Premoženje in skladi kmetijskih zadrug (II)
Razen sklada o-snovnih sredstev in sklada obratnih sredstev morajo kmetij-ske zadruge obvezno iraeti investicijski sklad, amortizacijski sklad in rezervni sklad. S svojimi pravili pa lahko zadruge določijo tudi druge sklade. Skupno pra-vilo za Tse zadružne sklade je, da ni irio-goče sredstev \z »kladov v nobenem pri-meru razdeliti med zadružnike.
Investicijski sklad
Investicijski sklad nastaja iz dek za-družnega dohodka po razdelitvi, ki jo \z-vrši najvišji zadružni organ. Podjetja, ki jih je ustanovila zadniga, labko del sTOJih sredstev za samostojno ra-zpolago (ali v celoti) vložijo v investicijski sklad zadrage ustanoviteljice, kar se uredi s pravili pod-jetja. To je pravica, toda ne tudi dolžnost takih podjetij. O tem sklepa njihov de-lavsiki svet. zadruga pa podjetja k temu ne more zavezati.
Kakor samo .ime pove, lahko zadruga sredstva tega sklada uporablja za iirve-sticije. To pomeni. da lahko z njimi na-knpuje nova osnovna sredstva i,n tako po večuje svojo proizvajailno sposobnost (ztnogljivost), da adaptiira aJi pa da mo-dernizira svojo proizvodnjo. Pri tem gre lahko za mehnnizacijo del, lahko pa tudi za razne pomožne delavnioe za vzdrževa-nje mehaniz-Hcije ali za predelavo kme-tijskih pridelkov, lahko gre za plemen-sko in drugo živino, s katero povečuje svojo osnovno čredo. za nova žitna skla-dišča. shrambe aJi kak.šna gospodarska poslopja kot na pritner hleve, za nove vinograde itd.
Inveslicijski zadružoa sklad moramo raz-likovati od splošnega investicijskega skla-d« in ifi-vestic.ijs.kega sklada politično te-ritorialmh enot, ki so nainenjem kiediti-ranju investicij v gospodarstvu in iz ka-terih lahko dobijo pod dolooenimi pojroji kredit t\idi zadrnge. Sploh ne smemo me-šaii in izenačevati možnost zadiruge, da iovestira, z investicijskim skladom. Ta je samo eden izmed vi.pov, iz katerih lahko zadruga črpa iirvesticijska sredstva, in io vir. ki je bil ustvarjen v sami zadrugi. Zadruga pa lahko dobi kredite indi iz družbenih investieijskih sklador, so pa ludi posebnii družbeni skladd za pospeše-vanje kmetijstva pri politično leritotia.1-nih enotah (to je pri okraju in vse do zveze navzgor). Tc zadnje upravljajo kmetijske zbornice ali upra>viii odbor sldada, ki ga sestavljajjo po okrajnem ljudskem odboru dolooene osebe. Ta sred-stTa dobi zadmffa s kreditno pogodbo, ki jo sklene z banko na temelju »ateoaja ali pa izren natečaja.
Amortizacijski sklad
Ta sklad nastame tako, da se iz skup-nega dohodka izloči del dohodkov po od-Tejeni stopnji. Stopnjo odiredi zvezoi druž-beni plan in zvezni predpisi. To se na-praTi tako, da se vsa osnovna sredstsra s predpisi raz-vpstijo v približno 100 skupin in po njih<yvi dobi Irajamja je za vsako skupino določena amortizacijska stopnja. Zadiruga mora +o stopnjo ali odstotek npo--abi.ti na Trednost (nakupno) srojih osnov. "h sredster, i-n to po sJcuipiTiah, seštevek
18
stran
3. XI. 19«
NASA SKUPNOST
zneskov vseh skupin pa je njena olrvez-nost ali skTipni znesek, ki ^a mora "rložit v svoj amortizacijski sklad. Iri tem od-reja v okviru neke vrste osnornih sred-stev zadruga sama, kako dolga je doba trajanja posameznega osnovaega sred-stva, kar je potem tudi podJaga za odpi-sovanje njegixve virednosti.
Amortizacija je dej&nsko tista vrednosi osnovnih sredstev, ki je bila v proizvod-nji porabljena (račun-ajoč navadno na enoletno razdobje) in ki je bila prenesena v izde-lek. E>a se ne bi z^odilo, da bi ne-kega dne zaradj trošenja postaJa osnovna sredstva popolnoma neuporabna, na pri-mer traktor ah mlatilnica ali neka glava živine in da zadruga ne bi bila sposobna kupiti dmgo osnovno sredstvo, družba za-dolžuje zadj-iiigo, da ta del vrednosti, ki se porabi v kmetiiski proizvodnji, Rtratvo-časno izlooi in taiko zagotovi zamenjaTO osnovnfh srcdsfev.
Kakor vidimo, slnži amortizacijski sklad za zamenjavo osnovnih sredsteT. Danes je to tudi edini njesov smoter. Po prejšnjih predpisih je siužil tudi za tako im. in-vesticijsko v-zdrževari.je (to je za tekoča popraviila). Okrapm ljudski odbor je po-oblaščen, da labiko zadrugo oprosti ob-veznosti izJočitvp vsega zne*ka amortiza-cije in da ga reduoira na znesek za inT€-sticijsko vzdrževajije, če gre za osnovna sredstva, ki jih zadruga ne more iz ka-kršrfih koli Tzrokov uporabl.jati (navadTio gradbeni objekti). Zadrug« so prav tako, če odpišejo traktor, ki še ni v celoti amor-ti^riran, ki še ni prestal dobo, ki je do-' ločena za njegovo trajaiije, oproščene ob-veznosti. da bi vplačale v amortizacijski sklad razliko ali rrednost teea neamorti-ziranega dela.
Pod zam«njaTO razunieniio naiktrp novih osnovnih STedstev namesto tistii, ki so biia porabljena v proizrodnji. Pri zadru-ga.b bo to najpogosteje nakmp novega traktorja namesto starega, nove gilaTe žj-vine namesto staire itd., vendar to ni ne-ogibno praTdlo. Namesto nekega dotraja-noga stroja lahko kapiino d>va drufra, ki itnata enako zmogljivost. Bistveno je, da ohranimo prejšnjo proizvajalno sposob-nost zadruige. Zato lalnko opraTimo zame-njaro še prej, preden je neko osnovtno sredsffTo popolnorae odpisaoo. Na pritner d^va stroja sta delno iztroš€.na in zato ku-pimo tretji, noTi stroj ki dopolniuje deilo iztrošenih strojev za ioliko, kolikor sta prva dva stroja iztrošeaia. Zadirnge lahko iz iega sklada odplačuj«jo tndi anuiteie za investicijsike kredite. to je odplačujejo obroke za posojila. V breme tega sklada aJi dela, ki je bil u®tv«rjen z devizTiim poslovaojem. lalvko zadrujra nakupuj«1 osnovii>a sredstva in in-vesticijski ma-teriai r inozemstvu. in to do Tišinp 20 od^totkov tako ¦nstrarjenih sredstev. Ta sredstvfi se lahko izločijo tudi y poseben sknpni <ik1ad pri  repuMiški  glavni  zadrnžni  zvezi.
O uporabi sredster lepa sklada odloča najvišji orpan zadrng-e. Razen zs zame-nja-vo osnovne orede ie r ta namen po-trebna odobritev Ipidskeiga odibmra, ko 7,riaša vTednost zamenjave več kakor 25 milijonov din ali 20 odstotkov rizpolož-Ijivih sredstcv iz t(*kočoga leta. Zadriisro lahko prav tako izkoristijo vse znenke amorfizacijp. ki so bili Tplačani v 1. 1957 (kar ne velja za tsc gospodarske orga-nizacije).
Rezermi  skiad
Nastane tako, da se iz skupnega do-hodka zadruge ob njegovi razdelitvi iz-loči (pred ugotovitvijo doh<xika) denami znesek, ki u«treza 5 odstotkom povpreč-ne uporabe razpoložljivili obratnih sred-stev t tem letu. Ljudski odbor lahko ta odstotek poviša v letu, ko zadruga rea.li-zira višji donos (rodovitno leto) in na-sprotno zniža v letn, ko pridelek odpove. V rezervni sklad vplačnjemo, dokler ne doseže Tišine, ki ustreza 25 odstotkc«n zneska povprečno razpoložljivih (uporab-ljenih) obratnih sredstev v zadnjih tieh lelih, nakar vplačevanje pr?-neh« enako kakor pri podjetjih. Ko tako usfvarjena sredstva porabimo, obTeznost vplažeTanja znova ožiti.
Osnovni namen sredstev tega sklada je plačilo izgub, ki jih ngotovimo v zakljnč-nem računu zadniige in ki so nastale s posloramjem zadruge. Ne smemo jih po-rabiti niti za investicije niti za poTišanje plač osebam, ki dHajo v zadrugi, ali za dohodke zadružnikov v nobeni obliki. Uporabo teh sredstev podrobneje predpi-šejo pravila. Med letom jik je mogoče uporabiti tudi za plačilo negati-rne raz-Hke v ceni indnstrijskega blajra, ki ga iina za-druga na zalopi, in je do te razlike prišlo, ker se jp enako blago pojavilo po nižjih cenah. ali ker se zaradi slaie kakovosti zaloge tega blaga ne dajo prodati niti po nakupni ce-m. Način in pogoje uporabe reze-rvnega sklada v te namfte predpišeta držaTai sekretariat za blagovni prom©t in Glavoa zadružna zveza FLRJ.
O uporabi skladov zadrage odloča naj-višji organ zadTiige tako. da je mogoče za določen« uporabo pooblastiti z zadruž-nimi pravili tudi zadružni upraTni odlbor. Z zadružnimi pravili je prav tako moeoče dolo6iti, d& se ustanovijo kakršni Tcoli drugi specialni sklada v zadrugi in to za. različne gospodarske ali doruse namene,
Skladi  zadružnih   samostojnih   obraiov
Zadjuga lakko posamezne STOje dejav-nosti iiloči ali organizi.ra kot samostojen obrat. Taki obrati niso samostojna prav-na oseba, lahko pa v mejah svoje poslov-ne d«javnosti sklepajo pogodbe, ki zave-zujejo zadirugo (navadno so 10 delavnice zadruge, a praT tako tudi ekonomije). Zadru^a lalvko s pogodbo z obratoin to stojo odigorornost omeji na "išiino vred-nosti osnovnih sredstev, ki jih je izročila obratu. Ta omejitev velja tčdi na^proti tretjjm osebam, če je registrirana v re-gis+er, v katerem so vpisame ladruge.
Samostojni obrati dobijo osnovna sred-stva od zadruge in zanje plačujejo zadru-gi anuMete, kakor dolofia ta pogodba, ki jo skleoejo z zadrngo. Lraajo sklad za-služkov in sklad za samostojno razpolago. Lahko imajo tudi dirug« sklade kakor go-spodarska podjetja razen tistih skladov, ki jih mora imeti zadruiffa (investicijski, amortizacijski in rezerrni) in ki smo jih. zgoraj opisali. Od teh skladov sta inve-sticijski in amortizacijski splo*na zad-ruž-na sklada, a samostojni obrati lahko ima-jo t njih poseibej izkazana sredstva, ki jim pripadajo, medtem ko ;e rezemii sklad praviloma enoten za v-so zadrugo in obrati v njem ne morejo imeti posebej izkazanih sredster. DpI sredstpv \z skla-da za samostojno razpolago, prednisan z zadružnimi praTil^ mora obrft vložiti ˇ i-adružne sklarlc. () razpolaganju s skladi satnostojnega obrata odloča delavski svet obrata.
V. J.