-si ravno, ako ravno, obgleidj, obfdjon; če tudi, ako tudi, toenn aud). h) ®er ^roporjion, atž: čem — tem, čim, — tim, je — befto kolikor (više, niže) — toliko (više, niže), je — befto kakor, je nac^bem, nad; 2Jiafšgabe beffen. i) ®er golge: da, da bi, bafa, auf bafž. 158. ®ie Ma^t be« Vortrag« (Moč govora). SKennt»črten OSevina-e, ba« Satertanb; Sin-a, bie Sljat; način-a, bie Slrt uub Sffieife; etopinja-e, bet «Sdjritt; zakonodavski zbor-a, etne gefefcgebenbe kar, od kar, feit preden, predno, bebor, efye s čim, kakor hitro, berž ko, fobalb. ko, kot J { nego ) . ker, toeil. ka, ko bi, toofertt, falls da, wenn. SBecfammlimg; skipSčina-e, bie ©etfanunluttg, 3ufammenfnnft; prestanok-nka, bet Unterlafž; diven, vna, o tounberbar. 3 e 11 to o c t e r: ^ Glas-ujem, ovati (Jimmen; sezn&n im, iti -j- sezn&n-jam, ati bffonilt ttiac^fti; navduš-im, iti f navduš-am, ati begeiflern. Deklamacija je temu velika podpora, da napreduje mladina v znanostih sploh, zlasti pa v slovstvu na čast in blag6st predragi domovini, ker ona seznanja po ugodnem, prijetnem načinu, s slovstvom. Deklamovaje vživamo in drugim podajamo vse sladkosti nebeške cvetice poezije, in tako še le prav sega pesnik v naša serca. Gerško slovstvo je zat6 bilo vedno mlado in životvorno, ker literatura je bila „gov6rjena beseda". Ce dalje poglčdamo, vidimo, da nas deklamatorika uči lepo, čisto in občutno govoriti in da se tako pripravljamo za dan danes jako važno zgovornost, h kteri nam je ona perva stopinja. Zgovornost je divna pa težka umetnost; divna, ker ima namen, da bi prepričala poslu-šavce, navdušila in vnela je za to, o čemur je govor; težka je, ker pravi Ciceron: „orator nulla in re rudis esse debet". Zato se ta umetnost navadno razcveta le pri omikanih in svobodnih ljudstvih, pri kterih gospoduje po zakonodavskih zborih, po ljudskih skiipščinah, po sodnicah in sploh v javnem življenji, Ona jim uterjava deržavno srečo, govornikom pa daje visoko, večno slavo, ker najpoznejšim časom so klasični govori duševna hrana; ta umetnost je torej na večo čast in korist, nego slavni čini velicih zmagavcev. Ali ni Demosten gerškemu duhu lepši spominek, nego bliščeča dela Aleksandra velicega. Po vsej pravici se čudimo Ciceronu, ki zdaj v senatu prepričava zbrane očete, zdaj na tergu navdušuje narod, naj bi gldsoval na blagost svoje očevine, zdaj vneto in serčno zagovarja obdolžene, zdaj pa sam pogumno ob-dolžuje nečloveška hudodelstva, neustrašeno zahtevaje, naj se kaznujejo. Komu niso znani izverstni govori: „in Catilinam", „in Verrem", „pro lege Manilia", „in Pisonem" in drugi. Menim, da je tako imč svitlejše od marsiktčrega zmagavca, ker teh junakov slava stoji na gomilah neštevilno pom6rjenih ljudi, na sužnosti ali pogubi premnozih narodov; klasični govori imenovanih mož nam so pa še zdaj poduk, še zdaj nas povzdigujejo, navdušajo in brez prestanka bodo koristili človeštvu. 159. Srbeti»enlpeit beg inneren ®otteSf)aufe§ (Slovesnost notranje božje hiše). Priz&r-a, bie ©jene, ba3 ©djanfpiel; kip-a, ba« Silb, bie ©iatue; sredo-točje-a, bet SLiitttelpunfi; darežljiv, a, o freigcbig; sen-sna, bet ¡Eraum. Kak6 veličasten prizor je zapuščena cerkev po noči! Kako mogočna in grozna se nam zdi njena temna notrajnost! Kak6 visoki so oni oboki, ki se izgubljajo v skrivnostno temo brezzvezdnih nebes! — Tam v globoki kapelici nas osupne merzli kip, ki spi nad gomilo in, da-si ga komaj razločujemo, zdi se nam, kakor bi ga bila oživila temota sama. Veliki oltár, še diséé od jutranjega kadila in cvetlic in v témi še blišč0č, vleče na-se oči, stopinje in serca naše, — ta oltár, ki je sredotočje vere, prestol ljubezni, ribežališče upanja, ki je darežljiv delivec najslajših tolažeb in ramba slabotnim. Pred svetiščem berli samotna svetilnica, ki nima drugega namena ko svétiti, kajti luč je spoznanje božje, — sveta skrivnostna svetilnica, prijeten in stanoviten žgaven dar, plamen neprenehljiv kakor večna milost, goreča ko ljubezen, molčeča kakor spoštfjivost, vesela in mirna ko upanje. Bliščeča in goreča luč kaže in razsvitljuje nektere arabeske in rože na pozlačeni oltarni steni ter jim daje čudno podobo oči, ki pobožno čii-jejo brez spanja. Tu nič ne moti duná: popolni mir in nepretrgana tihota stórita življenje, ki ni podobno ne smerti ne snu, ampak ki je slovesno ko perva in sladko kakor drugi. 160. ®te Sugenb ba« IjBdjfte @ut (Čednost največe blagó). 9Í ennničrter: Posestvo-a, bet 93eftjj; veselica-e, bie SBerguitgung; časen, sna, o jeitlid); nespámeten, tna, o t()óríd)t; posveten, tna, o itbifd}, ¡Ínnlíd); minljiv, a, o hinfällig; čudoreden, dna, o ftttlidj. ,8eittt>črtet: Ugr&b-im, iti entreißen; ukradem, ukrasti, eitttoenben; po-stár-am, ati se »eralteu; presój-am, ati beurteilen; obráj-tam, ati obet čisl-4m, ati adjten, fragen. $ein 23efi§, toeber ©olb nod) ©über, fyat einen poljem 2Bert al« bie £ugenb; benn biefe fann un« toeber entriffen, nodj enttoenbet toerben; bie Sugenb allein geljt toeber burdj SBaffer nod) burc§ fteuer berloren. Sin toeifer SDiann ft^ofet ba« työdjfle @ut am meijten. Unter allen ©ütern aber i[t feine« borjüglidjer al« bie Sugenb, toeldje mit 9tedjt l;i%r geartet toirb, al« bie gröfte ÜDienge @olbe« unb ©ilber« unb alle finrtftc£;en Vergnügungen. ®enn alle« anbere ijt ungetoif«, unbeftänbig unb Anfällig; bie £ugenb allein ftralt immer unb beraltet nie. 216er bod) gibt e« (finb) Seute, toeldje bie £ugenb nid?t fo fyodj fdjä§en, al« fie fie fääfeett foHten unb afle« nteljr naefy ber 9ittfelidjfeit unb Innefymlid;feit, al« nad) bem fittlicfyen SBerte beurteilen. Slber e« ifi Ijodjfl tl)örid?t, ba« jn achten, toa« un« nüfciidj unb an= genehm ju fein fdjeint, al« ba«, toa« un« jeitlid? unb etoig glüdtid) rnadjt. 161. ®ie 531 u t r a d) e (Kervno maščevanje). Maš ce va vec- vea, bet Städler; maščevanje-a, bie Otadle; tlim, tleti, lobet«; risaniea-e, ba« gezogene 9tol;r; naklép-a, bet Slnfdjlag; odljuden, dna, o leutf^eu, einfant Se pred nekóliko leti je bilo na otoku Kórziki návadno ne-kerščansko in strašno kervno maščevanje. Če je kdo koga ubil, moral se je njegov najbližnji žlahtnik maščevati s tem, da je ubil morivca, in njegovi žlahtniki so se spet maščevali nad morivcem svójega zláhtnika. Tako je šlo to ubijanje od rodú do rodú, dokler ni izmerla ena teh rodovin. Korzikanska rodovina Bandello je živela z rodovino Paoli v kervnem maščevanji. Nekega jutra je ležal Viljem Bandello mertev v skalah ob morskem bregu. Krogla mu je prederla persi, njegova puška je ležala zraven njega, bila je še nabita, tedaj je nekdo drugi moral ustreliti. Morivec je Antonio Paoli in nihče drugi, ker na njem je bil red, da se maščuje nad morivcem svojega brata Alberta. Kavno tisto jutro so ga videli ribiči blizo ondi, kjer so našli potem mert-vega Viljema. Zadnji moški iz Bandčllove rodovine, Rafael po imenu, ta se je moral zdaj maščevati. Rafael Bandello ni jokal, ko so mu pokopavali brata; le oči so se mu lesketale in z zobmi je škripal. Na cev svoje puške je dal vrezati strašne besede: Smert Antoniju Pa61i-tu! Tako je vsaki trenutek oživljal misel na kervno maščevanje. Maščevavec je prehodil ot6k na vse strani in je iskal Antonija v najskrivnejših soteskah in gorskih dolinah. Ali Antonio je zginil brez sledii. Mislili so, da se je sam umaknil iz domovine, da bi odščl kčrvnemu maščevanju. Rafael prehodi Italijo, Francosko in Gerško , ali nikjer ne najde, česar bi rad; ali maščevanje mu je neprenehoma tlelo v sercu. Risanica z napisom: Smert Antoniju Paoli-tu ga je opominjala vsaki dan na njegov strašni naklep. Na zadnje se verne truden v svojo domačijo. Tu je samotno in odljudno živel v svojem gorskem gradu. V sercu mu je vedno tlela goreča želja se maščevati, in ker se mu ta želja ni spolnila, ginila je v njem mladostna moč in hitro se je staral. 162. gortfefcuiig (Dalje). Zamžt-a, bie @$neela»me(»emeljutlfll; všečnost-i, baž 3Boblgefa[ieii; tvžg-am, ati toageti; zazvžm, zazvedeti, etfaljtetl; pokor-im, iti se bujScit; zgan-em, iti se JufamniEnfaijten; škrip-ljem, ati fttirfdjett; podpišem, podpihati anfadjen; kar na enkrat, plofclid). Kar na enkrat zazve, da je Antonio Paoli postM mnih, da je reven avgustinec in da prebiva v samostanu sv. Bernarda na Švajcarskem. Ondi živi tiho in ždlostno, skor osem tisoč črevljev visoko nad morjem, kjer sneg in led pokriva gole skale, kjer ne raste nobeno drev6, noben germ, še zelene travice ni videti. Tu se pokori in trudi; največe veselje mu je, ako reši v hudi nevihti kdcega revnega popotnika iz sneženega zameta in ga ohrani pri življenji. Ali Rafael Bandello ni maral pokore, on je hrepenžl po maščevanji. Njegovo zamerto oko se je spet divje zasvetilo. Ne besede ni spregovoril — le svojo risanico je nabil, vzel je lovsko torbo in zapustil je otok. Le nekoliko dni je potreboval, da je prišel pod goro sv. Bernarda. Njega ni ustavljalo ne široko moije ne visoke gor6. Zvečer je prišel v neko vas in tu je prenočil. Popotniki so odhajali in dohajali, ali Rafael se ne zmeni za nikogar. Cmeren sedi v kotu in misli na jutranji dan, na svoje maščevanje, na Antonija Paoli ta, Na enkrat se zgane in roka ne-v£doma popade za risanico, ki je zraven njega ob steni slonela. Slišal je ime Antonio; popotniki, ravno prišedši iz samostana sv. Bernarda, ti so se pogovarjali o Antoniju, imenovali so ga dobri oče Antonio, ki je tako postrežljiv in pobožen, ki vsaki dan tvega svoje življenje, da reši nesrečnega popotnika. Kerčmdr in kerč-marica sta z všečnostjo poslušala popotnike, in tudi ond dva sta se spustila ž njimi v pogovor. Pripovedovala sta, kako mil, ponižen in milostljiv je Antdnio; on se ne boji ne mraza, nenevinte in ne žametov, ako zve, da je znabiti kako človeško življenje v nevarnosti. „Zato ga pa tudi vsi ljubimo" dostavi na zadnje kerč-mdr, „skor kakor božjo previdnost. On je pravi učenec Jezusov in gotovo ga čaka za njegova dela kedaj svetniška krona v nebesih. Bog daj d6bremu očetu Ant6niju še dolgo živeti." „Umreti mora!" mermrd Rafael Bandello, škriplje z zobmi in z žarečimi očmi stermi v napis na risanici. To je še bolj pod-pihalo njegovo sovraštvo, ko je slišal, da ga drugi hvdlijo. 163. gortfegung (Dalje). Oterpnjen, a, o erflfltrt; predčutje-a, baž SSorgefufjl; počitek-tka, bie ČBajl; spodMt-am, ati altčgleiten; pžš-am, ati bte Jtrdfte »erlieren, erimitten; ko bi trenil, im Slugenblirfe; vkljub, troj; kljub ujem, oviti trojen; poberem, pobrati se, ftd? er^eben; g4z-im, im Sdjuee tuateti; poležem, poleči, ftd) legen; om&hn-em, iti ta« ©ieicfygett>id)t »erlieren; iznemoči, morem, etmatten. Zjutraj na vse zgodaj vstane Rafael, nabije na novo svojo puško m mermrd: „Smert Ant6niju Pa61i-tu." Rafael se napravi na pot; na pragu stoji kerčmar in se ozira na neb6. Molče gre Rafael mimo njega, ali kerčmar ga ustavlja rek6č: „Ne hodite sami dalje, gospod! Ti-le oblaki naznanjajo nevihto in sneg. Počakajte rajši en dan ali dva, to bode boljše." „Maščevanje ne čaka!" odgovori Rafael in hiti dalje. Njega ni moglo nič zaderževati, sovraštvo ga je gnalo naprej. „O bratec Viljem! še danes bo maščevana tvoja kri!" ta misel ga je spremljevala in vodila po stermih stezah sv. Berndr-dove gore. O poldne je eno uro počival ter je naslonil na skalo svojo glavo. Pot6m koraka spet dalje, vedno više in više. Ni se ozerl ne na desno, ne na levo in ne nazdj. Le včasih je povzdignil ok6 proti verhu, kjer stoji samostan, v kterem stanuje sovražnik. On ni zapazil čudne naravne lepote, ki ga je obdajala krog in krog, "on ni pogledal temnih verhov velikanskih gord, ki so je megle obdajale, on ni videl snežišč in ledenišč okoli sebe in tudi ne ze- lenih trat in gozdov za sebój. Le napréj je stermel, pred sebój ie videl vedno le podobo svójega sovražnika, videl ga je pred sebój kervavécega z otérpnjenimi očmi, kakor je nekdaj on videl pred sebój njegóvega brata Viljema. V predčutji spólnjenega maščevanja se je časih divje zasmejal, in potem je strastno k sebi pritisnil risanico, v kteri so bile vrézane besede: Smert Antóniju P a ó 1 i -1 u. Više ko je prišel Rafael, merzlejše je pihal veter, da mu je segel do kosti. On se zavija v plašč in koraka napréj brez počitka. Zdaj ne more biti več daleč. Privlekli so se temni oblaki in so se vlegli okoli njega. Bila je té'ma, na ledeni stezi mu je noga spodlétala, jel je péSati — ali vendar je hitel napréj, vedno napréj. Ko bi trenil, zakadi se mu v lice snežen oblák in iz predu-hov sv. Bernárdove gore je zabučal silen vihár. Šiloma mu je hotel stérgati plašč raz pleča. Rafael se mu je upérl, ali vihár ga verže na tla in sneženi oblák ga hitro pokrije z belo odéjo. Rafael se spet vzdigne in hiti dalje — vkljub vihru in snegu. Ali kje je zdaj steza, po kteri je hodil do zdaj ? Rahel sneg jo je pokril, gostejše in gostejše mu je bril v obráz, da ni mogel glédati pred sé, trudni udje so mu bili merzli ko led. Ali vendar je šel dalje. Se bolj se je zavil v plašč in z vso moéjó seje uperl divjemu vihru, ki je žvižgal okoli njega. Gazil je po snegu, časih se je vderl do kolena, mnogokrat mu je spodletelo, da je padel, ali vedno se je spet pobrál in je hitel dalje. Celo uro se je tako boril proti vihru in proti snegu. Udje so mu oterpnévali, ledén pot mu je stopil na čelo, kri v žilah mu je zastájala — ali v njem še ni poléglo sovraštvo, ni potihnilo hrepenenje po maščevanji. Ce je omahnil, če mu je spodletela noga ali če je padel, vselej je zgrabil risanico, in ko je pogledal napis: „Smert Antóniju Paóli-tu," dobil je novo moč in spet se je vzdignil. Ko ni mogel več iti, lazil je po vseh štirih, da je bil le bliže sovrdžnika, ki ne sme dalje živeti. Ogenj maščevanja, ki je gorel v njem, je bil tako vroč, da ga vés íed in vés sneg teh gorá ni mogel pogasiti. Rafael ni zdihoval, za trenutke je celó pozabil na trudnost. Rafael Bandello je bil naposled vendar le človek, če tudi močen in silen človek. \ Kljúboval je strásnemu vihru, ostri zimi in rež0čemu snegu; ali naposled je vendar le obnemagal. Udje so mu iznemogli, od jeze škriplje z zobmi, ko omahne na tla in zarujove ko divja zver. Ali vihár ga ne čuje in Rafael se brez zavednosti vije po ledu. Vstati ni mogel več, čuti so ga zapiiščali, ali z zadnjo močj0 zgrabi za puško in jo pritisne na usta. „Umreti moram, umreti brez maščevanja; ali Viljem, jaz nisem^kriv," tako mermrá umiraje. Se enkrat poskuša se vzdigniti. Puško je terdó deržal v oterpnelih rokah. Pok se zasliši — puška se je spr0žila — krogla, @lo». ©pesti). »mt> Uf&imgebiid), 8. 9l»fl, 13 ki je bila namenjena Antönijevemu sercu, ta je zbežala v daljino. Rafael _ ni več slišal poka: ko so se mu zadnjikrat zmaknili persti, {»ritisnil je jeziček — in strel se je razlegnil med pečevjem in edniki; ali Rafael je ležal na tleh; obr&z mu je obledöl in serce, ki je tolikanj hrepenelo po maščevanji — zdaj se je umirilo. Sneg ga je ^pokril z belo odejo. Cez nekoliko trenutkov je minila nevihta. Megla je zginila in sneg je zvihral v doline, temni oblaki so se raztergali ter zgub-ljevali v daljini; z mödrega neba je pa solnce posijalo čez hribe in doline. 164. gortfefcung (Dalje). Koräk-a, bet ©djtitt; zmäj-am, ati [Rütteln; sled-a(ü), bie Spur; obstojim, obstati, flehen bleiben; otmem, oteti, retten; skrinjica-e, ba« Stödten; smertni sovražnik-a, bet £obfeinb; čmeren, rna, o (tnjiec, müttifä; rešnik-a, bet (Rettet; zarot-im, iti se f$t»čren. V daljini zalaja p6s; vedno bliže in bliže se oglaša in na-pösled zavije okoli bližnjega roba; za njim gredo trije mnihi av-guštinci. Po bradah jim je visel led in videlo se jim je, da so trudni. „Ti si se zmotil, brat Antonio!" reče eden izmed njih mnihu, ki je hodil nekoliko korakov pred drugima dvema. „Ti si mislil, da je puška počila, pa je znabiti le grom zabobnel ali pa se je utergal kak plaz." Mnih Antonio pa zmaja z glavö: „Nisem se zmotil ne! Le pogl6j, zvesti pes je že našel sled." In res, pes je obstdl pred nizkim zametom, je glasno lajal in s prednjimi nogama je razkopaval zamet. Antönio pristopi, pomaga psu in kmalo potegne izpod snega omamljenega človeka in njegovo puško ž njim. Antönio jo vzame v roko, pogleda jo in prebledi. Videl je napis in bral je besede: Sme rt Antöniju P aöli-tu! „Je — on je! Rafael Bandello je prišel me umorit. — Ali naj bo, kakor hoče, moje življenje je v božjih rokah in Rafaela moram smerti oteti." Mniha mu pomägata, Antönio poklekne k nesrečnemu Rafaelu, položi njegovo glavo v svoje naročje in vzame iz skrinjice, ki mu jo je tovarš podäl, krepčavnega cveta. Ljubeznjivo in pridno je stregel Rafaelu Bandellu, svojemu smčrt-nemu sovražniku. Rafael je spet oživel, prišel je k moči; čmerno in tiho je šel z mnihi v samostdn, ni se jim zahvalil, da so ga zbudili iz sm^rtnega spanja. Spoznal je v svojem rešniku Antönija svöjega sovražnika, komur se je zarotil, da mora umreti. Mnihi so ga sprävili k pokoju. — Nihče ga ni motil. 165. @<$Iufe (Konec). Zagern-em, iti einfüllen, »erfüllen; cžlica-e, bie Sefie; namign-em, iti toinfen; dogodek-dka, bas ©tetgnt«; zapadem, zapasti, »etfailen; po življenji streči (strežem), nach bem Men trauten. Še le drugo jutro stopi zagernjen mnih v njegovo célico. Ko se odgerne, strese se Rafael, ker António je stal pred njim. „Rafael Bandello!" spregovori mnih z milim glasom, „ti si prišel mene umorit. Jaz sem pripravljen, ali prosim te, poslušaj me popréj." Rafael je temno gledal izpod čela, ali vendar namigne z glavó in mnih govori dalje: „Jaz sem morivec tvójega brata Viljema in sem zapadel kérv-nemu maščevanju. — Ali pri živem Bogu se ti zarotim, da ga nisem hotel umoriti. Bil sem na lovu. Orel je sedel na pečevji, 1'az sprožim in ta trenutek stopi tvoj brat izza skálnatega roba, in Lrogla, ki je bila naménjena orlu, zadene tvojega brata v persi in tudi mene v serce. — Bežal sem, ker nisem mogel misliti, da mi boš verjél, ako ti tudi resnico povém. Britka žalost mi je prevzela serce po tem nesrečnem dogodku. Zapustil sem svet, in svoje življenje sem posvetil Bogu; svet ni imel nobénega veselja več za mé, čegar roke so prelile kri svójega bližnjega, če tudi nehoté. Rafael Bandello! dvanajst let že živim v tej puščavi in v teh dvanajstih letih ni minilo dneva, da ne bi bil goreče molil za dušo tvójega brata. Dvanajst let se pokorim za to nesrečno djanje. Skoz teh dvanajst let sem več ko tisočkrat tvegal svoje življenje, da otmém nesrečneža — kakor sem tudi tebe! — Rafael Bandello, brat mértvega ali ne umórjenega Viljema! tvoje maščevanje hrepeni po moji kervi — vzemi mi življenje, naj zapade tvójemu maščevanju! Ali Rafael, po moji smerti, pozabi; po moji smerti mi odpusti. Po smerti móli za me, ki sem se dolgo pokoril." Rafael Bandello dolgo ne pregovori besédice. V persih mu kuha in solze mu pádajo iz oči. „António!" zavpije zdaj Rafael s tresočim glasom, objame ga in pritisne na svoje persi. — „António! jaz sem ti stregel po življenji in ti si me ohranil pri življenji. In zdaj še misliš, da bi te mogel umoriti? — Spoznám te za ned0lžnega! — Življenje za življenje! Mir v imenu Jagnjeta božjega na križu, mir v imenu Jezusa Kristusa!" Moža sta bila Še dol [go oklénjena, nobeden ni mogel govoriti — obá sta jókala. Rafael ni šel več iz samostana. Njegovo sovraštvo je zginilo, ostal je mnih in z Antónijem vred je do konca svójega življenja elal in služil nesréénikom. 166. ®ie SEBadjter be8 ^JarabiefeS (Čuvaji sv. raja). Preženem, pregnati, vertreiben; sprehá.j-am, ati se tcatlbeltl; posahn-em, iti »etborten; dozor-im, iti gut 9ieife bringen. ®ie Heitern ber SDhnfdjen würben au« betu ^arabiefe »ertrieben, uub trauerten feljr, unb fonnten fterjen, unb Ratten einanber tieb, unb »aren freunbttdj gegen bie Spiere beS getbeS unb gegen bie Vögel ber 8uft, unb hofften, baS $arabieS 51t berbtenen. ©o tange eine »ürbige Hoffnung fein ^erj erfüllt, ift ber 9Kenfa fprad; bie ŠDiutter ber Sebenbigen freubig 31t bem Vater ber ÜDtenfchen: „©telje, ber §err hat ftd) erbarmt, unb uns ben ©arten »ieber aufgethan unb ben brohenben Sachter abberufen. 8afS uns alfo hingehen, unb effen bon feinen grüßten, unb athmen feine Sohlgerüche unb gtücflich fein." Unb fie giengen. Vatb aber fehrten fie »teber um, aus gurdjt, bafS ber ©arten beS §errn unter ihren dritten berborren »ürbe, unb giengen »ieber über ben §üget, unb fehrten »teber um, unb eine große Vangigfeit »ar über fie gefommen. Unb fie mochten baS Vrot ber Grbe nicht mehr effen, unb bergaßen ben §errn ju ehren, unb »aren unfreunbltch gegen atteS, »aS mit ihnen lebte, benn ein banges ©ehnen erfüllte ihre §erjen. Sem es nicht ganj ftcher ifl, bafS bie ©ünbe berberbtich f«, fcen macht bie ©ünbe böfe unb ungUlilid). 169. ©<$IufS (Konec). Britek, tka, o battge; prizadžv-am, ati si fitebttt, fldj bfttlüfjen; zaaluž-im, iti »etbienett; priževanje-a, bai Seuguii. SDiit bangem ^erjett erhob ber Sater ber Sttenfčhen fein Sluge jurn fnmntel, unb flehte ju bem §errn unb f^rad): „(Srbarrae bidj, §err! unb fenbe beuten (Sljerub toteber, bafS er mir brofye an (SbenS £h°r; fonft fann ic£) h'er rttcf)t bleiben, unb bie (Srbe bauen, unb mein Srot ertoerben, unb baS ^arabteS oerbienen. (Ss 3 te i) t mich fort in ben füllen ©Ratten unb ju ben jüßen grüdjten (SbenS; unb wenn idj hingehe, fo toirb totelieicEjt ber ©arten oerborren, unb niemals toteber grünen, uttb niemals toieber blühen, unb niemals toieber buften, unb feine grudjt mehr ju 3ieife bringen. ®arnm erbarme bidj, £>err! unb fenbe beinen (Sfyerub toteber, bafS er mir brohe an (SbenS ®hor-" — Unb ber §err trat ju ben Slettern ber SOienfe^en, unb fpradj 31t ihnen: „®er G>herub mit bem glammenfdjtoerte fleht immer an (SbenS ®hor, aber ttic^t immer fleht ihn euer Sluge." Sluf btefeS 2Bort beS §errn tourben bie Sleltern ber SJJettfdjen toteber ruhig in ihrem ©emüthe, unb fuhren fort, bie Srbe 31t bauen, unb aßen t^r Srot im ©cfjtoeiße beS Sin« gefixtes, unb Bereisten ben §errn mit banfbarem ^erjen, unb hatten ein» anber lieb, unb toaren freunblidj gegen bie Spiere beS gelbeS unb gegen bie Sögel ber Suft, unb ftrebten, baS $arabieS ju Oerbienen. üftidjt nur toaS baS Sluge ftetyt unb ber ©eift auS fld) felbft erfennt, fann uns ¿nr Sugenb unb jitnt §eile führen, fonbern mehr nodj, toaS baS §erj auf ©otteS OenfeitS glaubt. $d)lu|jl>imtrkunfltn. §. 74. 1. ®ie Ueberfegung beS beutfdjen „jn" cor bem ihtftnitiö burdj „za" ift jeberjeit ein grober ©ermaniSmuS; enttoeber fteije in biefem Salle ber bloße 3nfinitio, ein Serbalhaupttoort ober ein anbereS £aupttoort auf — ivo, 3. S.: ■3dj habe ntdEjt £eit 3U fommen. Ne utegnem priti. ®en Sleltern 3u gehorchen ift ber Starše ubogati je otrokom perva tinber erfte ^flidjt. dolžnost. ®ie gebet bient 3um ©^reiben. Perö je za pisanje, frnft ®u noch 3« f(hreiben? Ali imdš še veliko pisiva? ŽBir haben nid;tS mehr 3U brefdjen. Nimamo več mlativa. f>abet ihr noch oiel 3U fpinrtett ? Ali imate še veliko prediva? 3nfinitiöfä(3e mit „um3u" toerben jeberjeit mit „da" („bafS", „bamit") ober burch ben bloßen Omperatio 3U überfegen fein, 3. S.: ®er SDienfch lebt nicht, um 3U effen. ©ehe in bie ©chule, um ettoaS 9iüg= licheS 3U erlernen. Sitte mir 3U fagen. Človek ne živi, da bi jedel. V šolo hodi, da se kaj prida naučiš. Prosim povejte mi. 2. „Ohne bafS — ohne 3U" toirb im ©looenifdjen häufig fehler« haft burdj „brez da" überfegt; bei ber Uebertragung biefer ^ßartifel habe načhftehenbe Seifpiele cor Slugen: bte flcöeitifdje Spradje burtf) bie grofte gmtyeit in ber SBortfotge auä; bod> gibt eS aud; ba einige gälte, in meinen ba« 233ort ein gewiffe« $Iai3d;eit ftet« ober grßftentheil« einnehmen muß; fo 3. SB. folgt im Siebenfage ba« 3eitwort, mit geringen Stugnafymen, unmittelbar nach *>em Sinbegtiebe, nur ein enftitifdje« g ¡im ort me, te, se, ga jc. hat ben 23or= ¿ug; ferner« fottett bie tontofen gürwörter me, te u. f. w. unb ba« §itf«= jeitwort sem — bom jc. nid)* bie erfte unb ba« au«fagenbe Seitwort in tängeren (Sägen nur fetten bte fegte ©teile im oskrile na dno ribnika, kterega poveršje, sicer tako čisto, krije istje, žabji okrak in zelena prevlaka. Zdaj zaslišijo nad sebój fofotanje in ko oči povzdignejo, vidijo v zraku fèrôati trumo tic. „To so divje gosi," reče bábica; teh nikdar ne leti mnogo skupaj, le ena rodovina, in leté v posebnem redu; poglejte, dve letite pred drugimi, dve za njimi, vse ostale druga poleg druge, na daljavo in širjavo, le da se včasi v polokróg zasúcejo. Kavke, vrane, lástovke létajo v velicih trumah, nekoliko jih leti naprój, te iščejo počivališč drugim, za-dej in na stranéh leti straža, ki váruje v nevárnosti samic in mladičev; kjer srecávajo sovražnih trum, začne se boj." - „Ali, bábica, kako pa se morejo bojevati, ker nimajo rok, da bi mogle dèrâati meč in puško?" oglasita se fanta. — ' „Te se sékajo po svoje s prirójenim orožjem. S kljuni se sékajo in s perutmi se bijejo tako ljuto, kakor ljudjé z ostrim orožjem; včasi jih v tacih bojih mnogo popada." — „To so glúmpaste," reče Jožek. — „I no, mladenček! ljudjé imajo um, in vendar se kóljejo za malo in za nič, da se pokóljejo," odgovori bábica, vstane s klopi in podviza se z otroki proti domu. Zdaj se začiijejo zvonci kravje črede, ktero pastir z loke domu žene. Otroci se razveselé lepih krav, posebno teh, ki so Servi in nôsijo na rudečih rumenih br6naste zvonce, ki imâ vsak ru g glas. Vidi se jim, da umejo to zvonjenje, ponosno z glavami otrésajo, da zvonci bingljajo in milo žvenkljajo. Ko jih Nežka ugleda, začne peti: „Zvonci pôjejo glasnô, kravice domu gredô," in vleče babico z griča; bâbica pa se ozrè po Barbki, ki stoji še na verhu. Ona se je zagledala na nebo, na kterem se kažejo na ¡aapadu najkrasnejše podobe. Tu se vzdiguje svitla, čedno vpo-dôbljena orjaška kopa izza temne gore; tu dolgi lesi; tu majhni verhi in na njih gradovi in cerkve; tu na ravnini tanki stebri, zb6čena vrata, podobna povodnim stavbam; zapàd je obrobljen z rudečim žarom v zlatih hieroglifih. In te kope, lesi in gradovi ginejo, in délajo se na njih mestu še čiidniše podobe. Déklici je to tako všeč, da pokliče babico gori; ali babica neče še enkrat na grič, pravi, da nima več mladih nog, in déklica mora iti za drùgimi. 215. Bila je navada na starem Belišču, da je dobil jesti in piti do sita, kdor koli je prišel na sveti dan in o godéh, in ako ne bi bil nihče prišel, na cesto bi bila šla babica iskat gosta. Na sveti dan je bil vsak, kdor koli si bodi, obilo obdarovan, tudi letečina in živina dobi popertnjâka, in po večerji vzame bâbica košček od vsâcega, kar je bilo za večerjo; polovico pomeče v potok, polovico zakoplje v vertu pod drevô, aa bi voda čista in zdrava ostala in zemlja obilo rodila; vse drobtine pa verže na ogenj, da ne bi škodoval. Déklici vlivate svinec in vosek in dečka spuščata své-čice v oréhovih lupinah na vodo. Jožek skrivaj sune skledo, v kteri je voda, da plusne, in lupine, ki poménjajo lâdije življenja, splavajo od kraja v sredo. Gledaje to, kliče veselo: „Glejte, jaz pridem daleč daleč po svetu!" — — Ah, mili deček! ko prideš na prod življenja, med kernice in pečine, ko bodo valovi ladij o tvojega življenja premetâvali : klâvern se bodeš spominjal tihega pristana, ocl ktérega si odpliil," reče tiho mati in prekolje dečkovo jâbelko „na srečo" v enaki polovici. V jedru so peške, tri čisto zdrave, dve pa piškave. Vzdihne, odloži ju in prekolje drugo jâbelko za Barbko, in vidé spet zatemnelo jedro, reče: „Tedaj ne bo ne ta, ne uni popolnoma srečen!" Prekolje ga še za Tončka in Nežko in v teh so zdrave peške v štirih luščinah. Ta dva morebiti, misli mati; ali Nežka jo zbudi iz misli tožeč, da jej lâdija noče plâvati od kraja in da skoro sveča pogori. „Saj tudi moja ugaša in ni prišla daleč," reče Tonček. Med tém zopet nekdo terkne na skledo, voda plusne in v sredi plavajoči ladiji potonete. — „Lejta, leita, vidvâ pred nama umèrjeta!" zavpijeta Nežka in Tonček. — „To je le zatô, ker sva bila daleč," odgovori Barbka, in Jožek priterdi, mati pa žalostno gleda ugâsnjene sveče, in misel se polasti njene duše: ni-li morebiti ta nedolžna otročja igra proroštvo bod6čnosti? — „Ali nam Bog kaj prinese?" prà- Saio skrivaj otroci bAbico, ko začn6 z mize pospravljati. — „Tega jaz ne morem vedeti, poslušajte, ali ne zazvoni," reče bAbica. Otroci st6pijo k oknu in mdnijo, da mora iti Bog okoli hiše, in da jih zasliši. — „Kaj ne veste, da zdaj ni Boga videti in ne slišati?" reče babica; „Bog sedi v nebesih na svitlem prestolu in pošilja darove pridnim otrokom po ¿ngeljih , kteri je prinAšajo na zlatih oblakih. Nič ne boste sliši" ' " * " "" " D— *f ' . x okna svitel žar in zunaj začne zv „ Nežka pa tiho šepeti: „Al'te babica, ta svitloba je bila Bog, ne ?" Babica priterdi; zdaj pa mati v izbo stopi in pov6, da je v bA-bičini kamri Bog prinesel. To je skakljanje, to je veselje, ko vidijo osv6tljeno, okrAšeno drevesce in na njem krasne dari! BA-bica sicer ni poznala te navade, na kmetih tega ni bilo; ali bila jej je po sercu; davno pred božičem že misli na drevesce in ga pomaga hčeri krAsiti. To je lepa navada, pravi bAbica, otrokom ostane v dobrem spominu v truda polnem življenji. Tega dneva se človek še na tujem najrajši spominja. Pustni dan pridejo z velikim vpitjem šeme, pred njimi sam pust, ves povit z grahovico, kakor medved. Pri vsaki hiši uterga ž njega gospodinja nekoliko slam in je shrani. Te slame s pusta so dajali gosem v gnjezda, ko so začele valiti, da bi dobro sedele. Pusta pok6pljejo in ž njim končajo pustne veselice. BAbica prepeva za kol6vratom postne pesmi in pripoveduje otrokom, ke-dar so k njej sedli, o Kristovem življenji in terpljenji. Pervo Eostno nedeljo obleče černo obleko. Dan se daljša in solnce vedno olj greje, topli veter jemlje sneg po berdu. Kokoši spet veselo bčrskajo po dvoru; kedar se gospodinje snidejo, pogovArjajo se, kako kokoši nes6 in vale; gospodarji priprAvljajo pluge in brane. Ako je hotel lovec od une strani iz lesa na Staro belišče, ni mogel več naravnost čez reko, led je pokal in po malo je skril za skriljo slov6 jemala, kakor je oče mlinar govoril, ko je hodil k zAtvornici gledat in je večkrat z bAbico na oglu hiše postal. Mine pepelnična, kvAterna in pervopostna nedelja. Na sredpostno sredo pa so m6rali žganci na mizo priti; to je bilo že tako. Dekla je že od jutra dečkoma prAvila, da bodo opoldne pri mlinarju babo žAgali, ravno takrat, ko pridejo žganci na mizo. Otroci so bili zelo radovedni in spet je bilo dosti govorice in smehti. — Peto, smertno (tiho) nedeljo zavesel6 se otroci: „Danes bomo nosili smert," in deklici rečete: „Danes je nAjina koleda!" — Babica naredi Nežki le-t6, na ktero je več dni nabirala izpihana jajca, obesi ga jej na vrat, naveže vmes rudečih trakov, da bi se veselila. Deklici greste koiedovat. Opoldne se zber6 vse deklice pri mlinarju, kjer so naprAvile smert. Ena povezuje slamo v snop, na kterega je dala vsaka deklica kako odelo; kolikor lepša je bila gledajo v okna, pobožno bAbice 216. Morena, toliko veče bahanje. Ko je bila oprávljena, vzámete jo dve déklici pod pázduhe, ostale se zversté dve po dve in gredó od mlina proti jezu ždlostno prepevaje za njima: „Smert nésemo iz vasi — novo leto do vasi." Starša mladina gre dalje za njimi, dečki pa Moreno s smésnimi burkami obskakújejo in hócejo jej stérgati kapo; ali dékliee jo bránijo. Prišedši k vodi naglo slé-čejo Smert in med velicim kričanjem veržejo v vodo slámnati snop. Potem se zberó dečki z déklicami in zacnó po versti pre-pévati: „Smert plava po vodi — novo leto k nam ide — z rudé-čimi pirhi — ruménimi kolači." — Na to začno dékliee: „Leto, leto, leto — kje si tako dolgo bilo — na studencu v vodi — umivalo sem roke, noge. — Viola, roža cvesti ne more — če jej Bog ne pomore." -— In zopet zapojó dečki: „Sveti Peter iz Rima — pošlji vina — da bi se napili — in Boga hvalili." 217. Na cvetno nedeljo je zopet veliko veselje. Že prej ta dan je prinesel lovec iz lesa polno naročje mačic in beršlina, sédel sredi izbe in dečkoma povezal bútari in lepo ju olcinčal z beršli-nom; mati je prinesla pozldčenih oréhov in šišek, rudečih jabelk in pomoráné ter je navézala na bútari. To je bila lepota, to je bilo skakljanje in veselje! — Barbka v nedeljo jutro rano vstane, teče na reko natergat marjetic, ki so že cvetle, kakor bi védele, da jih je ta dan treba. Ko gre z bábico k vélikemu opravilu, nésete jih blagoslovit obé dve, vsaka polno pest, in dečka kaj ponosno tékata s krásnima bútarama, ali vso pot med bábico in máterjo, da bi jima kak drug deček ne udrihnil po butarah, kar bi bila velika škoda. Na veliki četertek so védeli otroci, da bodo jedli samo medene jedi. Na Starem belišču niso imeli bučel; ali oče mlinar je poslal sat medú vselej, kedar je bučele pregledával. Oče mlinar je bil bučelar in imel je mnogo ulov; rekel je tudi Prošku, da mu. podari roj, kedar bodo bučele rójile, ker je večkrat slišal od bábice, da bi ničesar tako ne želela, kakor ula, da ima človek veselje, ko vidi bučele, te marljive delavke, ves božji dan létati iz ula pa zopet v ul. „Barbka, vstani, zdaj zdaj posije solnce!" budi bábica na veliki petek rano vnučko, lehko jo primši za čelo. Barbka je imela lehko spanje, precej se prebudi, in videvši babico pri pó-stelji, spomni se, da je sinoči prosila, naj jo zbudi k jutranji molitvi. Skoči iz postelje, obleče súknjico in dene ruto za vrat ter gre z bábico. Bábica zbudi tudi Urško in Jérico in reče: „Otroke pustimo, ne umejo še tega, bódemo pa mé za-nje molile." Ko so zaškripala vežena vrata, precej se oglasi perutnina in živina in psa sk6čita iz pesnjakov. Bábica živali odpravi, rekoč: „Po-terpite, da odmolimo!" Ko se Barbka na bábicin opomin v strugi umije, gredó na berdo molit devet očenašev in češčenih Marij, da bi jim Bog dal vse leto čisto telo; tako je bila navada. Stara ©(»». ©pc«d). nitfc iwtmgsfmd). s. «up. 15 bdbica poklekne, pobožno sklene nagerbane roke čez persi, mirno svoje ok6 oberne proti rudeči zarji, ki je napovedala solnčni vzhod. Barbka poklekne poleg nje, čversta, rudeča kakor roža. Tudi ona časi pobožno moli, časi pa oberne jasne, vesele oči proti vzhodu po lesih, lokah in berdih. Kalni valovi mirno šepetajo in n6sijo še s seb6j sneg in led; v globelih na pogorji tudi še leži sneg, ali sem ter tje zeleni že trava. Zgodnje cvetice že cveto, drevesa in germi berste, narava se prebuja k veselemu življenju. Rumena zarja ugaša na nebu, izza gor više in više prisvitajo zlati žarki in zlate drevesom verhe; počasi se pripelje solnce v vsem svojem veličastvu in razlije svojo luč po vsem pogorji. Nasprotna stran je še v senci, za jezom pada megla niže in niže in nad meglenimi valovi na griču nad pilo kleče ženske iz pile. „Le poglejte, babica, kako krasno solnce vzhaja," reče Barbka, vsa zamaknjena v nebeško svitlobo, „ko bi pač zdaj klečale na Snežki!" „Hočeš-li Boga iz serca prositi, temu je mesto povs6d; krasna je vsa Gosp6dova zemlja," odgovori babica, prekriža se in vstane. 218. Pomlad naglo nastopi; ljudje že delajo na polji, na rebri se s61nčijo kuščarji in kače, kterih se vselej strdšijo otroci, kedar gred6 na verh nad grad vijolic in šmarnic iskat; babica pa jim govori, da se jih ni treba bati, ker do svetega Jurja nobena živdl nima strupa, da se sme v roke vzeti, in pristavi: „ali kedar je solnce že visoko, pa imajo strup." — Na loki za jezom cvet6 marjetice in zlatice, na berdu plave podleski in rumene trobentice. Otroci nabirajo mlddega listja za juho; kopriv nosijo goščetom; in kedarkoli gre babica v lilev, obeta Liski, da skoro poj de na pašo. Drevesa se kaj naglo odevajo z listjem, komarji se veselo igrajo v zraku, škerjanec se dviga pod oblake; otroci slišijo, ali redko kdaj vidijo malega pevčka, poslušajo tudi kukovico in kriče v les: „Kukovica! povedi nam, koliko let bomo živeli?" Časi zakuka, časi pa ne, in otroci se togote, da nalašč neče zakukati. Bilo je na večer svetega Filipa in Jakoba. Ko bdbica s kredo svetih treh kraljev na hišnih, veženih, hlevnih in kurni-kovih durih, na vsacih tri križe naredi, gre z otroki na goli grajski verh. Dečka neseta na ramah stare metle. Na verhu je že Zalka, Jakob, vsa mladina iz pristave in iz mlina. Noč je krasna. Gorek vetrec ziblje zeleno setev in raznaša cvetično vonjavo iz loga in cvetočih vertov po vsem verhu. V lesu kriči sova, na visoki topoli pri cesti žvižga kos in iz germičev v logu doni ljubeznjiva slavčeva pesem. Zdaj ko bi trenil, švigne plamen na bližnjem griču, malo hipov potem na sosednjem verhu, in po berdih začenjajo migati in švigati veči in manjši plameni; po vseh verhih gore in plešejo luči. Mladina začne vriskati in vsakdo popade osm6yeno metlo, zapali in nosi jo, kolikor more visoko ter kriči: Leti, čarovnica, leti! Potem se zversti in začn6 z gorečimi plamenicami plesati; deklice se derži za roki in siičejo okoli goreče germade; ko začne razpAdati, razgrebi ogenj in začni čez-enj' skakati, kolikor ktera more. Že pozno se verne babica z otroki domu. „BAbica, ali ne čiijete nič?" šepeti Barbka in ustavlja bAbico sredi cvetičega verta blizo hiše, „kakor bi nekaj šumelo." — „Nič ni, vetrec igrA s perjem," odgovori starka in pristavi: „Ta veter je dober." — „Zakaj?" — „Zati, ker drevesa maje. PrAvijo, kedar se cvetoča drevesa ljubijo in objimljejo, da bodo polna." — „Ah, bA-bica, to je škoda, zdaj ko se začni črešnje, jagode, ko bode tu veselo, bomo vse dni mirali sedeti v šoli," riče otožno Jožek. — „To ne more biti drugače, deček; vedno ne moreš domA biti, ne vedno igrati. Zdaj vam nastanejo druge skerbi in druge radosti." „I! jaz bom rada hodila v šolo," reče Barbka, „le po vas, bAbica, se mi bo tižilo, ker se vis dan ne bideve videle!" — „Tudi jaz bom pogrišala vas, mili otroci! Ali kaj vse to pomaga! Drevce cvete, dete raste; drevo odcvita, sad odpada, dete odraste, roditeljema ubegne. Tako to Bog hoče. Dokler je dre vi zdravo, rodi sad; ko pa usahne, poseka se in na ogenj verže, božji ogenj ga spepeli; s pepelom se potrese zemlja, iz ktere izrAstejo zopet druga drevesa. Tudi bAbica dokončA svoj tek, in poližite jo v večno spanje," pristavi bAbica tiho. 219. Bilo je že po duhovih prAznikih, ktere je bAbica „zelene" imenovala — morebiti zati, ker je z brezjem okrasila vso hišo, znotraj in zunaj, tako da so bili pri mizi in v pistelji vsi med zelenjem. Bilo je že po sv. Telesu in po kresu. Slavec ni več prepeval v germu, lastovke so sprevAjale mladiče izpod strehe, na peči so ležale poleg mačke mačeta, kterim se je Nežka rada dobrikala. Čopa je že vodila odrasla piščeta, in Sultan in Grivec sta spet vsako noč skAkala za mišmi v vodo, in zati so stare pre-dice govorile, da na klopi pri Starem belišču straši povodnji mož. Nežka je gonila z Urško Brezo na pašo, hodila z bAbico po zeli, ali je sedela poleg nje na dvoru pod lipo, s ktere je bAbica že cvetje sušila, in brala bAbici iz knjige. In na večer, ko ste šle otrokom naproti, zavili ste po ovinku čez polje; bAbica je ogledovala lan, rada se ozirala po širokem grajščinskem polji, kjer je bogato klasje naglo rumenelo, in veter po njem valove delal j ni mogla od njega oči oberniti. Govorila je sosedu, ki se jej je rad pridruževal, ko je po polji hodil: „Veseli se človek tega božjega blagoslova, Bog odverni hudo vreme!" — „Da, imamo veliko sopArico," reče sosed in oberne oči proti nebu. Ko so šli mimo graha, ni pozabil natergati Nežki v krilo mladih strokov, in vselej si je vest s tem tolažil, da bi tudi kneginja temu nič ne rekla, ker ima bAbico in otroke zeli rada. Barbka je donA- šala sestri sládkega lesa ali sladke smole, ktere je za krajcar kupila ali od deklic dobila. Ko je prodaj avka blizo šole razložila črešnje, skoraj vsak dan jih je za krajcar kupila. Ko sp šli domú skoz dobovje, nabirali so jagod; Barbka je naredila iz brezove skorje kozol in ga vselej za sestro napólnila; in ko jagod ni bilo več v dobovji, nabirala jih je v travi in pozneje borovnic in pri-náSala léanikov. Bábica pa je nosila iz lésa gob in učila otroke zdrave 16čiti od strupenih. S kratka, bilo je zadnje dni mesca julija, in perve dni avgusta je imela priti knéginja in oče, in tudi so se veselili otroci, da bodo šole nehale. — Proškova gospá je imela že spet cele dni v gradu opravkov, da bi v nobenem kotu ne ostalo prahú, in vertnár se je moral truditi na vertu, da je pazil na vsako leho, ali mu cvetica raste, kakor sam hoče, da je preglédoval trate, ali ni ktera trávica hitreje zrasla od drugih, da jo precej pristriže, da preišče germič za germičem, ali niso morebiti pozábile plevice kake koprive, da jo izruje in čez plot verže. Povsód so délali priprave na gospéjin prihod. Veselili so se je mnogi, kterim je z gospó tudi zaslužek prišel; mnogim je merzelo in oskerbnikovi so vsak dan glavo za ped poniždvali in ko seje po gradu govorilo: „jutri pridejo," ponižal se je tako fospód oskerbnik, da se je celó na ponižen pozdrav mlatiču zavalil, česar nikdar ni storil po zimi, ko je bil perva oseba v gradu. Bábica je želela gospéj knéginji vsega dóbrega in mólila za-njo vsak dan. 220. Jutro je bilo soparno. Kdor je mogel, stari in mladi so délali na polji, da se spravi vsaj to, kar je bilo pož0tega. Solnce je pripékalo, da je zemlja pókala pod pek0čimi žarki. Ljudjé so se potili, cvetice so venele, tice nizko létale, živina je sence iskala. Že od jutra so se délaie kope na nebu, iz početka majhne, sive, bélkaste, sem ter tje raztresene; čim više je vstájalo solnce, tim bolj so se množile, valile, vzdigale, sprijémale, puščaje za sebój dolge repe, temnele in temnele — in o poldne je bilo vse nebo proti zapadu zakrito s èèrnimi, težkimi oblaki, ki so se proti solncu valili. S strahom so se ozirale ženjice proti nebu; če tudi so že težko sople, vendar so hitele z žetvijo, kolikor se je dalo. Bábica je sedela na klopi pri pragu in boječe se ozirala na oblake, ki so viseli že nad hišo. Dečka in Nežka so igrali za poslopjem, ali bilo jim je tako vroče, da bi dečka bila vse pometala s sebe in v strugo poskákala, ko bi jima bila bábica privó-lila. Sicer vedno glasna in kakor živo srebro nemirna Nežka je zévala, ni hotela več igrati in naposled je zaspala. Tudi bábica je imela težke oči. Lástovke so nizko létale, skrivale se celó v gnjezda; pajek, kterega je bábica zjutraj glédala, kako muho opreda in davi, skril se je v pájcino, perutnina po dvoru se je v hlad stiskala, psa sta ležala bábici pri nogah in hitro sopla in jezik iz gobca molila, kakor bi bila prišla z divjega lova. Drevesa so stala tiho, nobén listek ni trepetkl. Prišel je Prošek z ženo iz gradú. „Ljudjé božji! grozen vihár se bliža, ali so vsi domá?" praša gospodinja že od daleč. Platno z belišČa, perutnina, otroci, vse se je správljalo in nosilo v hišo; bábica je položila na mizo hleb kruha, priprávila hudourno svečo, okna zaperla. Vse je bilo kakor mertvo, solnce so zakrili oblaki. Kar naglo je potegnil veter; blisk je švignil po černem oblaku, zamolklo je zagermelo. Začele so pádati debele kaplje, bliski so švigali po černih oblakih, grom je bobnel, vihár strašno tulil. Prošek je šel v hišo. Bábica je vžgala hudourno svečo in mólila z otroki, ki so pri vsakem blisku in gromu obledévali. Prošek je hodil od okna do okna in gledal vén. Lilo je, kakor bi se bil oblák pretergal, nebó je bilo vedno odperto, blisk je švigal za bliskom, kakor bi se goreče kače po nebu vile. Na hip nastane tišina — zdaj spet zablisne plavorumena svitloba križem po nebu in — tresk! — ravno nad hišo. Bábica je hotela reči: „Bog se usmili!" ali beseda jej ostane na jeziku; Proškova gospá se prime mize, Prošek obledi, Urška in Jerica pádete na kolena, otroci se v jok spusté. Vihár se je na to polegel, kakor bi bil s tem treskom jezo ohladil. Slabše in slabše se je čulo germenje, oblaki so se razgánjali, ménili barvo in že spet so se kázale med sivimi oblaki jásnice. Néhalo se je bliskati, dež je ponehal, vihár se odtegnil. Kaka prememba zunej! Zemlja še kakor v omedlévicah počiva, udje se jej še trésejo in solnce gleda na njo še z rosnim, ali žárečim očesom; sem ter tje je še na njegovem licu oblaček, ostanek strástnega serda. Trava, cvetice, vse ie na zemljo potláceno, po potih tekó potoci, v strugi je voda skáljena, drevesa otrésajo tisoč kapelj, lesketajočih po njih zeleni obleki. Tice létajo zopet po zraku, gosi in race se veselé v lužah in potokih, ktere jim je ploha nalila; kokoši skáeejo po žužkih, kterih zopet dosti po zemlji gomzi, pajek lazi iz pajčevine; vse žive stvari hité vživat nóvega življenja in veselja. Prošek gre iz hiše, obide poslópje, in tu, lej! strela je razklala staro hruško, ki je s svójimi véjami toliko let streho krila. Polovica je je ležalo na strehi, polovica se je k tlam klánjala. Ta stara drobnica že mnogo let ni rodila, in njen sad ni bil dober; ali imeli so jo radi, ker je streho od pomladi do zime z zelenjem krasila. Tudi na polji je škodovala Ioha; ali^ ljudjé so se vendar veselili, ker ni bilo veliko kvara; ujše bi bilo, ko bi se bila toča vsula. 221. Vozili so poslednje pšenične stavke z grajščinskega polja. — Ker so védeli, da gospá knéginja ne misli dolgo v grajščini ostati, ker poj de ^ v Italijo, odločil je gospod oskerbnik žetvino veselico zadnje dni o žetvi. Za dvorom je bil velik prostor, nekoliko ga je bilo s travo pordsenega, nekoliko velikim sldmnatim kopam odrinjenega. Na trato so vsadili mladenči visok drog, okrašen z zelenjem, trakovi in vihraj6čimi rudečimi rutami, ki so bile podobne praporčkom. Med zelenjem je bilo polno poljskih cvetic in bogatega klasja. Okoli k6p so postavili klopi, iz vej spletli šotore, okoli okrdšenega droga tla sterdili za ples. Vsi, ki so hodili na tlako, zbrali so se drugi dan na zeleni trati z grajskimi služabniki in služabnicami. Na voz so naložili snopja, vpregli s trakovi nališpane konje, en mladeneč je stopil za konje, na snopje pa je sedla Zalka in nekoliko deklic; ostala mladina se je zverstila v parih okoli voza, stari za njo. Kosci so imeli kose, ženske serpe in grablje. Vsaka je imela za pasom kitico iz klasja, plavic in drugih poljskih cvetic; mladenči so si nakitili klobuke in kape. Hlapec je počil z bičem, pognal konje, kosci so zapeli in prepevaje se pomikali proti gradu. Pred gradom je voz obstdl, deklice so stopile z voza; Zalka je vzela na rudeči ruti ležeči venec iz klasja, drugi so se zverstili za njo in prepevaje šli v pervo izbo, kamor je kneginja ob enacem času stopila. Zalka se je strahu tresla in oblila jo je rudečica; s pobe-šenim očesom in jecljajočim glasom je govorila gospej vošila na bogati in srečni žetvi, vošila tudi bogat pridelek v prihodnjem letu ter s poklonom položila gospej venec k nogam. Mladenči vzdignejo klobuke in vskliknejo, da bi gospa dolgo živela in zdrava bila. Godba, vrisk, petje in smeh je donel okoli okrdšenega droga. Gospodje pisarji so plesali s kmečkimi deklicami in uradniške hčere se niso sramovale sukati se s seiskimi mladenči; ti in une so hvdlili plesavke in plesavce. Obilnost ola, sladka roz61ija in ples je ogrel glave vsem, in ko je prišla gledat gospd kneginja in je mladina pred njo zaplesala ndrodni ples; verha je dospelo veselje, zginila je vsa boječnost; kape, klobuki so letali v zrak, vsakdo je kričal: „Naj dolgo živi naša gospd kneginja!" Pilo in pelo se je brez prestanka na njeno zdravje. 222. Mladina je rasla in dorasla; nekteri so ostali domd, pomožili se in poženili; roditelji so jim prepuščali posestva tak6, kakor na dobu stari list odpade, kedar mladi poganja. Nekteri so zapustili tiho dolinico, iskali drugod svoje sreče, kakor seme, ktero veter odveje ali voda daleč zanese, da na tujem bregu, v daljnem logu korenine zasadi. Bdbica ni zapustila male dolinice, kjer je našla nov dom. Z mirno mislijo je gledala, kako vse okoli nje raste in cvete, rado-vala se sreče drugih ljudi, tolažila ždlostne, pomagala, kjer in komur je mogla, in ko so jo vnuki za redom zapuščali, odietali, kakor ldstovke izpod strehe: ozirala se je za njimi z mokrim očesom in se tolažila: „Morebiti dd Bog, da se zopet vidimo." In videli so se. Vsako leto so hodili domú obiskovat svojih, in stara bábica je z veselim očesom gledala, ko sta mladenča pred njo obraze sveta razkládala, odobrávala njihove, z živim duhom osnovane naklepe, in rada odpuščala mladostne zmote, kterih jej niso skrivali. Vsi so radi poslúSali bábicine skušnje in svete, če tudi se niso vselej po njih ravnali; spoštovali so bábieino besedo in nrave. Ljudjé še védeli niso, kako se bábica stara in peša, le ona sama je to čutila. Večkrat je govorila Nežki, ki je bila že lepa deklica, kaž0č staro jablano, ki se je leto za letom bolj sušila in redkejše zelenela: „Medvé sve enaki, pójdeve v istem času spat." In neko spomlad ozelené vsa drevesa, le stara jablan stoji zálostna brez zelenja. Mórali so jo izkopati in požgati. Bábica je to spomlad zeló káSljala, ni mógla več v mesto v božjo hišo. Roke so se jej boli in bolj sušile, glavo je imela kakor sneg belo; glas je prihajal slabši in slabši. Nekega dne razpošlje Terezka pisma na vse strani, da bi se otroci sešli. Bábica leže, ni mogla več vretena deržati. Lóvcevi, mlinarje vi, kercmárjevi so hodili vsak dan prašat, kako je bábici; ni jej' odleglo. Nežka je ž njo molila; vsako jutro, vsak veíér je mórala babici práviti, kako je na vertu in vertiču, kaj dela perutnina, kaj Liska itd. Spomin jo je zapuščal. Večkrat je poklicala Nežko za Barbko, in ko jo je Nežka spomnila, da Barbke ni domá, spomnila se je in vzdihnila: „Se vé, da je ni, ne bom je več videla." Ali bábica je docákala vseh. Vsi so prišli k bábici; najperva izmed vseh pa je bila Barbka, prišla je s slavcem vred; slavec se je naselil v svojem gnjezdu pri bábiéinem oknu, Barbka je ostala v bábiéini kamri, kjer je nekdaj stala njena postelj, kjer ste skupaj poslušali ljubeznjivo pesem bližnjega pevčka, kjer jo je bábica zjutraj in zvečer bla-goslávljala. Bili ste zopet skupaj, donela je k njima zopet ista pesem, migljale so jima iste zvézdice, po kterih ste se^ nekdaj ozirali — te same roke so počivale na Barbkini glavi, bila je to ista glava, ali druge misli so se v njej rodile, in druge čute so gojile solzé, ktere je videla bábica zdaj teči po licu milj ene vnuke; to niso bile one solzice, ktere je z milim sméhljejem otirala z r6žnega lica takrat, ko je déklica še v mali pósteljci spávala. Te so le rosile, ali kalile niso oči. Bábica je dobro čutila, da so ure njénega življenja preštete, zató je vse vredila, kakor dobra, modra gospodinja. * Najpopréd se je správila z Bogom in svetom, in potém razdelila malo svoje premoženje. Vsakdo je dobil spominek. Vsácemu, kdor je k njej prišel, dala je dobro besedo; vsácega, kdor jo je zapustil, pogrešalo je njeno okó, in ko je odhájala tudi gospá knéginja, dolgo je za njo glédala, védela je, da je na svetu ne bo več videla. Poklicala je k sebi tudi nemo živdl, kokoši in psa; poglédala je in terpela, da jej je Sultan roko lizal. „Skerbite za-nje," govorila je Nežki in déklama: „vsaka živdl je hvaležna, če jo imá človek rad." Urško pa je poklicala k sebi in jej naročila: „Kedar umrém, Urška — vém, da ne bo več dolgo, — kedar umrém, ne pozabi tega povédati bucélicam, da vam ne pomró. Drugi bi morebiti to pozábili." Bábica je védela, da Urška to stori, ker je verovala, česar drugi niso verovali, in bi tedaj lehko pozábili o pravem času to storiti, če tudi bi radi storili bábici za ljubav. Drugi dan, ko so se otroci sešli, na večer je bábica mirno umirala. Barbka je govorila molitev za umirajoče; bábica je ž njo mólila; pa kar naglo so jej zastala usta, okó je ostalo uperto na sveto razpelo, ki je viselo nad pósteljo, sapa je zastala, pla-menec njenega življenja je ugasnil kakor luč, ko jej olja zmanjka. Barbka jej zatisne oči, Nežka odpre okno, aa duša svóbodno odleti. Urška se ne mudi med plakajočimi, teče k ulnjaku, po-terka na panj in trikrat zakliče: „Bucélice, bucélice! bábica nam je umerla!" in še le zdaj sede na klop pod bezeg in jame plákati. Lovec gre v Žernov, da veli merliču zvoniti; sam se je ponudil k tej službi. Bilo mu je tesno v biši, moral je ven, da se móre izjókati. Ko zaklenka zvon in oznani vsemu ljudstvu: „da ni več bábice," zaplaka vsa dolinica. Ko se tretji dan za rana vijó mimo gradú pogrebci, kterih je bila dolga versta, ker vsakdo, kdor je bábico poznal, hotel je za pogrebom: odgerne bela roka težka zagrinjala in gospá kne-ginja se prikaže pri oknu. Dokler jej ne zginejo izpred oči pogrebci, gleda z žálostnim očesom za njimi; spustivši pazagrinjalo, globoko vzdihne: „Srečna žena!" 223. Topol. Mati božja rajskomila Iz nebčs je šla na zemljo, Ino koder je hodila, Vse ljudi je in živali Ljubeznjivo pozdravljala, Vsem je stvarcam z belo roko Sveti blagosl6v dajala. Lej, in vsaka stvar pod nebom Njej naproti je hitela, Priklanjala se je k zemlji, V slavo pesem ji zapela. Tiče glasne v senčnih vejah , Slavca milega iz gaja, In skerlico izpod neba Ena misel koj navdaja, Da z nižave in viš&ve Pred popotnico hitijo, In ji tamkaj z gladkim gerlom Sladke pesmi žvergolijo. Iz pečdvja divja koza, Iz goščave berzi jelen, Slon in tigra iz puščave , Vse, kar ima gozd jih zélen, Vse zveri hité do Deve, Do Marije blagokrasne. Tam klečijo na kolenih, Mólijo molitve glasne. Iz potokov in studencev, Iz morjá, iz rek derečih, Stézajo glavé na suho, Kar je manjih rib in večih. Krog in krog se zemlja smeje, In glasnó ji svét prepeva; Krog in krog natora uka, Da od gor do gor odmeva. Hrast kamniti, hoja mlada Pripogibljeta mladike; Vekovite krepke cedre Verhe kl6nijo velike. Ni je šibe, ni cvetlice, Da bi se ne priklonila. Lej, in božja porodnica Vse jih je blagoslovila. Samo topol kraj potoka Glave noče upogniti, Iz napuha v terdem sercu Noče bl&žene čestiti, Ampak derzno pregovarja: „Jaz, ki dvigam se v nebesa, Nikdar se ne bom klanjala; Naj se druga ji drevesa, Ki so brez perds srebernih!" Bliža se ji božja mati, Tako milo jo pogleda, Da začnž vsa trepetati, Trepetati kakor rosa Na cvetlicah pomladanskih. Topol se je tresti jela, Vstdviti se pa ne more; Zato nje peresa bela Gibljejo od dne do zore; Večno bodo ji gibala, Dokler tu na zemlji pela Bode se Mariji hvala. M. Vilhar. 224. Tiče. Kdo bi jih ne imel rad teh ljubih stvaric, ki znajo tako lepo peti! Že gnjezdo, v kterem tičica pervokrat zagleda beli dan, kak6 lepo, kak6 čudno je! Otroci stegajo roke po mehki p6-steljci, zakriti med zelenim listjem, ki jo je napravila mdterina ljubezen in ktero varuje ljubezen. Mož pa obstaja pred njim in čudi se, premišljuje in čuti, da božja sapa diha povsod. — Od nekdaj so se tiče prikupile človeškemu sercu: prosto ljudstvo je slavi v neštevilnih pesmah. Pa kak6 bi človek ne imel veselja s tico? Poglej jo, kak6 prosto vzdiguje glivico na tankem in gibčnem vratu; persi se pogumno dvigajo proti vetru. Koliko lepote je na njenem oblačilu! Kak6 so barve čiste in svitle! Kako umno so zbrane, da razveseljujejo človeku oko! Pa najčudnejše je, kak6 znajo tičice letati in peti. Razpnč perotničice in vzdigne se kviško, da je ok6 ne doseže več, da je uh6 komaj še čuje in zopet se spušča doli od oblakov na vejico. In kakor bi truda ne poznala, vzdigne se zopet in sferči v bližnji germ; popravi svoje perje, očedi, kar je treba, in na novo začne {»eti in vliva svoje notranje življenje v mične glasove. V petji eže tičje skrivnosti, v njih glasu se izražuje zadovoljnost, ljubezen, hrepenenje, radost in žalost, pa tudi strah, jeza in želja po moru in plenu. Tičje življenje je podoba brezskrbnega veselja in neutrud-ljivega gibanja. Zdaj leta tica od germa do germa, zdaj poje na kaki veji, ali pa napravlja gnjezdo, ali išče hrane za svoje mlade; ves dan imd opraviti in zjutraj na vse zgodaj se že čedi in pripravlja za novi dan. Pa le v logu živi tica svoji natori primerno življenje; tukaj je njeno prebivališče; prostora mora imeti za s6 brez konca in meje; tica je za log stvirjena. J. Štefan, 225. Natora. Kamor se koli ozrem, je polna natora veselja, Vse poskakuje okrog, pleše, prepeva sladko. Rože cvetó ljubeznjivo lepé po dolinah, po gričih Lepi razširja se duh, rosa ko demant svitli. Pisan'ga cvetja gosté se vdájajo vej'ce zelene, čbelice pridne bucé, v satje nalivajo méd. Loge oživlja zverina, 'z germičev pisanih tičev Mili razlega se glas, v travi kobil'ca cverči. Bister tam potok aumljá, rož, travnika žeje gasilo; Vetra tü v senco ljubo píhljeji vábijo nas. Kosec glasán jo priuka, ávencé po vasi kosice, Mlade ženjice pojó, brusijo serpe hitré. Pika-pok skedni donijo, versé se kopice proséne; Vert in vinograd imá tóliko lepih daróv. Kamor se ganem, ozrém, se odpirajo viri veselja: Večno prepevaj, moj duh, stvárniku hvalo svetá! IH. Kastelec. 226. Libanon. Libanon se vleče od séverja proti jugu do blizo nekdánjega slovécega Tira, kjer se malo po malem znižuje in v planjavi izgubi. On pa ni kak posámezen hrib, ampak je odrastek távriske gore in se v več odrastkov deli. Libanon se pa imenuje le zahodni odrastek, ki nekdanjo Fenicijo na vzhodni strani obdaja in od ostale Sirije deli; dáljemu odrastku, ki se bolj proti jugovzhodu vleče, právijo Antilibanon. Libanon je visoka, pa ne sterma gora, ker se hrib za hribom le malo po malem kviško vzdiguje, tako da se dá gora v čvetero različnih opasij razdeliti. Tla pérvega opasja rodé in dájejo obilo žita in mnogovérstnega sadja. Drugo opasje je kamenito in polno gólega skalovja, in se dá le sem ter tjé obdelovati. Tretje opasje pa je raj libanski. Tu je v milem podnebji, da-si ravno je hrib že jako visok, vse polno mnogovérstnega drevja, lepih vertov, dobro obdélanih njiv in hladnih studencev, ki se v potoke stékajo in zemljo namákajo. Ceterto opasje pa obsega visoke verhe krasne libanske gore — najviši meri 9600 čevljev — ki so pa pri vsi svoji visokosti vendar še dobro obráseni, pa tudi polni ledú in snega. V pervem in tretjem opasji se prideluje posebno veliko lepe svile in žlahtnega olja in vina, ki mu Lahi „vino d' oro del monte Libano" — zlato íibansko vino — právijo. Ni se tedaj čuditi, da gora libanska že od nekdaj toliko slovi, da jo sveto pismo tólikrat v misel jemlje, in da preroki prilike svoje posebno po nji posnémajo. Kako bi ne bili preroki in pés-niki ljudstva božjega, ki so ta krasni hrib pred očmi imeli, Boga za ta umotvôr njégov hválili in povzdigovali, vidé na vsakem griču tisčč in tis0č visocih, ko sveče ravnih pálmovih drevés, ki se čez pomarančne in óljkine gaje in lepe vinograde vzdigújejo ! Že Mozes (L. V. C. III. 24, 25.) moli: „Gospod Bog, jelši kázati služabniku svójemu veličanstvo svoje in mogočno roko svojo; zakáj ni ga drugega Boga ne v nebesih, ne na zemlji, ki bi bil v stanu délati dela tvoja, _ ali se mériti z mog<5čnostjo tvojo. Daj mi tedaj, da grem in vidim deželo dobro in plodno unkraj Jordana, izverstno goro Libanon.'^ — 71. psalm pravi o Kristusu in njegovem kraljestvu na zemlji: „Terdnost njegova bo na zemlji v visočinah hribov, in sad njegóv bo povzdignjen se verh Libana." — V visoki pesmi (IV. & V.) pravi ženin nevesti svoji: „Duh obleke tvoje je kakor duh Liban o v in vert tvoj kakor studenec živih vod, ki naglo iz Libana tekó." — O krasnosti in kinču neveste Kristusove pa prerokuje Izaija (35, 2): „Cvetela bo kakor lim-barji: cvetela bo in veselo stala v vsi radosti in v veselji; zakaj dana jej je krasnost Libanova, kinč Kármelov in Sáronov; videli bodo veličanstvo Gospodovo, kinč Boga násega." V starodavnih časih pa je slovel Liban tudi zastran svojih krasnih cedrov, kterih les je, tako rekoč, nestrohljiv. Pridni Fe-ničani so si tesali iz njih brodove ali barke, in mnogo mnogo jih je porabil tudi Salomon, ko je Bogu tempelj, sebi pa králjevo poslopje zidal. Trideset tisoč delavcev je imel déloma na Libanu v gozdu, da so les sékali in tesali, déloma pa drugod, da so napráv-ljeni les v Jeruzalem správljali. — Da-si ravno se je cedrov gozd na Libanu malo po malem posekal in zatèrl, nahaja se vendar še dan današnji na gori libanski, toda le v enem samem kraju, še nekoliko cédrovega drevja. Kakih sedem ur od mesta Tripoli stoji še okoli 400 cédrovih drevés, med ktérimi jih je dvanajst do petnajst silo starih; nekteri celó tèrdijo, da so še iz Sálomonovih časov. — Največi ceder, ki se še vidi, je visok do 300 čevljev, njegove spodnje veje so dolgo po 50 čevljev in še čez ; deblo njegovo pa meri na okrog ali na obsežek do 40 čevljev. To je pač debelóst, da je kaj. Zató primerja David (psalm. 36, 35—36) veliko, pa le dozdevno blažen0st in srečo hudobnih libanskim cedrom, rekoč: „Videl sem hud0bneža visoko povzdignjenega, kakor cedre na Libanu. In šel sem mimo, in ni ga več bilo, in iskal sem ga, in ni bilo najti kraja, kjer je bival." M. Verne. 227. Roža med ternjem. Kaj pa ti sama tukaj stojiš, Cvdtica krasna, cvetica mila! V ternji bodečem kviško moliš Belo obličje, pisana krila? Kedar te vidim, točim solzd, Dete nesrečno, trikrat gorj<5 ti! Pikalo ternje te bo v serce, Morala bodeš rano umreti. Kdo ti mertvasko postijo postlal, Kdo ti nasul bo hladno mogilo? Nikdo ne bode groba poznal, Bodlo še v njem te ternje nemilo. Cvetice druge lepo cvet6 . V pisanih vertih, rajski livadi, Pijejo roso, solnce gorko Sije jim milo, hčerkam pomladi. Ti pa samica tukaj živiš, Družbi veseli lice zakrivaš, V potu obraza krono rediš, V hiši mrazotni tujka prebivaš." „Mene ne, sestra, une miluj, V ternji rojena, v ternji ostanem! Srečna sem tukaj, meni veruj, V senci stanujem, ven se ne ganem 1 Prišli vetrovi, prišel bo piš, Cveticam lomil krone cveteče, Padlo bo cvetje, vtemnil njih bliš, Mene branilo bo ternje bodeče. Prišel bo kosec s koso ostr6, S serpom jeklenim prišla bo žnjica: Roža za rožo p&dala bo, Jaz bom cvetela, roža samica. Peklo bo solnce gole glavi, Merle sirote bodo za žejo; Da bo rosila roso na mč, Bodem prosila tžrnjevo vejo. Padla bo merzla slana na plan, Smert na široko cvetke bo žela; Mene bo varval senčnati stan, Še bom živela v ternji vesela. Bala grabljivih rok se ne bom, Noge lomastne, slasti jezika: Terdna ograja varje moj dom, Ternje ga pika, kdor se dotika. Prišla bo zima, prišla bo smert, Ternje mi bode jamo skopalo, Kril bo gomilo biserni pert, V sladkem počitku truplo ležalo. Skopnel bo sneg in stajal se led, Tiha gomila se bo odperla, Krono škerlatno, biserni cvet Krasno bom zopet k nebu prosterla." Fr. Cegnar. 228. Kerk in Kerčani. Ker k je domače imé otoku, kteremu Lahi in po njih drugi Evropijani Veglia právijo. Mera mu je 7 štirjaških milj, in duš živi na tem prostoru blizo 17.000. Kerk ima torej med vsemi kvarnérskimi otoki največ ljudi. Temni visoki gozdi, ki so ségali do morskih bregov, so svoje dni Kerk záljSali, ali splávali so po vodi. Izmed vseh kvarnerskih otokov je Kerk za kmetijo najbolj pripraven, torej se Ijudjé najbolj ž njo pečajo. Orodje jim je prosto in starodavno, kakor je bilo pred 1000 leti; za umetno obdelovanje se nihče ne meni in ga tudi nihče ne pozná, vse iznajdbe in vede nadomestuje pridna roka. Zemlja je rodovitna, le sem ter tje preplitva, da jej je dosti dežja treba. Olja in vina na otoku ne raste preveč. Velika nadloga za otočane in dóstikrat škodljiva za sadež je silna burja. Velika nesreča je tudi toča, ki se pogóstoma usiplje. Kerčani imajo velike čede lepih ovác; pod južnim nebom in blagim zrakom zori najslajša trava; zató pa je tudi ovčje mesó tu prava slaščica, da ga Ijuajé nad vse drugo čislajo; sicer pa jim je v jedi ta-le red: Za kosilo imajo kašo iz tiirščice, zabiljeno s svinjskim lojem, le malokje z maslom, za južino zelje in krompir z ovčjim mesom, za večerjo ravno to, pa tudi krompir s solato in svinjskim mesom. Tudi močnate jedi radi jedi, posebno si ob nedeljah ž njimi strežejo. — Zrak je zdrav in čist; tudi ljudje so zdravi, pa močnih in velikih je malo videti. V Evropi se bo našel pač težko kraj, da bi se bila tam stara poštenost taki lepo ohranila, kakor na Kerku. Hiše se malo zapirajo in vendar je tatvina skoraj popolnoma neznana. J. Te rdi na. 229. Rizija in Režij a ni. _ Rezija ali Rezijansko se vnaslanja proti vzhodu na bovške planine in se dotika Bovca in Žage, proti jugu na Lusevero, proti zahodu jo meji Rešiuta, proti polnočni strani Rokolansko in Klavže (Chiusa). Dolga je rezijanska deželica, od vzhoda do zapada, blizo 20 italijanskih milj, široka pa je od severja do juga blizo osem milj ali dve uri. Cela deželica je le ena dolina, okoli in okoli jo obdajajo visoke sterme gore, samo na zahodni strani je soteska, kjer se rezijanska pot poleg potoka Rezije zvija in vodi do Rešiute na veliko cesto. Največa gora je Kanin (Canino), ki se na vzhodni strani črez oblake vzdiguje. Na nji ne raste nobena trAvica, noben germ, nobeno drevi; samo golo skalovje je videti. Druge rezijanske gori niso tako visoke, pa tudi ne tako puste in nerodovitne; na njih se vidijo med golim skalovjem tudi senožeti in hoste. Planjava rezijanske doline je široka eno miljo, dolga šest, po sredi teče potok, ki mu tudi Rezija pravijo. Črez potok je sred doline postavljen lesen most, ki veže obi strani. Vsa stanovališča razun Volčja (Uccea) so v planjavi in se deli v štiri velike vasi. Perva vas se kliče sv. Jurja (S. Georgio) in šteje 670 duš; druga je Njiva (Gniva), ki šteje okoli 250 pre-bivavcev; tretja vas se kliče Ožjak (Oseacco) in šteje 880 duš, četerta pa na južnovzhodni strani Volčji terg in šteje 130 duš. Po tem takem živi na Rezijanskem okoli 2900 duš v 500 hišah. — Skoraj na sredi deželice stoji samotna vasica, ki ne šteje črez šest hiš in se kliče Travnik (Prato di Resia). Tu je farna cerkev. Središče cele deželice je Travnik. Ta kraj je obzidan okoli in okoli; zid, ki vasico obdaja, je širok blizo štiri črevlje, od ene strani do druge meri včs obzidani kraj 75 korakov. V tem zidu so štiri vrata proti štirim oddelkom farnim. Rezijanske hiše so terdno zidane in imajo po dve, nektere tudi po tri nadstropja. Dimnik se vidi pri malokteri hiši. Nektere hiše so s slamo krite, vičidel pa so pokrite z opekami. Živi pa Rezijani oa svojih zemljišč, ki je pridno obdelujejo, od živine in od kupčije. Pridelujejo reži, turščice, krompirja, repe, in ajde. Ali malo družin je, da bi za svoje potrebe dovolj pridelali na svojem zemljišču; skoraj vsi mirajo tiirščico od Furlanov kupovati. Režijanski svit je tak6 peščin in nerodoviten, da mi- rajo gnojiti vsako leto ne samo polja, ampak tudi trávnike, ako hócejo kaj pridélati; če tega ne storé, nimajo ne kruha, ne sená, 5olje pa obdelujejo same ženske. Oné správljajo señó, vózijo omú derva, gnojé njive in trávnike, in posprávljajo poljske pridelke. Možje so skoraj vsi kupčevavci ali pa berači, vMčijo se okoli po svetu in se kar nič ne menijo za obdelovanje polja; póljskega dela se nikdar in nikakor ne lótijo. Rezijani redé tudi krave, koze in ovcé. Ker se pa s poljedelstvom in z živinorejo ne morejo preživiti, zató so prisiljeni, da mórajo kupčevati ali berdčiti in si iskati potrébnega kruha. Cela rezijanska dolina z Volčjo vasjó vred je ena sama 0bčina ali srenja; na sredi pri farni cerkvi je njih občinska uradnija. Razun te uradnije imajo tu tudi šolo, ki jo obiskujejo otroci iz vseh rezijanskih vasi. V tej šoli se uče otroci brati, pisati, račii-niti itd. v rezijanskem in v talijanskem jeziku, takó da se vádijo v obéh, in umejo, govoré in pišejo v obén jezikih. St. Kociančič. 230. Postojnska jama. Kolikor imá narava čudežev, ki človeku razveseljujejo okó, nobeden tako ne prime serca, kakor podzémeljske jame, ki so tólikanj bogate s krásnimi in mnogoverstno zasúkanimi podobami, naréjenimi iz kápnika. Svóboda v zákonu, samovoljstvo v dosléd-nosti se nikjér tako očitno ne kážete, kakor tukaj. Ako človek o kaki drugi stvari čuje govoriti, precej lehko dobro zadene, ká-košna mora biti v resnici — tukaj pa je vse novo, vse tako vstvárjeno, kakor se nisi nadjal. I. Ni kmalo na svetu dežele, ktera bi na tako majhnem prostoru mogla pondšati se s tolikim številom veličastnih, spomina vrednih naravskih stvari, s kólikorsnim se more kranjska vojvo-dina, če se opomniš daleč slovečih velikanskih kerških rakov na Dolenskem, ter potem po versti čuda preštevaš do Triglava na Gorenskem, velikana med gorami; najčudovitejše pak so po Notranjskem neštevilne, raznih žuželk polne votline, med ktérimi je najslavnejša postojnska s svójimi dijamanti, ktere je izbrúsila že sama narava. Najkrasnejša v cesarstvu je ta jama, kterej bi se dala primériti samo Baradla pri Agglateku na Ogerskem. V no-benej drugod po Evropi ne dobiš tóliko združenih posebnih lastnosti , kolikor v tej, ki ima preobširen prostor, veliko množino raznoverstnih kápnikov, tomune poleg súhega prostora, čist zrak, dobro uglájene poti itd.; torej se tudi postojnski ne dá lehko primériti nobena. V le-tej se nahaja tudi še to, da ne prideš, kakor po drugod, precej v tisto ohlipino (temperaturo), kákorSna se ná-vadno po jamah nahaja, ker njé pervi prostor, vélika cerkev, ima, zarad sopare iz Pivke, 5—6 stopinj več gorkote, nego notranja votlina, po kteri je pač le 6—7 stopinj gorkote. V jami so ti-le razdelki: 1) velika cerkev, od vstopa do spominka cesarja Ferdinanda; 2) stara jama, na levo roko od vélike cerkve; precéj pri njej pak je3)stranskajama, ki je malo zanimljiva; 4) jama cesarja Ferdinanda, od spominka Nj. veličanstva cesarja Ferdinanda pa do groba, in stari pot na desno k gori Kalváriji z neko stransko jamo na desni roki precej od začetka; 5) jama nádvojvoda Ivana, ki je najbolj na vzhodu med vsemi votlinami; njé se derži 6) malo obiskovana stranska jama; 7) Franc-Jožefova in Elizabétina jama na levo od groba ob razgledu (belvederji) do Kalvarije; 8) votlina od razgleda tje do Tártara; 9) tri stranske votline na levi in desni roki od Kalvárije. Votlina cesarja Ferdinanda je eno z drugim 30 čevljev široka, 20 čevljev visoka, in visi za kacih 20 čevljev. Franc Jožefova in Elizabétina jama do Tártara je obilo veličastnejša, ker je návadno 35 čevljev široka in še mnogo viša, to je 180 čevljev, samo da ima perva jama le 66 čevljev največe visočine. Vsi kápniki so tod razno ver stnejši, pa tudi bolj velikanski, zlasti gora Kalvarija, ki ima cel gozd stojičih kápnikov (stalagmitov), ki ima dalje románticni vodobér in strašno tártarsko brezno. Nikjer ni jama nevarna, celó po stranskih votlinah ne, da-si tudi právijo, da va-nje ni priti mogoče; samo do „stare jame" je pot pomisleka vreden. Do „Kalvarije", do „Franc-Jožefove in Eli-zabétine jame" so narejeni gladki potje z debelim obzidjem in térdnimi deržaji ob stranéh zarad prepadov in brezen; koder se pa zbira voda po dolgem dežji, ondot je visoko nasuto. Koder ni narejenih potov, ondod je pač treba páziti, ker na opolzlih káp-nikih človek hitro izpoddersne. Zrak je povsod čist. Posebno se pa ni bati, da bi kamen kje padel od stropa. Postojnska jama ima svojo lastno komisijo, da skerbi za-njo. Kdor jo hoče videti, mora se torej oglasiti pri dnevnem jamskem blagájniku. Vsako leto pak je na Duhov (binkoštni) ponedeljek po poldne jama vsácemu odperta. O tej priliki je véliki pot po jami tje do verha gore Kalvárije tako razsvitljen, da je vsácemu čisto nepotreben kak voditelj. Posebno veliko svečave je po najlepših razdelkih, kakor n. pr.: v cerkvi, na plesišču, okoli zagri-njala, po razgledu in po gori Kalváriji, po kteri svéti več sto sveč, na plesišču pa godejo, in Ijudjé se verté v radostnem plesu. II. Kdor koli je videl jamo tako cáravno olépSano, temu njena lepota ostane do smerti nepozábljena. Ali vse to se vendar ne more primérjati nikakor tistim velikim napravam, ktere so jo kra-sotile 11. marca 1857. leta, ko sta bila v njej cesar Franc-Jožef in cesarica Elizabeta, tudi tistim ne, ki so bile osnovane, ko se je pervič začela vožnja po železnici od Ljubljane do Tersta. Mislil je človek tačas, da živi v tistih pripovedkah, ki so popisane v „tisoč in eni noči"; mislil je, da v spanji okrog njega skácejo sknje prijetnih podób ; mislil in véroval je vse, le tistega ne, kar je v resnici videl pred sebój. Vso to krasoto — kdo bi jo mogel tako naglo z duhom objeti! Kdo bi jo mogel popisati! Kdo imá pero, da ne omaga pod tolikim delom ! Ti vsestranski lučni žarki, ta obilica povsod razširjene svitlobe, kdkoršna je bila marca mesca 1857. leta, ne daje prostora tistej grozi, ktera človeka obdaja, ko le poleg majhne svečave ogleduje veličastne stebre in arabeske, ki se dvigajo od tal gori po stenah, ktere tako čaravno záljsajo, ker brani, da bi misli raztegnile ta prostor v neskončnost; ali živo se {»rikaže mnogo krasnih podób, ktere sicer le noč zagrinia. Svet-oba od luči, ki pada na vse strani, budi neskončno blesketanje in krasno mergolénje. Obok vélike cérkve je podoben, kakor bi neizmerno velicega bila iz čistih dragocenih biserjev mozaično se-stávila kaka čarodejna vila, in iz reke, globoko spodaj tekoče, ki je druga polovica krasne velikanske školjke, odsvitava se zopet nazáj vsa blisketajoča svetloba. Vsaka stopinja nova čuda podaja stermécemu gledávéevemu očesu. Vse bogastvo raznih podób, ktere sicer zemlja po svojem verhu obilo kaže, imá tukaj shránjeno pod samotno, lálostno odejo v skrivni noči. Narava sama sebe ni čutila, ni si bila v svesti, kaj dela, pa vendar je naprávila drevó z dolgimi vejami, na kterih vidiš liste, — razpókano ostro skalo, iz ktere tu ali tam klije kaka cvetica ali raste gerčava smreka, naredila je slap, ki skače od skale do skale, dokler v skalbo ne pade, okoli sebe pénasto meglo kropeč; celó človeške umotvórine se pred tebój versté: tanki, na kviško se dvigajoči steber, obilo ozaljšan z dletom bistroumnega umétnika, goška bogomolja (tempel), jako lépSana z rézanim kámenjem, zagrinjalo, ki so ga délaie ugibčne roke, grobo obtesana klada, iz ktere bi se imela narediti kaka podoba, toda čaka še umétnika, da jo olika in ogladi z vá-jeno rokó. Da-si tudi naravi pri tem poslu ni človek pomagal, pa vsako njenih del se nam vendar zdi domače; nikjer nič ni tujega. Na videz bi pač sodil, da je vse razmetano brez kácega reda ; ali kmalo moraš zapáziti zakon, ki ga najdeš tudi tukaj, kakor po-vsód v naravi. In kedar vse to : cvetice narejene iz kápnika, drevje, poslopja, veže, podobe, stebre objemlje svitloba premnogih in mnogih luči, da pred tebój vse lesketá in igrá, ko demantna rosa v jutranjem solncu; kaj so tačas pač najkrasnejše sanje najbogatejšega èlovéskega duha, če je primeriš temu veličastvu! Ko se pomudiš v jami, čedalje bolj se ti dozdeva, da si prenesen v delavnico pridnega umétnika. Tu se dviga pred tebój steber iz tal, toda še le na pol dodelan, kakor bi ga kdo bil odrezal, a iz bleščečega stropa mu že naproti hiti, že mu roko podaja druga polovica; še nekaj let, pa bode iz obéh kosov zlito samo eno, krasno umotvorsko delo. Tam iz tál moli čudovit paro-bek ; še nekaj časa naj prejde, pa se povzdigne do únega kápnika, ki nedodelan visi od kamnene, leči (prižnici) enake, bogato olép- Sane podobe — in tako bode gotóv steber, na ktérega naj se leca opré. Pri nobeni izmed vseh podób, kolikor jih je naredila jama, pa ne zapaziš, da bi se bila narava tako čutila, tako védela, kaj dela, kakor pri kápniku, ktéremu právijo zagrinjalo, ki se tako cáravno zavija doli po lesketajoči steni, kakor bi mu kak bistroumen gerški umetnik bil naredil tanke gubice in pléte iz mrámorja, ki se je lomil na otoku Pafu. Rob je prezéren, pomarančnega, rujávega in rudéckastega cveta, zagrinjálo pa je potlej tako belo, da se svéti. Vse je izdélano, kakor bi prišlo i'z rok najbolj milo-čutnega, najbolj izobrdženega umétnika; pa vendar je ta čudež ustvárila v nočni temoti narava brez oči. E. Costa. 231. Slovenski národ. _ Slovenci so odraslek velicega slovanskega národa, kteri zdaj prebiva od terždškega noter do mérzlega morja v Moškoviji in od CéSkega noter do dežele Kamčatke, čez tavžent milj na dol-góst. Skoraj vsa ljudstva v tem prostoru so Sloveni. Od kod so ta ljudstva prišla, kaj so nekdaj bila, nimajo zadosti starih popisovavcev. Slovenski jezik je v pervotnih ali koreninskih besedah nekaj podoben arménskemu in pérzijskemu; še bolj so si med sebój podobni gerški, latinski, nemški in slovenski. To kaže, da so ti rodovi nekdaj skup rójeni notri v sredi Azije. Počasi so se širili Gerki, Latini, Nemci in Slovenci iz Azije ven v Evropo. Mati jih je odstávila, oni so iz zibeli vstali in govoriti začeli. Gerki in Latinci so bliže poldne ostali, Nemci in Slovenci so bolj proti polnoči od solnca derli in se v sedanjih svojih deželah ustávili, živino pasli, čede varovali in zverino morili. Počasi so zemljo priprávili za stanovitno prebivališče in za njive; poljsko delo se je začelo, z delom hiše, s hišami zemlje last, pravice, oblást, kraljestva in bolj vravnano zadčržanje. Se dan današnji vidimo, da človeški rod čedalje bolj v hribe leze, goščo trebi in rodovitno zemljo prideluje. Prokopij piše, da so bili Slovenci sploh veliki, močni in rudéckastih las. Do sedaj se je še dosti vnanjih rodov primésalo in kri seje sprevergla; zatorej se nájdejo med njimi ljudjé majhne postave in černih las. Slovenec se tudi na višnjevih in plavih oééh pozná. Od nekdaj so Slovenci čiitili svojo moč in se sovrdžnikom serčno bránili. Večkrat so bili premágani, ali nikoli niso izgubili prave ljubezni proti svoji domovini. Se dan današnji svojo lastno deželo silno ljubijo in so priprávljeni se za njo potégniti, ko bi jo sovražnik požreti žugal. — Nobén Slovenec ne zapusti rad teh svojih, rajši je domá; težko ga je správiti, da bi šel na tuje prebivat. Slovenska ljubezen proti domu je dóstikrat prevelika, da neradi gredó na vojsko, ne kakor Nemci, kteri na leta v soldate ©lo», ©ptatfi» unfc Ucbungéburfi, 8. iliifl. 16 h6dijo pod tuje kralje. Slovenec pa ne gre drugam pod orožje, kakor le za domače dežele. Slovenci radi zakrivajo svoje stare navade pred tiijimi. Težko bode Nemec zvedel na tanko, kaj Slovenec misli ali kakšne imd navade. Prokopij piše, da Slovenci niso ne hud6bnega, ne goljufivega ndgnjenja. Večidel so pošteni in tudi proti tujcem dobrot-ljivi. Slovenci so radi tuje pod streho jemali in je gostovali. Sleherni tujec je bil gost; vsdcega potujočega so s častj6 prejeli; njih dobrota proti popotnim je bila taka, da ime tujega in gosta je bilo vse eno; in ko bi kdo ne bil pop6tnega pogosto vdl, clo hišo so mu sosedje z vsem premoženjem vred požgali. Helmold piše o Slovencih, da nobeno ljudstvo na svetu ne gostuje tako rado kakor Slovenci. 232. Koristna ognja je oblAst, Ko človek čuva njeno r&st, In kar napravi, kar stori, Je dar nebeške te moči. Al m6č nebeška strašna je, Če varstva sponi zmakne se, In samoglaven tir puhti, Natore proste prosta hči. Strašno, kedar razuzdana, Brez opore ljut vih&r Po pohištvu ljudostana Divji tjč vali požar! Vedno so napravi dlana Elementje vražen kv&r. Iz oblaka Blagor pride, Dež izide; Iz oblaka v strah sosesk Udri tresk! čujte zvona stok in rig! To je žig! Kakor kri So nebesa, To žarenje dneva ni! Ceste stresa Divji hrup! Kviško kviško plam se dviga, Na široko liže, vžiga, Urniše od vetra šviga, Kot iz pdčnega oboka; Zrak žari, tramovje poka, rist ognja. Strop se vdira, okno zije, Dete plaka, mati vpije, Stok živine iz dertine , Dnevu svitla noč je enaka. Vse leti, prenaša, skaka, Po verigi rok do meha, V skušnji speha Vedro teče, v lok visoko Brizga voda na široko, Piš prituli zdaj globoko, Ko vihraje išče plam. Ta objame žita hram , Skednja preverši prostore, Sldmena zdrobi podpore, Kakor da bi htel puhteči Bega silnega v oblak Sabo vzeti zemlje tlak, Zraste kviško veči in veči Žar orj&k! — Upa nag Človek božji sili jenja; Križem roke premoženja Ves oterpnjen gleda kon'c. Prah in sip Je domovje, Divji vihti prosto rovje, V pustih linah oken biva Groza bleda, In obl&k nebeški gleda Votlo not. Enkrat še Na gorišče Krasne hiše Gospodar se zdaj ozre — Vesdl si drugo stanje išče; Če ognja r6p je blago lih, Tolažbe slast mu serce greje: On drage glave svojih šteje, In glej! ne manjka nihče vsih. 233. Gospodarstvo in tergovstvo na slovenski zemlji v starih časih. L Slovenska zemlja zadeva v italijanske mejnike; ob kraji tedaj imd nekoliko bolj srečno lego, više pa je bolj gorata in merzla, tedaj ne toliko rodovitna. Tak6 opisiijeio tudi nekdanji zemljopisci to zemljo, ki se je takrat ličila v Istrijo, Norik in Panomjo. Krog Akvileje v lepi ravnini poleg Soče se je videlo drevje v verstah posajeno; vmes so bile terte preprežene in kviško speljane, tako da se je vsa planjava videla kakor z venci ozdlj-šana. Blizo Tersta je rastlo drago vino Pucinsko, ki ga je cesarica Julija, Avgustova zar6čnica, toliko cčnila, da tudi v Rimu je le t&ko rdbila. Ob morskem kraju je zemlja rodila dobre sadove, zlasti je imela oljke in terte; tedaj je cesar Maksimin ob Soči toliko vinskih sodcev našel, da je iz njih most čez reko mogel narediti. Notranji kraji so bili bolj nerodovitni; vendar tudi v japodskih hribih je rastlo žito in pros6. Dalje v deželi n6riški so bili griči, ki so se dali prav obdelovati, in zopet doline, ki so bile dobro obdelane. Na panonskih ravninah se je rdbilo drev6 in kopača svoj čas, in lepo obsejana je bila zemlja; in serp se je zopet svoj čas brusil in spravljal obilni sad. Niže ob Savi in Dravi so bile solnčne gorice, in vinogradi so na njihovih straneh se bolj in manj gosto kdzali. Pa tudi gozdov se ni manjkalo nekdaj v teh deželah. Pan6nija je rodila dosti hrastja in želoda, julske in n6riške planine so bile z gostimi logi zaraščene: pa tudi v primorji niso bile gole pečine; Istrijani in Liburni so imeli dosti lesd za svoje lddije, ob Timavu je stal lep log. Gozdi in zraven lepi pašniki so dali tudi razno živino lepo rediti. Stari latinski pesnik Virgilij ve zadosti prepevati o visocih planinah, o noriških i_JMHo_t o_______ ______ ± a in pastirje pregnala. Pa stari stanovavec slovenske zemlje ni bil samo kmet in obdelovavec polja in gorice: marsiktero drugačno delo in obert- Po Fr. Schillerju J. fioseski. nasproti pa tudi o hudi živin- nijo so znale njegove roke. Zemlja je hranjevala bogate zaklade v svojem krilu skrite. N6riške rudne jame so dajale železa, in njihove kovačije jekla, da neki stari pesnik pravi: več je n6riška zemlja dajala bogastva z obilnim železom, kakor španski svet s svojo rumeno zlato rudo. Vendar tudi zlato se je dobivalo v no-riških hribih; še blizo Akvileje se je nahdjalo zlato, posebno više pri Tavriskih, ki so stanovali v bolj goratem Noriku. Ko so se tisti zlati rudniki našli, znižala se je po pripovčdi starega pisdtelj a cena zlata po celi Italiji precej za tretji del. Tedkj se je dendr iz zlata in drugega blaga kovdl v Akvileji in Sisciji, narčjale so se mnogotere drage lepotije. Pa tudi kovačev za železo in jeklo se ni manjkalo, n6riški meči so daleč sloveli. Drugačna obertnija se je tudi nahajala. Kako so naši predniki znali kamen obdelovati, zidati male in velike stavbe, o tem pričujejo mnogoteri kdmnati spominki, ostanki mestnih ozidij, tempeljnov, gledišč in stolpov, bodi si v Akvileji, Terstu, Poli, Ljubljani ali pri Celovcu, Celji, Ptujem in dalje. Dobro so znali tudi les obdelovati; liburnske lddije so bile najhitrejše za morje; za vino so imeli sode, ne mehov kakor drug6d, in vozov tudi obilno za prevaževanje blagd; v Akvileji se na kamnih ber6 društva lesarjev in orglarjev. Glino in ilovico so vedeli tudi dobro rdbiti; marsikteri ostanki skled, verčev in loncev se nabijajo v starih razvalinah; velike in terdne opeke se kažejo v zidovih in vodo-točih. Pa tudi tkanine rdznega načina so znali v deželi naprdv-ljati; bere se v starih pisdteljih o mnogobarvnih, z zlatom in srebrom pretkanih oblačilih. in. Tudi tergovstvo je že lepo cvetelo.' Akvileja je bila poglavitno teržišče med italijanskimi in ilirskimi dežčlami; poniijala je silo reči, ki so se skupaj speljale po rekah in cestah tergovcem in brodarjem, ki so prišli po morji; zopet je z morja mnogotere reči dajala višim deželam potrebne, ki niso bile toliko bogate in rodovitne. Iz notranjih dežčl je prihdjala živina, kože, sir, vosek, m6d, les, lesena posoda, planinsko zelišče, marmor, železo, jeklo, tudi sužnji; od morja se je prepeljdvalo vino, olje, draga oblačila in druge lepotije. Ceste so šle od Akvileje na vse strani: proti Italiji čez No-rik in Panonijo proti Donavi, poleg morja čez Istrijo in Dalmacijo proti vzhodu. Cesta je dalje šla iz Akvileje za Sočo na Virun pri Celovcu in Norejo pod Judenburgom proti gornji Donavi; zopet čez julske planine ali Hrušico na Emono, sedanjo Ljubljano, in od ondot po eni strani na Celje in Ptuj proti srednji D6navi, So drugi strani na Noviodun pri Kerškem in Sisek proti spodnji )6navi; dalje čez Tergeste ali Terst, Tersatiko pri Reki, Senijo ali Senj dalje v Ilirijo. Nasproti so primorci broddrili toliko, da so še pred prihodom Rimljanov sloveli kakor dobri mornarji; po rekah pa, po Navportu ali Lubljánici in Savi, so se Iádije vozile že veliko let pred rimskim gospodstvom; tisti naslédniki, ki so staro Emono zidali, so prišli po vodi na ta kraj. Tako je stalo z gospodarstvom in tergovstvom na slovenski zemlji pred 2000 leti. P. Hicinger. 234. Srečna mladost. Najlepši in najprijetniši pogléd človeškim očim na svétu je pogléd cveteče mladine. Kakor boš v gosposkem vertu, če va-nj stopiš, ponevédoma najprej in že od daleč zagledal žlahtne cvetice, ki te s svojo lepoto ali prijetnim duhom k sebi vábijo: tako se ti bodo tudi pri slednjem večem shodu oči berž obernile na pričujočo cvetečo mladino in jo rade glédale. Oči ósemdeset lét stárega očeta se rade ustávljajo nad mladenčem, in obličje stare mamke se v pričo cveteče device očitno pomladi. Če sričaš spótoma ne-znánega, pa lépega dečka ali déklico, ki ti prijáznega obličja dobro jutro ali dober večer voši, lesén bi moral biti, ko bi te to nič ne ganilo. Kaj pa imá vendar mladóst tákega nad sebój, da se vsem prikupi? Ali ne lépih mér in primér? Brez lépih mér in primér ga ni lépega drevesa, ne lépega konja, ne lépe hiše, pa tudi ne lépega ¿iovéka; — da bi si to resnico tudi vsi umétniki in rokodelci v glavo vtisnili! Če je kaj lepote na Clovéku, nahaja se pri cveteči mladini; tisti možji in žene so lépi, kteri imajo delj časa mére in primére odrdščenega lépega fanta ali dekline. Nedolžnost mladinska pa vleče še bolj ko njena lepota vséh oči ná-se; celó spačen človek jo spoštuje, ako ne z očmi ali z besédo, vsáj s sercem. Slédnji, ktéremu se je v kaki réci kóliko spotaknilo, bode nedolžno mladost srečno imenovál. Ta je odkritoserčna, priljudna, zaupna, pripravna za stanovitno prijátelstvo, vdana pámetnim lju-dém, vneta za mnogo dóbrega, nepopáéena brez kake posebne hudobije ali zvijače, zakáj ni imela še časa in pril0žnosti se je váditi. Pámetnega fanta imajo povsod radi; če je pa še tako lép, 5a se, postávimo, upiva, nič več ga ne čislajo umni tovarši in rugi ljudjé. Mladina, ki jej skerbé veči dél drugi za živež, živi brez Vse skerbi; vsako nedolžno veselje vživa z radostjo in popólnoma; po veselji hrepeni in išče ga pri svoji enákosti; na nje obličji, pre- Sásanem z zadovóljnostjo, je izobražen mir serca in up vsega óbrega, mladost se nadja le srečne in vesele prihódnosti. Ta bo dobil po očetu lepo kmetijstvo, rokodelstvo, hišo ali grajšino; uni bo dospel v svojem prosto izvóljenem duhovskem, vojaškem, sodnem ali drugem stanu veliko čast in si prislužil slavno imé. Dé-klica si domišljuje, da bo imela v prihodnje kakor gospodinja zgolj vesele dni; vse drugače ko njene sosede ali celó bolje od svoje mátere misli ona gospodinjiti, kedar bode sama zá se. Mla-dóst, vsa zamáknjena v prihódnjost, ne vidi in ne pozná vsak-dánjega življenja, torej je obvárovana marsiktere, zlasti dušne britkosti, ktera druge ljudi révi, in tudi telesne težave lože prenaša. Ni ga čez fántovski, čez dekliški stan! Z veseljem se stari ljudjé spominjajo in ozirajo na pretekle dni svoje nedolžne mladosti. Naj se snideta dva prav stara prijátelja, ki sta se že v mladosti sprijáznila; naj se spómnita svojih mladih dni, o kako se jima bo serce vnelo, kri ogréla, beseda odvézala! Glas bosta povzdignila, z radostjo, s solzami veselja v oč0h si bosta právila, kako sta se veselila; sto in sto drugih reči sta čisto pozábila, to, česar sta doživela mlada prijátelja, páinetita pa vse tako dobro, kakor bi se bilo včeraj zgodilo. O dragi mladenči in deklici, vi največe veselje svojih stá-rišev, ki tolikanj skerbé in si skoraj v vseh stanovih pritergújejo, da bi se le vam dobro godilo! vi ste veselje svoji žlahti, prijáte-ljem, sosédom in znancem: domovina gleda z veliko zadovófjnostjo na vas, zakái vi ste úp, vi ste zastava nje prihodnje sreče; kmetijstvo, rokodélstvo in obertnost pričakuje od vas umnih in krepkih délavcev, pridnih gospodarjev, cérkev skerbnih pastirjev, deržava serčnih in junaških vojščakov, ter umnih in zvéstih slu-žábnikov. Vse premoženje domovinsko prej de za 20, 30 ali 40 lét na vas; vse časti, vse službe gor do najviših bodo vaše. M. Vertovec. 235. Življenje. 1. Povejte, tovarši! mi kaj smo na sveti? Saj naši nameni in kaj nam početi? Prijatli predragi! popdtniki amó, Iz tuje dežele v domačo gremo. 2. Povejte, kaj, ljubi, je naše življenje, Zdaj dobro, zdaj slabo in zgolj spremenjenje ? Življenje je cesta čez plan, čez goré, Ga naglo zapelje, kdor pota ne vé. 3. Povejte, preljubi, kaj čas nam pomeni, Ki naglo nam teče v hitrosti ognjeni? Čas voz je nemirni, nenehom derdrá. Se nikdar ustavit', obernit' ne dá. 4. Povejte, kaj strasti, kaj pamet, kaj vera, Ki serce posesti nam hoče vsaktera? Nadležni vozniki popotnih so to, Pa terdna le vera voznik naš naj bó. BI. Potočnik. 236. O začetku šolskega leta. Glejte! tudi nam je napočil dan, da se zopet snidemo. Leto je bilo minulo, in kolikor je kdo mogel ali hotel, toliko se je naučil. Zdaj ste se odpočili, in zopet ste tukaj, da se učite in da bidete ljudi ž. Ne bojte se truda, ne plašite se terpljenja! S trudom se prideluje žito in grozdje. Delo je odličeno vsem, dobrim in hudobnim: to je odličeno človeku, ki ima um, pa tudi živali, ki ga nima. Kmet zgodaj vstaja s svojo družino, da orje in koplje, seje, kosi in žanje, mlati in spravlja v svoje hrame: Ea tudi razbojnik skoči na noge o večernem mraku s svojo der-dljo, pogovarjije se, kje bodo zasidali in čdkali, kradli in morili. Žitdr polni žitnice, pa tudi mravlja mravljišče. Tes&r stavi mostove prek vodd, pa tudi daber (bober) hiše izpod vode. Modrijan prebira bukve modrih ndrodov in zbira dobre nauke v svoje knjige; pa tudi bučela leta po cvetličnih livadah ter spravlja sladki med v svoje panjeve. Neusmiljeni trinog misli in tuhta, kako bi bližnjega terl in tlačil; pa tudi pajek, strupeni predeč, snuje tanke niti in spleta mreže, da lovi va-nje mušice. Samosilniki d&vijo ndrode in zatirajo ljudstva; pa tudi levi, risi in volkovi tčrgajo čredo, pastirja pregnavši. Glejte, tako dela vsak, dobri in hudobni, razumni človek, pa tudi nimo živinče. Ali drugačen blagosliv ima dobri in pošteni delavec, nego hudobni in malopridni. Pa ne delajo samo, ampak vsak dela o svojem času. Kedar sneg zapade, zima pa napoči in se božič približa, poiščeta kmet in razbojnik zavetje pod streho, kmet v svoji hiši, da večerja večerjo, z Bogom dobljeno, in trezno pije kapljico rumenega vinca; razbojnik pa, sin puščave, umakne se v svoje zimovnike, da povživa pečenko, s kervj6 polito, in se naliva z vinom brez mere. ZidAr praznuje po zimi, ali kedar se pomlad približa, premetuje kamnje, ter stavi hiše in palače s kladvom in z žlico v roci. Kedar trava povene in se listje porumeni, kedar vetrovi buče in slana rastline pobeli, vzdigne se tica lastovica lahkih perut in prezimuje v toplejšem kraju; ali kedar sneg skopni in se led raz-taja, kedar gore ozeleni in se trdvica prikaže, tedaj se zopet po-verne tica in gnjezdi pod streho. Tudi mladim učencem, kedar jabelka rumeni, se grozdje mehča in šola končd, zazori rajsko veselje; sladka sviboda vabi, misli vri, serce jim radosti i grd,, potje se odpirajo, vozovi in bro-dovi je razvdžajo na vse strani in pragi domači se s solzami polivajo: „Da ste mi zdravi, mili oče! — da vas poljubim, sladka mati! Kaki ti je, dragi brate, kaj delaš, priserčna sestrica?" Tako se takrat milo pozdravlja in še mileje odzdravlja. — Ali kedar v vertu ni več kaj pobrati, v vinogradu ne več kaj utčr-gati, kedar gole veje vetrovi šibi in gosta megla pokriva doline, kedar listje obleti in solnce pobledi, takrat se začenja žalostna pesmica: „Z Bogom oče, skerbite za me! Z Bogom mati, ne pozdbite me! Z Bogom brate, obišči me! Z Bogom sestra, le velikrat mi piši!" Iz hiše mu solze odgovarjajo, stari oče pa prdvijo: „Le pridno se uči sinko!" Dragi moji učenci! sošli ste se spet, in hvala Bogu, po dolgi ločitvi se zopet vidimo. Da ste mi zdravi, da ste mi živi! Jaz vam ne bom nadomestil ne matere, ne priletnega očeta! — Ali ako mi Bog pomore, bodem vam dober učenik, zvest prijatelj, vi pa mi b6dite, kakor ste bili, dobri učenci, verli Slovenci in pošteni mladenči! Po Kurelcu A. Likar. $ n a n g. A. Die £flutc uiiö ipr TUecfjfef. §. 1. ®ie faatc. ®ie i'aute (glasovi) ber fiooettifdien Sprache jerfaßen, tote beiannt, trt 33 o f aie ober © eif> (Haute (samoglasniki) ttnb in tonfonanten ober SJfitlaute (söglasniki). 9?ach ber (SinWirlung ber SpradjWetijeuge bei itjrer 3lu8fpra^e finb bie SDtitlaute: a) £ u n g e n 1 a u t e (linguale, jezi-kovci): I, n, r mit ben Sdjraelj» lauten: 1 j , nj. b) Sahniitute^entale, zöbniki): d, t. c) SHppenlaute (Sabiale, ustniki): b, m, p, v, f. d) t e h 11 a u t e (©utturale, göltniki): k, h, g- e) Saufelaute (Sibilanten, si-kavci): C, S, Z. f) ®aumen= ober ßifdjlaute (Palatale, šumevci): č, s, ž, unb j. Sei iljtrer SSerbinbung in Silben unb SBBrter finb an benfelben, be§ SBohlflangeS wegen, manigfadje Veränberungen Warnehmbar; bie sorne^m» ften finb: §. 2. 1. ®te föut(lfigcruttg. ®ie Selbftlaute werben gefteigert (oja-cävajo) b. ^ minber getoid;tige Selbftlaute gei;en in gewichtigere über. ®ie gewi^tigften Selbftlaute finb a unb o, baiier auch feiner Steigerung fällig; benfelben folgen nadj ihrer ©ewi^tigieit: o, u, i unb ber Halblaut e; gefieigert wirb: !i: berem — prebiram, idj lefe; umerjem — umiram, i d; fterbe. e: pletem — spletam, t d) flehte; rečem — rekam, t d; fage. o: pletem — plot, ber Saun; vedem — vodim, t d) führe, a: merknem — mrak, bie ®čimmerang; strežem — straža, bie 2Bad)e. L e: sijati — obsevati, befdjeinen; zijati — z ž vati, gähnen, i ju < o j: bijem — boj, ber Kampf; gnjijem — gnoj, ber ®ünger. ( av, va, ov: kriti — krov, ba§ ®ad>; kis — kvas, ber Sauerteig, o ju a: nov — ponävljati, erneuern; pojiti — napäjati, tränien; sopsti — sapa, ber Sitnem. | av: pluti — plävati, f^wimmen; truti — trava, baS @ra§. ° ( ov: kujem — kovati, fdjmieben; sluti — sloveti, imStufe flehen. Seltener Werben bie Saute abgefdjwädjt (oslabevajo) b. h- gewidj= tigere 33ofale in minber gewichtige toerwanbelt, als: šiba — všebniti, biegen; sluh — slišati, hören. § 3. 2. ®te ffltltaMItillttttg. ®te SautBerfdjmeljung ober ?aut= toanblung feeftc^t in bem 2Beedjfelt: 1 mit nadjfolg. i in lj : voljen (für volien), geteilt; soljcn (f. solien) gefallen; siliti (f. silien), gelungen. n „ „ „ in nj: gonjen (f. gonien), getrieben; vzdig- 1. 3nnaen= j njen (f. vzdignien), gehoben; ranjen jaut / (f. ranien), Bertounbet. 4 h it it in rj : storjen (f. storien), getarnt; morjen (f. morien), getötet; vdarjen (f. vdarien), gefdjlagen. n Bor b in m: bramba (f. branba), ber (Sdjug; sprememba (f. spremenba), bie Seränberung. d mit nad;feig, j (=i) in j: sojen (f. sodien, sodjen), gerietet; rojen (f. roaien, rodjen), geboren, t „ „ „ in č: mlačen (f. mlati en, mlatjen, 2. B^nlöut' gebrofd)en; mäöeha(f.mätieha, j mätjeha), bie Stiefmutter. I st „ „ „ in šč: puščen (f. pustien, pustjen), f gelaffen; puščava (f. pustjava), \ bie SBüfte. d unb t Bor t i in s: presti (f. predti), ffnmten; pasti (f. padti), fallen plesti (f. pletti), fiepten. : zibati, zibljem (f. zibiem), toiegen; ljubljen (f. ljubien), geliebt; vabljen (f. vabien), gelaben. j m I : dremati, dremljem (f. dremiem), fdjlum= 3. £ippen= J l erhält Ii ntern; lomljen (f. lomien), gebrochen; laut ^ ( m?au J spremlj en (f. spremien), begleitet. : sipati, sipljem (f. sipiem), fdjütten; tipati, tipljem (f. tipiem), tafien. : devati, devljem (f. deviem), thun; opravljen (f. opravien), Berridjtet. g in z, ž: lagati, lažem (f. lagiem), lügen; streg — strežem, strezi, streža (f. stregja), pflegen, Pflege, h „ s, š: pihati, pišem (f. pihiem), blafen; duh—duša (f. duhja), bie (Seele; suh — suša (f. suhja), 4. Kehllaut L „ . bie,®ürre- „ . „ „ . . N „ x K „ C, c: sek — sečem, seci, seca (f. sekja), mahen, bie SDiahb; pek — pečem, peci, baden. g — k Berfchmeljen mit t ber SnftnitiBenbung in č, al«: strig — striči (f. strigti), fdjeren; rek — reči (f. rekti), fagen. / c mit nadjfotg. j in é: klicati, kličem (f. kliciem), rufen; i solnce — osolnčje (f. osolncije), 1 baá ©onnenfyftem. 5 ©aumenJs " " š: pisati, pišem (f. pisiem), fchreiben; (aut < nositi—nošen (f. nosien), getragen, j z „ „ž: vézati — vezem (f. veziem), binben; I rézati, režem (f. reziem), fdjneiben. isk unb st in sc: iskati, iščem (f. iskiem), fueren; pu-V stiti — puščen (f. pustien), laffen. §.4. 3. ®ie JlfJtmiUiJtOtt. ®te Saute hierben affimiíiert (vpodáb-ljajo se), b. i. ein nadjfolgenber Saut wirb bem »orauSgehenben üfynítá) ge= mac^t. ®ie Siffimitajion erftreeft fidj auf Šolale unb tonfonanten. 3Ba« erftere betrifft, tritt nach ben ©aurnen» nnb ©djmeljlauten für urfprünglidjeS o ftets ein e ein unb jwar: a) bei ber ®efíinajion ber manníi^en unb fäd)iid)ett Hauptwörter im Snjtrumental ber Sinjahi, im ©eniti», ®ati» unb ánftrumental ber £wei= jal)! unb im ©eniti» unb ®ati» ber Sieíjahí, ató: z mečem (für mečom), mit bem ©Roerte; kraljev (für kraljov), ber fönige; poljem (für poljom), ben gelbem; b) im eineiigen SRominati», Slffufatt» unb Sofatt» ber fädjlidjen Seiwörter, al8: bodeče (f. bodečo,) ternje, bie fted;enben ®ornen; božje (f. božjo) veličastvo, bie SDJajeftät ©otteS. c) bei ben Zeitwörtern ber VI. tlaffe in ber Nennform, al«: kraljevati (f. kraljovati), herrfdjen; posvečevati (f. posvečovati), heiligen. d) in ber SBortbilbung, alž: svojeglaven (f. svojoglaven), eigen» finnig; rudečeličen (f. rudečoličen), rotwangig. (Sine Slffimtlierung ber ÜKitlaute finbet ftatt bet bem SorWorte s, WeídjeS »or ©elbjllauten unb toeichen SDÍittauten in z übergeht, »or nj aber fogar in ž oerWanbeít werben fann, als: s ceste, »on ber ©traf?e; z mize, com Sifdje; ž njive, »om Siefer. §. 5. 4. ®te (ßitlfct)icbattg- SDiitlaute »Serben eingefchoben (vstáv-ljajo se), um baž 3"f«>nmeittreffen ¿Weier ©elbftlaute (£iatuž, zév) ju befei= ttgen — ober ©elbftlaute eingefügt, um harte fonfonantenüerbinbungen aufjulöfen. ®er §iatu« wirb »ermieben: ; , HgS a) burch (äinfchaltnng eine« d, j, n ober v, al«: dajati (für daati), geben; prepévati (f. prepéati), fingen; bodem (f. boem), ich toerbe; b) burd) Serwanblung beö legten ®oppetiautež in j ttnb v in grentb» Wörtern, als: Avstrija (für Avstria), Defterreidj; c) burch Sluflöfung beá u in ov — ev, alS: kujem, kovati (für kuati), fdjntieben; kupujem, kupovati (für kupuati), laufen. ©elbftlaute finben fich eingefügt im ©eniti» ber Weiblidjen nnb fäd;= liehen Hauptwörter, als: sestra — sester, ber ©djWeftern; okno - oken, ber genfter; ladja — ladij, ber ©djiffe. §. 6. 5. ®ie Jlnsflofuitfl unb Jlbtucrfuitg. Saute ober «Silben werben ausgeflogen (izpádajo) ober fallen (odpádajo) ab, ató: oblák (f. ob- vlak), bie SBoite; gospä (f. gospoja"), bie grau; nograd neben vinograd, ber Seingarten; kdniti (f. kapniti), herabträufetn; gosposki (f. gospodski), i;ert'if(i); jem (f. jedem), i d; effe. §. 7. 6. ®er £auttöed)fel. ®ie Mitlaute, befonberS tierwanbte, iücchfeitt unter etnanber (menjavajo se), atä: klik — krik, ber Sdjrei; hruška — gruška, bie Sira; gavran — kavran, ber 9iabe; poveslo — poreslo, baS ©arbenbanb; svoboda — slöboda, bie greiheit. §. 8. 7. ®ie lnt|Muitg (MetathefiS). Mitiaute Werben umfteHt (preseljujejo se), befenberž jur Sernteibung parter tonfonanten»erbin= bungen, atS: rama — Strm; tretji — tertius; brod — gurt; kratek — curtus; brada — barba; gomila — mogila; kropiva — kopriva, perotnica — repetnica, bohoten — hoboten. B. Die 2Mfinarte§. Man unterfcheibet brei SlbänberungSarten beS Hauptwortes. I. SJiititnltche älbänberunggart (moška sklanja). §. 10. £ur I. ©efiinajion gehören alle männlichen Hauptwörter, unb e« werben nach bern SiegungSmufler A bie Hauptwörter mit breitem, nach B bie H«"ptoörter mit e„gem a(usiautc (c, č, j, š, ž), nach C aber jene einfitbigen Hauptwörter abgeanbert, Welche im ©enitiu ber Stnjahi gerne ü erhatten. ***) @ i n % a h l. A. B. C. Siom. ©en. ©at. 2t!fuf. Sof. Sot. Snftr. trävnik (bie SBiefe) trävnik-a trävnik-u travnik trävnik (pri) trävnik-u (s) travnik-om meč (ba8 Sdjwert) grad (bie Surg) meč-a meč-u meč meč meč-u (i) meč-em grad-u (a) grad-u grad grad grad-u grad-om *) (Süijafytiednina, Streijatjl*dvojina, Steljabl« množina. '*) Stominati»; imenovavnik, @etttti»irodivnik, ®atib * dajavnik, Slffufati» = toživnik, 83ofati»izvavnik, Sofal s mestnik, Snftrumental«druživnik. *) 3ur leichtern Sluffajfung ber betriebenen .Rafuaformen merfe für afie brei 9lb-- änberungiarten: 3 to e i j a h*. Síout. trávnik-a ®en. trávnik-ov ®at. trávnik-oma Slffuf. trávnik-a 33of. trávnik-a £of. ípri) trávnik-ih Snjir. (s) trávnik-oma meč-a meč-ev mé0-ema meč-a meč-a meč-ih méc-ema $ i e t j a í) í. meč-i meč-ev meč-em meč-e mee-i meč-ih meč-i a) grad-ov-a grad-óv grad-óv-oma grad-ov-a grad- ov-a grad-ov-ih grad-óv-oma b) ober grad-á grad-i grad-éma grad-á grad á grad- éh grad-éma grad-ov-i grad-óv grad-ov-om grad-ov-e grad-ov-i grad-ov-ih grad-ov-i ober grad-jé (i) » grad-i grad-ém grad-é (i) grad-jé (i) grad-éh grad-mi. 9íom. trávnik-i @en. trávnik-ov ®at. trávnik-om Slffuf. trávnik-e S3of. trávnik-i Sof. (pri) trávnik-ih Snftr. (s) trávnik-i §. íi. JUlgemettte femerhrntgett. i. ®er einjährige atítufatio be= leb t er Söefen ift heutigen Žagež gleich bent ©emtiö; nur bie Unbelebten haben noch ktt Iffufatic bem 9?ominatiö gleich, j. 33.: Pokliči brata, sina, očeta, strica . . ., rufe ben Sruber, ©oljn, Sater, Dheint. 2. ®aé tautlofe bewegliche e ber Gñtbfiíbe wirb bei ber Siegwtg unb Söortbiibung ftets ausgeflogen, wenn baS SBort am @nbe wächft, afS: pevec, ber (Sänger — pevca, pevcu u. f. w.; učenec, ber ©datier — učenca, učencu u. f. w. 3. ®ie mehrfilbigen Hauptwörter auf ar, er, ir unb nr (auf or nur bie Tanten belebter SBefen) f^atten bei ber Siegung ein j ein, até: cesár, ber Síatfev -- cesarja, cesarju ac.; etne luSnaljme bilben: večer, ber Sibenb unb prepir, ber 3in!. 1. Der Slffttfati» aller unb ©efdjlechter ifi gleich bent DJominati», mit aflet'ntget Slu«iiafjme ber belebten männlichen unb bet teeiblidjen auf a in ber Sinjafil, unb aller männlichen ^aubttocrter in ber SBieljafjl. Sbettfo i(l aud) ber Sofatt» aller Sailen unb ©efdjledjter gleich bem SRomittati». 2. ®er ®ati» bet @tnjaf)i iji ieberjeit gleich ticm Sofai, bet ®atiö bet 3t»eijahl bem Snjirumental, bet ©eniti» unb Sofal bet Sweijahl gleich benfelben Siegungfäflen bet Sieljafil. 3. Sebet Sati» bet Stueija^l enbiget itdj auf -ma, jebet Sati» bet SMjaljl auf — in; jebet ßofat bet SBieljal)! f;at ben 9ltt«laut -Ii. 4. Sie Slbänberung bet fädjlidjett §aubtwörter flimmt, mit 9ltt«naf)me be« Stominati»« uttb Slfftifati»« aflet ¿al)leii unb be« ©euiti»« bet 3t»f'= unb Steljabl, »ofifommen mit bet ©eflinajion bet männlichen ipaupttocrtet überein; bet Siominati», ®eniti» itttb Slffufati» bet 3t»eijaljl ¡(1 aber gletdj benfelben 2Siegimg«fäilett bet rceiblidjen £aut>tn>örter. 5. ®ie ®eflüiajion bet §auptt»erter mit engem SIu«laute unterfihetbet jteru«83art (ženska sklanja). §. 13. 3ur II. SDeflina^ion gehören alle weiblichen Hauptwörter, unb e§ werben bie Hauptwörter auf a nach bem S3iegung8mufter A, bie H<*upt= Wörter, bie im ©eniti» i erhalten, nad) B unb jene, Welche im ©eniti» ba$ j betonen, nach C abgeänbert: A 9?ont. rib-a (ber gtfch) @en. rib-e ®at. rib-i Slffuf. rib-o Sol. rib-a So!. (pri) rib-i -Önftr, (z) rib-o ÜKont. rib-i @en. rib- — ®at. rib-ama Slffuf. rib-i m. rib-i Sof. (pri) rib-ah Snftr. (z) rib-ama 9?om. rib-e @en. rib- — ®at. rib-am Slffuf. rib e 3Jof. rib-e Sof. (pri) rib-ah Snflr. (z) rib-ami Gtnjatyl. B nit (ber gaben) nit-i nit-i nit nit nit-i nit-jo B t» e 13 a ^ I. nit-i nit-i (—) nit-ima nit-i nit-i nit-ih nit-ima »ieljaH nit-i nit-i (—) nit-im nit-i nit-i nit-ih nit-imi gos (bie ©anS) gos-i gos 1 gos-jö gos-i gos-i gos-6ma gos-i is-i gos-ih gos-6ma gos-i gos-i gos-em gos-i gos-i gos-eh gos-mi. §. 14. JUigenttint ftmfrktmgett. l. ®as lautlofe bewegliche e ber Gsnbfilbe wirb, tote bei ben männlichen Hauptwörtern, ausgeworfen, toenn baS 2Bort am Gsnbe »ädjft, atS: misel, ber ©ebanfe — misli k.', bolezen, bte Sranfheit — bolezni n. f. to. 2. Slußer ben Weiblichen Hauptwörtern auf a rieten fi<*upttoörter, welche auf ev = va ausgehen, nur bleibt ihr SIffufatiü bem Sicminatio gleich unb im Snftrumental befommen fie jo ober ijo anflatt o, als: eerkev ober cerkva, bte Strehe — 2. cerkve, 3. cerkvi, 4. eerkev, 7. cerkvijo u. f. W.; molitev ober molitva — 2. molitve, 3. molitvi, 4. molitev, 7. molitvijo. — Slehnlidj biiben ben -Önftrumental alte HaupttoBrter, benen bei ber SBtegung ba« bewegliche e ausgefallen ifl, alS: misel, ber ©ebanfe — 7. mislijo; b) einige Sammelnamen, wie: gospoda, bte Herren; deca, bte ttnber; družina, bie §aužleute u. f. w. c) noch nach alter SBeife bie männlichen £aupttoörter auf a, alS: starašina, ber Sleltefte; sluga, ber ¡¡Diener; vöjvoda, ber gelbherr; vodja, ber Seiter unb noch einige anbere; bieg jebodj nur bei ben ©looenen tarn» tenS unb ©teiermarfS. 3. ®ie Hauptwörter, Weldje ben £on tfyeil« auf ber Stamm», tfieil« auf ber ©nbfilbe fiabert, wie: göra — gora, ber 33erg; vöda — vodä, ba« SJaffer; rösa — rosa, ber £I;au u. f. »., biegen meift folgenber abaßen: (šinjaljl. gorä gore 1. gora 2. gori 3. gori 4. göro 5. göra — gori gorä 3 WetjaH gore gorä gorama gore gore gorah — goreh gorama »ieljft$t. gori gorä goräm — gorim gore 6. (pri) gori gorah — goreh gorkh — gorili 7. (z) gorö gorama gorami. 4. Senn im ©eniti» ber = cber Vieljaljl ju mete SJiitlaute ¿ufantmentreffen foEten, fo wirb Bor bent fegten ŠKitlaute ein e (Bor j ein i) eingefcfcaltet, Wobei jebod) bemerft werben muß, baf« lj unb nj al« ein £aut anjufe^en finb, al«: iskra, ber gitnfe — 2. isker; naredba, bie Sinorbnung — 2. naredeb u. f. w. §. 15. ftfflnkre letltirkungett. SEfyeilwetfe unregelmäßig werben abgeänbert: 1. Gospä, bie grau, biegt: @ i n j a f) i. gospä gospe 3. gospej gospö ;ospd pri) gospej z) gospo 2. Mati, Sweija^i. gospi gospä, gospej gospema gospi gospi gospeh gospema bie SJfutter, unb hči, äSieljafyt. gospi gospä, gospgj gospim gospi gospi gospeh gospemi. bie Softer, werben mit §>ilfe be« Augmentes er nad) „riba" gebeugt, nur it;r Slffufatio unb 3nftriimentai ber Sinja^I weidjt Bon ber Siegel ab, al«: 1. 5. mati — hči 2. mätere — hčere 3. mäteri — hčeri 4. mater — hčer 6. (pri) mäteri — hčeri 7. (z) materjo — hčerjo. ®ie 3wei= unb 33iel3al)l finb regelmäßig. 3) Sleljnlidj biegt and;: kri, baž 33lut, al«: 1. 5. kri, 2. kervi, 3. kervi, 4. kri — kerv, 6. (pri) kervi, 7. (s) kervji. Beseda, ba« SBort, Ijat im ©enitio ber Stelja^l: besid ober besedi. III. tecfit; seme, ber ©ante; sleme, ber ©iebel; teme, ber ©djeiiel; vreme, ba8 SBetter unb noch einige biegen mit §ilfe bež im Sfominati» abgefallenen n (mit 3lu«nahme beS üftominatiöS, HHufatioS unb Soiaticž ber StnjahO naauptwörtern, ber feisteren Slugfpradje Icegen e (cor j ein i) eingefdjaltet, als: okno, ba8 genjter — oken; narečje, bie äKunbart — narečij. §. 18. ItfonltK Pemerhnitgetl. 1. Senn »on ben Slugen belebter Sefen bie 9febe ijt, fo biegt: okö, ba« Sluge, in ber Sieljafyl, toie folgt: 1. 5. oči 2. oči 3. oččm 4. oči 6. (pri) oččh 7. (z) očmi 2. SDaS Sort: tla, ber Söoben, biegt: 1. 5. tla 2. tdl — tlä 3. tlam — tlem 4. tla 6. (pri) tleh 7. (s) tlami — tlemi Stnmerlung. ®ie (Sigennamen, toemt fte ni$t in abjeftiföer gorm auftreten, toerben im allgemeinen ttie bie übrigen .(jauptteörter abgeänbert. B. ©os töetrooil (Pridevnik). SIMnbermtg bcö SeitoorteS. §. 19. ®ie 33eiwi5rter unb alle beiwiSrtlidj befltnierbaren SBrter haben für jebe« ©efc^Iec^t einen befonberen SluSlaut, unb jwar: für ba« männli cfy e ©efc^Iec^t i (wenn aber »on einer unbefiimmten ^ßerfon ober (Sache bie 9iebe ift, ift ihr Služtaut ein SKitlaut), für baž meiblidje a unb für ba8 faßliche o (nach č, š, ž unb j aber e), unb Werben folgenber ÜDiafjen befliniert: Siom. ©en. SDat. Slffuf. So!. Set. •3nflr. SRont. ©en. ÜDat. «Huf. SSoi. Sc!. Onpr. SKannlidj. ¡¿p-(i) lep-ega 16p-emu Ifp-O) (pn) 16p-em (z) lip-im 16p-a löp-ih lčp-ima 16p-a 16p-a (pri) lčp-ih (z) l^p-ima Seiblic ßinjahl. 16p-a l£p-e 16p-i (ej) lep-o 16p-a 16p-i (ej) lep-o Bejaht. tep-i (e) 16p-ih lčp-ima lc*p-i (e) 16p-i (e) 16p-ih lep-ima ©adjlich. 16p-o (e) löp-ega l^p-emu l^p-o 16p-o 16p-em lčp-im lip-i (e) tep-ih lep-ima lep-i (e) lip i (e) 16p-ih 16p-ima Štetje^. 9?om. lép-i ©en lép-ih ®at. lép-im Slffuf. lép-e 33o!. lép-i So!. (pri) lép-ih ünflr. (z) lép-imi lép-e lép-ih lép-im lép-e lép-e lép-ih lép-imi lép-ih lép-im lép-a (e) lép-a (e) lép-a (e) lép-ih lép-imi. §. 20. JUlfltmtint límtrktutfltn. I. Sejieht fid) baS S3eit»ort auf ein belebte« ntannli^eé Hauptwort, fo ifí fein Sfifufati» ber (šin^a^t, wie bei bern HauptWorte, bent ©eniti» gleidj, al«: Učenik hvali pridnega učenca, ber Sefyrer lobt ben braoen ©filier. 2. ®er bewegliche Halb»ofal e ber Snbfiíbe mirto, wie bei bent Hauptworte, ausgeflogen, fobatb ba« SBort am @nbe wächft, ató: dober, dobra, dobro, gut; priden — pridnega, pridnemu u. f. m. ®ažfelbe gilt auch »on á, Wenn e« ben £atb»ofal »ertritt, ató: bolán ober bolen, bolna, bolno, franf. 3. 3m ©eniti», Sota! unb 3njirumental ber 3wei= unb Sieljahl, fo Wie im männlichen unb faßlichen ©eniti», ®ati» unb Sofal ber (Sinjaíjí ge^ien nach ©elbft» unb 3"ngeníauten »or nachfolgenbem i — e bie fe^ííaute k unb g (feltener h) gerne in bie entfpredjenben ©aufelaute c, z unb s über, ató: velik — velicega, velícemu, velicem, velicih u. f. w. 4. $erfoiten=, £änber= unb Ortsnamen, menn fie in abjeftioifdjer gorm auftreten, merben wie bie übrigen 33 ei Wörter abgeänbert, ató: Avstrijansko, Defterreidj — Avstrijánskega, Avstrijánskemu :c Koseski — Ko-seski-ga, Koseski-mu u. f. W. — (šine SluSnahme bilbet starši, bie Sleltern, WeldjeS ungeachtet feiner abjefti»ifd;en gorm auch bet ber Siegung ató Hauptwort befyanbelt wirb. §. 21. ®te ©teigerung iommt nur ben Seimortern unb ben beiwbrt= lidjen 9iebenWortern ju, weii nur biefe eine (šigenfdjaft naie ©attungSjatylen finb ityrer Biegung nadj toatyre Beitoörter, §. 25. IV. UertitilfBltipnflS30l)litr. ®te SerbtelfältigungSjahlett (množivni števniki — množivci) flehen auf bie grage: toie t> i e I f a c£j ? ober Jote bietfättig? unb toerben bon ben ©attungžjaljlen gebitbet, atS: edin, a, o ober enojen, jna, o einfach dvojen, jna, o ober dvojnat, a, o jtoeifach trojen, jna, o ober troj na t, a, o breifach čveteren, rna, o ober čveternat, a, o bterfadj peteren, rna, o ober peternat, a, o fünffach sesteren, rna, o ober sesternat, a, o fech^fach stoteren, rna, o ober stoternat, a, o hunbertfadj tisoceren, rna, o ober tisoßernat, a, o taufenbfadj u. f. to. 3)ie 9Serbietfättigung8jahten biegen toie bie Beiwörter. §. 26. V- €intl)eUmtj)S3fll)lcn. $te gintheitungSjahlen (de-livni stevniki — delivci) toerben burch bie Vorweisung ber ^artifet po cor bie ©runbjaht gebtibet unb fomtnen nur im 9?ominatib unb Stffufatib bor, als: po eden, ena, eno, je ein po dva — dve, je (ju) jtoei po trije, tri, tri, je (ju) bret po štirje, štiri, štiri, je (ju) »ier ufto. §. 27. VI. Ittb((limmte |fll)ltt)artir. SDie unbefiimmten Zahlwörter (nedoločni števniki) finb: a) beranberttdje: tma, bie Unjaht; množica, mnoštvo, sila, bie SDlenge; obilica, bie güöe; mnogi, a, o »iete u. f. to. b) unberänberiiche: mnogo, veliko, Biel; več, mehr; malo, Wenig; mänj, menj, weniger; preveč — premalo, ju »tet — ju Wenig, dosti, genug; dokaj, obilo, obilno, fehr Biel; precij, jientltch biet ufw. D. Das ¿füumort (Zaimek). §. 28. I. fler|MidJt /ftrtuörter. ®ie perfönlichen Fürwörter (osebni zaimki) finb unb Werben gebeugt: ÜJiorn. ©en. ®at. Stttuf. Vof. Sof. 3nflr. I. iPerfon. jaz (jez, jest), ich mene, me meni, mi mene, me jaz (jez, jest), (pri) meni (z) menoj (meno, mäno) II. ißerfon. @ i n j a h !• ti, bu tebe, te tebi, ti tebe, te ti tebi teböj (tebö, täbo) t. tücfbejüglt^e: sebe. sebe, se metner, bet» ner u. f. to. sebi, si sebe, se sebi seböj (sebö, sabo). «Kom. ©en. ®at. SIffuf. $of. So!. 3njlr. Dient. ®en. ®at. SIffuf. 8ot 80!. Onfhr. Diont. @en. SDat. SIffuf. 80I. So!. ünfh. SKom. ©en. ®at. SIffuf. 8of. Sof. 3nftr. midvA to. u. f. medvi naju — naji nama naju — naji midvA — medvi (pri) nas (nama, naju) (z) nama mi to. u. f. mi nas nam nas mi — mi (pri) nas (z) nami ŠDiannitdj. on, er njega, ga njemu, mu njega, ga on (pri) njem (ž) njim onA, ona (dva) nju, ju njima, jima nju, j« , onA, ona (dva) 3 tt> e i 5 a ^ I. vidvA to. u. f. vedvi vaju — vaji vama vaju — vaji vidvA — vi ve vas (vama, vaju) vama Sieisafjl. vi to. u. f. vi vas vam vas vi — vi vas vami III. ferfon. 2Beibli. ©njaljf. onA, ona, fte nje, je njej» jej (nji, ji) njo, jo onA, ona njej (nji) nj6 Stoetjafyl. oni, oni (dve) nju, ju (ji) njima, jima nj«, ju (ji) oni, oni (dve) (pri)njih (njima,nju) njih (njima, nju) (ž) njima - W Mü. ©adjlidj. oni, ono, e8 njega, ga njemu, mu njega, ga (nje, je) ono njem njim oni, oni (dve) nju, ju (ji) njima, jima uju, ju (ji) oni, oni (dve) njih (njima, nju) njima njima Sielja^I. oni, oni oni, one njih, jih njih, jih nje, je (jih) nje, je (jih) oni, oni oni, one pri) njih njih ž) njimi njimi šttt ober fann man eine ißerfon nidjt auSbrficfüd} nennen, fo fagt man für ba« männliche ©eft^iec^t: one (ein getoiffer), für ba« toeibli^e: 9iom. ©en. ®at. SIffuf. Sof. Cof. Snftr. ona, oni njih, jih nje, je (jih) onA, one nJ'ih. njimi. onä unb für ba« fäc^tid^e: on6, treibe« wie ta, ta, to (§. 30) gebeugt wirb. §. 29. II. Intigtiittitt /örmörtcr. ®te jueignenben Fürwörter (svo-jivni zaimki) bejetchnen einen ©egenftanb als Sefigttjum einer ber brei 5ßerfonen unb Werben »on ben perfönlic^en Fürwörtern abgeleitet, al«: a) »on bet I. 5JJetfon: a, e mein m»] najin, a, o unfer beiber naš, a, e unfer. b) »on bet n. $erfon: tvoj, a, e bein vdjin, a, o euer beiber vaš, a, e euer. c) »on bet III. Spetfon: njeg6v, a, o feitt njen, a, o i^r (toetbt.) njun, a, o iljrer beiber njih6v, a, o ittr (mehrerer). d) »on ben unbejlimmten Sfetfonen: onegov ob. onegav, a, o / einem gewif= nekov, a, o Ifen gehörig. e) »otn titdbejtehlt^en sebe: svoj, a, e mein, bein, fein, unfer u. f. to. f) ftagenb: |gäaV;ae°itoeffetl' *em gehörig. ®ie jueignenben Fürwörter finb ihrer ©tegung nach wahre SeiwÖrter. §• 30. III. JUtyeigcube /ÖrtöÖrttr. ®ie anjeigenben gürtoörter (ka-zavni zaimki) toeifen auf einen ©egenfianb £)irt unb finb: ta, ta, to biefer, btefe, biefeS; ber, bie, baS (in ber 3ufammenfegung: ta-le, ta-le, to le ober le-td, le-tä, le-t6 ober toti, a, o biefer, btefe, btefeS ba); uni (oni), a, o jener, jene, jenes (in ber Bufantmenfegung: tini-le, üna-le, uno-le ober le-uni, a, o jener, jene, jenes bort)j isti, a, o ber (bte, baS)fe!be (in ber ßufammenfegung: tisti, a, o ober taisti, a, o ber (bte, ba8)jenige; tak, a, o, takov, a, o ober tdkosen, sna, o foldjer (e, e8), fo befdjaffen. tolik, a, o ober tolikosen, §na, o fold), fo groß; ov, ova, ovo (bei ben ©looenen minber gebräuchlich), biefer, btefe, btefeS. ®ie anjeigenben gürwörter werben wie bte Seiwörter abgeänbert, nur ta, ta, to h«t neben ber abjeftiöifchen feine befonbere 3ibänberung: <5 i » ) a. h I. Sßetbltdj. SDiämtütf). 9iom. ®en. ®at. Slffuf. Sof. Sot. Onfir. ta (taj, ti), biefer ta, biefe to, biefe« tega t6 tega temu tej (ti) temu ta — tega t6 to ta ta to (pri) tem tej (ti) tem (s) t6m tö tčm 9iom. ©en. ®at. «ftif. Sof. 2ol. 3nftr. 9?om. @en. ®at. Slffuf. ®o*. Sol Snftv. 3 w e i j a h t. ta t6 teh teh teh tema tema tema ta t6 te ta tö (pri) teh teh teh (s) tema tema tema ® i e t g a h I. ti te ta (t<5) teh teh teh tem tem tem te te ta (te) ti t6 ta (t6) (pri) teh teh teh (s) temi temi temi. . §• 31- IV. Imgcttk /uroiörttr. ®ie fragenben gürwörter (vprasavni zaimki) finb: a) hauptwörtitche: kdo, wer? unb kaj, wa«? b) beiwörtliie ®egentoart unb Buf"11^-(3$ n»5re - - i $ huitbf feiit) 3. bom (sem) bo (je) ~~radjgebiete« Ijat ft<$ ba« altflobenifdje 0 be« .Rlaffenwofal« no$ erhalten, al«: mignoti, súnoti, prásnoti. 2. ®ie 3eittt>örttt, beten «Stamm auf b, p obet k auälauttt, toetfen »et bem Jï(affen»ofal biefe Saute ab, alž : kap — kániti (fût kápniti}, träufeln ; stisk — stisniti (fût stiskniti) btüdfett u. f. to. III. Staffe. 3ettoiJrter mit bem Slaffenbofal é, (nad; 5, š, ž) á. I. ©rttpjJf. ®iefe nmfafft im Sîenflobenifâen nur bte Beittoorter : stéti, jadíen; uméti, »erfteljen; sméti, bürfen unb iméti, traben, baê jebod) tfyeitoeife unregelmäßig fonjugiert wirb: 3nf. Stamm. 9lennf. ©egenœ. »efe^tf. tÇâUrg.TOtelto. teib. »erg SRittelto. S té-, šteti štejem štej štel, a, o stét—števen, a, o umé-, uméti urnem umej umel, a, o umét— umen, a, o smé , sméti smém smej smel, a, o — II. ©rnppí. ®ie aceite ©ruppe umfafft atíe übrigen 3"toßrter mit bem Auslaute be« 3nfinitibftammeS é al8: Stamm. ÍKennf. ©egettto. iBefeljlf. želo — toûuf^en želeti želim želi sedé — jt&en sedéti sedim sedi ti)át. ». 5)¡¡tte(te. želel, a, o sedel, a, o (eib.»rg.roitetto. želen, a, o seden, a, o ben «StammauSiauten d, š, ž getyt mit toenigen StuSna^men e in a ii&er, al« : tljat.». SJMtelto. ieib.»rg.a»ittelto. molčal, a, o molčan, a, o ležal, a, o ležan, a, o leiben, unb živeti, leben, Stamm. molča — f<$toeigen leža — liegen Slnmetfung Sîentlf. ©egento. Sefeljlf. molčati molčim molči ležati ležim leži ®te Seitltóríer terpeti, galten »ot en ein lj eitt, al«: življenje, terpljenje für živenje ic. 2. ®as Seittoort hoteti, hteti, toollen, Çat in ber®egentoart hočem obet čem, in ber SBefe^tform hoti nnb im fflîitteltoort hotel, hotla, o obet hotel, a, o. IV. fttaffe. 3eittoörter mit bent Staffen»ofai i. Sei ben £eiteörtern biefer Klaffe, bie äße ju einer @ruppe gel)Brett, geljt ber 9lu8laut i be« -3nfinitioftamme8 »or nadjfolgenbem e beS pafffoen SJiitteltoorteS in j über, tooburd) bie 3ungenlaute 1, n, r ju lj, nj, rj ermeidjt, bag d »or j ausgeflogen, s, z, st unb t fammt bem j in s, Z, šč unb č umgefdjmoljen, nad) ben Sippenlauten aber lj einge 3nf. ©tamm. deli-, tbeilen ljubi-, Neben nosi-, iragen sodi-, ridften pusti-, tajfcn Slnmetfnng. toort viden, a, o. I. törnppe. ^rafenSftamm ba« 9tennf. ©egemo. ©efeblf. deliti delim džli ljubiti ljubim ljubi nositi nosim nosi soditi sodim sodi pustiti pustim pusti chattet mirb, al«: leib. »etg. ©¡ittel». džljen, a, o ljubljen, a, o nošen, a, o sojen, a, o puščen, a, o ufto. «jat. 0. «TOittelto. delil, a, o ljubil, a, o nosil, a, o sodil, a, o pustil, a, o ®a« Seittoort viditi (eigentl. videti) (jat trn ieibenben ©¡ittel; V. «taffe. 3eitto8rter mit bem Klaffenoofal a. ®ie erfte ©ruppe begreift jene 3eitoorter in ftd), beren a betoart, alž : tbat.». SHittelto. 3nf. ©tamm. Stennf. ®egen»o. fflefeblf. džla-, arbeiten delati delam delaj igra-, fpieten igrati igräm »graj zida-, mauern zidati zidam zidaj delal, a, o igral, a, o zidal, a, o leib.oerg.SÄiftelt». delan, a, o igräo, a, o zidan, a, o II. (ffinijjpf. ®ie jioeite @ruppe umfafft jene 3eitoiJrter, beren $ra» fenSflamm auf i auSlautet, toeldjeS bie Skrtoanbtung beS oorljergeljenben 3ungen=, 3a$n. IV. (ffirttpjli. ®ie eierte ©ruppe «mfafft jene geittoorter in ftd^, beren ^rafenSftamm tiofalifdj auStautet, al«: 3nf. ©tamm. seja-, faen sija-, fdjeinen kova-, fc^mieben suva-, jiogeit daja-, geben sij&n, a, o kovin, a, o suv&n, a, o daj&n, a, o Slnmerfung. ®ie meiften 3eifl»Srtet tiefet ©rttpbe fönnen ba« a be« Stiftnts tisjiamme« audj in bet ©egentoart behalten, al«: smejati se, ladjen — smejem se obet smejam se; kljuvati, f)atfett — kljujem obet kljuvim: bljuvati, ftd) etbtedjell — bljujem obet bljuv&m. VI. aiaffe. Seitwörter mit bem Slaffeneoiat ova — (eva). ®te ßettwörter biefer klaffe, alle ju einer ©ruppe geljorenb, h06"1 in ber ©egenwart ben Stammauslaut u, als: 3nf. Stamm. 9lennf. ©egeni». Sefeljlf. tf)äU.SKittto. leib.». «Wittel». knpova-, faufen kupovati kupu-jem kupuj kupov&l, a, o kupov&n, a, o vzdigova-, Ijeben vzdigovati vzdigu-jem vzdigüj vzdigoväl vzdigovän, a, o kraljeva-, regieren kraljevati kralju-jem kraljuj kraljeväl kraljevin, a, o Sifilettung ber Seitformen. §. 36. 9lKe formen beS flotjenif^en ^eitoorteS werben tyeilS bon ber ©egenwart (f. «Seite 13 §. 14), tljeils »on ber Nennform (3nfU nitiü f. Seite 45 §. 29) abgefettet, unb ¿War: a) oon ber ©egenwart (sedanji čas — sedanjik). 1. bieSefeljiform (velevni naklon — velevnik) mit £>itfe beS SDJobuSdjarafterS i, ber nadj einem Selbftlaute in j übergebt (ftei>e Seite 18 §• 18). 2. baS nebentoortlic^e SDiittelwort ber ©egenwart (pri-Blovni deležnik sedänjega časa) mittelft 6 ober aje (f. Seite 80 §. 48, a). 3. baS beiwörtiidje SDiittelwort ber ©egenwart (pridevni deležnik sedänjega časa) mittelft č (f. Seite 80 §. 48, b). 4. bte SBunf djform ber ©egenwart (želevninaklon — želevnik) burdj S3orfe|ung beS naj (f. Seite 57 §. 40). b) »Ott ber Siennform (nedoločni naklon — nedoločnik). 1. ÜDa« Supittum (namenivni naklon — namenivnik) burdj abwerfung beS 3nfmitioauSiauteS i (f. Seite 45 §. 30). 2. baS nebenwörtlidje tptig^sergangene SDHttetwort (prislovni deležnik pret6klega časa) mittelft ber Silbe ši — vsi (f. Seite 183 §. 71). 3. baö umfdjretbenbe thätig = t>ergangene i0Htteiwort(opi-sovavni deležnik preteklega časa), wenn man bie Snftnitieenbung •— ti in 1 »erWanbelt (f. Seite 46 §. 31, a, b, c). SDiit Hilfe biefes SDiittetworteS werben gebilbet: a) bie 3ufunft (prihodnji čas — prihodnjik) buref) 33 or fegung be« §ilf«äeitWorte8 bom (f. Seite 48 §. 33). b) bie Vergangenheit (pretekli čas) burdj 33orfegung be8 HilfS» jeitWorteS sem (f. Seite 46 §. 31). c) bie 33oroergangenheit (predpretekli čas) burdj 33orfegung beS Hilfszeitwortes bil sem (f. Seite 47 §. 32). d) bie SSebingungSform (pogojni naklon — pogojnik) burdj 33orfegung beS bi — bi bil (f. Seite 57 §. 39). ®ursta - ste, £ )sta -sté( «r/ Sm° i délal-i, ste { 2 j so e, a "3 / bi -05 Tí 2. Sebingunggform (Sonbtjional, Sonjunftiti). a) ber ©egentoart unb 3«funft. C3bi ra délal-a, i, i bi ? délal-i, e, a 3. déla-m dela-s *) déla- - SBunfdhform (Dptatto, Sonjefft»). a) ber ©egentoart. (3$ fon — mag arbeiten.) 1 déla-mo || déla-te M ) déla-jo SSebingenb. (3$ möge — foflte arbeiten.) i déla-va, ve déla-ta, te ) déla-ta, te délal, a, o délal-a, i. i 5< ífl délal-i, e, a 4. Sefehíform (3mperatfo). dél-aj, arbeite dél-aj déla-j-va to. — ve déla-j-ta u. — te déla-j-mo déla-j-te 5. a) ber ©egenmart. SDtittelmörter (^artijipien). b) thätigberg. ÜKittelm. c) leibenbcerg. SDÍittelm. déla-n, a, o gearbeitet. I. dela-je ) arbei= 11. (ob)dela-vsi/gearbei= II. dela-jóc, a, e ( tenb j II. déla-1, a, o » tet. *) 3m Äenjeffi» ifi bie 2. Herfen jMreileii gebróud)ltc6, iu ber fflunfcbform nie. ©lo», ©pradi* itnb Uebuitgltitift. 8. ?(Mff. 18 6. Nennformen unb 3eifi>aitl>ttoort. a) -Önfinitt». b) ©upinum. c) ßeithaupttoort. dila-ti, arbeiten | döla-t, (um ju) arbeiten | dela-nje, b. Arbeiten. 33i(bimg ber leibenben gorm (ftehe Seite 90 §. 51). ©intheilung ber 3eit»örter nach ihrer Seitbauet (flehe Seite 72 §. 44—46). Oebrattd) bet petfeftioen unb init>erfetti»en äeitoörter (ftehe ©eite 76 §. 47). Jtlaffenfleigerung bes Seittoorte« (fte^e ©eite 84 §. 49). §. 38. D. Die partiRcln (Clenki). A. SöS 9ic6entoort (Prislov). a) SJiebenwßrter bež Orte«. Kje? too? Kam? tooljin? Kod? too, auf welchem Sffiege? irgenbwo tu, tukaj, tu-le, ba, hier tam, tamkaj, tam-le, bort tu pa tarn, ba unb bort ovae, hier drugej, drugje, anberž= too kje, nekje, nikjčr, nikir, nirgenbS kjer koli, too immer vne, brau|en notre, notri, brinnen gori, zgorej, broben predi, spredej, oorn spodi, spodej, unterhalb zadi, zadej, hinten sredi, inmitten zverh, oberhalb sem, le-sem, semkaj, hieher tje, tje-le, tjekaj, bahin sem ter tje, auf unb ab ovam, hierhin drugam, anberSWohin irgenbtoohin kam, nekam, nikamor, nirgenfcžhin kamor koli, Wohin immer ven, hinaus noter, not, hinein gor, hinauf pred, popred, naprej, coran spod, unterhalb zdd, nazäj, rücfwärtS sred, in bie ŠDlitte na verh, auf bie ©pi^e u. f. w. tod, le-töd, bort ov6d, hierortS drug6d, anberort« nekod, | nikod, nirgenbS koder koli, wo imrner povs6d, iiberaU blizo, bliz, nahe daleč, deleč, weit krog, okr6g, okoli, herum mimo, memo, corbei kviško, auftoartS preč, proč, hinWeg vmes, inmitten. §. 39. b) ÜRebenwörter ber S6**-Siebenwörter auf bie Srage: kedäj, wann? ©egentoart Sulunft SBetgattgenheit sedaj, zdaj, jefct, nun kedaj, kdaj, einft nekdaj, einft, ehemalS koj, kar, zdajci, fogleid) skor, skoraj, balb —• Se, nodj tačas, jegt danes, dnes, fjeute nic6j, iieute nadjts otocfi, eben letos, letaš f)eiter vred, hkrati, jugleidj precčj, fogicid) zjutraj, in ber griiHje; fpSt; nikdar, nikoli, še le, erft potem, potlej, battn jutri, jutre, morgen drevi, beute gen Slbenb zajtro, morgen früh k letu, im nädjfien Oahre kmalo, balb s časom, mit ber geit že, fc^ort tedaj, onda, batna!« včeraj, geflern davi, |eute grüh snoči, geftern abenbč lani, »origeS Oa^r prej, préd, ju»or davno, langft zveéér, abenbS; zgodaj, rano, friif); pozno, mentáis; vselej, vsikdar, zmeraj, immer, jletS u. f. to. Sluf bie grage: kólikrat? toie oft? tólikrat, fo oft dóstikrat, oft mársikrat, niá)t feiten enkrat, einmal dvakrat, jtoeimaí jc. včasi, časih, jutoeilen pogosto, h^ufig vnovič, z nova, neuer= bingS vedno, neprestano, fietS drug6č, v drugo, aber= malS pervič, erftenS; drugič, jtoeitenS; tretjič, brittenS; doslej, dosihmal, biS nun; dotlej, biS barnalS; včkoma, etoig u. f. to. po redkem, felten zopet, spet, toieber skoz in skoz, immerfort večidel, griJfientheilS poslednjič, julefct §. 40. c) ÜJiebentoorter ber Sßeife. koliko? töie »tel? kako? töte? íejafjetib — »entetttettb tÓÜkO, ) r tólikaj, J mei nekaj, nekóliko, ettoaS nič, nichts marsikaj, oerfchiebeneS kólikor koli, toie »iel immer kólikor — tóliko, fosiel möglich k01ičkaj — toličkaj, ettoaS celó, clo, fogar dosti, zadosti, gemtg dovolj, hinlftnglidj jako, močno, kaj, feljr malo, toenig täko, tak6,) fo, auf biefe takisto, ) Slrt nekako, irgenbtote nikako, auf feine äßetfe marsikako, auf manche äBeife kakor koli, toie immer kakor — tako, toie mög= «¿h drugače, inače, anberS bolj, mehr (magis) naldšč, gefliffentlich napek, narobe, »erfehrt naravnost, gerabentoegS narazen, auSeinanber počasi, langfam a) iejaljenb: da, kaj pa da, ja 1.....1 j —j 1— to je, to je da,) ' freilich tjada se vé da, gotovo, getotfS pač, dro, toohl res, zarés, richtig b) »etneinettb: ne, nak, nidjt nikár, ) burdjauS nikakor, ) nidjt po nobeni ) ¡„ fcinm vnTákJ » 18* manj, weniger mnogo, veliko, »iet popolnoma, üoltftänbig sosebno, befonberS prav, redjt precej, jieutlid; skor, skoraj, beinahe več, meljr (plus) vsaj, wenigstens zelo, zlo, fetyr zgolj, tauter čez nemoč, übermäßig polAgoma, atintaf)itcf) posebej, eiitjeln skrivaj, skrivši, heimlidj vedoma, toiffentiidj vidoma, fehenbS vkljub, jum £ro§ vkup, skup, jufamrnen vsaksebi, auSeinanber všeč, ertminfdjt zastonj, untfonft znak, riicflingS zoper, entgegen c) jttieifelnb: blezo, menda, ) wal)r-berž ko ne, i fdjeiniidj morda, more-i biti, ■ »ietleidjt znabiti, i komaj, famn jävelne, fdjwerlich lahko da, teidjt möglich težko da, fd^wertich d) erflärcnb: namreč, nämlich zlasti, zvlasti, tnSbe= fonbere sploh, v obče, im atlge= meinen §ieher gehören alle behoörtlid)en Siebenwörter auf o (e) ober ski, alS: lepo, fdjött; gerdo, l;äföiicf>; nemški, beutfch u. f. w. unb biete aubere uou Hauptwörtern abgeleitete, als: strahom, strähoma mit (Schreien; päroma, po paru, paarwetfe; skökoma, im (Salopp u. f. w. d) SKebenwörter beS ©runbeS. §. 41. Nebenwörter beS ©runbeS auf bie grage: zakäj, warum? čemu? Woju, Weshalb? zategavoljo, zategadelj, beSbalb, beSwegen. zatö, zatorej , beShaib tedaj, baher, bemnach B. Sag SBortoort (Predlog). §. 42. ®ie Vorwörter regieren einen ober mehrere SiegungSfäße, unb jwar: a) ben CßcnUtO (ftehe ©. 37 §. 26): brez, bez, ohne do, bis, bis ju, ju, gegen i z, auS; »on (nebfi mehreren 3ufam= menfefcungen) od, oon, »or s, z, »on, »on oben h^ab. blizo, bliz, nahe, nahebei mimo, memo, »orbei okoli, okol, | t okrög, krog, j um' ^erum poleg, neben razun, aufjer, mit SluSnahme prek, querüber štrit, štric, gegenüber takraj — unkraj, bieSfeitS — jenfeits tik, fnapp an znotraj—zunaj, innerhatb— aufjerh-zraven, neben. dno, am (Srmtbe vpričo, in ®egenwart konec, am Snbe verh, ober kraj, neben vsled, jufolge mesto, namesto, ftatt, anjiatt zavoljo, zavolj, zadelj, zarad, sred, inmitten. zbog, Wegen. b) ben fotit) (fiehe ©. 49 §. 34): k, h, ju, gegen | proti, gegen. c) ben JlkknffltiO (fiehe ©. 49 §. 35): črez, čez, über | raz, »on — hera&> skoz, skozi, burdj, hinburd). d) ben fokfll (fiehe ©. 32 §. 24): o, um, bei, ju, jur 3eit | pri, bei. e) ben £n|trmnilttal (fiehe ©. 35 §. 25): s, z, ž, mit. f) ben Jlhknffltio unb #ohal (fie^e ©. 32 §. 24): na, an, auf ob, um, jur $eit po, an, auf, in, um v, in, binnen. g) ben Jlkknfatio unb £n|trmnental (fiehe ©. 35 §. 25) med, jwifdjen unter nad, über pod, unter pred, »or. h) ben ©entttü, Jlkknfatfo unb ^Itliruntilltal (fiehe ©• 36 §. 25): za, hinter, für. §. 43. C. 2>aS SBinbetoort (Veznik). A. Seiorbnenbe 33inbewörter. 1. Slnretheiibe: in, ino, ter, pa unb. tudi, auch. ne le (samo) — ampak tudi, nidjt nur — fon= bern audj. ne — ne, Weber -- nodj. tako — kakor, fo — Wie. potem, potlej, bann, hernadj. verh tega, überbief?. časi—časi, { baib — včasi — včasi,\ baib. nekaj-nekaj, ¡^ deloma - de- ^ loma, j 7 2. ©egenfe^enbe: ali, al, allein, aber, pa, pak, aber, jebodj. toda, jebod;, hingegen, vendar, bod), bennodj. le, samo, nur, atiein. ne — ampak (temuč), ničht — fonbern. ne — marveč, nidjt — fonbern »ielmehr. ali, ober. ali — ali, entweber — ober. kakor, kalsti, wie. 3. ©egritubetibe: benn. zakäj, kajti, saj, benn, ja. sicer, scer, fonft, Wtbri= genfaHS. SP"* i-»«* ( zat6, zatorej, torej, zategavoljo, zategadelj, po tem takem, be§halb, beSmegen, bar= um, folglidj. tedaj, baher, bentnad), alfo. namreč, ttamíidj. zlasti, vzlasti, befonber«. bodi - bodi, j frf_ - bodi si, ) §. 44. B. Uuterorbnenbe 33inbewßrter. i. te« Orte« u. b. Seit: Wo. kjer, > koder, ) kamor, Wofjin. od koder, tooiiev. kjer koli, too intmeric. kedar, wann, Wenn. ko, af«, b a, nadjbem. dokler, wafjrenb, bi«, kar, feit, feitbem. preden, predno, befcor. kakor, s čim, berž ko, kakor hitro, fobafb, tone. 2. ber Slrt unb SBeife: kakor, kakti, Wte. kolikor, fo oief, al«, ko, kot, af«. nego, al«. čem — tem, čim tim, je — befto. kolikor — toliko, je — ko — tem, befto. več ko — toliko več, je meljr — befto nteljr. kakor, je nad)bem, ttadj SJJafjgabe. 3. be« ®runbes: ker, weif, ba. ki, ko, inbem, ba. da, baf«, bamit; Wenn, če, wenn, faß«, ako, ak, wenn, wofern, ko, Wofern, fall«, samo da, wenn nur. da-si, da-si \ tudi, j če tudi, če l cbgietdj, ravno, l wiewofjl. da ravno, če ) prav, i D. 2>a8 ©mjifinbungStoort (Medmet). §. '45. ®ie (Smpfinbungswörter britden Qsmpfinbungen ber greube, be« ©djmerje«, ber 25erwunberung k. au«, ober fie finb Stadjahmungen »on üftaturfauten, ober and) £oct= unb t unb Seitoorte« 8. ©ittlidje ©genf^aften unb ^jli^ten 9. ©ie ©djule . §. 16. ©ie SBefeblfotnt be«£ilf« jeittoorte« . 10. ©ittl. ©igenfdjaften, fftidjten . . §. 17. ©et ® o Jati» be« £aubt* unb ©eitoorte« 11. Slnrufungen 9 10 10 10 11 12 12 13 14 14 15 16 16 17 18 18 18 ©eite §. 18. Sie S3efe^lform be«3ett* worte«...... 12. Xitgenben unb Saftet 13. Sluf gelb unb Sffiiefe §. 19. Set Satis be«£aut>t* unb SSeitoorte« .... 14. ©peifen unb ©etranie 15. Sinige £au«tfyiere . §. 20. fflilbung ttnb ®ebrau<§ bet befi&attjetgenben Seiwortet..... 16. ©ie jlteibung . . . 17. Sujianbe .... §. 21. ©et ©eniti» be« #aubts unb ©eiworte« . . . 18. ©et ntenfd)tidje SMtytt 19. gortfefcung .... §. 22. Set .Stoutparati» be« SBeitoorte«.....28 20. Sa« £au« .... 29 21. iiRineraie .... 29 §. 23. Set ertati» be«Set; tootte« ...... 22. Suftanbe .... 23. Sie 3eit .... §. 24. Set So fa I be« §au£t< unb Seitoorte«..... 24. Sie 9tatut .... 25. ^eimifcbe Xfjiete . . §. 25. Set Snftruwental be« i)aui>t* unb Seitootte« 26. SKeine §eimat . . 27. £t)dtigfeiten b. .Sorbet« §. 26. Set ©eniti» nt.93otto6rtern 28. Sa« Men auf bet glut 29. Sie ©tabt .... §. 27. $etfonIi$e gurtoottet . 30. Sie ffliene unb ba« §., 28. 18 19 20 21 22 22 23 24 25 26 27 27 30 30 30 31 33 33 35 36 36 37 39 39 40 31. ©brüdje .... 32. Sa« (Sifen .... ätunbi unb Dtbnung«« jaulen , . . , , 41 41 41 33. SWonate it. SBodjentage 43 34. SRúnjen, ©Jape, ®e= teilte.....44 §. 29 — 30. ©ie 91 e ti it for tit unb ©ttpinum . . . . 45 35. Sim îflîorgen ... 46 §. 31. ©te ®etgflttgetifjett be« 3eittt)orteä .... 46 §. 32. ©ie $ot»etgattgetif)ett be« 3eittoorte« ... 47 36. ©er jufr. £irtetifnabe 47 37. ©ie ©djilbtoadje utlï) bet Äönig .... 47 §. 33. ©ie 3 » ï u it f t be« Seittootte« 48 38. SBiet ©djtoeflertt . . 49 §. 34. JBortoörter mit betit ©ati» . 49 §. 35. Sottoörter mit bem Slffuf. . 49 39. SEoljtmtigeti ber alten ©lasen.....50 40. ^eimif^e Sögel . . 50 41. griebrid) II. uttb bie SBadje.....50 §. 36. ©er 9îegati»fafc ... 52 JJwtitc Jlbtljei §. 43. Älaffetteintbeilung be« 3eit* §. 51 loorte«.....67 51. ©et Staunt ... 69 52. ©otte« gttrforge . . 70 53. ©otte« ü»ad>t . . 70 §. 44 — 46. ©ttttfjeilutig ber 3eit* »örter nad) iÇret ßtit= bauet......72 54. ©ie ©djönljeit in bet Statut.....74 55. © ie ©onne itnb bet 2ßinb.....75 56. ©er gekirnte Rimmel 75 57. ©te ©ejîirtte ... 76 §. 47. ©ebraud) bet perfeftisen uttb imtetfetti»en 3eittt)örter 76 58. ©ie 3aíjre«¿e¡ten . . 78 59. ©er grttbltng ... 78 §. 48. Sa« äKittelwort ber Oegein». 80 60. ©a« geben im grüblinge 81 61. ©er ©onuner ... 81 62. ©a« ©emitter . . 82 63. ©er ©ommerabenb . 82 §. 49. ®ieÄlaffeniteigerttngbe«3eiti toorte« .....84 64. ©et §erbft ... 86 65. ©a« gifcÇleiii ttttb bie ©adjftelje .... 86 66. ©et SEinter ... 87 §■ 50. ©a« letbenb*»ergangene 9»it= lellsort.....90 42. ©et SHittag . . . §. 37. ©a« jitrMfübrenb* Uerfönlidje giirlvort „sebe" . . §. 38. ©a« jutüeffüfjrettbí jiteignenbe güttsort „svoj" . . . 43. SeÇreit be« Saler« . 44. gortfe^ung .... §. 39. Sie SJebingungžfotm b. 3eitl»orte« .... §. 40. Sie 3B uniform be«3tit-irorte« ...... 45. SJtu|en bet Spiere 46. Sie (Stfdjajfitng . . 47. Sie 8uft .... §. 4t. Silbuttg bet SerfleiuernngSs Sffiörtet ..... 48. Sie Sietie itnb ba« !£äitbctjen .... 49. Sa« Seien bet ¿Blumen 50. 3Bo loohut ©Ott . . §. 42. Sufammeitfefcitng mit Sßoti Wörtern..... lUltfl. §• 52. §. 53. §■ 54. §. 55. §. 56. Sie paffine gorrn . . . 67. Unfere @rbe . . . 68. Sa« Canbb. ïfdjitfdjen 69. Stalien« ©(työnbeit u. grudftbarfeit . . . 70. Sa« ftitle Sattb . . Ser qualitatise n. partitise ©eniti»..... 71. Slrabien uttb bie Slrabet 72. SJetlebem .... 73. Sie ©ebirge . . . 74. Set 33etg Dbit . . SBilbung bet Sßetfonettnamen SBilbung ber grembttanteit . 75. Sie olimpifdjett ©píele 76. Set Sanj unter ber Sinbe ..... 77. Set ÍReifetibe itnb bet SUîatrofe .... 78. Sa« SKeer .... 79. Stau, @a»e tt. Sfotijo Sa« beutfdje „matt" . . 80. Sa« ©rot b. b. ©lasen 81. ©prüdje .... 82. ©infefcung b. .Kärntner« b^jOfle..... Set ©eniti» be« Objefte« . 83. Slcbmet unbfeinSobn »bbala..... 84. ©a« »atetlanb . . 85. 3um Slbf^iebe <53 54 54 55 56 57 57 57 58 58 59 61 61 61 62 90 91 91 92 92 93 93 94 94 95 96 98 99 99 100 101 101 101 102 102 103 109 109 110 111 §. 57. grageube, begiebli<$e unb angeigettbe gut * unb 91ebentoörter .... 112 86. ©olbene Sffiabrbeiten . H3 87. Selifar.....113 88. ©brücke .... 114 §. 58 - 59. Silbung«ftlben gut Se* geidjitungo.ijanblungen, @igenfrte« ober SiaumeS 119 92. Se« SDienfdjen SBoljnjt. 120 93. ®ie ©cf)l®eigerbörfet . 121 94. ©et ©arten ... 121 95. ©ie Nabelte ... 121 96. ©te $togeffion . . 122 97. Sie flirre .... 123 98. ©a« ©lötflein . . 123 99. ©er junge Sufafooid 124 §. 61. liebet laffen, fallen, muffen, mögen, fönnen, toetben 125 100. ©bri$h>örtet . . 127 101. ©et fluge Stiftet . 127 102. ©brücke .... 127 §. 62. ©ebrau$ be« ©ati»« . . 134 103. ©a« menfcblicbe Seben 135 104. Ätöfit« unb ©olon . 135 105. ©brütbe .... 136 106. ©ofrate« .... 136 107. ©et ©anbetet . . 137 108. ©e« Sater« Sermä^tn. 137 §. 63. ©ebraudj be« Stffufati»« . 139 109. ©et menfcbl. Äötber 139 110. Sotgügebe«2»enfe bo. . 256 ®a« ©eitoort.......258 ©a« Baljltoort.......259 ®a« Šuttoort.......261 ®a« Seitwort.......265 JlttljÖttg. Slbtif« bet Saut« uttb gormenleljre. ba« $ilf«jeitoott .... 265 bie tflaffeneintljeiiMtg ... 267 bte Slbleitung bet Seitformen . 271 bie Slbtoanblung.....272 ®a« 9tebentoort......274 ®a« Sortoort.......276 ®až SBinbetoort.......277 ®a« ®mbfinbMtg«toort .... 278 I. KakoSen, sna, o toie bef^affen? II. Kdo, toet?..... III. Kaj, t»a«? .... IV. Orujjformeln .... V. 2Bttnf$formeln . . . . W VI. Kako ti jeime, tote ijeifieflbu? VII. Ceg4v, a, o toem gehörig? VIII. Sott bet 93ef$äftigung . IX. Ali lat. an? . . . . . X. Kje, too?...... XI. Kam, tooljin? .... XII. Kak6, toie? ...... XIII. ObkorSj, um toie biet U6t? XIV. Slm ©bflmatfte ... XV. Ked&j, toattn? . . . XVI. Zak&j, toatum? . . ¡Spredjiifmngetu ll 13 15 17 21 23 25 27 31 34 37 42 44 48 51 53 XVII. Kteri, a, o toeldjet, e, e«? XVm. Kod, od kod, do kod; too, tooljet?..... XIX. 58om 93efu<§e . . XX. (Sinlabung jum ©pajiergattge XXI. SSefdjäftigung im Oarten XXII. ©ef^äftigung im £aufe XXIII. SJot bem ©beifett XXIV. SBom Stuften . XXV. SSom gtüWücfe . XXVI. Sluf bet Sfletfe . XXVII. Sßom ©$ulgeljen XXVUI. Som Setnett . XXIX. ®om 91 (tet . . XXX. 93om Jtranfenbefudje XXXI. $om 9»ittag«effen 56 59 71 79 83 87 95 103 111 114 119 123 138 141 143 XXXII. 35om Slbenbeffen ... 148 XXXIII. ®om Schlafengehen . . 155 XXXIV. »on bet Slntunft im ©afc hofe.........158 XXXV. Sßom kaufen unb SBerfaufen 163 XXXVI. ®om SBetter . . . XXXVII. 3m Jtauflaben . . XXXVIII. SBon bet Seit . . XXXIX. Sei einem ®erpc . XXXX. SBerfdjiebene Slebenaarten Dirttrörupptn Otiflleid) Ülad)fil)lflflertfli(lfr). I. @ott unb bas SBeltall. a) ®ott unb bie Schöpfung . b) ®a« £immel«getoölbe . . c) ®ie Diatut nnb ihre Srfchei' ttungen ...... d) bie Seit...... II. ®ie (Stbobetfläche. a) ®a« gejllanb .... b) ®a« ©etoäffer .... e) Sauber, Serge, gluffe . . III. ®ie SBohnfiätte be« 3Ren» f^en. a) Sie SBoljnjiätte unb i^te Z1)tiU...... b) Sa« £au« .... c) ©eräthe unb Sffierfjeuge d) ®ie £ir