Statut Občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Bežigrad
Na podlagi 10. člena Zakona o skup-nostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 8/80) in 7. člena satnoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skup-nosti socialnega varstva Ljubljana Beži-grad, je Skupščina občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Bežigrad na 8 s«yi, dne 22. 10. 84 sprejela
STATUT
Občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Bežigrad
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občinska skupnost socialnega varstva Ljubljana Bežigrad (v nadaljevaryu: skupnost socialnega varstva) je samo-upravna interesna skupnost, ki so jo ustanovile Občinska skupnost socialne-ga skrbstva Ljubljana Bežigrad, Občin-ska skupnost otroSkega varstva Ljublja-na Bežigrad, Skupnost pokojninsko in-validskega zavarovanja v SR Sloveruji -enota v občini Ljubluana Bežigrad, Sa-moupravna stanovanjska skupnost Ljub-Ijana Bežigrad, Samoupravna skupnost za zaposlovanje LjubUana Bežigrad (v nadajjiuem besedilu: ustanoviteljice).
2. «en
Skupnost socialnega varstva je bila ustanovljena z nemenom, da delavci, de-lovni Uudje in občani obtine Ijubljana Bežigrad oblikujejo, usklajujejo in spremljajo uresni6evarue politike na podroLju socialnega varstva, usklajujejo programe dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialno-varstvene elemente za sporazume o temeljih pla-nov, osnove in merila za posamezne so-cialno varstvene pravice, usklajujejo in oblikiyejo osnove in merila za uresniče-varye solidarnosti in vzajemnosti in zago-tavljajo enakopravno odlo^anje s pristoj-nimi zbori SkupS&ne občine Loubljana Bežigrad.
3. tlen
Skupnost socialnega varstva se zaradi oblikovar\ja, usklajevai\ja in spremljar\ja celovite politike socialnega varstva v SR Sloveniji skupaj z ostalimi občinskimi skupnostmi socialnega varstva ter Skup-nostjo socialnega skrbstva Slovenije, Skupnostjo otroškega varstva Sloven^e, Zvezo skupnosti za zaposlovanjc Slove-nue, Skupnostjo pokojninsko invalid-skega zavarovanja v SR Slovenui in Zve-zo stanovaryskih skupnosti Slovenye po-vezuje v Skupnost socialnega varstva Slovenjje.
4. «en
Zaradi oblikovanja in spremljarya celo-vite politike socialnega varstva mesta Ljubljana se Občinska skupnost social-nega varstva Ljubljana Bežigrad skupaj z ostalimi občinskimi skupnostmi social-nega varstva in drugimi SIS poveznje v skupnost socialnega varstva mesta Ljub-Ijane.
5. člen
Dejavnost skupnosti socialnega varstva je posebnega družbenega pomena.
A
Skupnost socialnega varstva deluje na podlagi ustave, zakonov, statuta občine Ljubljana Bežigrad, družbenih dogovo-rov in samoupravnih sporazumov ter iye-nih samoupravnih aktov. Delo skupnosti socialnega varstva je javno.
6. Clen
Skupnost socialnega varstva je pravna oseba.
Ime skupnosti socialnega varstva je: •Občinska skupnost socialnega varstva Loubljana Bežigrad«
Sedež skupnosti socialnega varstva je v Ljubljani, Lanhartova 13.
Skupnosl socialnega varstva ima štampHjko okrogle oblike z besedilom: »Občinska skupnost socialnega varstva Ljubljana Bežigrad«.
Skupnost socialnega varstva je vpisana' v register pri Teme^jnem sodišču v Ljub-Uani.
II. NALOGE SKUPNOSTI SOCIALNEUA VARSTVA
7.člen
V skupnosti socialnega varstva se obli-kujejo, spremljajo in usklajujejo politika in programi socialnega varstva, dogovar-jajo in usklajujejo politika in programi socialnega varstva, dogovarjajo prioritet-ne naloge in uvajanje novih oblik social-nega varstva za območje občine Ljublja-na Bežigrad.
V skupnosti socialnega varstva s« do-ločajo in usklajujejo zlasti:
-   izhodišta za uresničevarye dogovor-jenih oblik varstva borcev, voja&kih inva-lidov ter civilnih invalidov vojne;
-   programi za izgradi\jo socialnih za-vodov in invalidskih delavnic;
-  natrtovar\je in izvajanje usposab^ja-rya, varstva in zapcslovarga otrok z mot-rgami v telesnem in duševnem razvoju ter odraslih invalidnih oseb;
-' kriterOi za izgradryo ter osnove za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč;
-  minimalni živUenjski standardi pri zaposlovaryu delavcev;
-  osnove in  merila za  uveUavUanje pravic obtanov do pomoči k plačilu za storitve   vzgojnovarstvenih   organizacij, osnovnih Sol, dotnov učencev ter študen-tov ter socialnih zavodov;
-   osnove in  merila za  uvejjavljanje pravic občanov do subvency k stanari-nam in za druga delna nadomestila, ki se pnznavajo občanom z nižjimi osebnimi dohodki in njihovim družinskim članom;
-  osnove in merila za uve(javUarye so-cialnih pravic, odvisnih od dohodka in socialnih razmer posameznika ali dru-žine;
-  osnove in merila za uveljavUanje so-cialnih dajatev, ki jih občanom zagotav: (jajo  občinske  samoupravne  interesne skupnosti;
-  nadomestila osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poš-kodb, poroda in nege otroka ter nadome-stila in pomoči za čas brezposelnosti;
—  osnove in merila za odpis ali zniža-i\je prispevka kmetov za starostno zava-rovarue;
—  socialno-varstvene naloge s podro-«ja splošne \judske obrambe in družbe-
ne samozaščite, ki so skupnega pomena za ustanoviteljice;
-  naloge v zvezi z delom na področju preprečevarya vzrokov in odpravljarya posledic alkoholizma ln drugih zasvoje-nosti.           *
8. člen
V skupnosti socialnega varstva se us-klajujejo zlasti:
1.  S področja socialnega skrbstva:
-   programi   izgradnje   socialnih   za-vodov,
-  krit^riji za sprejem občanov v so-cialne zavode,
-  osnove in merila za delno nadome-stitev oskrbnine v splošnih zavodih ter zavodih za usposabljanje,
-  osnove  in  merila  ?.a dodeljevaiye družbenih denarnih pomoči občanom,
k - programi razvoja služb nege in po-moči na domu ter osnove in merila za delno nadomestitev stroSkov ter sto-ritev,
-  osnove in merila za določanje viSine rqrun ter delno nadomestitev rejnine,
-  načrtovanje in izvajanje usposablja-iya ter varstva oseb, motenih v duSev-nem in telesnem razvoju,
-  naloge na področju prepre<5evarya vzrokov in odpravljanja posledic alkoho-lizma in drugih zasvojenosti,          I
-  osnove in merila za nudeoje postpe-nalne pomoči občanom po prestani za-porni kazni, zapornikom in pogojno ob-sojenim osebam, ki jim je izrečen var-stveni nadzor.
2.  S področja otroškega varstva:
-  programi varstva otrok z moU\)ami v telesnem in duševnem razvoju,
-  osnove in merila za delno nadome-stitev oskrbnine v  vzgojno varstvenih zavodih ter v varstvenih družinah,
-   kritenji za spr^jem otrok v vzgojno-varstvene organizacije,
-   osnove in menla za določanje otroS-kega dodatka,
-  nadomestila osebnih dohodkov ma-teri ali otetu v času porodniškega do-pusta,
-  merila   za   nadomestilo   dohodka kmetkim materam v poporodni dobi.
3.  S področja pokojninskega in inva-lidskega zavarovanja:
-  ukrepi za prevencijo invalidnosti in invalidskega upokojevanja
4.  S področja zaposlovar\ja:
-  načrtovanje in lzvajanje usposab^ja-rya in zaposlovarya invalidnih oscb,
-  minimalni standardi pri zaposlova-i\ju delavcev,
-  osnove in merila za denarne pomoči v času brezposelnosti, viSina pomoči ter drugi socialno-varstveni ukrepi.
5.  S podrotja stanovar\)skega gospo-darstva:
-  kriteitje za gradnjo ter osnove in merila za dodelitev stanovar\j, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči,
-  osnove in  merila  za  uve^javljanje pravic občanov do delne nadomestitve stanarine,
-  osnove in merila za premiranje na-menskega varčevanja za gradnjo ali na-kup stanovarg.
9. člen
Kadar  se  delavci,  delovni  \judje  in občani v občinski izobraževalni skup-
nosti dogovarjajo o osnovah in merilih za delno nadomeščai\je stroškov prehra-ne v poda(jšanem bivanju v osnovni šoli in v celodnevni osnovni šoli, morajo le-te predhodno uskladiti v skupnosti so-cialnega varstva.
10. člen
Kadar se delavci, delovni \judje in občani v občinski zdravstveni skupnosti ddgovarjajo o osnovah za nadomestila osebnih dohodkcw v času bolezni in o menlih za prispevke uporabnikov k stroškom za zdravstvene storitve, mora-jo le-te predhodno uskladiti v skupnosti socialnega varstva.
III. POSTOPEK PRIPRAVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA
11.  člen
Postopek priprave samoupravnega sporazurna o temeljih plana se v skup-nosti socialnega varstva prične na pred-log ustanoviteljic in drugih samouprav-nih interesnih skupnosti, ki imajo v svo-jih programih tudi sociaJno-varstvene elemente (v nadajjrvjem besedilu: druge skupnosti).
12.  člen Ustanoviteljice   in   druge   skupnosti
predlagajo način in roke pnprave satno-upravnega sporazuma o temeljih plana v skupnosti socialnega varstva skladno s svojimi sklepi.  ¦
13. člen
Skupščina skupnosti socialnega var-stva na podlagi predlogov ustanoviteUic in drugih skupnosti s sklepom določi način in rok pnprave ter skupni organ, ki bo pnpravil osnutek in predlog samo-upravnega sporazuma, s katerim se us-kladtjo socialno-varstveni elementi.
14. Clen
V skupnem organu se ustanovileljice in druge skupnosti dogovorijo u tem:
-  katere analize in drugo analitičo-do-kumentacijsko gradivo je potrcbno pri-praviti kot strokovne podtage za obliko-vai\je socialno-varstvenih elementov v posameznih skupnostih (analize star\ja, problematike in razvojnih možnosti na posameznih   področjih   socialnega  var-stva, analize iivljenjskih stroškov posa-meznih skupin prebivalstva, itd.) ter ka-kšna enotna metodologija naj se pri tem uporabi in                          v
-  katere strokovne podlage naj se za-radi ekonomičnosti postopka pripravijo skupno v okviru skupnosti socialnega varstva.
15. člen
Skupni organ spremlja pripravo in oceni skupne strokovne podlage za pri-pravo samoupravnega sporazuma o te-meljih plana.
16. Clen Ustanoviteljice in druge skupnosti na
podlagi skupnih strokovnih podlag, ki jih je sprejel skupni organ, oblikujejo elemcnte za samoupravne sporazume o temeljih plana.
17. člen
Skupni organ pripravi posebni samo-upravni sporazum, s katerim ustanovite-(jice in druge skupnosti uskladijo social-no-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, zlasti pa določijo:
-  obseg socialno varstvenih pravic,
-  pogoje, kritenje in merila, po kate-rih se bodo uveljavljale socialno-varstve-ne pravice,
-  programe socialno-varstvenih  pra-vic, za katere se združujejo sredstva po načelu solidarnosti in vzajemnosti,
-   prednostne naloge na področju so-cialnega varstva, uvajanje novih oblik socialnega varstva in druge naloge, ki so skupnega pomena za celovita in usklaje-no uresničevanje socialnega varstva.
18. 61en
Ko skupSčina skupnosti socialnega varstva sprejme poseben samoupraven sporazum, ga predloži v sprejem Sku-pščinam ustanoviteljic in drugih skup-nosti.
19. člen Ustanovite^jice in druge skupnosti so
pri pripravi svojih samoupravnih spora-zumov o teme^ih plana dolžne upošte-vati določbe in elemente iz posebnega samoupravnega sporazuma.
20. člen
Skupni organ spremjja pripravo samo-upravnega sporazuma o temeljih plana ustanoviteljic in drugih skupnosti in ugotavlja usklajenost s posebnim samo-upravnim sporazumom.
Če skupni organ ugotovi, da samo-upravni sporazum o temeljih plana posa-mezne ustanoviteljice ali druge skup-nosti ni usklajen s posebnim samo-upravnim sporazumom predlaga, da se v skupščim skupnosti socialnega varstva izpelje usklajevalni postopek.
IV. POSTOPEK USKLAJEVANJA SOCIALNO-VARSTVENIH ELEMENTOV V SOCIALNEM VARSTVU
21. člen
Kadar se v skupnosti socialnega var-stva usklajujejo programi dela na posa-meznih podrotjih socialnega varstva, so-cialno-varstveni elementi za samouprav-ne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialno-varstve-ne pravice in drugi socialnovarstveni ko-rektivi, se postopek praviloma začne na predlog skupnosti, ki ima te socialnovar-stvene elemente v svojem programu dela.
22. Clen
Skupnost iz prejšnjega člena tega sta-tuta mora poslati predlog za izpeljavo usklajevanja socialnovarstvenih elemen-tov skupnosti socialnega varstva naj-manj 60 dni pred sprejemanjem odloči-tev v svoji skupščini.
Če skupnost iz prvega odstavka pra-votasno ne da pobude za postopek us-klajevanja v skupnosti socialnega var-stva, se Iahko postopek začne na predlog skupnosti socialnega varstva.
Skupnost socialnega varstva mora ta-koj obvestiti ustanoviteljice o roku in načinu obravnave predloga v organih skupnosti in o sklicu skupščine skup-nosti socialnega varstva, ki bo predlog obravnavala.
23. člen
Predlog za izpeljavo usklajevalnega postopka obravnavajo pnstojni skupni organi skupščine skupnosti socialnega varstva, ki predlog ocenyo, ugotov^o us-klajenost z drugimi oblikami socialnega varstva, po potrebi predlagajo spremem-be in dopolnitve ter določuo rok, v kate-rem se morajo uslanoviteljice izre6i o predlogu.
Ustanoviteljice morajo v roku iz prejš-
ryega odstavka tega člena na svojih sku-pščinah obravnavati predlog uskladitve socialnovarstvenih elementov in o ryem sprejeti stališče.
»                         24. člen
Skupščina skupnosti socialnega var-stva obravrtava stališča ustanoviteljic na svoji seji in po obravnavi ugotovi ali ustanoviteljice soglašajo s predlogom oziroma ali je predlog med ustanovitelji-cami usklajen.
Šteje se, da je predlog usklajen, te so soglasje dale vse ustanoviteUice.
25. člen
Delegati ustanovitelji, ki se s predlo-gom ne strinjajo, obrazložijo svoje sta-lišče, lahko pa zahtevajo tudi dodatne obrazložitve. Če tudi po dodatnih obra-zložitvah delegati ne morejo dati soglas-ja k predlogu, se predlog odloži z dnev-nega reda.
26. člen Ustanoviteljice so o predlogu dolžne
ponovno razpravljati v roku 30 dni.
Po tem roku se skupščina skupnosti socialnega varstva ponovno sestane in ugotovi ali je bilo doseženo soglasje.
27. člen
Če tudi po ponovni obravnavi zadeve v skupščini ni prišlo do soglasja, sku-pščina obvesti ustanoviteljice, da zadeve ni mogote uskladiti.
V primeru. da bi zaradi neusklajenosti bila bistveno ogrožena uresničitev so-ciaJno-varstvenih delov programov, lah-ko Izvršni svet Skupščine oWine Ljub-Ijana Bežigrad na pobudo skupSčine skupnosti socialnega varstva predlaga Skupšdini občine Ljub^jana Bežigrad, da začasno uredi to vprašanje.
28. člen
Kadar v skupščini skupnosti socialne-va varstva uskiajujtjo zadeve, ki spadajo v pristojnost druge skupnosti, ki ni usta-noviteljica, se postopek začne na ryen predlog ali na pobudo skupnosti social-neva varstva.
Skupnost socialnega varstva lahko pred obravnavo zadeve zaprosi pristojno skupnost, da ji posreduje potrebne po-datke. O predlogu nato razprav^ajo uslrezni skupni orgam skupnosti social-nega varstva. Predlog ureditve, ki itna obliko mnenja oziroma priporočila, poš-]je skupnost socialnega varstva v obrav-navo ustanoviteljicam.
Če na tak predlog niso dale soglasja vse ustanoviteljice, se analogno uporabi-jo določbe 25. in 26. člena tega statuta.
29. člen Natančnejše določbe o postopku us-
klajevanja socialno-varstvenih elemen-tov vsebuje poslovnik skupnosti social-nega varstva
V. SKUPŠČINA SKUPNOSTIIN NJENI
ORGANI
POOBLASTILAIN ODGOVORNOSTI
SKUPŠClNE
30. člen
Skupnost socialnega varstva upravlja skupščina.
Skupščina ima nasledrya pooblastila in odgovornosti:
-  usklajuje socialno-varstvene progra-me s  posameznih  področij  socialnega varstva in spremlja njihovo lzvajanje,
-   obravnava problematiko posamez-nih področjj socialnega varstva,
-   usklajuie programe  razvoja posa-
5
meznih področij  socialnega varstva za območje občine Ljubljana Bežigrad,
-  opredeljuje skupne prednostne na-loge socialnega varstva in spremjja dina-miko njihovega izvajanja,
-  sprejema skupna izhodišča za ure-sničevanje solidarnosti na posameznih področjih socialnega varstva,
-  sprejema statut in druge spložne ak-te skupnosti socialnega varstva,
-  sklepa družbene dogovore in samo-upravne sporazume,
-  sprejema sklepe in akte v zvezi s svojim    delom    za    področje   \judske obrambe in družbene samozaščite,
-   sprejema delovni načrt skupnosti socialnega varstva,
-   obravnava in sklepa o finančnetn poslovanju skupnosti socialnega varstva in upravlja s sredstvi, združenimi za nje-no dejavnost,                                   :
-  voli in razrešuje predsednika sku-pščine   in   njegovega   namestnika   ter predsednike in člane skupnih organov skupnosti socialnega varstva,
-  opravlja druge naloge, določene z zakonom,  združenimi  dogovori,  samo-upravnim   sporazumom   o   ustanovitvi skupnosti in drugimi splošnimi akti,
-   voli  delegate za skupščino  skup-nosti   socialnega  varstva  mesta  Ljub-ljane,
-   voli delegate za skupščino  skup-.    nosti socialnega varstva Slovenije.
31. člen
Skupščina enakopravno s pristojnimi zbori skupščine občine LJubljana Beži-grad odloča o politiki socialnega varstva in o razvoju posameznih področij social-nega varstva t^r o drugih pomembnih vprašanjih s področja socialnega var-stva, ki so v pristojnosti zborov skupšči-ne občine.
Kadar skupščina odloča enakopravno z zbori skupščine občine Ljubljana Beži-grad, se za r^eno delo smiselno uporab-ljajo določbe poslovnika skupščine.
SESTAVA SKUPŠČINE
32.  člen
Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delegirajo skupščine ustanovite\jic po načelu enake zastopanosti uporabnikov in izvajalcev.
Ustanoviteljice zagotovijo prisotnost delegata izmed delegatov uporabnikov ali izvajalcev v skladu s poslovnikom skupnosti socialnega varstva.
33. eien
Skupščino skupnosti sestavlja 30 dele-gatov.
Vsaka ustanoviteljica delegira 6 dele-gatov in sicer:
-  Občinska skupnost socialnega skrb-stva  Ljubljana  Bežigrad 3 delegate iz zbora uporabnikov in 3 delegate iz zbora izvajalcev,
-  Občinska skupnost otroškega var-stva  Ljubljana Bežigrad 3  delegate iz zbora: uporabnikov in 3 delegate iz zbo-ra izvajalcev
-  Skupnost pokojninskega in invalid-skega zavarovanja v SR Sloveniji - eno-ta v občini LjubJjana Bežigrad 6 dele-gatov,
-  Samoupravna skupnost za zaposlo-vanje LJubljana Bežigrad 6 delegatov,
-   Samoupravna stanovanjska skup-nost Ljubljana Bežigrad 3 delegate iz zbora uporabnikov in 3 delegate iz zbora izvajalcev.
Kadar skupščina obravnava posamez-na vprašanja iz pristojnosti druge skup-
6
nosti, sodeluje delegat te skupnosti pri delu skupščine.
PRAVICE, OBVEZNOSTIIN ODGOVORNOSTI DELEGATOV V SKUPŠČINISKUPNOSTI
34. člen
Delegati y skupščini imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih do-ločajo ustava, zakon o volitvah in delegi-raryu v skupščine, ta statut in poslovnik skupnosti socialnega varstva, zlasti pa:
-  da se udeležujejo sej skupščin in na sejah izražajo stališča skupščin ustanovi-teljic, ki so jih delegirale,
-  da predlagajo, oblikujejo in sprem-Uajo stališča in sklepe skupščine,
-  da usklajujejo stališča v skladu s širSimi družbenimi interesi delavcev, de-Iavnih Ijudi in občanov,
-  da sodelujejo pri delu skupščine in Ajenih organov,
-  da skrbgo za obveščanje ustanovi-te^jic skupnosti socialnega varstva o de-lu skupščine in njenih organov.
Delegat iz drugega odstavka 33. člena tega statuta ima enake pravice kot dele-gati ustanoviteljice, nima pa pravice sprejemanja odločitev v skupščini.
35. člen
Delegati so v mejah svojih pravic, ob-veznosti in odgovornosti samostojni pri izrekanju in glasovanju in delujejo na podlagi smernic skupščin ustanoviteljic, ki so jih delegirale.
Delegati so za svoje delo v skupščini odgovorni skupščinam skupnosti, ki so jih delegirale.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE
36. člen
Skupščina ima predsednika skupštine in tyegovega namestnika, ki ju izvoli izmed delegatov ustanoviteljic za dobo dveh let.
37. člen Predsednik skupščine:
-  predstavlja in zastopa skupnost,
-  odgovarja za zakonitost dela skup-nosti,
-  skrbi, da skupStina dela v skladu s poslovnikom,
-  skrbi za izvrševarvje sklepov skup-ščine,
-  podpisuje sklepe in akte, ki jih je sprejela skupščina,
-  opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupžčina.
38. člen Predsednik skupščine opravlja svoje
delo v sodelovanju s predstavniki in čla-ni skupnih organov.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
39.  člen Namestnik predsednika skupščine:
-  nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, kadar ta ne more opravljati svoje dolžnosti,
-  pomaga predsedniku skupščine pri izvrševaiiju njegovih nalog,
-  opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti predsednik skupščine oziroma skupščina.
40. člen
Za boljše usklajevanje dela skupščine skrbi stalno delovno delo, ki ga sestav-Ijajo: predsednik skupščine, namestnik predsednika skupščine, predsednik ko-misije za usklajevanje programov social-
nega varstva, predsednik komisije za splpšne in administrativne zadeve, pred-sednik komisije za vprašanja socialne varnosti borcev in invalidov ter predsed-niki skupščin ustanoviteljic.
41. člen Stalno delovno telo:
-  načrtuje in pripravlja sklic sej sku-pščin,
-  skrbi, da so zagotovljeni pogoji za delo delegatov v skupščini,
-  skrbi za sodelovarye s skupščinami ustanoviteljic, skupščino občine, drugi-mi skupščinami SIS, z DPO in drugimi samoupravnimi organizacijami in skup-nostmi,
-  opravlja druge naloge, ki zadevajo delo skupščine.
POSTOPEK SKLICEVANJA SEJ
42. člen                     f Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina se sestaja po potrebi, naj-
manj po dvakrat letno.
43. člen
Skupščina obravnava posamezna vprašanja na lastno pobudo, na pobudo katerekoli ustanoviteljice ali druge skupnosti.
Zaradi enotnega pristopa k uresniče-vanju socialno-varstvene politike v obči- . ni lahko da pobudo za obravnavo posa-meznih vprašarj tudi organ družbenopo-litične skupnosti, predvsem pri pripravi in usklajevaryu izhodišč za socialno-var-stvene dele kratkoročnih in srednjeroč-nih programov ustanoviteljic ter drugih skupnosti, pri določai\ju prednostih na-log in pri drugih nalogah.
44. člen
Seje skupščin sklicuje in vodi pred-sednik skupščine.
Seja skupščine mora biti praviloma sklicana najmanj 15 dni pred zaseda-t^jem. Kdar se seja skupščine zaradi ob-jektivnih razlogov skliče v krajSem roku, mora biti to v vabilu za sejo posebej obrazloženo.
SPREMLJANJE ODLOČITEV V SKUPŠČINI
45. člen                       ^ Sklep, stališče, priporočilo ali mnerge
skupščine je sprejeto, če se tako spora-zume večina vseh delegatov ustanovite-Ijic.
Sporazum večine vseh delegatov usta-noviteljic je potreben tudi ob sprejema-ryu samoupravnih aktov oziroma izvoli-tvah ali imenovaiyu flanov organov skupščine.
Kadar se v skupščini usklajujejo pro-grami dela na posameznih področjih so-cialnega varstva, socialno-varstveni ele-menti za samoupravne sporazume o te-meljih planov, osnove in merila za posa-mezne socialno-varstvene pravice in drugi socialno-varstveni korektivi, je za sprejetje potrebno soglasje vseh ustano-viteljic.
46. člen
Če ni prišlo do sprejema sklepa, sta-lišča, priporočila, mnerya ali samouprav-nega akta oziroma izvolitve po prejš-ryem členu tega statuta, se prične med ustanoviteljicami usklaievalni postopek.
47. člen Usklajevalni  postopek  se  začne,  ko
predsednik skupščine predlaga skupšči-ni, naj se zadeva, o kateri se delegati ni-
so mogli sporazumeti, odloži z dnevnega reda seje skupščine in se vrne v obrav-navo tistemu skupnemu organu skup-ščine, ki je pristojen za usklajevanje te problematike.
Skupni organ je dolžan v 14 dneh za-devo ponovno preučiti, pripraviti dodat-ne in podrobnejše obrazložitve oziroma predlagati drugačno besedilo. Skupni organ pri obravnavi zadeve posebej po-zove tiste ustanoviteljice, ki se s prvot-nim predlogom niso strir^ale, da uteme-tjijo svoja stališča. Tako dopolnjen oziro-ma spremenjen predlog skupni organ ponovno predloži skupščini.
48. člen
Če ni prišlo do sprejema sklepa, sta-Iiš(a, priporočila ali mnerya o zadevi, ki jo je skupščini predložila samoupravna interesna skupnost, ki ni ustanoviteljica, sodelujejo pri delu skupnega organa iz prejšryega člena tega statuta tudi delega-ti te skupnosti in sicer z enakimi pravi-cami, obveznostmi in odgovornostmi kot delegati ustanoviteljic.
49. člen
* Če tudi po ponovni obravnavi zadeve v skupščini ni prišlo do soglasja, se smi-selno uporabljajo določbe 27. člena tega statuta.
SKUPNI ORGANI
50. člen
Za izvrševanje stalnih skupnih nalog ter za izvrševanje sprejetih sklepov obli-kujejo ustanoviteljice stalne ali občasne skupne organe izmed delegatov ustano-vite^jic, za izvrševanje nalog, pri katerih sodelujejo tudi samoupravne interesne skupnosti, ki niso ustanovite^jice, pa tu-di izmed delegatov teh skupnosti.
Člane skupnih organov izvoli skupšči-na za dobo štirih let.
51. člen
Skupni organ dela in odloča na sejah. Skupni organ veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov.
52.  člen
Delo skupnega organa vodi predsed-nik, ki ga izvoli skupšfcina izmed njego-vih članov.
Skupni organ je za svoje delo odgovo-ren skupščini.
53. člen Natančnejše določbe o delu skupnih
organov vsebuje poslovnik skupnosti socialnega varstva.
54. člen
Stalni skupni organi skupščine so:
-  komisija za vprašanja socialne var-nosti borcev in invalidov,
-  komisija za usklajevarye programov socialnega varstva,
-  komisija za splošne in administra-tivne zadeve.
55. člen
Komisija za vprašanja socialne varno-sti borcev in invalidov:
-  razpravlja o vprašanjih socialne var-nosti borcev, usklajuje stališča in ukrepe posameznih interesnih skupnosti, preko katerih se uresničuje socialna varnost borcev,
-  predlaga in preučuje ukrepe za iz-boljšanje socialne varnosti borcev,
-  sodeluje z občinskimi in republiški-mi skupnostmi in ryihovimi organi pri razreševanju vprašanj socialne varnosti borcev,   pri   uveljavtjanju   novih  oblik
družbene skrbi zarge in pri organizaciji raznih dejavnosti s tem v zvezi,
-  spremlja programe usposabljanja in zaposlovanja invalidov, delo invalidskih delavnic, delavnic za delo pod posebni-mi pogoji in zavodi za usposabljanje ter programe dela invalidskih organizacij in društev,
-  pripravlja predloge za izdajo sogla-sij glede ustanovitve invalidskih delav-nic, delavnic za delo pod posebnimi po-goji in zavodov za usposabljanje,
-  pripravlja predloge davčnih olajšav za posebne organizacije, ki zaposlujejo invalidne,
-  sodeluje z invalidskimi organizaci-jami in društvi, z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami pri razreševanju vprašanj, ki so pomembna za socialno varnost,invalidov,
-  opravlja druge naloge s svojega de-lovnega področja.
Komisija ima 9 članov, sestavlja jo po 5 delegatov ustanovite^jic in po en deie-gat Občinske zdravstvene skupnosti, Občinskega odbora zveze združenj bor-cev NOV občine Ljubljana Bežigrad, en delegat invalidske organizacije in en de-legat iz Zdravstvenega dotna Ljubljana Bežigrad.
56. člen
Komisija za usklajevanje programov socialnega varstva:
-  pripravUa osnutke in predloge sa-moupravnega sporazuma o usklajevargu socialno-varstvenih elementov za samo-upravne sporazume o temeljih planov ustanovite^jic in drugih skupnosti,
-  sprem^ja programe občinskih skup-nosti o tistem delu, ki so pomembni za socialno varstvo delovnih ljudi in obča-nov občine Ljubljana Bežigrad in r\)iho-vo izvajanje,
-  sodeluje z občinskimi skupnostmi pri pripravi tega dela programov,
-  pripravlja predloge za usklajevanje programov,
-  pripravlja predloge za opredelitev prednostnih nalog socialnega varstva,
-  oblikuje strokovne podlage za pri-pravo strokovnih izhodiš( in mpril za uveliav\jarye socialnih pravic,
-  preu6uje probleme socialnega var-stva,   pripravlja  strokovne  podlage  za pripravo izhodišč za izpe^javo sistemov solidarno§ti v socialnem varstvu ter ugo-tavlja usklajenost posameznih ukrepov in programov socialnega varstva.
Komisija ima 5 članov, sestavljajo pa jo po en delegat vsake ustanovite\)ice.
57. člen
Komisija za splošne in administrativ-ne zadeve:
-  obravnava vprašanja tckočega po-slovarya skupnosti socialnega varstva,
-  problematiko združevanja in razpo-rejanja sredstev za dejavnost skupnosti socialnega varstva,
-  razmeije do Skupne službe SIS,
-  druge  splošne  in administrativne zadeve.
Komisija za splošne in administrativ-ne^zadeve ima 5 članov, sestavljajo pa jo po en delegat vsake ustanoviteljice.
58. člen Ustanoviteljice lahko oblikujejo tudi
druge stalne ali občasne skupne organe za preučevanje dolodenih vprašanj ali za izvTševaAJe določenih nalog in ukrepov.
59. člen
Način dela skupnih organov podrob-neje določa poslovnik skupnosti social-nega varstva.
VI.  ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO TER ORGANIZACIJA      IN      DELOVANJE SKUPNOSTI     SOCIALNEGA      VAR-STVA V IZJEMMH RAZMERAH
60. člen
Skupnost socialnega varstva ima od-bor za Ijudsko obrambo in družbeno sa-mozaščito.
Odbor za Ijudsko obrambo in družbe-no samozaščito:
-  sprejema in dopolryuje organizac;je in delovanja skupnosti v razmerah nepo-sredne vojne nevarnosti ali vojne,
-  usklajuje   svoj   načrt   delovanja   v izrednih razmerah z obrambnimi načrti poverjeništva za družbene dejavnosti pri Skupščini  občine  Ljubljana  Bežigrad, ustanoviteljic in društev in družbenih organizacij, ki deliyqo na področju so-cialnega varstva,
-  sodeliye   pri   pripravi   programov usposabljanja   strokovnih   delavcev   in prebivalstva, ki se tičejo delovarya so-cialnega varstva v razmerah neposredne vojne nevarnosti ali vojne,
-  organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukre-pov ljudske obrambe na področju dejav-nosti skupnosti socialnega varstva glede na predvidene razmere.
Odbor ima 8 članov, ki jih izvoli sku-pščina izmed delegatov ustanoviteljic za dobo štirih let, po položaju pa so člani odbora še predsednik skupščine, ki je hkrati predsednik odbora ter predsed-nik komisije za vprašanja socialne var-nosti borcev in invalidov in tajnik skup-nosti.
61. člen
V primeru, da bi nastopile izjemne ra-zmere (izredne razmere, neposredna voj-na nevarnost, vojna), mora skupnost so-cialnega varstva prilagoditi svojo organi-zacjjo in delo načrtom za delo v teh ra-zmerah in ukrepati vse potrebno za ne-moteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja.
62. člen
Skupnost socialnega varstva se za us-klajeno in učinkovito načrtovaive orga-nizacije in dela v izjemnih razmerah po-veziye z drugimi samoupravnimi intere-snimi skupnostmi, družbenimi in druž-benopolitičnimi organizacijami in kra-jevnimi skupnostmi.
63. člen
Skupnost socialnega varstva mora v svojih aktih predvideti sredstva, potreb-na za delo v izjemnih razr%rah.
VII. SREDSTVA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
64. čien
Delavci, delovni Ijudje in občani po ustanoviteljicah zagotovijo materialne pogoje za delo skupnosti socialnega var-stva.
Sredstva za- delo skupnosti socialnega varstva zagotovijo ustanovite^jice s po-sebnim samoupravnim sporazumom na podlagi delovnega načrta skupnosti so-cialnega varstva, v katerem so opredelje-ne naloge skupnosti za vsako tekoče le-to. Delovni načrt pripravi skupnost so-cialnega varstva na podlagi pobud usta-novite^jic.
Delovni načrt sprejmejo ustanovitelji-ce, potrdi pa ga skupščina skupnosti so-cialnega varstva.
7
VIH. STROKOVNA SLUŽBA
65. člen
Za opravljarye strokovnih, administra-tivnih, pomožnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine in njenih organov, oblikuje skupnost socialnega varstva skupaj z ostalimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini delovno skupnost skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti Ljubljana Bežigrad.
Zagotovitev določenih opravil si skup-nost socialnega varstva lahko uredi tudi z dogovorom z drugo skupnostjo, orga-nizacijo ali upravnim organom.
66. člen Medsebojna razmerja med skupnostjo
socialnega varstva in njeno skupno služ-bo ureja samoupravni sporazum.
67. člen
Delavci delovne skupnosti skupne službe urejajo svoje medsebojne pravi-ce. obveznosti in odgovornosti s samo-upravnim sporazumom v skladu z za-konom.
|                              68. člen
K določbam statuta delovne skupnosti skupne službe, ki se nanašajo na Tire-sničevai\je nalog, zaradi katerih je bila oblikovana, programu njenega dela, k' razvidu del in nalog ter k imenovanju vodje skupne službe, je potrebno soglas-je skupščine skupnosti socialnega var-stva.
IX- NADZORSTVO
69. člen
Delavci, delavni Uudje in občani nad-zorujejo delo skupnosti socialnega var-stva preko svojih delegatov v skupščini in njenih organih.
70. člen
Skupnost socialnega varstva ima od-bor samoupravne delavske kontrole.
Odbor samoupravne delavske kon-trole:
-    nadzira    izvajanje   samoupravnih splošnih aktov skupnosti socialnega var-stva,
-  nadzira uporabo sredstev, s katerimi razpolaga skupnost socialnega varstva,
-  nadzira delovarue skupne službe,
-  opravlja druge zadeve.
4>
71. člen
Odbor samoupravne delavske kontro-le ima 5 članov, ki jih izvoli skupščina izmed delegatov ustanovitejjic.
72. člen Natančnejše določbe k delu odbora sa-
moupravne delavske kontrole vsebioe poseben pravilnik.
73. člen
Zakonitost poslovanja in dela skup-nosti socialnega varstva nadzoruje pri-stojni upravni organ Skupščine občine Ljubljana Bežigrad.
X. JAVNOST DELA SKUPNOSTl SOCIALNEGA VARSTVA
74. člen
Delo skupnosti socialnega varstva je javno.
Predstavniki organizacu združenega dela, krajevnih skupnosti, družbenopoli-tičnih organizacij in skupnosti, samo-upravnih interesnih skupnosti in druš-tev ter predstavniki sredstev javnega ob-veščarua imajo pravico prisostvovati na sejab skupščine in ryenih organov in so-delovati v razpravi, nimajo pa pravice odločanja.
75. člen
Skupnost socialnega varstva mora za-gotoviti redno, pravočasno in popolno obveščaiye ustanoviteljic o celotnem de-"lovanju skupnosti, o vprašar\jih, stanju in razvoju socialnega varstva v republi-ki, delovanju delegatskega sistema in sa-moupravUanju, o delu in problematiki skupne službe, o uporabi sredstev, s ka-terimi je razpolagala in o drugih zade-vah, ki so pomembne za delovaiye usta-novite\jic.
Skupščina je dolžna obravnavati pri-poroiila, mner\ja, pobude in vprašanja ustanoviteljic in jih o tem obveščati.
76. člen ObveSčanje o delu skupnosti socialne-
ga varstva se izdaja:
-  preko delegatov v skupščini,
-  s pismenimi gradivi za seje skupšči-ne in ryenih organov,
-   s   pomočjo  sredstev javnega  ob-veščarua,
-  z drugimi oblikami obvežčanja, ki jih določi predsednik skupščine.
Za redno obveSčanje javnosti o delu skupnusti socialnega varstva skrbi pred-sednik skupSčine.
r
77. člen
Pri delu skupSčine in ryenih organov se lahko iz posebno utemeljenih razlo-gov, ki so določeni v poslovniku, izključi javnost.
Predlog za izkjjučitev javnosti da predsednik skupščine.
XI.   PREHODNE   IN   KONČNE   DO-LOCBE
78. člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupžčina in ko da nanj svoje soglasje Skupščina občine Loubljana Bežigrad.
79. člen Spremembe    in    dopolnitve    statuta
sprejema skupščina po postopku, ki ve-lja za njegov sprejem.
SKLEP
Na podlagi 10. člena Zakona o skupnostih socialnega varstva (Ur. list SRS, št. 8/80) in 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Ur. list SRS, št. 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Bcžigrad na %%. seji zbora združenega dela dne 4. decembra 1984 in na 27. seji zbora krajevnih skupnosti dne 4. decembra 1984, sprejela
SKLEP
1.
Skupščina občine LJubljana Beži-grad daje soglasje k samoupravne-mu sporazumu o ustanovitvi in sta-tutu občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Bežigrad, sprejeta dne 22. oktobra 1984.
2.
Ta sklep velja takoj. Stevilka: 02-22/84 Datum: 4. 12. 1984
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE
UUBLJANA BEŽIGRAD
Vlado BEZNIK sr.
I