★
PRAD NI LIST
	ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA	
LETO V.	KOPiR 29. oktobra 1951	j ŠTEV. 12
VSEBINA:
PREDPISI IZVRŠILNEGA ODBORA ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
87. Odredba o uporabi fonda plač gospodarskih podjetij.
88. Odredba o uporabi gotovine v gospodarstvu.
89.	Odredba o ustanovitvi in delu posvetovalnih odborov pri Istrski banki v Kopru in njeni podružnici v Bujah.
90.	Odredba o spremembah, in dopolnitvah odredbe o preskrbi za otroke zavarovancev.
Sl. Odredba o spremembi odredbe o merah proti nerednemu, obiskovanju šole.
92.	Navodilo o obračunu in delitvi dobička gospodarskih podjetij.
93.	Sprememba začasnega navodila za razvrstitev uslužbencev ljudskih odborov, njih uradov in zavodov, v plačilne razrede.
OBJAVA
Predpisi Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora
87
Na podlagi 33. člena odloka o prejemkih oseb V delovnem in uslužbenskem razmerju in učencev v gospodarstvu z dne 31. julija 1951 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
O UPORABI FONDA PLAČ GOSPODARSKIM PODJETIJ
1.	člen
Plače delavcev in nameščencev, zaposlenih v gospodarskih podjetjih, ki so pod upravo delovnih kolektivov, se izplačujejo iz fonda plač podjetja. Ta se ustvarja iz sredstev, ki se dobijo s prodajo izdelkov oziroma s plačilom za opravljene storitve.
Fond plač podjetja je sestavljen iz sredstev za stalne plače [plače in dodatki), ki so sestavni del stroškov proizvodnje (fond stalnih plač) in iz sredstev za spremenljive plače, ki izvirajo iz dobička, doseženega s prodajo [fond spremenljivih plač).
2.	člen
Iz fonda stalnih plač se izplačujejo plače, ki so določene za strokovnost, posebne pogoje dela in stopnjo odgovornosti in dodatki za nadurno delo, za terensko delo m dodatek zaradi posebnega pomena podjetja-
Iz fonda spremenljivih plač se izplačuje tisti del plače, ki je delež delavcev in nameščencev na doseženem dobičku podjetja.
3.	člen
Fond stalnih plač določi za podjetja, ki spadajo v pristojnost Istrskega okrožnega ljudskega odbora, Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora oziroma organ, ki ga on določi, za druga podjetja pa izvršilni odbor okrajnega ljud-
skega odbora oziroma organ, ki ga on za lo določi. Fond plač se določi po količini in vrsti dela, ki je potrebno, da se izrabi po planu določeni odstotek izrabe zmogljivosti podjetja.
4.	člen
Sredstva, ki so določena za fond stalnih plač, se ne smejo uporabili za noben drug namen. Iz teh sredstev se tudi ne morejo dotirati drugi fondi.
5.	člen
Če podjetje s prodajo svojih izdelkov ne doseže zadostnih sredstev za izplačilo plač in dodatkov, mora pokriti nedoseženi del fonda stalnih plač iz rezervnega sklada. Če tako podjetje mma rezervnega sklada, dobivajo delavci in nameščenci plače in dodatke v višini doseženih sredstev fonda stalnih plač. Iz rezervnega sklada izposojena sredstva mora podjetje vrniti v rezervni sklad najpozneje ob prihodnjem izplačilu plač.
Če doseže podjetje v primeru iz prednjega odstavka manj kot 80 % sredstev za fond stalnih plač, pa nima rezervnega sklada, dobi pri Istrski banki kredit, ki je potreben, da se izplačujejo plače in dodatki do višine 80 %, fonda stalnih plač. Prošnje za ta kredit mora poprej potrditi poverjeništvo za finance okrajnega ljudskega odbora, za podjetje iz pristojnosti Istrskega okrožnega ljudskega odbora pa Poverjeništvo za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Za ta kredit plačuje podjetje obresti, ki znašajo prvi mesec 6 drugi mesec 8 %, naslednje mesece pa po 10 % letnih obresti.
Če podjetje, ki je v upravi delovnega kolektiva, iz objektivnih razlogov ne doseže sredstev za fond stalnih plač, izvršilni odbor okrožnega oziroma okrajnega ljudskega odbora na obrazloženo prošnjo podjetja lahko odredi, da se izplačajo sredstva do višine 80 % določenega fonda sialnifi plač iz proračuna ljudskega odbora.
6.	člen
Istrska banka vodi pregled nad fondom plač podjetij.
Zaradi dviga gotovine za izplačilo stalnega dela plač je treba predložiti Istrski banki za posamezno obračunsko razdobje podatke o fondu stalnih plač, ki je bil dosežen s prodajo izdelkov oziroma storitev.
Če misli banka, da podjetje za izplačilo stalnih plač zahteva več, kot je utemeljeno ali če zahteva podjetje kredit za izplačilo stalnih plač, lahko banka zahteva od podjetja podrobno dokumentacijo.
Istrska banka je pooblaščena, da zahteva po potrebi od podjetij zaradi kontrole fonda plač mesečne bruto-bilance.
7.	člen
Znesek, s katerim je delovni kolektiv udeležen na dobičku podjetja, izplača banka podjetju potem, ko dobi od podjetja obračun doseženega •dobička in njegovo razdelitev (2- točka navodila o obračunu in delitvi dobička gospodarskih podjetij] za določeno obračunsko razdobje. Obračun mora potrditi upravni odbor podjetja. Istrska banka mora 15-dnevno obveščati Poverjeništvo za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora o vseh izplačilih za račun udeležbe na dobičku.
8.	člen
Plače delavcev, ki jih mora po 29. členu odloka o prejemkih oseb v delovnem in uslužbenskem razmerju in učencev v gospodarstvu plačevati podjetje za primer prekinitve dela ali zaradi zmanjšanja delovnih mest, se izplačujejo iz fonda stalnih plač podjetja. Ta plača se ustavi z dnem, ko delavec ali uslužbenec nastopi novo službeno mesto, oziroma mu je mesto nakazano ali brez upravičenega razloga ne sprejme, oziroma ne nastopi službe, ki mu jo dodeli podjetje oziroma organ za posredovanje dela.
9.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu.
Koper, dne 24. oktobra 1951.
- V. d. tajnika:	Predsednik:
Alfonz Dolher 1. r.	Julij Beltram 1. r.
S8
Na podlagi 1. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3- avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega ljudskega odbora za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
O UPORABI GOTOVINE V GOSPODARSTVU
1. člen
Istrska banka opravlja blagajniško službo za gospodarska podjetja, ki jih upravljajo delavski
sveti, za urade in zavode ljudskih odborov, za zadruge in družbene organizacije in njih podjetja v Istrskem okrožju s tem, da zbira njihovo gotovino, oziroma da jim daje na razpolago potrebno gotovino. Vsak urad, zavod oziroma organizacija ima pri Istrski banki svoj tekoči račun.
Vse pošte na področju Istrskegt okrožja opravljajo blagajniško službo za Istrsko banko. ^
2.	člen
Imetniki tekočih računov iz Í. člena te odredbe smejo imeti v blagajni samo neobhodno potrebno količino gotovine [blagajniški maksimum).
Blagajniški maksimum določi v sporazumu z resornim poverjeništvom okrajnega ljudskega odbora individualno Istrska banka.
Če v kraju, kjer je imetnik tekočega računa iz 1. člena te odredbe, ni kreditnega podjetja ali pošte, sme podjetje na plačilni dan in na dan pred plačilnim dnevom imeti v blagajni večji znesek od blagajniškega maksimuma, vendar največ toliko, kolikor potrebuje za izplačilo plač delavcev in nameščencev.
3.	člen
Presežek gotovine nad določenim blagajniškim maksimumom morajo zavezanci iz 1. člena te odredbe vplačati še isti dan ali najpozneje naslednji delavnik ^jutraj pri banki ali pošti.
Istrska banka lahko dovoli posameznim imetnikom tekočega računa iz 1. člena te odredbe, katerih sedež je izven sedeža bančnih poslovalnic ali pošte, da vplačujejo presežek gotovine nad določenim blagajniškim maksimumom v daljšem obdobju, kakor je to določeno v prvem_odstavku tega člena. V teh primerih morajo z banko obračunavati vsa prejeta gotovinska vplačila in izvršena gotovinska izplačila.
4.	člen
Zasebnim podjetjem: in obratom, ki imajo pri Istrski banki tekoči račun, lahko prizna Istrska banka enako obrestovanje, kot velja za gosipodarska podjetja pod upravo delovnih kolektivov in za zadruge, če sproti polagajo vsakodnevni iztržek pri banki in če plačujejo prvenstveno z virmanom.
5.	člen
Finančni prekršek stori in se kaznuje z denarno kaziijo do 10.000 dinarjev direktor, šef računovodstva, blagajnik oziroma drug za to odgovorni uslužbenec urada in pravnih oseb, navedenih v 1. členu te odredbe, ki hrani več gotovine oziroma ne odvaja gotovine Istrski banki po predpisih te odredbe (1.—3. člen).
Kazen izreka poverjenik za finance pristojnega okrajnega ljudskega odbora.
6.	člen
Poverjenik za finance Isfrskega okrožnega ljudskega odbora je pooblaščen, da izda podrobnejša navodila za izvajanje le odredbe.
7.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem "listu.
Koper, dne 24. oktobra 1951.
V. d. tajnika:	Predsednik:
.Alfonz Dolher 1. r.	Julij Beltram 1. r.
,39
Na podlagi 1. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospdarstva, izdaja Iz-rvršilnj odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
O USTANOVITVI IN DELU POSVETOVALNIH ODBOROV PRI ISTRSKI BANKI V KOPRU IN NJENI PODRUŽNICI V BUJAH
1.	člen
Pri Istrski banki v Kopru in njeni podružnici v /Bujah se ustanovita posvetovalna odbora kot njuna posvetovalna organa.
2.	člen
Naloga posvetovalnega odbora je, da proučuje ter daje mnenja in predloge o vseh vprašanjih s področja kreditiranja in financiranja, kakor tudi o vseh drugih vprašanjih, ki so v zvezi s pravilnim poslovanjem banke oziroma njene podružnice, po-.sebno pa:
da daje mnenje o upravičenosti prošenj za kredit in o kreditni sposobnosti prosilcev;
da proučuje možnosti za čim popolnejše izkoriščanje virov prostih denarnih sredstev in predlaga ukrepe za njihovo mobilizacijo;
da proučuje in predlaga potrebne ukrepe za pravilno izvršitev kreditne bilance in gotovinskega plana;
da predlaga potrebne ukrepe za odpravo ne-rednosti od strani koristnikov kredita, kakor tudi ukrepe za odstranitev pomanjkljivosti, ki ovirajo .pravilno poslovanje banke.
3.	člen
Posvetovalni odbor ima predsednika ter šest do deset članov.
Direktor banke oziroma direktor njene podružnice je predsednik posvetovalnega odbora po svoji "funkciji.
Člane posvetovalnega odbora pri Istrski, banki v Kopru in pri njeni podružnici v Bujah imenujejo: Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora dva člana; plenum, okrajnega ljudskega odbora Koper oziroma Buje dva do šest članov; zadružni svet sklada za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva enega člana; občni zbor okrajne zveze kmetijskih zadrug enega člana.
Člani posvetovalnih odbrov se imenujejo izmed /članov upravnega odbora oziroma strokovnjakov
gospodarskih organizacij, kakor tudi izmed drugih gospodarskih in finančnih strokovnjakov.
4.	člen
Vsako leto se izmenja ena tretjina članov posvetovalnega odbora.
člani’ posvetovalnega odbora se smejo odpoklicati tudi preden se izmenjajo v smislu prednjega odstavka.
5.	člen
Posvetovalni odbor se sestaja najmanj enkrat na mesec-
Seje posvetovalnega odbora sklicuje, pripravlja in jih vodi predsednik posvetovalnega odbora.
O delu posvetovalnih odborov se vodi zapisnik.
6.	člen
Član posvetovalnega odbora, ki se ne strinja z mnenjem oziroma predlogom' večine, lahko zahteva, da se vpiše v zapisnik njegovo mnenje, svoje pripombe pa lahko tudi sporoči pristojnemu finančnemu organu, pa tudi direktorju centrale Istrske banke v Kopru.
Direktor banke oziroma podružnice na mnenje oziroma predlog posvetovalnega odbora ni vezan.
Če direktor banke oziroma direktor njene podružnice mnenja večine posvetovalnega odbora ne sprejme in odloči v nasprotju z mnenjem večine, ima vsak član posvetovalnega odbora pravico, da o tem obvesti pristojni fiiančni organ oziroma direktorja centrale Istrske banke.
Centrala Istrske banke oziroma pristojni finančni organ morata o prejetem opozorilu izdati odločbo najpozneje v osmih dneh.
7.	člen
Stroški upravne in tehnične službe posvetovalnih odborov gredo v breme banke oziroma njene podružnice.
8.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu.
Koper, dne 24. oktobra 1951.
V. d. tajnika:	Predsednik:
Alfonz Dolher I. r.	Julij Beltram I. r.
9°
Na podlagi 35. člena odloka o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev ter njihovih družin z dne 14. avgusta 1951 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODREDBE O PRESKRBI ZA OTROKE ZAVAROVANCEV
1. člen
1. člen odredbe o preskrbi za otroke zavarovancev z dne 14. avgusta 1951 (Ur. list 9-48/51) se dopolni tako, da se doda tretji odstavek, ki se glasi:
»Pravico do preskrbe za oiroke imajo s pogoji, predpisanimi v tej odredbi:
a)	delavci in uslužbenci, ki so zaposleni v Istrskem okrožju;
b)	člani predstavniških in njim odgovornih organov, ki dobivajo plačo za svoje delo; izvoljene osebe, ki opravljajo stalne dolžnosti proti stalnemu plačilu v določenih družbenih organizacijah;
c)	člani obrtniških proizvajalnih zadrug; člani ribiških zadrug, ki jim je ribištvo edini ali glavni poklic; uživalci pokojnin; uživalci rent zaradi nad 50 ■% invalidnosti;
d)	vojaški invalidi od I. do vključno VI. skupine oziroma njihove družine ob pogojih 5. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o vojaških invalidih [Uradni list št. 7-40/51).«
2. člen
2. člen odredbe se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Pravico do podpore za opremo novorojenčka, do podpore za boljšo hrano matere in novorojenčka in do nagrad družinam1 z več otroki ‘imajo zavarovanci iz točke a) do c) tretjega odstavka 1. člena te odredbe, če so prebili pred otrokovim rojstvom v delovnem ali podobnem razmerju brez presledka najmanj 6 mesecev ati s presledki v zadnjih dveh tekili skupaj 18 mesecev-
Zavarovanci točke a) do c) tretjega odstavka 1. člena le odredbe pridobijo pravico do preživnine za otroke, ko prebijejo v Zaposlitvi s polmm delovnim časom nepretrgano eno leto ali š presledki dvajset mesecev v zadnjih dveh letih. Preživnino za oiroke uživajo ves čas, dokler so v delovnem razmerju in tudi po prenehanju delovnega razmerja, dokler prejemajo oskrbnino socialnega zavarovanja ati predpisane plače oziroma nagrade za čas začasne prekinitve delovnega razmerja.
Zavarovancu, ki je že bil v delovnem razmerju, pa mu je delovno razmerje prenehalo, ker je de-lanezmožnosi zaradi bolezni ali nesreče pri delu trajala nad eno leto, in zavarovanki, ki je odpovedala delovno razmerje zaradi nege svojih otrok, se všteje v delovno dobo za pridobitev preživnine za otroka tudi tisti čas, ki sta ga prebila v delovnem razmerju pred prekinitvijo.
Delavec, ali uslužbenec, ki neupravičeno izostane od dela več kakor 15 dni, izgubi pravico do preživnine za otroke; tak delavec oziroma u-službenec pridobi pravico do preživnine za otroke ponovno šele, ko prebije ponovno v zaposlitvi čas, ki je predpisan v drugem odstavku tega člena.
Uživalci pokojnin in rent zaradi nad 50 % invalidnosti pridobijo pravico do preživnine za otroke z dnem pridobitve pravice do pokojnine ali rente in prejemajo preživnino za otroke ves čas, dokler traja njihova pravica do pokojnine ali rente.
Vajenci v gospodarskih podjetjih, ki so v upravi delovnih kolektivov in v gospodarskih podjetjih zadrug in družbenih organizacij, katerih plača znaša manj kot preživnina za otroke po 7. členu te odredbe, imajo za sebe pravico do razlike med plačo in preživnino za otroke, če njihovi starši oziroma rejniki nimajo pravice do preživnine za
otroke in so pridobitno nesposobni in brez premoženja.«
3.	člen
7.	člen odredbe o preskrbi za otroke zavarovancev se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Preživnina za otroke znaša 3.500 dinarjev mesečno ali 135 dinarjev dnevno.
Preživnina za otroke v mesečnem znesku pripada zavarovancu, ki prejema plačo ali nagrado v stalnem mesečnem znesku, kakor' tudi uživalcem pokojnine in rente zaradi nad 50 % invalidnosti
Preživnina za otroke se izplačuje v dnevnem znesku delavcem, katerih plače niso določene v mesečnem znesku, kakor tudi zavarovancem iz prednjega odstavka, če jim plača, pokojnina oziroma renia zaradi nad 50 % invalidnosti ne pripada za ves mesec. Delavcu pripada preživnina samo za polno plačane delovne dni, drugim zavarovancem pa samo za toliko dni, za kolikor dni prejemajo v doličnem mesecu plačo, pokojnino oziroma rento.
Delavcu, ki iz opravičljivih razlogov ni opravil predpisanega števila delovnih ur v posameznih dneh, se določi število dni, za katere mu pripada preživnina za otroke, tako da se skupno število opravljenih delovnih ur v mesecu deli s številom za en dan predpisanih delovnih ur-
Za novorojenega otroka pripada preživnina v prvem mesecu od dneva otrokovega rojstva dalje, če so izpolnjeni pogoji 2. člena in prednjih odstavkov tega člena.«
4.	člen
8.	člen qdredbe o preskrbi za otroke zavarovancev se spremeni in se glasi:
»Preživnina za oiroke pripada za vsakega zakonskega in nezakonskega otroka, za posvojene oiroke, vnuke, pastorke, ki jih vzdržuje zavarovanec, 'in za take tuje otroke, ki jih vzdržuje zavarovanec, pa nimajo staršev ali katerih starši so zaradi bolezni ali telesne ali duševne hibe popolnoma nesposobni za pridobivanje.
Preživnina za otroke pripada do dopolnjenega otrokovega 14. leta. Preživnina za otroke pripada tudi po dopolnjenem 14. letu za otroke, ki obiskujejo šolo ali so vajenci v gospodarskih podjetjih: za take otroke pripada preživnina do konca rednega šolanja oziroma do konca vajeniške dobe, vendar za učence srednjih šol in za vajence najdalje do dopolnjenega 20. leta, za študente visokih Šol in univerze pa najdalje do dopolnjenega 24. leta.
Za otroke, ki obiskujejo šolo ali so vajenci v podjetju izven Istrskega okrožja, pripada preživnina samo, če je dovolil šolanje izven Istrskega okrožja Svet za prosveto in kulturo Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Za otroke, ki so postali nezmožni za delo zaradi bolezni ali hibe, ki je nastopila med prejemanjem ali po prenehanju preživnine po drugem odstavku, pripada zavarovancu preživnina za čas, dokler traja nezmožnost.
Če ima otrok lastne dohodke, se preživnina zmanjša za toliko, kolikor znaša otrokov redni dohodek. Za otrokov dohodek se šteje tudi otrokova vajeniška plača.
Če ima zavarovanec dohodke od svojega premoženja, kakor ludi če ima dohodke od svojega premoženja ali od svojega dela zavarovančev zakonski drug, ki ni sam zavarovanec, se zavarovancu zniža preživnina za otroke za toliko, kolikor od teh dohodkov odpade na posameznega otroka, če se znesek teh dohodkov deli s številom tistih oseb, ki jih mora zavarovanec preživljati. Preživnina ne pripada za otroka, ki ima brezplačno popolno oskrbo v javnem zavodu-«
5.	člen
9.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Če imata oba zakonca pravico do preživnine za otroke, pripada preživnina praviloma ženi. Zakonca se lahko sporazumeta, da pripada preživnina možu. V vsakem primeru se preživnina izplačuje v roke žene, če to zahteva.
Če živita zakonca ločeno, dobiva preživnino za otroke tisti, pri katerem otrok živi, in sicer ne glede na to, ali je ta zakonec v delovnem razmerju in ne glede na to, ali je drugi zakonec dolžan plačevati preživnino za tega otroka ali ne.
Če je samo žena v delovnem razmerju, mož pa ne, pripada ženi pravica do preživnine za otroke samo, če je mož zaradi bolezni ali telesne ali duševne hibe popolnoma nesposoben za pridobivanje.
V posebno utemeljenih primerih lahko Svet za zdravstvo in socialno skrbstvo pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru izjemoma določi, da se izplačuje zavarovanki preživnina za otroke, četudi ni izpolnjen ta pogoj.«
6.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu, uporablja pa se od 1. novembra 1951 dalje
Koper, dne 24! oktobra 1951.
V. d. tajnika:	Predsednik:
Alfonz Dottier L r-	Julij Beltram 1. r.
91	~
Da bi krajevni oziroma mestni ljudski odbori v večji meri poskrbeli za redno obiskovanje šole, izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
O SPREMEMBI ODREDBE O MERAH PROTI NEREDNEMU OBISKOVANJU ŠOLE
1.	člen
Drugi odstavek 5. člena odredbe o merah proti nerednemu obiskovanju šole z dne 4. novembra 1948 (Uradni list 7-106/48) se spremeni in se glasi:
»Če šolski upravitelj ugotovi, da je izostanek neupravičen, predoči osebi, ki je odgovorna za otroka, 1. in 2. člen te odredbe ter jo opozori, da bo v primeru, če pride do ponovnega neupravičenega izostanka, javil zadevo krajevnemu oziroma mestnemu ljudskemu odboru.«
2.	člen
6.	člen se spremeni in se glasi: i" »Če ne zaleže opomin in vsa prepričevanja in
če se odgovorna oseba niti ne odzove vabilu ali pozivu šolskega upravitelja in če otrok zopet neupravičeno izostaja od pouka, prijavi šolski upravitelj osebo, ki je odgovorna za otroka, krajevnemu oziroma mestnemu ljudskemu odboru.«
3.	člen
7.	člen se spremeni in se glasi:
»Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do
5.000	dinarjev oseba, odgovorna za otroka, ki navzlic opozorilu izostane od pouka.
Kazni izreka po predpisih odloka o prekrških z dne 18- julija 1949 krajevni oziroma mestni ljudski odbor.«
4.	člen
8.,	9. in 10. člen odpadejo.
5.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem ■listu.
Koper, dne 24. oktobra 1951.
V. d. tajnika:	Predsednik:
Alfonz Dolher 1. r.	Julij Beltram 1. r.
92
Na podlagi 7. člena odloka o dobičku in razdelitvi dobička gospodarskih podjetij z dne 30. julija 1951 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
NAVODILO
O OBRAČUNU IN DELITVI DOBIČKA GOSPODARSKIH PODJETIJ
1)	Po odloku o dobičku in razdelitvi dobička gospodarskih podjetij z dne 30. julija 1951 (Uradni list 7-35/51) so gospodarska podjetja, ki so pod upravo delovnih kolektivov, dolžna ustvariti dobiček, ki znaša povprečno 35 % od planiranega fonda plač delavcev in uslužbencev podjetij. Od te kvote dobička morajo podjetja po 2. členu odloka plačati v proračun največ 30 % za kritje splošnih družbenih potreb. Koliko bodo morala podjetja oddati v proračun okrožnega, koliko v proračun okrajnega in koliko v proračun krajevnega oziroma mestnega ljudskega odbora, določi za vsako podjetje posebej poverjenik za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Upravni odbor podjetja zoper to odločbo lahko ugovarja v 8 dneh po prejemu odločbe. Ugovor reši dokončno Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
2)	Obračun dobička sestavijo podjetja na podlagi doseženega izkupička za prodane izdelke oziroma izkupička za opravljene storitve. To pomeni, da je treba sestaviti obračun dobička na podlagi obračunske lastne cene lastnih izdelkov (uslug) in dosežene prodajne cene. Razlika med doseženo prodajno ceno in obračunsko lastno ceno predstavlja s prodajo izdelkov doseženi dobiček podjetja-
Dobiček bodo podjetja obračunavala trome-sečno. Obračun mora biti sestavljen do 20. v mesecu po preteku tromesečja-
Sezonska podjetja obračunavajo dobiček let-
STRAN 176
no. Med letom izplačujejo trimesečne akontacije/ Razlike se obračunajo na podlagi letnega obračuna. Morebitne negativne razlike se ne smejo kriti iz rezervnega sklada podjetja. Katera podjetja se štejejo za sezonska, določi okrožni poverjenik za finance.
3)	Od ugotovljenega dobička morajo podjetja najprej oddati družbeni prispevek v proračun; prvi in drugi mesec v tromesečju plačajo podjetja po 1/12 letne zadolžitve, tretji mesec pa ta prispevek obračunajo za tromesečje na podlagi tromeseč-nega obračuna. Del dobička, ki je ostal po oddaji družbenega prispevka v proračun, se razdeli po
5.	členu odloka o dobičku in razdelitvi dobička gospodarskih podjetij.
Pri sezonskih podjetjih je treba razdeliti leto na sezonsko in izven sezonsko razdobje, in gledati na to, da podjetje v vsakem razdobju plača ustrezno kvoto družbenega prispevka v proračun, razdeljeno na posamezne mesece. Tudi sezonska podjetja obračunavajo dobiček dokončno z letno bilanco.
Za razdobje avgust — december 1951 morajo oddajati podjetja v proračun mesečno znesek, ki ustreza 1/5 zadolžitve, predpisane za to razdobje.
4)	Mesečno kvoto družbenega prispevka morajo plačati podjetja v proračun do 5- v mesecu za pretekli mesec, mesečno kvoto za zadnji mesec vsakega tromesečja pa do 10. v mesecu na podlagi fromesečnega obračuna, in sicer posebej za okrožni, okrajni in krajevni oziroma mestni ljudski odbor, pri Istrski banki.
Za mesec avgust, september in oktober 1951 morajo plačati podjetja družbeni prispevek v proračune ljudskih odborov pri Istrski banki v osmih dneh po prejemu odločbe Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora (1. točka tega navodila).
Kolikor s prodajo izdelkov (uslug) doseženi dobiček ne zadostuje za plačilo dela dobička v proračun, krijejo razliko podjetja iz lastnih sredstev.
Podjetje, ki zaradi objektivnih okolnosti ne doseže niti toliko dobička, kolikor znaša predpisani del dobička, ki je določen za proračun, lahko predloži posebno obrazložitev Poverjeništvu za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko po jmedlogu poverjenika za finance zniža takemu podjetju obveznost do proračuna.
5)	Podjetja, ki proizvajajo izdelke, katerim določi Izvršilni odbor Istrskega okrožnecia ljudskega odbora monooolno' ceno, morajo plačati dobiček, ki izvira iz njihovega monopolnega položaja, vsakih 5 dni pri Istrski banki.
6)	Poverjenik za finance je pooblaščen, da izda po ootrebi podrobno navodilo za izvajanje tega navedita.
7)	To navodilo velja od dneva objave v Uradnem listu, uporablja pa se od 1. avgusta 1951.
Koper, dne 24. oktobra 1951.
V. d. tajnika:	Predsednik:
Alfonz Dolher 1- r.	Julij Beltram 1. r.
93
Na podlagi 10. m 33. člena odloka o prejemkih oseb v delovnem in uslužbenskem razmerju in učencev v gospodarstvu z dne 31. julija 1951 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
SPREMEMBO ÏN DOPOLNITEV ZAČASNEGA NAVODILA
ZA RAZVRSTITEV USLUŽBENCEV LJUDSKIH ODBOROV, NJIH URADOV IN ZAVODOV V PLAČILNE RAZREDE
1)	1. točka pod b) začasnega navodila za razvrstitev uslužbencev ljudskih odborov, njihovih uradov in zavodov v jjlačilne razrede z dne 14. avgusta 1951 (Uradni list 10-69/51) se spremeni in se glasi:
»b) uslužbenci z dovršeno popolno srednjo ali njej izenačeno šolo v 8.-25. plačilni razred;«
2)	5- točki se dodasia še drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Višja komisija za prevedbo uslužbencev lahko sama popravi nepravilnosti v prevedbi uslužbencev s tem, da prvostopno odločbo razveljavi ter uslužbenca razporedi v odgovarjajoči nižji oziroma višji plačilni razred. To pooblastilo višji komisiji velja do 31. decembra 1951.
Zoper odločbo višje komisije za prevedbo u-uslužbencev v smislu prednjega odstavka, je dopustna pritožba v 15 dneh na Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.«
3)	Ta sprememba in dopolnitev velja od dneva objave v Uradnem listu.
4 •
Koper, dne 24. oktobra 1951.
V. d. tajnika:	Predsednik:
Alfonz Dolher I. r.	Julij Beltram L r.
Objava
Cons III 266/2
ODLOČBA.
V zadružnem registru tukajšnjega sodišča se pri Kmetijski obdelovalni zadrugi »2. oktober«, Pobegi-Cežarji — Coope-tiva agricola di produzionne »2. ottobre«, Pobegi-Cežarji, v Pobegih dovoljuje vpis naslednjih sprememb:
Dan vpisa: 18. 10. 1951.
Na podlagi sklepov v zapisniku rednega občnega zbora članov'imenovane zadruge z dne 19. februarja 1951 se vpiše: Novi člani upravnega odbora so:
Bordon Dušan od Josipa, Cežarji, podpredsednik,
Turk Emil pok. Ivana, Cežarji,
Turk Valerij-Josip pok. Ivana, Pobegi,
Bordon Ernest pok. Antona, Pobegi,
Babič Viljem pok. Franca, Cežarji, člani ter namestnika:
Bertok Just in Vatovec Anica.
Vpiše se polog bilance za leto 1950.
Izbrišejo se naslednji člani upravnega odbora:
Furiarne Josip, podpredsednik, Pečarič Rihard, Valentič Karel, Vatovec Na-zarij, Pečarič Rok, člani ter namestnika:
Bordon Lovrenc in Bordon Ernest.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru dne 1. oktobra 1951.
Izdaja Istrski okrožni I O v Kopru. — Uredništvo in uprava v Kopru. — Odgovorni urednik: Kolenc Črtomir. — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru.