------ 242 ------ Novičar iz domačih in tujih dežel. Z Dunaja, — Kedaj dobimo novo ministerstvo in kedaj se prične državni zbor? — to vsa vprašanja, na katera ae vaak dan drugače odgovarja v tukajšnjih časnikih. Vsak hoče kaj več vedeti ko drug; po vsem pa je gotovo to, da nobeden, če ae tudi za „inspiriranega" dela, prav nič ne ve. Po nekaterih časnikih so Cehi krivi, da nimamo se novega minster-stva, in to zato, ker se še ne vč, ali pridejo v državni zbor ali ne in tam svoje želje in zahteve zastopajo. Državni zbor — pravijo — se ima pričeti sredi meseca septembra, a do onega časa se bode rodilo novo mi-nisterstvo. Tako trdi „Monr. Revue", ki se dela za oficiozno, če tudi ni, — „Presse" pa zopet svojo trdi ter pravi, da deželni zbori se skličejo sredi septembra meseca. Edino to je gotovo po vsem, da ministri težko zapustijo svoje stole in da nikogar ni volja resno dati odstavka. — Unidan je bil grof Hoheowart v Pragi in odtod je potoval v Berlin, kjer ima svojo hčer omoženo s poslaniškim tajuikom 6ailernom. Ustavaki, ki na vsako stopinjo njegovo pazijo, vidijo v tem potovanji uže reakcionarno konspnacijo z Biamarkom! — Grof Taaffe je prijel lastnoročno pismo cesarjevo, katero mu posebno priznanje izreka za to, da se mu je posrečilo porazumljenje (kompromis) med uatavo-verskimi in konservtivnimi plemenitaši. — Prihodnji državni zbor je kakor „Frem-denblatt" poroča, po stanu poslancev tako sestavljen: 130 je plemenitašev, in sicer 9 knezov, 34 grofov, 27 baronov, 35 vitezov in 25 navadno plemenitih. Potem -so: 1 krčmar, 2 kovača; 2 tajnika obrtniških zbornic, 2 poštarja, 4 železniški vodje, 3 bankirji, 4 inženirji, 4 zdravniki, 5 pisateljev, 10 bivših in še delujočih ministrov, 26 cesarskih uradnikov in 4 privatni uradniki, 21 duhovnov, 17 profesorjev in učiteljev, 57 advokatov in 8 notarjev, 34 fabrikantov in velikih trgovcev in 147 poljedelskih posestnikov. Nemčija. — Državni zbor je sklenjen. V tem zboru je bila med drugim nova postava o colnini za žito sprejeta, katera ob novem letu veljavo zadobi. Po tej colnini dobi Avstro-ogerska hud udarec. Važen pa je bil ta zbor tudi zaradi tega, ker se je državni kancelar Bismark popolnem spri z narodno-liberalno stranko, ki je dozdaj v Nemčiji tako gospodovala kakor usta-vaška v Avstriji. Podoba je, da tudi ono silovito preganjanje katoliške cerkve na Nemškem prestane; vsaj je cesar Vilelm pisal sv. očetu, da želi verskega mirii na Nemškem.