Narobe svet pri izboru trase hitre ceste Bo primer Plevnilc ostal večna uganka? ON VELIKA .„Î nagradn/ tus igra polnega vozička brez mošnjička" nik . jcelje tus klub ST. 23 ■ LETO 63 ■ CELJE, 21.3.2008 ■ CENA 1,25 EUR Oogovomd i^nedrKd NT Tatjana Cvim E Velja za enkraten nakup. Svojega JOKERJA lahko unovčite ob naslednjem nakupu od 24.3. do 4.4. 2008. Popust n» v«l>a u iid«lk« fc akcij» TeAe zvestob«. Popgsti s« fte «eitevajo in ne velja/o sa tobadne revije, povratne «mhâl;iiû, Kartke mobilne telefone, naiiup darilnih bonov tef pravne osebe in samostojne podjetnike. Prodaja samo v kolKlnah, oblâijnih za go^dinjsTva, PopiJSt ne velja v trafikah in restavradjoh Inter^par, Več iPkformacij ne www.spar.sJ Ratejeva odločno proti Pekingu Želite, da so vaša okna bolj varna tn hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? (prezračevalr\i sistem GECCO) Mik d 0.0. Coljska cestd 55. 3212 Vojnik ^ I ( ijJ^ CELJE I NTERSPAR •NOV'- OKNA p r O Ć n O -w . ' ' K o I i ♦ t i 080 12 24 www.mik-ce-si Cslje Ljuoljdrd Uant^o^ MurskaSol^otd i2ola|NovâGor^ca K^aoj Nov^mesio ROZMARI PETEK UVODNIK Smo pričakovali preveč? Se po prespani noči nisem prav dobro vedela, ali sem prejšnji večer na okrogli rnizi. ki je govorila o ekološki sanaciji Celjske kotline, sploh kaj izvedela. Drži, da naslov okrogle mize niii ni napovedoval, kako bodo na njej izgnani vsi dvomi, ki mučijo ludi novinarje, pa vendar smo po izbranih gostih večera upravičeno pričakovali ravno to. Tako še zdaj ne vem. koliko kadmija ali arzena lahko ima človek v krvi (če sploh), koliko kadmija vsebuje deponija sadre Za Travnikom ... Izvedela sem le, da je zemljišče stare Cinkarne, za ceno katere se ravno sedaj »fajtata« občina in Tehnopolis, neprimerno za gradnjo. No, roko na srce, nekaj sem le i2vedela. Bolje rečeno, dobila sem le Še potrditev, da je bila interpretacija rezultatov analiz s strani civilnih iniciativ o zastrašujočih količinah težkih kovin v sadri zavajajoča^ To so potrdili malodane vsi zbrani na okrogli mizi. Vendar pa nihče izmed njih ni komentiral podatka civilne iniciative, da je v sadri po neki drugi analizi dejansko 4 miligrame kadmija na kilogram sadre. Ali podaiek drži^ Nas sploh mora skrbeti? So 10 povedali med vrsticami, pa moja skromna inteligenca tega ni znala razbrati^ Okrogla miza tako, z izjemo spretnega voditelja, ki je znal kljub dvema taboroma med občinstvom nivo komunikacije obdržati na dostojni ravni, ni prinesla razsvetljenja- Osvežila je že skoraj pod preprogo pometene težave v zvezi z Zemljino iz stare Cinkarne, civilnim iniciativam pa ni odgnala niti enega pomisleka. Bile pa so želje mnogih, da bi se »odgnale« civilne iniciative, ki že nekaj Časa pregrevajo ozračje, ker kot grešnega kozla večinoma prikazujejo le eno izmed starih celjskih podjetij. Vendar, če te pihnejo krepko mimo in s tem določenim naredijo škodo, zakaj jih nikoli ne postavijo na zatožno klop? Je to le njihova dobra volja ali pa v rokah nimajo argumentov, s katerimi bi dokazali njihovo klevetanje? Dejstvo je tudi, da kaj takega včasih niti ni potrebno. Civilne iniciative si prepogostokrat z nesmiselnimi interpretacijami same manjšajo kredibilnost. Zgolj primer: javno so okrcale nastop edinega strokovnjaka, ki se je najbolj očitno postavil na njihovo stran. Se bo po tem sploh še našel kdo. ki jim bo prisluhnil v primerih, ki bodo res tehtni? Poglavje zase pa so zaključki okrogle mize. Dva strokovnjaka sta zatrdila, da je prevoz zemljine s stare Cinkarne zelo tvegan poseg, pa vendar se bo to (delno se že tudi je) kmalu zgodilo. Jasno so povedali, da je prošenje najbolj sporno. Deponija sadre je bila dolgo časa izsušena, a o tem (spet) ni bilo v sredo slišati niti besede. Biser nad biseri pa je bil sklep o ustanovitvi novega »organa«, ki bo spremljal dogajanje v zvezi s Cinkarno^ še v začetku leta obljubljena komisija ni zaživela, zdaj pa bi ustanovili še eno?l In kaj bo le-ta sploh storila, če bo po letu dni ugotovila, dû se sanacija še ni začela? MESTNA OBČINA CEUE, Trg celjskih knezov 9 Celje, objavlja JAVNI NATEČAJ za prosto uradniško delovno mesto: SVETOVALEC v Oddelku za okolje in pn^stor ter komunalo s končano VII. stopnjo izobrazbe pravne smen Ostali pogoji za zasedbo zgoraj navedenega prostega delovnega mesta, so objavljeni naspletni strani Mestne Občine Celje: htto: //www.ceiie.si/ Rok prijave: 29.3.2008 do 12. ure Dodatne informacije lahko pridobrte pri Tini Vrečko» na tel št 03/42^5-737. novítedník www.novitediiik.com čeprav ra:qirava ni dala konkretnih odgovorov, jo pritegnila številno občinstvo. O starih okoljskih grehih Celja »Prišlo je do onesnaženja laičnih interpretacij« - V Cinkarni najsodobnejša proizvodnja titanovega diolcsida - Še gradili bi? m Sredina okrogla miza z naslovom Poti in odgovornost do ekološke sanacije je tudi s pomočjo zaposlenih v Cinkarni dodobra napolnila malo dvorano Celjskega doma, a ni potegnila jasne meje med lem, kateri podatki civilnih iniciativ o spornosti Cinkarne Celje, dani javnosti» so zavajajoči in lUteri ne. Namen je bil namreč le ta, da se nakažejo smernice, kako stanje, v katerem se je Celjska kotli* oa znaSla zaradi starih grehov, sanirati. Da so v preteklosti velika onesnaženja bila, sta z dokazi potrdila lako strokovnjak z biotehniške fakultete Franc Lobnik kot strokovnjak s kemijskega instituta Viktor Grilc. Poanalizi.kijo jeopra-vil kemijski inštitut, Zemljina z območja stare Cinkarne ludi do stokrat presega dovoljene vrednosti težkih kovin, zalo je ireba, preden se bo zemlja ponovno uporabila, zgornje plasti odstraniti, pravi Grilc. »Nasipavanje pri tem ne pomaga, saj kovine sčasoma pronicajo v globino» ruto jih podtalnica spere v Voglajno. Sploh pa se na lem mestu ne sme graditi objektov za javno rabo.« »Najbolj me skrbijo gradbena dela,« je dodal Lobnik, ki je v Celju na podobni razpravi sodeloval že pred IS leti. »Z gradbenimi deli ali s selitvijo Zemljine se bodo dvigovali prašni delci, ki lahko z inhaliranjem povzročijo večje težave.« Da je nova Cinkarna v zadnjih letih veliko vložila v okoljske sanacije, je nesporno. Kot je zatrdila tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek SeiiČ, je Cinkarna - Št. 23 • 21. trenutno primer najsodobnejše proizvodnje titanovega dioksida v Evropi, saj je pri mnogih parametrih močno pod evropskimi še dovoljenimi normativi. »Cinkarna si s staro Cinkarno deli le ime, medlem ko je vse drugo z njo povsem neprimerljivo,« je poudaril predsednik uprave Tomaž Ben-čina. »Čeprav imamo zad-nječase precej negativne popularnosti, smo lep primer, kako se je stvari treba lotiti, saj smo sami najprej odpravili najbolj onesnažene dele proizvodnje.« Onesnaženje laičnih interpretacij »Prišlo je do onesnaženja laičnih interpretacij, do onesnaženja ozračja medsebojnih odnosov.« S temi besedami je trenutno stanje v Celju opisal župan Bojan Srot. Po nedavni interpretaciji civilnih iniciativ naj bi bilo v sadri na Proseniškem več ton kadmija, svinca, cinka, arzena o čemer smo žepisali. Že takrat smo poudarili, da so bile izmerjene vrednosti manjše ali kvečjemu enake od določenih mejjiih vrednosti, kaj znak manjše pravzaprav pomeni, pa je razložila Nineta Majcen iz urada za meroslovje. »To je tako, kot če bi se Človek Želel stehtati na tehtnici za tovorna vozila. Ko bi stopil nanjo, bi pokazala, da ima manj kot 500 kilogT';imov. A Če bi se želel bolj natančno stehtati, bi motaj poiskati natančnejšo tehtnico. Zdaj boste vprašali, zakaj se tudi v primeru Cinkarne ni uporabil natančnejši inštrument - preprosto zato, marec 2008 - ker Če zakonodaja predpisuje večjo mejno vrednost, ta podatek zadostuje.« Ne glede na to, da je Boris Šuštar, ki je na okrogli mizi zastopal vse tri civilne iniciative, poskušal sogovornikom dopovedati, da obstajajo tudi meritve druge institucije, ki razpolaga z dn^čnimi podatki glede kovin v sadri, so strokovnjaki svojo razlago končali- »Po enem od moni-toringov so v kilogramu suhe snovi sadre 4 miligram! kadmija. Pri 300 tisoč tonah odpadne sadre je to 1,2 toni kadmija na leto. Poleg tega verjamem, da so določene kovine v krvi potrebne, tako kot dopovedujete, vendar ne verjamem, da v krvi potrebujemo tudi kadmij, arzen in talij.«"Ridi na ta pomislek kljub množici strokovnjakov nismo slišali konkretnega odgovora. Spet nova komisija? Kaj torej storiti, kdo naj sanira, kaj bo ukrenila država? »Mi smo okoliškemu, kmetijskemu in finančnemu ministrstvu pred leti, ko smo dobili analize o onesnaženosti tal, le-te tudi posredovali, a do zdaj odzivov še ni bilo,« je dejaJ predsednik Krajevne skupnosti Teharje Franc Kač. »Nekdo mora nekaj ukreniti, saj nisem menda sam kriv, da se moj vnuk ne sme igrati na dvorišču, da ne smem jesti hrane z domaČega vrta. In še nekaj, če kmetijstvo pri nas ni zaželeno, zflkaj potem ne smemo spremenili namembnosti zemljišč?« Državni sekretar na okoljskem ministrstvu Mitja Brlcelj, ki se je okrogle mize udeležil namesto okoljskega ministra. se je pri odgovoru naslonil na načelo odgovornosti povzročitelja. Poudaril je, da je sanacija potrebna, kot najvažnejše pa Je izpostavil preyed-nost podatkov, kar bo zdaj, ko proces spremlja javnost, enostavneje, Sogovorniki so se zanimivo precej razgovorili o nujnosti civilnih iniciativ. »Jih sicer pozdravljam, me pa moti, ker niso inštitucio-nalizirane» ker mešajo laične stvari s stroko in s tem delajo Škodo. Takšne okrogle mize so prava pot,« je povedal Župan Šrot. »Jaz jih pa pozdravljam, saj so zadeve sprobiematizirali do meje, da smo se mi sploh sestali. Poleg tega imajo tudi oni kot vsi osUli državljani pravico do Čistega okolja,« je menil Lobnik. »Civilne iniciative le >lapajo<, ker so zavohale denar,«( pa je menil starejši udeleženec okrogle mize in s tem od zaposlenih v Cinkarni požel aplavz. In kakšni so zaključki stroke? Nedvoumno je Zemljino iz stare Cinkarne nujno treba sanirati, saj je nevarna. To je možno naredili relativno poceni, in sicer lako, da jo stabilizirajo s cementom. Pri tem naj preventivno krajani še naprej jedo le določene vrste sadja in zelenjave z domaČega vrta, več kol običajno sesajo prah in postavijo protivetme pregrade. Ohpnpm se obeta tudi formiranje novega strokovnega telesa, ki bo letno na ravni občine pregledalo, kaj se dogaja. ROZMARI PETEK Foto: GREGOR KATIČ Frankofoni na odru Frankofonski dan v Celju je včeraj dočakal slavnostni jubilej, svojo lO-iet-nico. 'hjdl tokrat je dijake s Celjskega (er goste iz ostalih delov Slovenije na odru združila ljubezen do francoskega jezika. Da gre za prireditev na naj-višji ravni, dokazujejo že organizatorji, moči so namreč združili republiški zavod za šolstvo, ministrstvo za Šolstvo in francoski inštitut. «Velika Čast in hkrati velika odgovornost je zame zapuščina Slavka Deržka, ustanovitelja in osrednje osebnosti prireditve, ki mladim vedno znova daje priložnost, da pokažejo, kako učenje francoščine ni povezano zgolj s šolskim pred- Eno od dveh glavnih nagrad Francoskega inštituta pri francoski ambasadi v Sloveniji, 10-dnevno bivanje v Parizu, je poleg dijakinje iz Ljubljane prejela tudi Kristina StraŠek s celjske I. gimnazije (mentorica Carmea Deržek), ki je odlično zapela francoski Sanson. Na trail) pred odhodom na oder. Lepotice in postávnamladenlča prihajajo Iz Srednje ekoRD^^ šole CeljB, kjer so dijakom vtem šolskem tatu pfvič omogočili učenje francoskega jezika, lolili so se predelave zgodb 10Û1 noči. Šeherezade, omislili so si kar štiri, so seveda pripovedovale v francolčini... metom, ampak ga je potrebno vnesti tudi v prakso. V primeru Frankofonskih dnevov sta združeni ljubezni do umetnosti in francoščine,« pravi organizatorica, višja svetovalka za francoščino na celjski območni enoti zavoda za šolstvo Simona Cajhen. Na odru SLG Celje so se z glasbenimi in s plesnimi točkami, 2 recitali francoske poezije in odlomki iz gledaliških predstav včeraj zvrstili celjski gimnazijci ter gostje iz več srednjih šol. Študenti ljubljanske filozofske fakultete in učenci OŠ Orehek iz Kranja, V 2S točkah je pod vodstvom mentorjev nastopilo skupno kar 170 nastopajočih, prireditev pa je budno spremljalo kalinih 450 gledalcev. Tradicionalno srečanje frankofilov v Celju je bilo tokrat del mednarodnega tedna frankofonije, Organizatorji pri tem upajo, da je dinamična prireditev do- dala privlačno noto težkemu, a lepemu jeziku, ki ga bo treba ponovno nekoliko obuditi v življenje, saj je zanimanje zanj v zadnjih letih malce upadlo. Nenazadnje gre ludi za jezik« ki je eden od uradnih i n delovn ih jezikov Evropske unije. PM , foto: GREGOR KATIČ Bodo Velenjčani zahtevali rento? Rejverji spet v Celju VSaleški dolini kljub načelnemu dogovoru med Holdingom Slovenske elektrarne (HSE) in Termoelektrarno Soltanj (Teš) še niso potihnila ugibanja, kakšna bo usoda bloka 6 in v kakšnem položaju je celot-no slovensko elektrogospodarstvo. Spomnimo, da so v Tešu minuli leden opozorili, da naj bi zâîààl nizkilî odkupnih cen električne energije, kijih ponuja HSE, ustvarili izgubo, kar bi lahko negativno vplivalo na gradnjo bloka 6, ki ima strateški pomen za celotno Šaleško dolino. Med drugim je od tega odvisno tudi, kako dolgo bodo kopali premog v velenjskem premogovniku. Po dogovoru med vodstvoma HSE in Tešanaj bi v holdingu do 15. aprila dorekli način financiranja gradnje bloka 6 v Šoštanju. Možnost je ali holdingová dokapitalizacija Te- Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je zatrdil, da gradnja bloka 6 ni ogrožena in da bodo v Šoštanju prejeli denar, ko ga bodo potrebovali. Glede napetosti med direktorjem Teša Urošem Rotnikom in enim od direktorjev HSE Damijanom Koletnikom minister meni, da gre tudi za osebni prestiž. Ša ali dokapitalizacija z drugimi finančnimi viri. Poleg tega bo do takrat znano, kako bodo v prihodnje reorganizirali HSE. Glede stanja v elektroenergetiki je v začetku ledna poslansko vprašanje postavil Bojan Konlič, ki ga zanimajo cena električne energije, cena elektrike, ki je bila dobavljena Slovenski industriji jekla, ter kriteriji za imenovanje članov nadzornih svetov, O problemih naj bi razpravljali tudi v sredo na novinarski konferenci, ki so jo sklicali v Savin) sko-šaleški gospodarski zbornici, vendar so jo odpovedali, ker se je menda ne bi mogla udeležili direktorja premogovnika in ter m oelektra r ne, Ml lan Medved in Uroš Rotnik. Prihodnji teden bodo o Tešu razpravljali svetniki v Občini Šoštanj, medlem ko so se zaradi te teme včeraj popoldne na izredni seji sestali velenjski svetniki. Že pred dnevi je župan Srečko Meh napovedal, da bodo v Velenju med drugim zahtevali jasne odgovore, kaj bo s premogovnikom in Tešem, Želijo pa sodelovat: tudi pri morebitnem lastninjenju. Poleg tega bodo zahtevali odgovore glede sanacije, delovnih mest in ludi izplačila rente oziroma odškodnine. US Celje bo v soboto ponovno po nekaj letih premora gostilo plesni dogodek z elektronsko glasbo, nekak-Šnega naslednika nekdanjih rejv partijev. Organizatorji zagotavljajo, da so mislili na vse, zlasti na varnost in preventivo. Dušan Marciuš, zadolžen za koordinacijo varovanja, glede na zadnje dogodke v Ambasadi Ca violi pravi, da do prenatrpanosii dvorane nebo prišlo. V halo L bodo namreč spustili omejeno šievilo obiskovalcev - tri tisoč - prav tako bo za varnost skrbelo štirideset varnostnikov, tam bodo tudi reševalna» gasilska in policijska ekipa. »Vsi ostali obiskovalci bodo dovolj oddaljeni od dvorane, saj je vhod od možnega vstopa oddaljen več kot sto metrov.« Varnostniki bodo obiskovalce dogodka pregledovali že pred vstopom, kjer bo natančno napisano, Česa v dvorano ne smejo nesti. Zagotovo so lo ste- klenice in pločevinke, tudi različne nedovoljene droge. Organizatorji so zaradi slednjega k sodelovanju povabili tudi organizacijo Drogarl, ki bo v posebnem Šotoru in tudi v dvorani skrbela za deljenje informativnih zloženk, brezplačnih napitkov in sadja ter nudila prvo pomoč. Podobnih zabav sicer v Celju ni bilo že več let, a Andrej Schell pravi, da si jih želijo Še organizirati, ni pa rečeno, da prav v mestu ob Savinji. A K Noči za sanacijo predorov s sredino novinarsko konferenco ministra za promet Radovana Žerjava so se končala ugibanja o sanaciji trojanskih predorov, kjer je zaradi spolzkega cestišča ob vsakem deževju hitrost v stražarji so se razbežali. Grob je bil prazen in mladenič v belem oblačilu je rekel: »Ne čudite se! Jezusa iSčete, Nazarečana, kri-žanega. Ni ga lukaj. Vstal je. kakor je rekel. Poglejte kraj, kamor so ga položili« [prim. Mr 16,6). To je velikonočna novica, ki jo Cerkev oznanja že skoraj 2000 let in jo obhaja z največjo slovesnostjo. To je resnica, ki daje vsebino naši veri in življenju. To je govorica od val j enega kamna, odtrganih pečatov in praznega groba. Vsial je in ži\i ! Ce se ozremo po sedanjosti, zagledamo veliko kamnov, za katerimi je pokopano vsako upanje. V vsakdanjem življenju znamo na mnogo načinov zavaliti kamen in ga zapečatiti z izjavo: »Ne gre več! Ne morem več! NIČ se ne da narediti! Ni več rešitve. Ni mogoče pozabiti! Ne morem odpustiti ...« To so kamni razočaranja» obupa in krivic, to so kamni sovraštva, nasilja, vojne in krvi. Kako veli-Id in težki so kamni brezbrižnosti» sodobnega liberalizma, naveličanosti, nevere ... Kdo nam jih bo odvalil? Toda sporočilo velike noči se glasi: kjer človek sam ne more več, kjer ni več upanja, kjer odpove vsa človekova modrostlam se razodene Božja moč. Kristus je 2 vsiajenjem odvalil vse kamne, naj so bili še tako veliki in težki. Vstal je! On nas vodi iz smrti v življenje, iz obupa v upanje, iz teme v luč, iz niča v polnost resnice. Upravičeno pojemo: yfZapoj veselo, o kristjan, veselja tvojega je dan!«. Velikonočno veselje naj odmeva v Cerkvi na Slovenskem, v našem osebnem, družinskem in občesivenem življenju. Veselje naj pričuje, da smo kristjani ne le za veliko noč, marveč velikonočni kristjani vedno in povsod. Vsem sobraiom duhovnikom in redovnikom, redovnicam, vernikom, rojakom po svetu, posebej pa vsem bolnikom in trpečim želimo blagoslovljene vel^onočne praznike. wvtfw.novitedniic.coni S poletjem vinjete Vinjete za cestninjenje na slovenskih avtocestah bodo zaživele s 1. juiijem. Veljale bodo za osebna voziia, tovorna pa bodo še ostala na obstoječem sistemu. Cena letne bo 55» polletne pa 35 evrov. Vlada RS uvaja ludi letno vinjeto za moloma kolesa (cena bo 22,50 evra). Po ocenah prometnega ministra Radovana Žerjava gre za izredno ugodne cene, saj želijo pritegnili kar največ voznikov, da bodo uporabljaii avtoceste in ne vzporednih cest. Uporabo vi a j et bo sprva nadzirala policija, IS INTERNET, TELEVIZIJA, TELEFONIJA ze zd HUDA TROJKAI * Pdkel tDtrost tf)t«meu Sôôl^ps/ iZaKbps DocJatne lnfomacl|©: 03 42Ô8 112 03 42 8Ô 119 e-mall: Info^tumsek net TU ft N S E K m AKTUALNO Narobe svet pri izboru trase V Civilni iniciativi Brasiovče zahtevajo novo vrednotenje tras - V zborniku opozarjajo na favoriziranje trase F2 v minulih tednih, ko je okrog načrtovane trase tre^e razvojne osi, vsaj uradno, vladalo navidezno zatišje, v Civilni iniciativi Brasiovče (CIB) niso mirovali. Pridobili so namreč vso dokumentacijo. ki je botrovala izboru trase, ter se povezali $ strokovnjaki, končni rezultat teh prizadevanj pa je odločna zahteva CIB. da pristojni še enkrat opravijo vrednotenje tras. »Nismo proti hitri cesti, pač pa smo za gradnjo 3. razvojneosi.« poudarjajo v CIB. Kot vemo» so projektanti - podjetje Urbis - predJagali traso F2, ki poteka po vkopu mimo Velenjskega jezera, mimo pokopališča Podkraj ter se po treh tunelih nadaljuje vobčino Šmartno ob Paid, kjer po nasipu prečka občino, pri Letušu Savinjo, nato pa gre praktično v ravni črti po občini Brasiovče do Šentruperta. '>Napovedana izhodišča za izbor irase, torej da ne bodo motili naselij, iskali traso, ki bo sprejemljiva so bila dobra. Vendar V Braslovčah so se med prvimi postavili proti načrtovani hitri cesti. In takrat slišali očitke, da na-stopajo brez argumentov. »Ibdi zato smo izdelali po* drobno analizo, ki jo bomo v teh dneh razposlali na vse naslove, ki so kakorkoli povezani z gradnjo hitre ceste,napoveduje Jeseničnik. so v Urbisu pozabili, ponekod jih niso upoštevali, drugod pa izpustili (a izhodišča,« je povedal Član ClB-a Boris Jeseničnik. V CÎB so ob pomoči Jureta Radiška in Urbana Jeri-he podrobno pregledali Študije in recenzije ter ugotovili kar nekaj» milo rečeno, neskladij. »Poleg tega, da trasa hitre ceste v občini Brasiovče poteka mimo in preko naselij, fizično deli dolino in prebivalstvo vzdolž doiine na polovico, ter da poteka po najkvalitetnejši zemlji, nas molila predvsem potek trase v regionalnem merilu in postopek vrednotenja predlagane trase,« je l2posla\il Jeseničnik. Na to so opozarjali tudi na zborih krajanov, kjer je ljudi motil predvsem način, kako je želela »država« pritisniti na ljudi. Pomisleki Kot je po podrobnem pregledu dokiunentacij e opozoril Jure Radišek, predlagana hitra cesta sploh ne povezuje regionalnih centrov. »Problematičen je del med Velenjem do Štajerske avtoceste. V vrednotenju imata trasi F2 in F6 zelo podobno končno oceno, čeprav sta med seboj povsem različni. Predlagana zahodna trasa dejansko ne pomeni izgradnje 3, razvojne osi med regionalnimi centri Slovenj Gradec, Velenje in Celje, pač pa nepotrebno bližnjico proti Ljubljani in namerno oddaljevanje od Celja. To je v nasprotju z zdravo pametjo in tudi Strategi- Jure Radišsk, diplojnlrani prof. seografije In podiplomskih itudent Fakultate 26 gradbeništvo, je preživel kar nekaj časa z vsami Študijami. jo prostorskega razvoja Slovenije, kjer je zapisano, naj se Celje razvija kot pomembno prometno vozlišCe,« je opozoril Radišek ter opozoril Še na en »narobe svet«: »Po predlogu bi cesto Arja vas-Velenje, kjer dnevno našte-jejo preko 20 tisoč vozil, obnavljali; po Savinjski dolini, kjer naj bi gradili hitro cesto, pa sedaj naštejejo po 6 tisoč vozil. Tudi zato v prometni Študiji projektanti ugotavljajo, da F2 ne bi razbremenila ceste med Arjo vasjo in Velenjem, zato bi bilo treba, resda leta 2035. to cestno povezavo nadgraditi v 4-pasovno povezavo oziroma hitro cesto i« »Projekt vodijo na ministrstvu za promet in na ministrstvu za okolje in prostor, zato so oni odgovorni, da je predlagana cesta brez razloga za 121 milijonov evrov dražja, nerentabilna, ne rešuje prometnih zastojev med Velenjem in Arjo vasjo, in je umeščena v nasprotju s sprejetimi prostorskimi akti»« pravijo v braslovš-ki civilni iniciativi. Kakor jeprepričan Radišek, so projektanti predlagali daljšo in dražjo cesto. »Na celotnem odseku od Slovenj Gradca doavtoceste je predlagana trasa za približno 120 milijonov evrov dražja od prometno ustreznejše - kar pa ne pomeni. da bi ostalo pri predvideni ceni, saj F2 poteka preko nestabiltiih tal v okolici ve-lenjskega jezera ter skozi predore v nekompaktnih kamninah,« pravi Radišek in dodaja, da je v študijah »zamolčanih« nekaj dejstev. »Med drugim tudi 7-odstotni nagib ceste od Šmarinega ob Paki do predora v Velikem Vrhu. To je po besedah recenzentov po vseh gradbenih normativih za hitro cesto povsem nesprejemljivo.« Na Še en pomislek opozarjajo v C18, namreč da se s predlagano traso povzroča trajna škoda. »F2 poteka po najkvalitetnejših kmetijskih zemljiščih, ki jih bomo za vedno izgubili in jih ne moremo nadomestiti drugje,« opozarjajo vCIB. »Ob pozornem prebiranju elaborata vrednotenja je moč najti kar nekaj napak, ki vodijo k napačnim sklepom,« pravi Radišek, kije prepričan, da prevladujejo nebistveni elementi. »Projektanti so s svojo metodo vrednotenja pomem- Jťifjů Qora S49 MÂÎi Its - StOVEN^^ ^^ ^ O ■ ADAiNcrlVHAim®"" % Cfnivrti uóuiéQ^m^ VvItóV ^^^ ' 29. Raa&or si6 Sćečivf tOSi RAVN^: BeîeVode^ pit, JTI s- ê^iém nmaii LôW ^ V O^An ^oUfl iota Mj S'Tbi^ti Vi: l^oi^ti V5 Rrezs nâdfi îi Strmec ÎLEN3Ê < Xlana^ * ro ^^ ' îkaGorl • : Soc L Pûà^r^t i IVřétyca l^reisíca ./VOOBRNA W ' » - ^ ^......... .-i-'«. OHraíBiC. ^^ . 1 Braslovč« m ^ rmfâ^ Legenda: F2: predlagana trasa poteka od Šentruperta skozi Brasiovče do zahoda Velenja F6: predlagana trasa poteka od Arje vasi do vzhoda Velenja bne kriterije zakrili za množico nebistvenih. Vseh 34 kriterijev je bilo enakovrednih, zato 80 namesto strokovne presoje prišli v ospredje statistični pojavi, če poenostavim: kriterij izgradnje predora je bil enako vpliven za traso kot prestavitev daljnovoda ali pa sekanje rekreacijskih površin.« Radišek še dodaja, da so pri podrobnem prebiranju od 34 kriterijev našli kar IS takSnih, ki neupravičeno favorizirajo zahodno traso - torej predlagano F2, zato so prepričani, da vrednotenje ni verodostojno. Drugačne možnosti v CIB menijo, da odgovorni ignorirajo očitna dejstva, zato pozivajo ministrstvo za okolje in prostor, da upošteva napotke iz recenzij (ki so jih naročili, plačali in zaobšli) ter da opravijo objektiv-nejše vrednotenje tras. »V Sloveniji imamo malo kvalitetne zemlje in omejena proračunska sredstva, zato jih ne smemo zapravljati s tako slabimi rešitvami, kot je zahodna varianta hitre ceste,« menijo v CIB, kjer so prepričani, da je izgradnja vzhodne oziroma F6 variante ustreznejša, ker povezuje večja mesta, je cenejša, učinkovito razbremenjuje obstoječo avtocesto. ohranja kmetijska zemljišča, ne ustvarja nepotrebne nove trase, z njo se strinjajo Ci na tem odseku, podprta je s strokovnimi elaborati in usklajena z nacionalnimi prostorskimi dokumenti. »Pri vrednotenju 34 kriterijev, ocenjenih z od 1 do 5, znaša razlika med F2 in F6 bori 2 točki! Tudi zato zahtevamo, da strokovnjald še enkrat pregledajo vse variante, jih ocenijo, ovredno-tíjo in dokončno povedo, katera je najboljša,« pravi Jeseničnik. Sicer v CIB priznavajo, da so bile mogoče nekatere reakcije prizadetih krajanov neprimerne, toda ... »Največji problem je, ker je predlagana trasa lani udarila kot bomba v smislu >iu bo, pa konec<, brez obrazložitev in predsta- vitev. Ne moreš v 14 dneh reči ja ali ne, mi pa smo se vedno pripravljeni pogovarjati,« zagoUvljaJeseničmk,Radišek pa dodaja zahtevo CIB, »da bi bila hitra cesta ne le legalna, temveč tudi legitimna. Res, da se država laliko sama odloČi, vendar bo glede na aktivnosti CI ob celi trasi verjetno enostavneje, da se z ljudmi pogovorijo in jim predstavijo resne argumente.« URŠKA SEUŠNIK iBpmetall Inženiring, d.0.0. Tegometall Inženiring d.0.0., Cesta Kozjanskega odreda 29, 3230 Šentjur je del mednarodnega koncema podjetij Tegometall International iz Švice. K sodelovanju vabimo sodelavca, ki ga veseli delo v stabilnem mednarodnem podjetju z več kot 40-letno tradicijo. KONSTRUKTÉR VI (m/ž) Od kandidatov se pričakuje, da bodo imeli naslednjo izobrazbo, znanja in veščine: - Inženir strojništva / strojni inženir - znanje enega tuiega jezika (nemščina, angleščina ...) - znanja s področja sodobnega razvoja izdelkov in projektnega defa - poznavanje računalniških aplikacij - AutoCad, wonj, excel ... • natančnost, vestnost, komunikativnost, sposobnost odločanja, organizacijska sposobnost Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas 6 mesecev 2 možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. V kolikor vam navedeno defo predstavlja izziv in izpolnjujete zahtevane pogoje, v roku 8 dni po objavi v pisni obliki posredujte svoj življenjepis oz. predstavitev na na-slov: Alpos, d.d., Cesta Leona Dobrotinška 2» 3230 Šentjur, s pripisom »kadrovska služba«. Kamniti orjaic spotiice Dolgoletne zahteve po zaprtju kamnoloma Liboje - Ko pa zraku frčijo skale - Kamnita rana zaceljena čez trinajst let? Kamnolom v Libofah dviguje prah in povzroča hrup tri deset* lelja dokgo. Vse bol) pa je kamen spotike v trikotniku ogroženih krajanov, lokalne oblasti in njegovega lastnika - celjske družbe Ingrad Gramat. Od zadnjega miniranja pred dvema letoma, ko so apnenčaste skaleletele več sto metrov in ogrozile življenja domačinov, ti zahtevajo njegovo zaprtje. Korak k temu naj bi bila lani sprejeta odločitev lastnika» da kamnolom sanira, ozeleni in zapre do leta 2021. ko se izteče koncesijska pogodba za izkoriščanje kamnine v Libojah. Pred osmimi leti Je Krajevna skupnost Liboje s podpisom okoli Šesto prizadetih krajanov izdala peticijo, s katero je ugotavljala, da kamnolom ob grebenu Kotečnik in lokalni cesti Petrovče-Liboje proii Šmohor-ju zaradi nespoSiovanja zakonov in ostalih predpisov škodljivo vpliva na premoženje in zdravje okoličanov. Takratna zahteva je klicala po ustanovitvi komisije, ki bo nadzorovala dela v kamnolomu in določila območja ogroženosti in povzročeno škodo. Zahteva je bila tudi začetek odplačevanja odškodnin zaradi škode na objektih in pridelkih ter rente prizadetim krajanom. Leto dni za tem so na zboni krajanov še odločili, da naj kamnolom dela po programu sanacije in se zapre Čez sedem let, kar naj bi bila neodgovorna obljuba takratnega vodsrva družbe. Od komisije do civilne iniciative Po sedmih letih kamnolom Še vedno obratuje, podlaga za to pa je pred prav tako sedmimi leti podpisana Nekdanja vodja komisije za rtadzor dela v kamnolomu Vesna Kline obljubam Ingrad Gramata in lokalne skupnosti ne verjame već. Kamnolom Uboje na 38 hektarih površine nej bi do lete 2021 sanirali, ozelenili in dokončno zaprli. koncesijska pogodba Ingrada Gra-mata in države za nadaljnjih dvajset let kopanja surovine. Pred dvema letoma najavljena namera lastnika» da kamnolom pred saniranjem razširi» je naletela na neodobravanje. Prizadeti krajani so občino Žalec seznanili, da Širitve ne dovolijo, da je potrebna čimprejšnja sanacija in njena časovna opredelitev, kol to določa 12. člen koncesijske pogodbe in da gre v nasprotnem za grobo kršitev. Osem krajanov, povezanih v komisijo se je pred tem tedensko »pogajalo« glede miniranja, obratovalnega časa in odškodnin s predstavniki podjetja, vendar kmalu za tem ugotovilo, da krajevna skupnost za njihovo delo nima posluha. Sami so zato poiskali brezplačno pomoč in pridobili neuradna strokovna mnenja, iz katerih je bQo po besedali nekdanje vodje komisije Vesne Kline razvidno, da naj bi se kamnolom v prihodnje zelo povečal in Šele čez nekaj let saniral. »Izsekaii bi okoli sedem hektarov gozdov in nato zasadili ma-la drevesca, ki bi rasla naslednjih 10 let.« V komisiji so mnenja, da predsednik KS Uroš Feldin in nekateri člani sveta ne izpolnjujejo volje krajanov, zapisane pred sedmimi leti, ker sami presojajo o strokovnih odločitvah. Komisijo so konec lanskega leta razpustili z željo Neřka Petek na dvorilču svojega dome. Čigar vrednost je iz dneva v dan nižja zaradi prežeče gmote ra njenim hrbtom. po ustanovitvi civilne iniciative, ki bi združila Čim več istomislečih krajanov. Skriti pod Jablano Mat^ž Avsec in nj egova partnerka Nežka Petek stanujeta nasproti kamnoloma. »Vsako jutro ob Šestih nas zbudi zvok sirene, pred vsakokratnim miniranjem, tudi po trikrat tedensko. nas opozorijo po telefonu. Skrijemo se v hišo in Čakamo, da mine.« Na vprašanje, kam naj se ob alarmu skrijejo z otroki, sta nekoč dobila sarkastičen oc^ovor, da je naj-bolje pod jablano. Pred dvema letoma je v njuno hišo priletel kamen in po odločitvi inšpektorice za okolje bi morala tam Že zdavnaj stati tudi protihrupna o^aja, »Ponudijo naj primemo odškodnino ali odkupijo in nam poiščejo nadomestno lokacijo,« sta si enotna. Zaradi razpok v hišah, nevzdrževanih cest, neustrezne varnosti v času miniranja, prekomernega zapraše vanja in hrupa ob mletju agregatov in premetavanju materiala iz etaže na etažo kamnoloma negoduje še okoli 30 krajanov. Prepričani so, da jim je kršena pravica do zdravega bivalnega in življenjskega okolja. Podcenjevalna se je pred leti za takratnih 144 tisoč tolarjev Jančičevim zdela ponujena odškodnina, medtem ko naj bi nekaterim izven ogroženega območja ponujali dosti več. ^Vnuka je miniranje ujeio v prepovedani coni za gibanje na poti domov iz šole. Ne upam pomislili, kaj bi se lahko zgodilo,« pravi Jože Jančič. ki se živo spominja silovitega razmeta kamenja septembra 2006. »Velik kamen je frčal tristo metrov daleč od kamnoloma mimo hiše na travnik,« pove sin Jožko, ki se je odloČil za kmetovanje na posestvu z velikimi načrti, a to zaradi nemogočega življenja bledi. Klinčeva ob tem Še pove, da so lani novembra na Ingrad Gramat vložili odškodninski zahtevek, za katerega du danes Še nisu prejeli odgovora. Koristi Feldin očilke komisije zavrača rekoč, da je bila KS vselej za za- prtje kamnoloma. »Smo pa komisijo seznanili, da denarja za odvetnika in strokovnjake nimamo. Prav tako ne moremo zastopati kraja nov v njihovih zahtevkih do odškodnin, te morajo vlagati individualno.« Po pogodbi o donators-tvu Ingrad Gramat Libojam letno prispeva nekaj več kot 30 tisoč evrov večinoma v materialu, ISti-soč evTov prejmejo od koncesni-ne. )'Lani smo naredili 150 metrov dolg pločnik in asfaltirali javne poti, letos bomo izgradili del javne razsvedjave in še nekaj poti,« pojasni Feldin, Nad več kot 100 tovornjaki dnevno v času gradbene sezone se pritožujejo tudi sosednji Petrovčani, medtem ko je cesta Petrovče-Liboje potrebna sanacije, njen investitor pa bo z 250 tisoč evri Ingrad Gramat. Do odločitve občinskega sveta bodo iskali konsenz med lokalno skupnostjo in lastnikom, pove vodja oddelka za okolje in prostor občine 2alec Aleksander Žolnir. »Potrebno je najti pameten dogovor, saj občina podpira razvoj podjetništva, vendar pod pogoji lokalne skupnosti.« Zeieni kamnolom «Pred dvema letoma najavljeno namero smo lani spremenili. O Širitvi ni več govora, temveč le Se o sanaciji,« pojasnjuje direktor Ingrad Gramaia Matjaž Pavčič. To opredeljuje lani marca javno razgrnjen občinski podrobni prostorski načrt za kamnolom Uboje '(OPPN), ki predvideva varnejše od-kopavanje in sanacijo na način, »da bi material po cesti, ki bi jo bilo treba zgraditi, vozili v dolino in ga prenehali premetavati iz etaže na etažo, kar bi zmanjšalo praše-nje in hrup, ki pa je v mejah dovoljenega.« Kamnolom bi tako postopno sanirali od vrha devete etaže proti dnu in etaže razpolovili s sedanjih 30 na največ 15 metrov, pri čemer po besedah Pavčiča ne bi Šlo za širitev, temveč bi rano kamnoloma s sanacijo in ozelenitvijo obrnili stran od bivalnih enot. Če ne ozelenimo, enostavno ne smemo nadaljevati z delom na etaži nižje,« pravi o možnem nadzoru lani razpuščene komisije. Komisija bi tako konkretno spremljala in nadzirala, ali se držijo OPPN-ja in v koncesijski pogodbi zapisane obveze, katere kršitev ji očitajo, je prepričan. Razlogov za nesoglasja zato ne vidi, po razpustitvi komisije pa edinega sogovornika vsvetu KS. Sanacija letne proizvodnje ne bo zmanjšala, libojski pesek pa za podjetje ni več strateški proizvod. To pa zaenkrat ni prepričalo prizadetih kiajanov. Načrti Ingrad Gra-mata zanje ne pomenijo sanacije, temveč širitev z eno samo razliko, da naj bi bila ta po novem skrita pred očmi. Ali bo namera uresničena, naj bi bilo znano še letos, ko bo o tem odločaj občinski svet. MATEJA JAZBEC Foto: KATJUŠA Direktordnôb« Ingrad GramatMa^až Pav-êiê napoveduje, da bi kamnolom saniral in ozelenil do leta 2021. - "'-i'r'^ Jožko Jenčič pokaže, kam so pred dvema letoma zaradi napak v miniranju priletele skale. GOSPODARSTVO O cetîs s II Se obeta dvajsetletna rast cen hrane? Kje se bo ustavila inflacija? - Edina alternativa sta razvoj in avtomatizacija Klub podjetnikov Zlatorog je v tem tednu z vicegu-vemenem Banke Slovenije Andrejem Rantom, nek* danjim guvernerjem Mitjem Gasparijem ter mene-džerjem podjetja Store Steel Marjanom Mačkoškom debatiral o vzrokih, napovedih in posledicah letošnje inflacije. Vedeževalske krogle, ki bi zagotovo povedala, kje se bo ustavila, ni imel nihče, so se pa njihova predvidevanja po optimizmu precej razlikovala. Kol je povedal viceguver-ner Rant, bo letošnja gospodarska rast kljub inflaciji še vedno v okvlni potencialne, saj je gospodarstvo na inflacijska nihanja še vedno dovolj odporno. Gaspari pričakuje. da bo gospodarska tast s šestih odstotkov zdrsnila na Stili, enako stopnjo naj bi dosegla inflacija. ^Mislim» da je minilo obdobje relativno poceni hrane in njenih suro-vin, in tudi, da to ni le stvar nekaj mesecev, po katerih naj bi se zadeve umirile. Spomnite se, da se je hrana zadnjih dvajset let cenila, zna se zgoditi, da se bo naslednjih dvajset let dražila.« Podobno zgodbo, a pri rasli cen surovin, pričakuje Mačko šek. »Dobro poznam situacijo na področju jekla, ki je ravno primeren material 2a oceno, kaj se dogaja na globalnem trgu. Res je, da je proizvodnja jekla v zadnjih letih izredno narasla. Od leta 1993 do 2007 se je proizvodnja več kot podvojila. A drži tudi, da je imela zahodna Evropa v teh letih le 20-odstotno povečanje proizvodnje jekla, medtem ko na Kitajskem beležijo kar 370-odstoino proizvodnjo jekla. Pa še en po- T. -TT» Udeleženci okrogle mize Mitja Gssperi, moderator Joza Volfand, Andrej Rent in Meijen Mečkosek niso našli odgovore na vprašanje, kje se bo letošni» inflacija ustavila. daiek- Lanska svetovna proizvodnja je znašala 1.3 milijarde Ion, Kitajska pa bo proizvodnjo še povečala. Na proizvodnjo jekla se veže tudi vsa ostala industrija, zato je res, da bo prišlo do borbe za materialne resurse.« Ker bodo pri tem vsa podjetja na istem. Mačko-šek ne pričakuje težav, «a bojim se domačih stroškov. S tem mislim na tiste, ki jih povzročajo podjetja, ki veČino prihodka ustvarijo na slovenskem irgu. Ta edina lahko inflacijo vgrajujejo v svoje cene. Če bomo s stroški neprimerljivi, ne bomo imeli nobenih možnosti v tujini. Slikovit primer ječena električne energije, tu imamo prav posebno slovensko ceno« ki nima z realnostjo zahodnega sveta nobene logike. Če bomo prisiljeni izbirali le domače po-nudnike-storitev, se nam, ki smo v izvozu, v bodoče zelo slabo piše.« Kot je dodal Mačkošek, edina aliemadva za slovenska podjetja ostajata razvoj in čim večja avtomatizacija, česar se brez kreditov ne da izpeljati, Čeprav so sogovorniki menili, da se tudi Čas velikega zadolževanja pri bankah zaenkral Izteka. ROZMARI PETEK Na Vrhovom zagnali sončno elektrarno - Minister za gospodarstvo Andrej Viz-jak (na sliki) in direktor Savskih elektrarn Drago Polak sta v sredo simbolično zagnala sončno elektrarno, nameščeno na zgradbi strojnice hidroelektrarne Vrhovo, in malo hidroelektrarno Vrhovo. Nova sončna elektrarna v vrednosti409.000 evrov je začela poskusno delovati januarja letos. Vrednost dodatne male hidroelektrarne, ta poskusno deluje od začetka marca letos, pa znaša 85,000 evrov, Sončna elektrarna Vrhovo je doslej proizvedla 11.300 kWh električne energije. Sesiavlja jo 360 fotona-petostnih modulov moči 215 Wp, njihova instalirana moč pa znaša 77,4 kWp. Načrtovana letna proizvodnja je 74.600 kWh, kar za- došča za oskrbo okoli 22 gospodinjstev. Mala hidroelektrarna Vrhovo moči 22 kW bo letno proizvedla lS4.000kWheiektričneener-^je, kar pa zadošča za oskrbo okoli 54 gospodinjstev. BA, STA, foto: GK Marjan Jakob in Milan Mimik v pričakovanju bogataga majskega dogajanja v Arji vasi Mlečna kraljica na festivalu Mlekarna Celeia v Arji vasi« druga največja mlekarna v Sloveniji, je ena redkih. ki bo lansko leto zaključila s plusom. Dokončnih izračunov Še niso naredili. verjetno pa bodo lahko pokrili 605 tisoč evrov izgube iz leta 2006. V mlekarni, ki ji 1.400 mlekarjev letno proda 90 milijonov litrov mleka, izvajajo obsežen naložbeni ciklus, ki je nujno potreben za posodobitev proizvodnje. Kol je minuli teden na novinarski konferenci, na kateri so podrobneje predstavili majski 3-dnevni Festival zelene doline, napovedal direktor Marjan Jakob, po lanskih spremembah za letos še ne načrtujejo niti višjih odkup- nih cen mleka niti podražitve svojih izdelkov. Glede povezave s Pomurskimi mlekarnami bo več znano čez mesec ali dva, ko bo izdelana cenitev obeh mlekarn. Sicer je v mlekarni v ospredju zaključevanje 15-meseČnega naložbenega ciklusa, med katerim so pridobili novo čistilno napravo, posodobili proizvodnjo, uredili nov sprejem. povečali možnosti za pasterizacijo. pridobili nove zo-rilne komore ter uredili skladišče. Zâ naložbe so skupno namenili Štiri milijone evrov, vprihodnjih dveh letih pa jih nameravajo podvojiti. Odprtju novih pridobitev bodo namenili drugi dan tridnevnega Festivala zelene doline, ki ga v Mlekarni Celeia pripravljajo konec maja. Osrednji dogodek, medijsko tudi verjetno najbolj zanimiv, bo izbor mlečne kraljice Slovenije, Razpis bo objavljen v prihodnjih dneh, bodoča mlečna kraljica, katere naloga bo predvsem promocija mleka, mlečnih izdelkov in zelene doline, pa bo morala izpolnjevati Sest kriterijev. Med dnjgim bo veljala starostna omejitev, seveda pričakujejo neporočena dekleia s splošnim znanjem in tudi véáe-njem o proizvodnji mleka, prihajala pa naj bi s podeželja. Festival zelene doline bodo zakl jučili s tradicionalnim kolesarskim maratonom v Logarsko dolino in z večjo družabno priredita j o v Ai^i vasi- US Laščani pohvaljeni v Hannovru Na največjem svetovnem sejmu informaci)$ko-ko-munikacijskib lehnologij CeBIT 2008, ki je bil od 4. do 9. marca v Hannovru, se je s svojimi produkti in storitvami prvič predstavilo tudi laško podjetje i-Ro-se. Podjetje, katerega osnovna dejavnost je razvoj programske opreme, je na sejmu predstavilo paleto izdelkov in storitev za različne gospodarske dejavnosti: od področja elektronskega vodenja dokumentacije, celovitega upravljanja odnosov s strankami, pa vse do specializiranih programskih rešitev, namenjenih oddelkom servisnih služb in vzdrževanja. Posebnost njihovih programskih rešitev predstavlja povezava aplikativne opreme z mobilno podporo oziroma brezžičnim prenosom podatkov (dlančniki, prenosni računalniki VeHko pozornost je pri obiskovalcih sejma zlasti pritegnil sistem za sledenje sredstev, i-Track, ki zagotavlja učinkovito upravljanje in nadzor Poleg uspešnih sestankov in velikega števila potencialnih novih part-neijev je podjetje i-Rose prejelo številne pohvale ze celostno podobo razstavnega prostora (na sliki). nad sredstvi. Gre za novost, namenjeno zlasti podjetjem, ki večje število lastnih sredstev oddajajo v najem poslovnim partnerjem. Povpraševanje po rešitvi, ki je plod lastnega znanja, prihaja predvsem s strani pivovarské industrije (pivski sodi), pli-narstva (plinske jeklenke}, področja komunalne dejavnosti (zabojniki) in charter managementa. V podjetju i-Rose napovedujejo, da bodo z uspešnimi sejemskimi nastopi na tujih trgih in širitvijo mreže poslovnih partnerjev nadaljevali tudi v prihodnje. BA 0tOll pttfin^f I najboljšim okusom AKCIJA AiMO 2 HoiAMV ti à'-. S-F. so oife udeleženke akcije zelo n:i\-3ušene. Kilogrami so se že začeli topiti. Levo je pi'cr'eso''ica telesne vzgoje Brigita Fižuleto, ki bo !e:os SKi.oino naučite nordijske hoje, že brišemo kilograme Po prvem tednu so vsi naši hujiarjl, ki so ob zdčetku akcije skupâj tehraii skoraj dve ton], že rzgutifii nekaj kilogramov. Tehtnica je bila tokrat prizanesljiva, saj je nekaterim pokazal tudi minus tri kilograme, nihde pa se od preteklega tedr>a ni zredil. A nekaj nervoze, preden so stopili nanjo, je vendarle bilo. 'Nisem prepričana, kako bo, saj sem zaradi službenih obveznosti preveč mirovala," potoži Milena Jurgec, ki se ie kako zaveda, da ]e poleg pravilnega prehranjevanja prav gibanje tisto, ki bo pomembno vplivalo na topljenje maščobe. Zdravnica iana Govc Eržen sicer poudarja, da bo v prvih tednih izgubljanje kilogramov potekalo precej hitro, a hkrati opozarja, da "bomo tedensko tolerirali izgubo le do kilograma ali nekaj tez. Hitrejše hujianje lahko Ikodu^e zdravju, hkrati pa dolgoročno ne prinese želenega učinka." Sicer so $e v pretekl€rr> tednu hujšarji srečali s prvimt preizlojinjami tudi v Top-fitu. V fítnesu so vsi opravili testiranje in dobili program vadbe, Nekatere so bile lako pndne, da so se tam v zadnjih sedmih dneh potile kar petkrat. Marjetka Leber je sicer že pred časom imela željo obiskati fitnes, a do na$e akcije ni zbrala poguma, zdaj pa se tja z veseljem odpravi, ^'Danes zjutraj, ko je bilo slabo vreme, nisem imela volje, a sem bila dovolj močna« da sem odila v řitnes. Po vadbi sem bila polna energije, tako da seni dopoldne naredila veilko več kot bi sicer/je povedala v torek na srečanju. Nad vadbo v Mnesu je navdušena tudi Zorica Seviek, ki najraje uporablja aerobne trenazerje - kolo in tekača. Poseben izziv pa je vadba orientalskega plesa, ki sojo hujiarke sprejele z rne§animi občutki. Irena Oberlan ni bifa nič kaj navdgiena, saj pravi, daji manjka posluh in ritem, ena od Matej pa Je ravno nasprotno prekipevala od veselja in se veselita novîh izzivov, ki jih bo doživela pri učenju trebušnih plesov. Zdrava velika noč Izgubo kilogramov gre pripisati tudi upoltevanju navodila preteklega tedna. Odpoved sladkarijam In maščobam. Na menije so vse uvrstile več sadja in zelenjave. A pred vrati je nov izziv • velika noč, praznik šunke, potice in jajc. Tudi med prazniki pozabiti na pravila zdravega prehranjevanja» Prihodnji teden nihče ne sme Imeti več kilogramov, kot jih je imel ta teden," je navodila do prihodnjega lorka jasno zastavila Govc Erženova, ki je tokratno delavnico posvetila debelosti ter povezavi slednje z zdravjem. Ljubneljicam pic in sladic, kot je pokazala anketa, ki so jo ob začetku akcije morali udeleženci izpolniti, je razložila, da indeks telesne mase nad 25, še bolj pa nad 30 lahko pomembno vpliva na poslabsanje zdravja, prav tako tudi obseg trebuha, ki je pri ženskah večji od 60, pri molkih pa od 94 centimetrov. Najpogostejša vzroka za debelost sta preveč zaužite hrane in premalo telesne aktivnosti. In prav spremembi tega v naii akciji posvečamo največ pozornosti. Bo pa letošnja akcija posebna. Iz skupi ne Je namreč izstopil edini moiki, Franc Jonke. Spremenil se mu je delovni čas. zato v naši akciji žal ne more več sodelovati. A tud) ženska ekipa bo, če skiepamo po začetni zagnanosti, pokazala dovolj moči m energije, da nas ob koncu preseneti z odličnimi rezultati. In k temu bo zagotovo prispevalo prihodnje srečanje, ki bo kuharsko obarvano. Obiskali bomo namreč Srednjo iolo za gostinstvo in turizem, kjer nam bodo kuharski strokovnjaki pokazali načine zdravega kuhanja, s hujšarji pa bomo tako pripravljene jedi tudi preizkusili. ANDREJ KRAJNC ^^ radipcelje ^^ ' ' lala Hf novi tnE6mKieHNfe.d PM>Qf»C 7M 3302 Odz^ SLOV BSJA PE BIKESHOP âêir^Mttr t«t:>386dr00 mO. far ♦396 3 700 1121 b biieshep^sMjwt POZOR, HUD PES »Cjeleff v »Cjel« je pač lako, da je bil rokomet vedno zakon. Kadarkoli sem se o njem pogovarjal z ljudmi, ki niso iz Ceija, sem imel občutek, da nimajo pojma. Pravzaprav se nisem nikoli strinjal s tem, kar so mi govorili. Drugače je, ko se o rokometu pogovarjam s tistimi, ki so iz »Cjela«. Ponavadi je tako, da smo tako ali tako kol mulci trenirali rokomet in so nam nekatere stvari jasne že od takrat, pri čemer sla za nameček tu Še spremljanje »Cjela« iz leta v leto in prekleto dober kolektivni spomin. Vsako leto, vsaj v zadnjem času> se ekipa precej spreminja, ampak »Cjele« je »Cjele«, ima svoje legende, ki jih seveda vsi poznamo, igralce, ki so »harali« po svetovnih, evropskih in olimpijskih turnirjih. Tudi ko se je kdo »priženil« v klub, je postal del »Cjela«, njegova prava identiteta se je enostavno potopila v tradicijo in vsakdo, ki je odšel igrat kam drugam, dobro ve. kaj je »Cjele«. Spominjam se raz-ličniJi tekem, §e tistih iz Juge, ko so čez igrišče leteli sieklenice, potrgani stoli z golovških tribun, spominjam se novic, da so odšli navijači Čakat sodnike po tekmi v Zidani Most, spominjam se fmala pokala, ki so ga zaradi sejma igrali na »tehnični<(, vsega se spominjam, vsega!!! Spominjam se osamosvojitve in začetka slovenske lige, ko sn)o na široko zehali, ko je bila vsaka beseda o tem. da bi »Cjele« igralo »slovenski derbi«, nekaj laklnega kot potovanje na Mars. Spominjam se vseh listih prekletih polfinal IKaj bi zdaj nekateri dali zanje!), ko smo bili vsi prepričani, da ne bomo nikoli prvaki. A kakorkoli, Aero ali Pivovar- Piše: MOHOR HUDE) mohorh@hotma i \. com na Laško aii Jože Pukmaj-ster, s.p., »Cjele« je in bo »CjeJe« (»fuzbal« ni bil nikoli »Cjele«). Samo eno je »Cjele« in sodniki vedno navijajo za druge, a jih bomo že v Zidanem počakali. »Cjele« ni mit, to je živ-Ijenjel Vsi smo že kdaj rekli, da nikoli več ne bomo gledali tekme. Ampak samo rekli! Naslednjič smo jo spet. Pa smo rekii, da nas boli za te brezjajčneže> naj izpadejo. Če nimajo jajc, ne bom se spi oh obremenjeval zaradi njih. Pa smo se spel skupaj znašli v gostilni. »Zato pa, pjehi, ne se zajebavali Pjebi, ne mi hodit tja gor na Islandijo li-šaje nabirat. Pjebi, da ne slišim več kej lakiga, da vam lam neki abervezniki prleški al ka so Že piko vzamejo. Pjebi, ne se zajebavat, sam enkrat še rečte, de mate tule v Sloveniji neke derbije. Pjebi, pa ne me zajebavat, da v rit gledale nekim madžarskim klobas a r-jim> pa nekim danskim poklicnim poštarjem. Pjebi, ker vem, de niste glih lačn, pa da vam do) visi za inflacijo, pjebi, tole bo ireba pošlihtat. Pjebi, ne se zajebavat, vi ste Cjele. Je res, da je klima mal zajebana, ampak pjebi, ne se zajebavat, Cjele je bio žmiri Cjele. Pjebi, takle vam povem, za Cjele je treba srce na igriš pustit, pa me čist nč ne briga, Če vam kej ne paše. Pjebi, ne se zajebavat! Cjele, Cjele!!!« OBČINA LASKO objavlja razpisa za DOLOČEN ČAS za nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu: • na delovnem mestu VIŠJEGA SVETOVALCA ZA PRAVNE IN PREMOŽENJSKE ZADEVE Kandidati morajo imeti univerzitetno izobrazbo pravne smeri dli najmanj \Asoko strokovno izobrazbo upravne smeri. Zahtevane delovne izkuânje: najmanj 2 leti in 3 mesecev. - na delovnem mestu SVETOVALCA ZA PRAVNE IN SPLOŠNE ZADEVE Kandidati morajo imeti univerzitetno izobraiĎo pravne smeri ali najmanj visoko stn^kovno izobrazbo upravne smeri. Zaželene delovne izkušnje, l^hko tudi pripravnik. Ostali pogoji so objavljeni na občinski spletni strani www.iasko.sl. Prijave pošljite v roku 8 dni od te objave na naslov; Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 LaSko. Po uresničitev sanj v Veiilfo Britanijo Tanja Ravijen zaljubljena v mnzîkal • Septembra na študij te glasbene zvrsti na Newcastel College v Anglijo Prvo navdušenje sa glasbo je Tanja pokazala pri treh letih, ko si je sposojala mamine kasete in pela ob spremljavi majhnega radia. Ob osnovni šoli je obiskovala tući osnovno glasbe-no Šolo klavirja, a njena prva ljubezen je petje, ki se ga je ob vpisu na splošni oddelek 1. gimnazije v Celju začela učiti na Srednji glasbeni šoli Celje. Po nekaj uspešnih nastopih na različnih prireditvah in tekmovanjih so si jo mnogi zapomnili predvsem kot Zalo v muzikálu Lepotica in zver, ki so ga na njen predlog v preteklem šolskem letu zelo uspešno uprizorili na celjski {. gimnaziji. Da pri tej njeni ljubezni do glasbe ne gre za muho enodnevnico, govori podatek, da se septembra odpravlja na Študij mu-zikala na Newcastel College v Veliko Britanijo. Marca naj bi imeli zadnjo ponovitev muzikala Lepotica in zver. Kako po tolikšnih ponovitvah ^edaš na svojo idejo o uprizoritvi? To je bila ena izmed najbolj radikalnih idej, ki sem jih imela dosîej. Bilo je veliko dvomov in nihče od nas si ni mogel predstavljati končnega rezultata, vendar smo bili vsi tako zagnani in pred sabo smo imeli tako velik in dober cilj, da med ustvarjanjem muzikala nihče ni rekel ne - in uspelo nam jei Doslej smo imeli 17 ponovitev. Marca naj bi imeli zadnjo predstavo v Ljubljani, vendar se nam urniki žal niso uskladili, ker ima orkester tekmovanje. Ko zdaj gledaš nazaj, kaj ti je bilo najbolj všeč pri tem muzikálu? Najboljši je bil odziv publike, ki je morda pričakovala osnovnošolsko predstavo, nato pa jih je naša izvedba tako presenetila, da so na koncu ostali brez besed. Najbrž niso veri^H. da lahko en velik kup srednješolcev naredi kaj takega. Zakaj tí je najbolj pri srcu ravno muzikál, od kod navdušenje zanj? Muzikál je združitev plesa, igre in glasbe, kar je zâ-me izziv, saj moraš vse troje zelo dobro obvladati. Bistvo muzikala je. da se vse to troje izvaja hkrati in to je zame nekaj najbolj zanimivega, kar lahko vidiš. Pa tudi stil glasbe mi je najbolj všeč, od tega kar doslej poznam. Važen je celoten dogodek, predstava. Kaj pa je najbolj odločilno, da to glasbeno zvrst obvladaš? To je odvisno od vloge, ki jo dobiš. Pri glavni vlogi je bistveno, da dobro poješ in igraš, imeti moraš veliko kondicije, ker muzikál lahko traja tudi tri ure. Ponavadi v glavnih vlogah ni veliko plesa, razen v muzikálu Cats. Če dobiš vlogo v zboru, ki hkrati poje in pleše, je treba seveda dobro obvladati ples in petje. Sama sem si nazadnje ogledala muzikai Gospodar prstanov in igralci so me zelo razočarali, pa rudi pevci niso bili odlični, če ne bi bilo vrhunske scene in raznih Or-kov, ki so hodili po dvorani, bi bila celotna prestava malo dolgočasna. Kdaj pa si se odločila, da bi muzikai rada tudi študirala? Muzikále sem poslušala že od nekdaj, ampak nisem razmišljala o Študiju, ker se mi je to zdelo nedosegljivo. Študij je namreč v Veliki Britaniji, je drag in da se tja odpraviš sam, moraš imeti veliko poguma. Če študiraš v Ljubljani, si le obkrožen s prijatelji in je vse gotovo drugače. Pred dvema letoma pa sem se odločila, da bom poskusila. Je Študij muzikala samo v Veliki Britaniji? Takšen študij je tudi v Berlinu in na Dunaju, vendar sem bila v francoskem razredu, zato ne govorim nemško. Zaradi jezika sem se odločila za Anglijo. Prijavila sem se na deset Šol, ker nisem točno vedela, kako bo. nato pa. sem se udeležila dveh avdicij, in sicer v Londonu in Newcastlu. Problem pri teh Šolah je, da imajo veliko oddelkov popularnega petja, znotraj katerih je tudi smer muzikai. Zelo sem iskala, da bi res našla to, kar sem želela. Šola v Newcastlu pa ima oddelek samo za muzikále. Maturirala si v šolskem letu 2006/07, zadnje leto pa si se pripravljala na sprejemne Izpite, ki si jih opra- vila januarja. Kaj vse si počela v tem času? Obiskovala sem ure petja, kar mi je zelo pomagalo, saj sem se v srednji glasbeni Šoli naučila tehnike in si pridobila zelo veliko izkušenj. S Simonom Dvoršakom sva poslušala ogromno muzika-lov, da sva našla prave pesmi za avdicijo. Obiskovala sem individualne ure baleta, pri čemer mi je pomagala Aja Zupanec, da sem dobila vsaj osnove. Imela sem veliko ur igre, saj na sprejemnih poleg dveh kontrastnih pesmi in džez baleta zahtevajo tudi znanje dveh kontrasmih monologov, Do januarja sem pravzaprav delala samo to. Večkrat sem tudi obiskala Veliko Britanijo. London sem že obiskala s šolo, tja pa sem peljala tudi mamo. Razkazala sem ji mesto, ogledali pa sva si muzikále Wicked, ki je eden izmed najbolj uspešnih mu-zikalov na Broadwayu in West Endu, ter muzikai Fantom iz opere. Ogledali sva si tudi nekaj šol in odšli na informativne dneve. Kako so izgledali sprejemni izpiti? Glavno avdicijo na Newcastle College sem zamudila, tako da so mi naredili solo avdicijo, na kateri sem bila popolnoma sama. Na tej avdiciji je bDo vse bolj sproščeno in občutek je bil Čisto drugačen kot v Londonu, Na sprejemnih me je imei profesor igre in petja, ki je sedel z mano in se z mano pogovarjal poi ure, tako da sem se popolnoma sprostila ia nisem imela veliko treme. 1\i so ljudje bolj prijazni in domači, čeprav je mesto veliko in tudi šola je velika. Na avdiciji v Londonu je bila ogromna množica ljudi in sem se zelo težko skončen-t ri rala. In kako si se počutila, ko si izvedela, da so te sprejeli? Ne morem povedati, kako mi je bilo, bilo je neverjetno. To sem si res želela, pol leta sem delala samo za co in se močno trudila. Ko sem to dosegla, sem bila kar brez besed. Alternative, če ne bi bila sprejela, namreč nisem imela. Na Newcastle College so sprejeli okrog 25 študentov, na avdicije pa se jih prijavi ogromno. V l-ondonu nas je bilo na sprejemnih 40, s tem da imajo sprejemne vsak teden. Kako boš zmogla velike stroške Študija? Šolnina je okrog 340Û evrov letno. Dobila sem štipendijo Rotary duba Celje Barbara Celjska, lako da* bo Šolnina za vsa tri leta študija pokrita. Dala bom tudi vloge za Štipendije za študij v tujini. Verjetno bom v Veliki Britaniji delala, če bom imela čas. Na kolidžu imajo nekaj stanovanj po študentskih cenah. v katerih živi od tri do šest Študentov. Ta stanovanja so ogromna in upam, da bom lahko stanovala v njih. To bi se mi zdelo najbolje, ker bi že tam navezala stike in spoznala nove prijatelje. Če bom stanovala sama, pa bo vse skupaj verjetno težje. Kateri je tvoj najljubši muzikai? Moj najljubši muzikai je trenutno Jekyll & Hyde. Po tej zgodbi je posnet čudi film in napisan roman. Gre za moža, ki dela v laboratoriju in se spremeni v drugo osebnost, ki mori. Ta muzikál je eden redkih, ki ima dobro vsebino, saj gre pri tej zvrsti predvsem za zanimivo in odlično glasbo, vsebine pa niso ravno vrhunsko delo in so v bistvu le spremljava h glasbi. I94etna Tanja Ravijen je končala celjsko I. gimnazijo, zanimajo pa jo fotografija, ples in igra. Leta 2001 je Đđ tekmovanju Full Cool Demo Ibp Radia Celje za nastop s prijatelj ico Taro Hughes prejela prvo nagrado in nagrado za scenski nastop. Zmagala je tudi na tekmovanju Zvezdni trenutki Radia Rogla. Leta 2005 je zmagala na frankofon-skem dnevu v Celju in Slovenijo zastttpaLa na mednarodnem festivalu francoskega Šansona v ^litu, kjerje prejela drugo nagrado strokovne žirije. Si si vse muzikále doslej ogledala v Veliki Britaniji? Čeprav veČino uprizorijo ravno tam, se v nalem oko-lilu tudi najde kakšna predstava, Lani sem si v Celju ogledala odličen Cabaret, nekaj let nazaj v Ljubljani Aido, ki jo je predstavilo Zagrebško mestno gledališče Komedija. Zadnji zanimiv slovenski muzikai je bil Maček iviuri. Pri nas Mestno gledališče Ljubljansko trenutno uprizarja muzakal Goslač na su^ hi, ki si ga žal še nisem ogledala. Tudi v Gradcu delajo muzikále, trenutno uprizarjajo odlično Schčnbergovo delo Les Miserable. Pred nekaj leti je bil pri nas na ogled muzikai West side story in sicer v mariborski operi. Lani so Križanke gostile predstavo Glasba iz umazanega plesa. Muzikalesiceruprizariajo tudi na Dunaju, v Zagrebu, Berlinu in v Parizu. Se že veseliš odhoda? Ja, zelo se veselim. Pouk se začne septembra, tako da bom odSia dva tedna prej, da se malo adaptiram. Komaj čakam, da dobim umik in da bom izvedela, kaj moram kupiti ' od dresov do baletnih in džez čevljev. Seveda bi se med študij em rada vračala domov, vendar so prevozi zelo dragi. Iz Slovenije nimamo neposrednih povezav z New-castlom, te so le iz Milana. Iz Slovenije lahko letim v London ali pa na Škotsko in nato nadaljujem z letalom ali pa z vlakom. Prav tako ne vem, koliko bom imela prostega Časa. Kaj pa po končani šoli? Razmišljala sem o enoletnem tečaju v Londonu, po katerem imaš avdicije za West End, ki se jih udeležijo tudi vsi njihovi producenti. Razmišljala sem tudi o podiplomskem študiju. Po končanem Šolanju si želim nastopati v muzikalih, rada pa bi prispevala k uveljavljanju le-tega v Sloveniji. Verjetno ne v izvedbi, kol jo imajo v Veliki Britaniji, ampak da bi ljudje vsaj vi-deli. za kaj gre. Pri nas muzikala sploh ne poznamo, kar je velika škoda. Ustvarja se nekaj polovičnega, saj pevske vloge prevzamejo Igralci, ki ponavadi niso odlični pevci in ne plesalci -ravno to odličnost pa zahtevajo vse vloge že napisanih muzikalov. TINA VENGUST VELIKA NAGRADNA IGRA Hitrost >e nasa vrlina. Tanja Seme in Tuiava KJavdija sta zadevo vzali povsem zares fn v Štirih minutah izvedli kar nekaj uspešnih metov, ko so izdelki leteli po zraku naravnost v koš... pardon, voziček! Na Frankolovem največ prazničnih šunic na osebo! Na Frankolovem so ob velikonočnih praznikih pripravili eno največjih butar» ki se poteguje ludi za vi^ v Gus-nessovo knjigo rekordov. Prav t^ko na Frankolovem, natančneje pn družini Muzei, pa se od minule srede ponašajo tudi z največjim številom prazničnih šunk na osebo. Prav tovrstna primerjava nam je na pamet prišla ob tokratni nagradni igri Do polnega vozička brez moš-njička. Na pragu velikonočnih praznikov, ko s€ na mizi znajdejo številne dobrote, zaradi katerih je družinski proračun Še bolj obremenjen, smo med številnimi kuponi za sodelovanje v akciji tokrat prviC izžrebali pripadnika močnejšega spola. Moramo priznati, da smo malo dvomili o tem, ali bo Jože Muzel dobro opravil svoje delo. Moški se pač večinoma ne ukvarjajo pretirano z nakupovanjem, kvečjemu jim to opravilo povzroča sive lase. A po začetni minuti nakupovanja smo vedeli, da so naši dvomi povsem odveč. Jože se namreč večkrat sam odpravi po nakupih in ekipa Novega tednika in Radia Celje se je strinjala, da je tokratni izžrebanec prav gotovo redek pripadnik moške vrste, ki se brez prisile in kazni ter brez odvečnega nerganja odpravi v trgovino. N^a Tanja, ki je tokrat nakupovala v družbi TUŠeve Klav-dije, je švigala med policami sem ter tja, ter v imenu Jožeta nabirala tudi praznične dobrote. Tako je v nakupovalnem vo-2Čku svoje mesto našla praznična šunka in rudi sočnih pomaranč ni manjkajo. Po zaslug velikonočnega zajčka, ki je Jožetu namenil še dodaten ščepec sreče in jokerja tega ted- Jože Muze! je v družbi sina prišel po nabrane dobrote. Z nakupom v akciji brezplačnega nakupovanja jo nas prvi molki nakupovalec prihranil kar 94 evrov in tako naravnost odlično zastopal močnejši spol. na, je Jože domov odpeljal ne le eno, temveč kar tri ogromne in slastne šunke. Od tod tudi preblisk, da na Frar^kolo-vem niroajo zgolj največje butare (mimogrede, butaro je pomagal »ustvarjati« tudi )oie), temveč tudi največje število šunk na osebo. A s šunkami tístidan še nismo končali. Eno, Se posebej odlično, je Jože namenil tudi ekipi Novega tednika in Radia Celje in za okusno malico se mu še enkrat prav lepo zahvaljujemo. TUdi končni znesek ca blagajniškem izpisu ni bU majhen. Jože se namreč po prihranku uvršča na časmo drugo mesto, saj je prihranil kar 94 evrov (spomnimo, da trenutni rekord znaša 105 evrov) in tako odlično zastopal moški spol v akdji Do polnega vozička brez moš-njička! Zaradi takšnega pri-luanka verjamemo, da ga bo v trgovino po nakupih žena poslala še večkrat. Sicer pa ste lahko brezplačnega nakupovanja deležni tudi vi. Izpolnite priložen kupon in nakupujte brezplačno. Zakaj bi denar zapravljali za živila, če pa jih lahko brezplačno nakupite v n^i nakupovalni akdji? Za prihranjen denar lahko sebi in svojim naj-dražjim privc^te nekaj raz-vajanja. A pripravite nakupovalni listek. Štiri minule zelo hitro minejo... i -- b«.fliu Celje .15 un II Do polnega vozička brez mošnjička tus "V m radiocelje 95.9 lOOJ 90.6 MHt tusklub Ste že kdaj nakupovali brezglavo? Metali v voziček vse, kar vam ]e bilo všeč, kar ste si tisti trenutek zaželeli? Novi tednik in Radio Celje vam v sodelovanju s trgovinami Tuš, tudi letos ponuja ravno to: Do polnega vozička brez mošnjička! Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila. Kako lahko sodelujete? Izpolnite in pošljite kupon. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo novinarko, ki bo zanj „nakupovala" želene izdelke Pravila nagradne igre najdete na: www.tus.si,www.novitednfk.com in www.radiocelje.com. Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19» 3000 Celje. •v ^^ ^^ KUPON Z3 sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička Ime in priimek: Naslov:_ •p,- • tul n* MM m* i Št. Tuš klub kartice: ciiiiiinxDCD,, Davčna številka:_Iffi^B^^ Telefon:_Podpis:_^_ Mladí IH^rati so obiskali hišo pisatelja Frana Rosa, ki ja svoje zivfjanja posvatil vzgoji in izobraževanju mladih ter pisanju. Najboljši mladi literati V sredo so bili v Celju 21. Roševi dnevi kot zaključek razpisanega literarnega naiećaja. Odzvalo se je petdeset osnovnih Šol iz vse Slovenije. Med prispelimi prispevki so izbrali Šest najboljših. RoŠevi dnevi so se začeli janje, ki se je nato razširilo v Osnovni šoli Frana Roša kot po vsej Sloveniji. V Celju se organizirano literarno ustvar- je v sredo zaio zbralo tride- set najboljših mladih ustvarjalcev, ki so se udeležili letošnjega natečaja. Najprej so si ogledali Muzej novejše zgodovine Celje, nato so v Osnovni šoli Frana Roša ustvarjali v literarnih delavni- cah. Kasneje so se odpravili v Jenkovo ulico, kjer jih je sprejela Roševa družina In popeljala na ogled Roševe hiše. Dan se je končal v glasbeni Soli, kjer je šest najboljših literaiov prejelo priznanja za svoje zgodbe in pesmi. Z našega območja so med njimi Hana Pimat iz OŠ Mozirje, An j a Silovšek iz OŠ Polzela in Živa Vrečko iz celjske IV. osnovne šo- le. KŠ, foto: GK Goga za Varno hišo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje že vrsto let s Številnimi projekti podpirajo in spodbujajo dobrodelnost in iščejo mo^osli pomagati tistim, ki potrebujejo pomoč. Tokrat Želijo z dobrodelno predstavo Dogodek v mestu Gogi (besedilo Slavka Gruma, režija Aleksander Popovski) pomagati trem enotam Varne hiše v Celju, Velenju in Slovenj Gradcu. Dobrodelno predstavo bodo v SLC Celje uprizorili v ponedeljek ob 19,30. Prispevki gledalcev v obliki plačila vstopnice po 8 evrov in morebitnega dodatnega prostovoljnega prispevka na dan predstave bodo v celoti namenjeni lažjemu in bolj kakovostnem delovanju Varne hiše. Trenutno v treh enotah v Celju, Velenju in Slovenj Gradcu biva 16 žensk in 14 otrok, ki jim želijo s pomočjo dobrodelnih prispevkov polepšati bivanje v času osebne stiske ter zagotovili dolgotrajno delovanje te družbeno koristne inštitucije. Vstopnice za dobrodelno predstavo so na voljo pri blagajni SLG Celje (03/426-42-08) vsak delavnik med 9. in 12. uro ter eno uro pred predstavo, BA Gimnazijci pojejo V mali dvorani Celjskega doma bo občinstvo jutri ob 19. uri doživelo vrhunski koncert zborovske glasbe. To jamčita oba gimnazijska zbora, ki se bosta predstavila. V organizaciji Društva ljubiteljev umetnosti bosta namreč zapela Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Velenje pod vodstvom Tee Plazi in Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju pod vodstvom Alenke Coršlč Ernst- Oba zbora bosta ob tekmovalnem repertoarju, ki obsega tuja in domaČa dela klasične literature, predstavila tudi sodobnejša dela in priredbe slovenskih in drugih skladateljev 68 Tudi osnovnošolci u Bistrice ob Sotli so se veselili zlatega priznanja. Slikovito stojnico botJo tako Še enkrat postavili v Ljubljani. Turizma se je treba z glavo O tem so prepričani osnovnošolci iz vse Slovenije, ki so se odzvali na festival turistične zveze, ministrstva za Šolstvo in nacionalne turistične organizacije. Eno od tekmovanj so v sredo pripravili tudi v cel j* skem Mercator centru. Tam so mladi pripravili turistično tržnica» in sicer v po- vezavi z letošnjim razpisom festivala Turizmu pomaga lastna glava» ki se letos glasi Od zrna do mize. Na nacionalni ravni se je odzvalo 86 šol, učenci pa so ugotavljali, kako pomembna je za Slovenijo pridelava in ponudba zdrave hrane ter kako to prednost izkoristiti v okviru turistične ponudbe. Mladi iz os- jAvTte mwve; d«.». TsNmkae 49 MOOCtiJe Ta. d 64 00 F8Jt' 3 425 64 t2 NAROČILO ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...) Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure) novnih šol iz Celja, z Dobrne, iz Slovenskih Konjic, Šmarja pri Jelšah, Rogaške Slatine, Bistrice ob Sotli, Rimskih Toplic, Griž, s Polzele, iz BraslovČ in Velenja so v nakupovalnem središču na ogled postavili svoje raziskovalne naloge, predstavitve in turistične izdelke. V okviru dobro obiskane tržnice so izbrali tudi najboljše predstavitve; nakupoválci so za najboljšo stojnico izbrali stojnico OŠ Frana Roša Celje, na zaključno prireditev, ki bo 24. aprila v Ljubljani in kjer se bodo na zaključni turistični tržnici prestavile na) boljše skupine turističnih podmladkarjev, pa sta se z zlatimi priznanji uvrstili OŠ Bistrica ob Sotli in OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice. PM, foto: SHERPA ENCROTUŠ oglaševalec leta 20071 Na 17, Slovenskem oglaševalskem festivalu, kJ je pretekli teden v Por-torožu združil slovensko oglaševalsko stroko, je naziv oglaševalca leta 2007 Shvef^ska oglaševali zbornica podelila podjetju EngrotuŠ. V skladu s pravili tekmovanja postane oglaševalec leta tisto podjetje, kije v preteklem letu izstopalo predvsem z izvirnostjo in inovativnostjo svojega nastopa na trgu ter tako na svojevrsten način zaznamovalo leto 2007 v komunikacijskem smi-slu. Engrotušje marca 2007 začel s komunikacijsko kampanjo, s katero je ciljni javnosti predstavil svojo strateško preusmeritev iz nizko cenov-nega trgovca v ponudnika wsoko kakovostnih izdelkov po ugodnih cenah. Oglaševalska kampanja tako predstavlja Tuševo zavezanost kakovosti na vseh ravneh poslovanja, ki pa jo potrošniki zaznajo predvsem kot svežo in kakovostno ponudbo na Tuševi h prodajnih policah. Slednjo so skupaj s Tuševi m i ugpánimi cenami in prijaznosijo osebja predstavili s pomočjo ustvarjene^ lika Teje Stuša. »Prejeta nagnda Oglaševalec leta je za nas velika áist in priznanje^ Dokazali smo, da se lahko s pravo idejo, dobro začrtanim planom dela, odličnim timom ter popolno predanostjo dosežejo izjemni rezultati. Biti vedno boljši je naša dolgoročna strateška usmeritev. Veseli me, da vedno boljši postajamo tudi pri naših marketinških projektih,«je ob prejetju nagrade za Novi tednik povedal direktor marketingi v družbi Eng/vtuš Bojan Breznik (na fi)tog^pji), m ŽALEC I MOZIRJE 1 BEČICA | Jožef odgnal skrbi VPetrovčah so v sredo pripravili tradicionalni, lelos že 20. Jožefov sejeiu, na kate-rem se je. tudi zaradi lepega vremena, kar trlo obiskovalcev. Seveda jih je veliko obujalo spomine na torkovo snežno odejo, zalo so večkrat ponovili slovenski pregovor »Če se na jožefovo zjasni, kmelom odžene skrbi«. Sejem sta organizirala Kme-zadKmetijskazadnigaPetrov-če v sodelovanju z žaJsko izpostavo KGZ Ceije, sodelovala pa sta Druitvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline in Društvo podeželskili žena občine Žalec. Kot je v navadi, so prodajalci ponujali blago in predmete za vsakdanjo rabo, obsejemske dejavnosd pa 80 bile namenjene predvsem mladim. Tako so med drugim postavili na ogled razstavo na temo Mladi - ambasadorji podeželja. seveda pa so poslo'beli tudi za dobrote iz kmečke kuhinje in bogaîo kulinarično razstavo. Na popoldanski okro- gli núň, ki je bila v gasilskem domu v Dobriši vasi, so pozornost namenili problematiki mladih kmetov oziroma so predstavili prizadevanja, da bi mlade zadržali na podeželju. Ob odprtju so o pomenu jo-žefovega, seveda s čestitki vsem Jožicam in Jožetom, govori li predsednik Kmezada Kmetijske zadruge Petrovče Franc Gaj šek» žalski župan Lojze Posedel iri predsednik Kme-tijsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk, ki je poudaril da marec pomeni priprave na novo sezono v kmetijstvu, spregovoril pa je tudi o konkretnih težavah ter možno stih pri so obli kovanj u evropske kmetijske politike. Letošnjo sezono v kmetijstvu ter prizadevanja ljudi je blagoslovil celjski Škof dr. Anton Stres, za konec »uradnega« dela pa so razrezali torto velikanko, s katero so v KZ Petrovče obeležili jubilejni Jožefov sejem. US. foto: SHERPA IZJAVA TEDNA Sejemski utrinek a Petrove »Sveii Jožef je bil takšen umirjen človek ... V sodobnem slenga bi rekli, daje bil >kiil deda<.« Moderator programa ob odprtju Jožefovega sejma v PetrovČah Franci Podbrežnik www.radiocelje.com Točitniceso blizw... v Mercdtorjw! Počitnice na Cipru 5 dm, ti OD 26. in 30.4-2008 604 € NA OSEBO OAUE! Dobre ocene za mozirsko UE fZ delom upravne enote smo izredno zadovoljnir ker nam je po vseh merilih ugotavljanja zadovoljstva uporabnikov uspelo zadržati visoke standarde, ki jih imamOr« je poudaril načelnik UE Mozirje Vinko Po-ličnik> ki je svojo oceno podal na osnovi pripomb strank. V mozirski UE so lani re-SiJi več kol 99 odstotkov vseh zadev, ob tem pa strank niso puščali stati v vrsti. Glede na Število pritožb, največ jih je s področja prostora, opažajo, da lastnina tudi v Sloveniji postaja sveta stvar. UE isdozirje ima prostore v upravnem centru, kjer so praktično pod eno streho združene vse državne službe in občinska uprava. »V upravnem centru nam je uspelo ne le približati deio državne uprave, Eno najbolj aktualnih vprašanj v UE Mozirje je denacionalizacija, povezana predvsem z zahtevo ljubljanske nadškoiije po vračilu več kot 11 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov. Celoten zahtevek Ljubljanske nadškofíje, za katerega so izdali 18 pravnomočnih delnih odločb> naj bi v mozirski UE rešili vprvi polovici letošnjega leta. temveč tudi drugih državnih služb in lokalne samouprave, kar dejansko je dodana vrednost v delu slovenske uprave,« je poudaril Polič-nik. Sicer so jim uporabniki lani namenili povprečno oceno 4,48, svoje zadovoljstvo pa izražajo tudi zaposleni. V Mozirju so pred leti opravili pionirsko delo na področju zemljiške knjige, zdaj pa omogočajo samostojne vpoglede. Dela šestih krajevnih uradov se. kljub široki paleii upravnih poslov, ljudje premalo poslužujejo, prav tako ni posebno množičnega odziva na sobotna dežurstva. »Lani je naše delo temeljilo na obstoječih standardih. Poskušali smo kar najhitreje reševati različne zadeve, povečevali smo kakovost, na posameznih področjih pa skušali zadeve reševati brez nepotrebnega odlašanja v skladu z besedami >naj namesto uporabnikov pd vrat do vrat tekajo podatki<. Tako smo strankam prihranili čas in denar,« je Se omenil Po-ličoik in dodal, da jim tudi letos ne bo dolgčas. Obetajo se namreč spremembe na po-dročju listin, od osebnih izkaznic do vozniških dovoljenj, jeseni bodo volitve, IS. aprila pa se začne uporabljati nov zakon o graditvi objektov, US Janja Irnian KDlarz gostom rečiške čitalnice, Joleto m Brezovnikom Brezovnik gost rečiške čitalnice v duhu nekdânjih čitalnic so člani KuItumo-umetni kega društva Utrip z Rečice ob Savinji gostili rojaka Jožeta Brezovnlka, župnika pri sv. Martinu v Smartnem na Pohorju. Kot so organizatorji zapisali v vabilu, je »besedo z njim vodila Janja Irman Kolar, Fantje iz treh vasi pa so s svojim petjem za dobro počutje skrbeli«. Gost, župnik Jože Brezovnik, je obudil spomin na mladostna leta na Rečici in predstavil leta Šolanja na teološki fakulteti. Lepe spomine je ohranil na leta, ki jih je kot kaplan preživel na Polzeli in v Mozirju, ter podrobneje spregovoril o obnovi cerkve sv. Martina, kjer so odkrili čudovite freske. Gostje rečiške Čitalnice so z zanimanjem prisluhnili razmišljanjem in pogledom svojega rojaka» ki je z veseljem sprejel povabilo organizatorjev, v pogovoru pa predstavil tudi utrip krajev na Pohorju. US ŠENTJUR LAŠKO Zupane po dveh Bezenških Malej Zupane iz Dramelj je pred dobrim mesecem zasede) direktorsko mesto šentjurskega veterinarstva. Podjetje» ki se je preoblikovalo v d.o.o. s petimi družbeniki, je bilo ustanovljeno leta 1950, Zupane pa je v slabih 60 letih po dveh Bezenških Šele tretji redni direktor Veterinarstva Šentjur. TrenulRO zaposlujejo pet veterinarjev, veterinarskega tehnika in tajnico, V roku petih let se bo ekipa zaradi upokojevanja Še pomladila- Kot zase pravi Zupane» velja z$ delohoiika z vizijo, in zato podpora sodelavcev na lem mestu ni bila vprašljiva. »Veterinarji smo postali tržno blago, prodajamo svoje znanje in usluge. Delaš pač najboljše, kar je mogoče, in upaš, da boš preživel, Sama su'oka bliskovito napredu- Matej Zupane je in se spreminja, zato je treba biti iz dneva v dan aktualen,« pravi novi direktor. »Velike živali nimajo več osrednje vloge preživetja na kmetiji, ampak so zgolj tržni objekt. Iz njih je treba s čim manj stroški kar največ potegniti- Temu primerno se je spremenila tudi naša oskrba, ki se usmerja predvsem v preventivo. Na drugi strani dobivajo male živali status družinskih članov in so zato deležne najboljSe zdravstvene oskrbe. V petih letih se je promet v tem pogledu popeteril, trendi pa se še stopnjujejo. Tako že zdaj izgube pri velikih pokrivamo s prometom pri malih živalih. Naša vizija je poslati na tem področju najboljši. Vesel sem predvsem, da se k nam vračajo stalne stranke in da se tudi regijsko zelo Širimo. Treba je uvajati nove metode diagnos ti d ran ja in zdravljenja, da ostajaš konkurenčen,« pravi Zupane in dodaja, da je v zadnjem času moderno, da nove veterinarske ambulante rastejo kot gobe po dežju. S tem načeloma ni sicer nič narobe, ker je konkurenca vedno zdrava. »Problem pa je, da s tem trpi stroka, da izgubljamo moč v pogajanjih, pa tudi nelojalna konkurenca pusti svoj pečat. Stavili bomo predvsem na tradicijo, strokovnost, pa tudi tržnost. Cenovno pa se ne gre prostituirati, ker se dolgoročno zadeva ne obnese.« StO, foto: GK V Šentjurju so pri poginjeni lisici potrdili primer stekJine. Občina je tako prišla v krog za steklino pozitivnih in nevarnih. V marcu in aprilu uvajajo akcijsko preventivno cepljenje mačk. Po zakonu je za pse od tretjega meseca starosti cepljenje obvezno, za mačke pa priporočjivo. Cena cepljenja proti steklini za psa je za mačke pa v akciji 12 evrov. Otroško gledališče spet zaživelo Kulturni dom v Šentjurju se je prejšnji Četrtek spre-menil v odrsko kuliso za otroške dramske skupine, zbrane pod naslovom Igrajmo se gledališče. Srečanje vsako leto pripravi Šentjurska območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti. Letos so učenci osnovnih Šol v občinah Šentjur in Dobje že petič predstavili svojo gledališko dejavnost. Štiri šole so tako pripravile pet predstav. Osnovna šola Franja Mal-gaja Šentjur se je predstavila z dvema igricama V deželi škratov in Pika Nogavička gre v šolo v režiji Laure Senger Jakončič. Gledališka skupina Iz Dramelj, ki jo vodi Ani- ca Čede. je pripravila dramatizacijo znamenitih Župančičevih Mehurčkov. Sedmo-šolci iz Dobja so sami napisali zgodbo Mladostniško življenje in jo uprizorili pod mentorstvom Marije Bla^č. Zadnja predstava je prišla s Planine pri Sevnici, kjer je zaključni razred z Nino Gradič na čelu pripravil predstavo Nikec. V prvem delu srečanja je najmlajšim obiskovalcem odmore med predstavicami zapolnila glasbena animator-ka Pinka Tinka. Otroško gledališko ustvarjanje je letos spremljala dramaturginja v mariborski Drami in pisateljica otroških dramskih besedil Maja Bonn. Njeni napotki bodo predvsem strokov- na pomoč mentoricam gledališke dejavnosti. Morda ka-tera od predstav dobi tudi vstopnico za regijsko ali celo državno srečanje, kol se je na primer zgodilo lani. Kol pravi organizatorica Anita Koleša iz šentjurskega JSKD, tekmovalni del sploh ni najpomembnejši. »Zelo sem vesela, da se vnaših šolah dramska dejavnost iz leta v leto ohranja v kar lepem obsegu. Poleg lega bodo učenci nekatere večje in verjetno zahtevnejše projekte pripravili izven lega srečanja. Treba je vedeti, da Je Časa, posluha in denarja za tovrstne obšolske dejavnosti vedno manj in je zato tako srečanje vredno Še posebne pozornosti.« SiO Tuš market v Rimskih Toplicah je zadnje messce tarča štavilnib očilkav Itupcev. Nezadovoljni rimskotopliški kupci Ljudje postajamo vse bolj potrošniško usmerjeni. Na trgovskih policah hočemo le najboljše» za prodajnimi pulti in blagajnami pa ustrežljive, nasmejane in prijazne prodajalke. Po mnenju kupcev je stanje v Tuš marketu v Rimskih Toplicah vse prej kot takšno. Tisti, ki pogosteje zahajajo v 1\iŠ market v Rimskih Tbplicah, že lep čas negodujejo nad slabo ponudbo izdelkov ter neprijaznostjo in neustrežljivostjo zaposlenih. O tem so se kupci razpisali tudi na forumu Rimske Topil ce.nei. kjer niso varčevali z ostrimi besedami. Da je trgovina umazana in nepospravljena, sadje obtolčeno in gnilo, zaposleni pa nevljudni, poudarjajo kupci. A ko smo se želeli na lastne oči pre-pričali, ali je stanje v trgovini res tako katastrofalno, smo naleteli na povsem drugačen prizor. Ko smo sredi dopoldneva stopili v trgovino, se je pred blagajno vila dolga vrsta kupcev. Police so bile dobro obložene in tudi nad ponudbo sadja in zelenjave se nismo mo^ pritoževati. Prodajalke so nam prijazno postregle. skratka nič neobičajnega nismo opazili. Da pa stvari le niso tako lepe, kot je mogoče videti na prvi pogled, nas je pred nekaj dnevi opozorila potrošnl-ca iz Rimskih Toplic. Kol je zapisala velektronskemspo-ročilu, ji je prodajalka 13. februarja letos prodala star kruh. Potrošnica naj bi jo na to opozorila, pri čemer jo je prodajalka nato poklicala na domač telefon, rekoč: »... da jaz pa njej že ne morem )S0-liti pametih ker pač ima ona 30 let delovnih izkušenjl To se lahko zgodi samo kupcem mmm e.coiii v trgovini Rimske Toplice. Po moji oceni mora svež kruh dati kupcu tako delavka, ki ima en mesec delovnih izkušenj, kol tista, ki jih ima 30 let! Mislim, da si v Rimskih že malo preveč dovolijo.« Takšnih primerov menda ne manjka, zďto smo za odgovor In mnenje zaprosili vodstvo T\iša. »Svojim kupcem v Rimskih Toplicah se opravičujemo za morebitne neprijetne izkušnje v omenjenem marketu. V TiiŠu smo se že pred časom zavezali, da bomo vsem svojim kupcem zagotavljali kakovostne storitve in izdelke, ta standard pa pričakujemo v vsaki Tuševi u^ovlni ne glede na njeno ve- likost ali lokacijo. V občini Laško smo že iskali novo lokacijo za gradnjo sodobnega objekta, vendar nam je ni uspelo pridobiti,« je v odgovoru zapisala vodja odnosov z javnostmi družbe Engrotuš An j a Mar i et ič in dodala: »Svežino sadja in zelenjave zagotavljamo z urno kontrolo kakovosti, za njeno učinkovito izvedbo pa bomo poskrbeli tudi v omenjenem marketu. Vsem prebivakem Rimskih Toplic tako zagotavljamo, da bomo postavljene Tli-ševe standarde glede urejenosti trgovine in prijaznega osebja v bodoče bolj učinkovito dosegali.« BA, foto: SHERPA Nemečite denaurja skozi okno! ROGAŠKA S.| BOGATBC | ŠIWABJEP.J.| Mlinčeva potica in pletenica z jagenjčicom Na območju Obsotelja In Kozjanskega se je ob praznovanju velike noči poleg orehove potice, ki jo pripravljajo skoraj vse gospodinje po Sloveniji, oKranl-lo nekaj tradicionalnih jedi oziroma slaščic. Ne samo, da le pripravljajo gospodinje, tradicijo ohranjajo in prenašajo na naslednje generacije v Številnih društvih. Pa začnimo s poticami, ki so zagotovo postale eden od simbolov praznikov in s lem tudi velike noči. Ženske z območja Rogaške Slatine in Rogatca večinoma le ob veliki noči spečejo posebno večplastno potico. Gre za mlinčevo potico. Sestavljena je iz na debelino mlince v razvaljanega in v naprej pečenega testa. Za pripravo, pravijo gospodinje, porabijo veliko jajc, žemljic, mleka, orehov. Pa tudi Časa. Iz mleka in jajc je potrebno pripraviti jajčni sir. ga najprej popeCi, nato speči mlince, potem vse skupaj zložiti in še enkrat speči. »Celo dopoldne je dovolj dela.« pravi Ana ColoariČ iz Društva za ohranjanje slovenskih narodnih jedi in običajev Gaja iz Rogaške Slatine. Članica omenjenega društva pripravlja tudi posebne pisanice. Oble- Taksns pletenice, sicer dolge 90 centimetrov, svetjo ponavadi prinesejo mladoporočencema, Če pa |o krasi jagenjček, je lahko tudi velikonočna slalčica. če jih namreč v kvačkano oblekico. Pa Še ene police, tako imenovane zavihanke, najdemo na velikonočni mizi. V Društvu žena Donačka gora pravijo, da je tieba zamesiti testo kot za kruh. Po vzhajanju ga razva-Ijamo, dodamo skuto iz prejetega mleka, orehe in smetano. Za območje Donačke gore in Rogatca je značilna polica iz pregrete skute z drobnja-kom in skoraj meter dolga pletenica. »To sicer po tradiciji na poroko kot darilo mladoporočencem prinesejo svatje, saj je simbol blagostanja in plodnosti. Na njej so ptički in včasih so govorili, da več kot je ptičkov na njej, več bo tudi otrok. Če pa nanjo dodamo jagenjčka, jo lahloD pripravimo tudi za veliko noč,« nam je razložila Anica KniŠiČ. Slednja omenjeno dobroto plete že okoli 20 let in je v zadnjih letih pobrala že tri nagrade na tekmovanju Dobrote slovenskih kmetij. »Že staro mamo sem opazovala, kako je izdelovala pletenice, ko sem se poročila, pa jih je delala tudi moja tašča in takrat sem poskusila še sama.« Zaupala nam je. da je pletenica iz finega testa, še boljšega kol za potico, v njem je dosti jajc, margarina, rum, sladkor. Brez jagenjčka na veliko noč ne gre» pravi Milena Ja- Članice Društva za ohranjanje slovenekih narodnih jedi tn običajev Gaja ao ponosne na mlinčevo potico. godič iz Turističnega društva Kostrivnica. In to takšnega iz biskvitnega testa, oblitega s smetano in okrašenega. ^To so delale naše babice in je moralo biti ob veliki noči na mizi. Niso pa ga znale vse speči - to je bila specialiteta posameznih žensk na večjih in premožnejših kmetijah.« Na območju Kostrivnice danes to tradicijo ohranja le le nekaj gospodinj, a ker je v zad- njem času obujanje starih običajev še kako živo, se bodo v delavnicah tega naučile tudi mlajše ženske, Prav med mladimi» ugotavljajo naše sogovornice, je danes precej za- novitednik ni manj a za dobrote naših babic. Tudi za ptičke in košarice iz kvašenega testa, ki zelo zanimajo že osnovnošolske otroke. ANDREJ KRAJNC www.novitednik.coiii 1 Prvomajska smuka'lalUorens , , 7 dni, najem apartmaja, ■Tocitnice so bhziL.... \ — vMercatorjiù! ; 99 € ' na osebo dalje! ^ H i Aïi. H ^^sfípoj^te v katalogu prvomajske poňtife« ^ •n potovanja 08.» Nadpovprečna upravna enota v Upravni enoti Šmarje pii Jelšah so zadovoljni z lanskoletnim poslovanjem. Obravnavali so več zadev kol teto prej, skupaj 66.500. Vse, razen nekaj, ki so jih v prejeli konec leta, so lani tudi rešili. Zaostankov nimajo. Kijab zmanjšanemu Številu zaposlenih» poudarja načelnik VinceDcij Habjan, se je ocena njihovega dela zvišala. Stranke so jim dosodile oceno 4,69, kar je nad državnim povprečjem. Hkrati so se uvrstili med pet finalistov za zlato lastovko javnega sektorja med upravnimi organizacijami. »Lani smo prevzeli kup novih pristojnosti, predvsem s področja kmetijstva, prometa in državljanstva, uspeli pa smo razrešili tudi odprle denacionalizacijske primere, tako nam je ostal le Še en. Prav tako smo lani posodobili še zadnjega izmed petih krajevnih uradov, in sicer v Rogatcu.« Upravna enota si že nekaj let prizadeva, da bi ludi v Šmarju uporabnikom ponudila prijaznejši «šaJterski« sistem. Rešitev vidijo v izgradnji prizdika k obstoječi upravni in občinski stavbi. Načelnik pričakuje, da bi v njem lahko začeli delati leta 2010. »Po dogovorih z minstrstvom za javno upravo smo v pripravi pisma o nameri, ki ga mora, zaradi sodelovanja občine pri projektu, potrditi še občinski svet, jeseni pa bi podpisali sporazum, ki bo natančno določal vire financiranja in roke izgradnje. Po naših ocenah bo delež upravne enote med 600 in 700 tisoč evri.« Sobomo poslovanje, zlasti na področju upravno-notranjih zadev se je izkazalo kot upravičeno. Lani so tako od maja do konca leta v osmih delovmh sobotah sprejeli 360 strank. Letos opažajo manjši upad. a bo upravna enota vsajzaenkrat ob sobotah ostala odprta. Podaljšanje delovnika ob sredah do 18. ure pa ni prineslo želenega učinka, saj so uradniki takrat večinoma samevali. ANDRRi KRAJNC 14 SL. KONJIClj VOJNIK ZREČE novi tidnik Heda Vidmar §alamon, Anton Gríčnik, Danijel Oplotnikin Arpad Šalamon med ljudskimi pevkami t Dobrave In êlanicami Društva kmetíc Zarja. V pomlad z Jurijem in pisanicami Dan po gregorjevem )e društvo konjiških likovnikov v Hotelu Dravinja v Slovenskih Konjicah pripravilo prireditev, ki je niso zaman poimenovali Pozdrav pomladi. Po zamlsii Hede Vidmar Šalamon» ki je tudi povezovala prireditev, so Številne poslušalce razveseljevale vedre pesmi, ki so jih zapele ljudske pevke z Dobrave pri Konjicah. Med njimi so bile pesmi znanega pohorskega ljudskega pesnika Jurija Vodovnika. Na prireiivi ga je upodobil Danijel Oplotnik, v pogovoru s pisateljem Anionom Grični-kom pa so poslušalci iahko (zvedeli številne podrobnosti iz zadnje knjige o Juriju Vodovnlku, ki nosi naslov Jaz hočem bil fraj. Z njo Gričnik zaključuje obsežno trilogijo, iz katere ne spoznamo le Vodovnlko\ih pesmi in njegovega Življe- nja, temveč tudi njegove sodobnike in tiste, ki ohranjajo spomin nanj. Drugi sklop prireditve je bil namenjen slovenskim plsa-nicam. Obiskovalci so si lahko ogledali razsiavo linorezov Arpada Šalamona. ki so jo dopolnile razstave pisanic iz Bele krajine in Dobrovnika v Prekmurju ter razstava starih velikonočnih voščilnic, ki jih je zbrala Heda Vidmar Šalamon. Piko na i so prireditvi s kleno besedo in z imenitno razstavo jedi in običajev južnega Pohorja dodale članice Društva kmedc Zarja, ki združuje veČ kot 120 članic iz konjiške in zreške občine. MILENA B. POKLIC Konjičanom že drugi cepič z Lenta Ob vstopu v vinorodne Škalce že od aprila 2001 rasle potomka modre kavčine z Lenta, prejšnji leden pa je mariborski župan Franc Kaogler Konjičanom podaril še en cepič. Posadili ga bodo v Zički kartuziji. Cepič je prejšnji teden prevzel Miran Gorinšek v družbi predsednika Vinogradniško vinarskega društva Slovenske Konjice Jožeta Kolnika in kmetijske svetovalke lvice Pod-krajšek. Cepič bodo posadili v Žički kartuziji takrat, ko bodo vremenske razmere najbolj ugodne, predvidoma aprila. S tem se bo Žička kartuzija uvrstila še na en pomemben zemljevid - zemljevid mest. kjer rastejo potomke stare trte. Pričakujemo lahko, da bo modra kavčina v ŽiČki kartuziji odlično uspevala, saj je bil samostan v preteklosti znan po svojih vinogradih. Povrhu pa je predsednik vinogradniškega dmštva Jože Kotnik doma v bližnjem Kraberku, tako da bo lahko vsaj z enim očesom bdel nad mlado potomko stare trte, MBP Anton Korenjak ima najboljšo salamo Anion Korenjak iz Zbe-lovske Gore v konjiški občini je v začelku marca prvič sodeloval na Salamija-dî 2008 v Hočah pri Mariboru - in zmagal. Na ocenjevanju salam so bili med 26 vzorci salam s celotne Štajerske tisti, ki jih je prinesel Anton, ocenjeni najvišje. »Sodeloval sem s salamo iz svinjskega mesa. Sodniki 50 ocenjevali zunanji izgled izdelka, sestavo prereza, barvo prereza, teksturo, vonj in okus. Od dvajsetih možnih točk sem jih zbral devetnajst in pol,« je več kot zadovoljen Študent Višje živilske šole v Mariboru. Izdelava klobas in salam mu je še v posebno veselje, ker ga je tega naučil njegov pokojni oče Martin. Anton si je ob gledanju očetovih spretnosti veliko zapomnil in tudi sam še marsikaj dodal. Tako se danes lahko pohvah z izdelavo osmih (vsi pravijo, da odličnih) vrst klobas. To so domaČa kranjska, domaČa suha salama, tirolska, šunkarica, pečenica, krvavica in pol-trajnA klfih;îs;î. Vse pO VTSti porabijo kar doma. Na veliki kmetiji, kjer je potrebnih veliko pridnih rok, to ni težko. EV Dve muhi na en mah -vrtec in bioic Ne samo v centralni enoti vrtca Mavrica v Vojruku, tudi v enoti Frankolovo vodstvo vrlca skrbi vse večja prostorska stiska. Kot smo že poročali» so razburjeni starši občini v znak protesta posredovali kup podpisov staršev, ki so nezadovoljni s prostorom, namenjenim njihovim otrokom. Zdaj je rešitev lik pred vrati. Kol pravi župan občine Vojnik Beno Podergajs, so končno našli rešitev, na katero sta pristali tako vodstvo vrtca kot krajevna skupnost. »Enostavno bomo zgradili nov vrtec. Stal bo zraven starega, takorekoč tik ob parku {kar se zdi vodstvu vrtca idealno, končno se s tem strinja tudi lokalna skupnost), na zemljišču, kjer je sedanji vrtec, pa bo zrasel dodatni stanovanjski objekt.« S tem bodo razrešili tudi kratek stik, ki je pred časom nastal z Vegradom, lastnikom zemljišča pred obstoječim vrtcem. Ta je sprva na njem nameraval zgraditi stanovanjski blok, kasneje pa si je premisli, saj majhen blok ne bi bil dovolj rentabilen. Z novo rešitvijo bosta zadovoljna tako Vegrad kot vrtec, s tem pa tudi krajani, ki si poleg vrtca želijo tudi novih, med njimi tudi neprofitnih stanovanj. RP Za manj slabe volje občanov V kratkem bodo v Vojniku tajništvo občine, ki je sedaj v prvem nadstropju, prestavili v pritličje. Obenem bodo delo občinske uprave reorganizirali tako, da bo ena zaposlena delala predvsem na področju prijavljanja na ustrezne razpise. Razlogov je več, našteva župan Beno Podergajs. »Tako bodo do nas laliko prišli tudi ljudje na invalidskih vozičkih kol vsi tisti, ki jim hoja po stopnicah predstavlja večjo težavo. Obenem je biio zgornje tajništvo» ki bi naj bilo tajništvo župana, enostavno preobremenjeno. Ker pa si želimo še več evropskega denarja prtvesti v občino, smo se odločili, da bo zaposlena, ki se je izkazala na področju pridobivanja razpisnih sredstev, sedaj delala predvsem to.« Sprejemno pisarno bodo predvidoma s prvim aprilom prestavili v društveni prostor. S tem se bodo občani tudi manj motili lin jezili), saj so zdaj pogostokrat namesto na tajništvo občine zavili v prostore upravne enote, ki so prav tako v pritličju, Obenem bodo društva lahko prostor Še vseeno uporabljala v popoldanskih urah. RP Zares v Zrečah Članice in člani občinskega odbora Zares - nova politika Zreče so v soboto sprejeli pravilnik o delovanju in izvolili vodstvo. Predsednik zreškega odbora je postal Milan Potočnik. Članice in člani občinskega odbora so na zboru skupaj s podpredsednico stranke dr. Felicito Medved, predsednikom Podravskega pokrajinskega odbora dr. Józsefom Gyorkôsom in sekretarjem Podravskega pokrajinskega odbora Tadejem Slapnikom razpravljali tudi o programu stranke v Zrečah in o pripravah na jesenske državnozborske volitve. AB NIJO G4 OD LET fá r KULTURA Zdravniki Ici so zdravili z glasbo Šentjur ostaja IpavČevo mesto - Ob 100-Ietnící smrti Benjamina in Gustava na Ipavčevini snemali film Prod trgu v Sv. Juriju se vzpenja prašca cesta. Za kolesljem se dviga prah» kot bi koniićka slutila« da bosta kmalu doma. Pred hišo skoraj na koncu trga izstopi gospod s klobukom in ponudi roko svoji dami. oblečeni v belo in z majhnim senčnikom v roki. Ko izgineta za težkimi hrastovimi vrati, se stakne nekaj glav: »So se pa gospod doktor hitro vrnili...« Dvesto let kasneje avtomobili na asfaltu ne dvigujejo vei prahu. Šentjurski Zgornji t^ je bolj kot cilj postal pot. In ko avtomobili Švigajo mimo obnovljenih trSkih hiš, se tu m tam kakšen pogled ustavi na treh bronastih podobah na zelenici ob kaplaniji. Gustav, Benjamin in Josip Ipavec. Možje, ki so imenu Šentjurja za večno pridali IpavČevo mesto. Franc Ipavec, oče Benjamina in Gustava, se je leta 180S iz Bele krajine preselil v takratni Sv. Jurij in odprl zdravniško prakso. Bil je svobodo-miselnež, občudovalec Benjamina Franklina, ki ga okviri nj^ovega časa niso nikoli ukalupili. Z vsem premoženjem se je odpravil na Dunaj kzna-nemu očesnemu kirurgu, ki je znal operirati sivo mreno. Danes je to najpogostejša očesna operacija in eden najvarnejših kirurških posegov nasploh, pred 200 leti pa si je Franc Ipavec z njo kupil skrbno varovano veščino, ki mu je doma prinašala slavo. Čast in denar. Podkupil je slepega berača, da se mu je pustil operirati. Vest o Čudežnem zdra-vilcu se jez ozdravljenim beračem lirila kot požar. Približno tako pa tudi nasprotovanje med duhovščino, ki je-kmalu poslala njegov najhujši sovražnik, Kdo bi še plačeval župniku za priprošnjo, če pa ti vaški padar za plačilo takoj vrne vid? Pa to ni bila edl- Ana Pusar Jerič: »IpavcI me spremljajo vso mojo kariero In tudi v tujini semznjímí vedno dosegala lepe uspehe. Ob njih mivedno postim toplo pri srtu, ko se spomnim, kakšna cpa^ena smetana se je zbirala v mojem domačem kraju. Še posebej v začetku, ko je bilo malo čudno, da so ukvanamstako glasbo, se ob Ipavcih nisem počutila tako samo. IfeaOBDû* 16 REPORTAŽA hoví tednik Za bliščem je vedno dober kuhar Vitez kulinarike Andrej Fric svetuje velikonočni jedilnik o siovenskena vitezu kulinarike Andreju Fricu smo v našem časopUu pisali, ko je predstavil svojo knjigo Diši po božiču. In nato ponovno, ko je pred tedni predstavil prvo iz niza enajstih knjig, ki bodo v letu dni v zbirki Pod kuharsko kapo izšle v zaloi^i Grafike Gracer. A Andr^ Prie, ki kulinariko pojmuje zelo íilozoísko, ezoterično, je tako zanimiv, da se o njem splača zapisati še kakšno misel» še zldsti, Če nam svetuje tudi, kaj skuhati za veliko noČ. Kulinarika temu mojstru >lepil< na ekran. 1\idi kasneje ne predstavlja samo loncev, v življenju me je mojster Iva-kuhainic, živil in začimb, je čič maisičesa naučil...« pri- Za veliko noč namreč več kot delo oziroma služba. Je način življenja, ki ga spremlja vsak trenutek. »V kuhinji ne najdem le hrane, vsak trenutek mojega življenja je povezan s kulinariko, Vselej namreč ludi raziskujem - ljudi, navade. kraje, pomen določenih vrst hrane in živil Tako je moj poklic vedno pii^ ten. Tudi doma kuham sflB In ko smo kam povabljeni, spet kuham jaz,« govori o svojem poslanstvu Andrej Fric. In se hkrati posuje s pepelom. »Ritem službe in zasebnega življenja je žal takšen, dd običajno med (ed-nom skuham za družino le enkrat na dan - zvečer. Takrat, ko je najbolj narobe Že kol otrok je vedel, da bo kuhar. Takrat, ko so drugi otroci govorili, da bodo vojaki, policaji ali poštarji, je on vedel, da bo kuhar, Dokončno ga je s kuharsko umetelnostjo zastrupil v svojih televizijskih oddajah nepozaben Ivan Ivačič- »Kot mulci smo se podili vse naokoli po Ško^i Loki. kjer je takrat živela moja družina. Domov me niso mogli nikoli priklicati. Ko pa je bila na sporedu Ivačičeva oddaja, sem sedel na stolu in se poved uje. Od Tita do svetovne smetane Kot soldat je v Dubrovniku kuhal ludi Titu. »Rad je imel štruklje. )Take napravi, kak' bi jih zagorska Marica skuhala<. je pogosto naročil. A v listih mladih letih se Se zdaleč ni zavedal, kaj pomeni, Če si kuhar pri maršalu. Zvezde so ga nato vodile naprej. Kuhal je na tovornih in kasneje luksuznih potniških ladjah. »Med temi potovanji sem se šele prav zavedel, kaj je kulinarika. Spoznaval sem utrip tržnic po vsem sveiu ... kupoval hrano, začimbe, preizkušal različne jedi, spoznaval pre hran ske in druge navade ljudi po vsem svetu. Vse sem si zapisoval in to mi danes, ko po 35 letih dela skušam kot znak hvaležnosti svojim učiteljem vse svoje znanje v knjigah posredovali naslednikom, pride še kako prav,« Takšnih kuhaijev je po svetu veliko, porečete. In imate prav. Nenazadnje s knjigami ludi služi. A tisto, kar An- Slovenski vitez kulinarike, poln receptov, ki jih iz glave strelja hitreje kot bi jih brzostrelka, je še vedno izjemno vitalen in vselej pri-pravljen na kakšen kulinarični nasvet. In kaj bralcem svetuje za veliko noč? »Za ta praznik so seveda obvezni šunka, hren, polica in pirhi. Šunko bi pripravil tako, da bi jo skuhal, zatem pa popekel v testu. Pomemben je hren. Svetujem, da ne uporabite le nastlanega ali jajčnega ali jabolčnega» kot je to. v navadi. Sam ga pripravim tako, da najprej stepem tri rumenjake, dodam dedliter suhega belega vina, sol in poper. Vse sestavine stepem v kotličku, in ko je zmes penasta, dodam Še stepene beljake iz treh jajc. Čisto na koncu vmešam Še nastrgan hren. K velikonočnemu jedilniku sodi še kakšna pečena nadevana kokoš, Gorenjci pa dre j a Frica postavlja na prav posebno mesto, je njegov odnos do kuhinje- Njegovo prepričanje, da se je kulinarika kot podaljšek sončne energije začela takrat, ko je pračlověk spekel prvo ujeto žival. Njegova ezoterična filozofija, da je prehrana sooblikovala ^odovino od takrat naprej, ko je človek daroval prvo hrano bogovom. Njegovo prepričanje, da na člove- Eden od dveh slovanskih vitezov kulínaríkd Andraj FriD napoveduje serijo knjig, ki jih prežema filozofija kulínaríke, ezoterika in božanski recepti. ka in njegovo prehrano vplivajo nebesna znamenja, horoskop. Zato njegove knjige niso prebiranje receptov in brskanje po sestavinah in načinih priprave. So odnos do hrane, prehranjevanja, božanskih užitkov, lu jih ponuja kulinarika. In Hlozofija prehranjevanja. Zakaj korenček raste bolje v družbi nekaterih rastlin in slabše v družbi dru- imajo prav posebno specia-liteto. Debelo črevo nadevajo s kruhom, šunko, z jajci in začimbami, potem pa to popečejo.« Nasvet je zelo privlačen, zlasti ob pečeni potici in obveznih pisajiicah. A zdi se. da je nekoliko težek. »Seveda si lahko pripravite tudi kaj lažjega. Za zajtrk breskev iz kompota, prelito z jogurtom. Za kosilo mogoče kakšen file morskega psa, ki ga nama-žetez gorčico, v stepen sneg beljaka pa zamešate še zrnato lyonsko gorčico. File potem premažete in ga na hitro popečete v pečici. Za •prilogo ponudite na rezance narezan in popečen krompir. korenček in ohrovt. Za večerjo pa priporočam kakšno jabolko,« svetuje Andrej Fric tistim, ki raje od kalorično prebogate tradicionalne velikonočne hrane zaužijejo kaj lažjega. gih? Zakaj nobena od rastlin, ki rastejo v zemlji, te zemlje ne poje - ko pobereš plod, je zemlje prav toliko kot takrat, ko si v njo vrgel seme. Zakaj je goveja juha boljša, Če jo skuhamo na ba-bičenem Štedilniku na drva, Četudi smo za kuhanje na električnem štedilniku uporabili iste sestavine in količine? Zakaj so boljši pridelki iz izvirnih, nekloniranih semen, čeprav so genske zna-čilnosti enake? Zakaj k barvam planetov sodijo tudi barve sadežev narave? Vse to in Še več so vprašanja, ki jih raziskuje, ki ga mučijo, ki jim hoče najti kulinaričen odgovor. v hrano vpeti vse naravne in kozmične sile... Prav ta želja, nenehno iskanje novega, preciznost io točnost, ki sta e snovna zakona kulinarike. ga je popeljala v Monte Carlo, kjer je po jahtah kuhal svetovni smetani. 2n spoznaval zvezde biznisa in Šov biznisa. Spet v Sloveniji je kuhal na banketih in sprejemih domačim in tujim državnikom, Škofom in kardinalom. In se naučil ene in osnovne kuharske modrosti. Točnosti in preciznosii. Ter spoznal, da je za vsakim bliščem sprejemov in banketov vedno le - dober kuhar. Ljubezen skozi želodec v seriji kuharskih knjig, ki so več kot priročniki, Andrej Fric napoveduje med drugim tudi knjigo o Špargljih, po-strveh,knjigoz dobrotami istrske kuhinje, knjigo o sardinah, knjigo o kulinarični uporabi morskih sadežev in drugih dobrot morja, knjigo o gobjih jedeh, kakiju, tar-tufih, krofih in prašiču, slovenskem kralju živali. Krona vseh naj bi bila težko pričakovana knjiga Kamasutra v kuhinji. »Ljubezen gre skozi želodec, vemo vsi. Zato bo ta knjiga ob receptih vsebovala tudi nasvete, ki bodo obsegali vse od poljubljanja, tehnik masaž, uporabe afrodizija-kov... Kulinarični poudarek pa bo na uporabi ostrig, trar-tufov, Špargljev, pripravi ljubezenskih čarobnih napojev, pomenu ingverja, janeža, vsebovala bo tudi uroke za omreženje partnerja. Nekaj receptov je izvirnih, nekaj sem jih pobral in priredil iz spisov rajski vrtovi...« napoveduje avtor. BRANKO STAMEJČÍČ Proucevaniepísanícje ena izmed mnogih strasti Jožeta Zlausa^zato seje z veseljem lotil barvanja jejea. Igor Rotar. kije naredil jajcez obsegom 2,75 metra, seje lotil tudi obnove voza. Po butari še jajce Pran kolo včani, ki so se minulo nedeljo s skoraj 82-metrsko butaro potegovali za vpis v svetovno knjigo »najbolj odštekanih« rekordov, v tednu pred veliko nočjo pripravljajo Še eno presenečenje. V soboto bodo k blagoslovu pripeljali velikansko belokranjsko pisanico. To jajce sicer ni znesel največji možni ptič, temveč jo je kar nekaj dni iz stiroporja previdno izrezoval Igor Rotar. Jajce je nato romalo do Jožeta Žlausa, ki je iz jajca naredil pisanico, v teh dneh pa bo Rotar dokončal tudi poseben voz, imenovan gareta, na katerem bodo pisanico peljali k »žegnu.« Jajce se sicer ne bo potegovalo za vpis v knjigo rekordov, bo pa zagotovo eno večjih na Celjskem. RP, foto: AŠ -y 9 * Bogastvo oblik, nadevov in, to morate vaijeti, okusov, Lojze Slak je bil presenečen nad pozornostjo, ki so mu jo izkazali v Preboldu. »K dobrim poticam sem hotel pripeljati samo malo cviâu^ povedal, potem pa le vzel wi harmoniko v roke in zaigral pesem o tihi dolini, prepevale cela dvorana. Potice s Slakovim cvičkom s podelitvijo priznanj ter sprejemom glasbenika Lojzeta Slaka 1er preboldskega župana Vinka Debelaka med častne goste se je v petek v Preboldu zaključil 5. Festival potic, ki ga pripravlja Društvo podeželskih žena občine Prebold. Pridne gospodinje, med 57 potic z različnimi nade-njimi pa tudi nekaj predstav- vi, skoraj polovico pa so na-nikov močnejšega spola, so gradili z zlatim priznanjem, na ocenjevanje prinesli kar Kot je povedala predsedni- Predsednica preboldskega dnjštva Danica Uplaznik je po priznanje najpogosteje poklicala Andreja Voha. ki vsako leto znova dokazuje, da dobre potíce ne znajo zamesiti le ženske roke. Cd društva Danica Upiaz-nik, so bili organizatorji zadovoljni z letošnjo bero, sploh glede na to, da letos zaradi zgodnje velike noČi vse »prehiteva«. »Gospodinje so dobre, da sploh uspejo speči te potice, zalo so po moje zlate vse, ki jih prinesejo,« je omenila Uplaz-nikova, ki je ponosna, da se vsako leto za festival potic »o ko raj ži« dovolj posameznic • javno ocenjevanje njihovih izdelkov le ni mačji kašelj. Med poticami so se znal-le tiste klasične, z orehovim nadevom, ocenjevali so smetanove z različnimi dodatki» še posebej dobri pa so bili letos orehovi kolači. Vse potice so Se v soboto dopoldne postavili na ogled in po-kuSino na Izjemno lepo pripravljeni razstavi v dvorani v Preboldu, nato pa so jih kot priboljšek razdelili v tri s pod n j esa vi njs ke domove za ostarele. Letošnji festival je bil kar trikrat dobrodelno obarvan, saj so poleg sodelovanja Karitasa zbirali Še prispevke za uresničevanje dveh želja nesrečne mamice iz Vojnika in njenega sina Klemna, o katerih smo pisali v Novem tedniku. US -Jajce je splošno razširjen prastar simbol. Najdemo ga v skoraj vseh preprostih in razvitih religijah sveta, v ljudskih izročilih in svetovnih mitologijah. V krščanski ikonografiji simbolizira jajce Kristusovo vstajenje, ponovno stvaijenje in upanje, podobno kot v reUgijah, ki so precej starejše od krščanstva. •Še vedno ni jasno, kdaj so jajca postala posebna posvečena velikonočna jed. Dr. Gorazd Makaro-viČ ugotavlja, da do 16. stoletja pomeni izraz »velikonočna jajca« le ustrezno dajatev in ne posebno praznično jed. Po podatku iz leta 1393, ki je za naše ozemlje najstarejše, so na veliko soboto razdelili jajca redovnicam v nekdanjem dominikanskem samostanu v Radljah. Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689 že omenja blagoslovitev jajca ob veliki noči. • Zelo stara so tudi barvana jajca, značilna za pomladanski Čas. Poznali so jih Kitajci, ^pčani, Per-zijci, Grki in Rimljani. Kot je zapisal Janez Navratii» so naši nekrščeni predniki, stari Slovani, za praznik pomladi rumena jajca pripravljali oživljajoče-mu »rumenemu solncu« na čast. Po besedah mag. Damjana Ovsca rdeče pobarvana jajca simbolizirajo energijo, ogenj, ljubezen in obnovitev ávljenja. •Kraáenje jajc sega večinoma v 16. stoletje, v Veliki Britaniji pa je bilo v navadi že v srednjem veku. Bogato krašenjejebil privilegij zgornjih druž- benih stanov. Nastala so dragocena jajca, z zlatom in dragocenimi kamni obložena. Najbolj slavna okrašena velikonočna jajca so tista, ki jih je izdelal zlatar Peter Carl Faberge. •Na Slovenskem so prvotno jajca barvali z naravnimi barvami Valvazor je zapisal, da 80 bila jajca kuhana v bra-žuljki, pražiljki ali braziljskem lesu, ki so ga francoski mornarji pripeljali iz Brazilije v 16. stoletju. Šele v 18. in 19. stoletju se pojavi krasitev jajc, namenjenih za darila izvoljen-ki, izvoljencu, botni. •Najstarejša omemba pisanice je datirana v letu 1832. Beseda pisanica izvira iz besede pisa - po jajcu so pisali z voskom in posebnim pisalom {ne risali). Krasitev jajc se pojavlja v vseh pokrajinah Slovenije, znane so tudi pri Slovakih, Čehih, Madžarih, Poljakih, Rusih, tudi na Hrvaškem in v Reziji. Pisanice so se najverjetneje Siriie po Evropi s preseljevanjem, pradvsem ru-dajjev. Vsaka pokrajina je dodala svoje značilnosti v vzorcih po rastlinah in cvetovih v svojem okolju. Zbrala: HEDA VIDMAR ŠALAMON Ratejeva odločno proti Pekingu AUetinja i€nt)urskega kluba Martina Ratej je že v pni seriji 8. zimskega evropskega pokala v metih v Sptilu za dva metra in dva centimetra izboljšala slovenski rekord v metu kopja in osvojila 2. mesto. Orodje je pristalo pri 63,16 Ahacu, tokrat pa v Trnovcu m. S tem je Ratejeva izpolnila tudi A normo za olimpijske igre v Pekingu in dosegla irelji izid sezone na svetu. Presenetila tudi samo sebe Lani je svoje dosežke napovedovala v gostišču Pri pri Dramljah v Gostišču Miran. Obakrat je bil gostitelj mojster kulinarike Miran Oj-sterSek, ki ima očitno občutek za vrhunske dosežke. Tudi podjetje Tajfun nadaljuje s finančno pomočjo atletinji, letos ji bo namenilo šest tisočakov. J ^ m Martina Ratej »Zelo sem bila vesela. Nisem še sicer dojela, kaj se je zgodilo. Že pri prvem metu sem Sla >na polno<- Kopje je kar odletelo iz roke. Pristalo je daleč. 2e ko se je na semaforju kot prva pojavila Šestica» sem bila presrečna, ko pa se je izpisal celotni rezultat, pa vzhičena. Upravičeno sem nastopila vslabši skupini, kajti tekmovalkevskupini Asoime-le vse po vrsti boljše dotedanje izide. Nato sem presenetila samo sebel« je počasi raz* lagala 2&'letna Ratejeva, mali sinov, starih Šest in štiri leta, ki dalmatinskim sodnikom ni znala takoj odgovoriti« ali gre za državni rekord. SoIm sreče sledile krilcu Met je spremljal njen trener Andrej HajnŠek: »Z mano je bil trener Primoža Koz-musa in Mira Vbdovnika Vladimir Kevo- Sledil je moj dolgi krik in tudi solze sreče. En met je poplačal trud 12 let. Vreme je bilo fenomenalno, težavo je predstavljal le zgodnji začetek, ob 8.30. Zato je zaspala ob devetih zvečer, vstala pa je ob petih zjutraj, da se je telo popolnoma prebudilo. Ponavadi adrenalin stori svoje in poruši pravilno zaporedje gibov, Martina pa je vse mirno izpeljala. Pred tremi leti smo jasno začrtali plan z olimpijskimi igrami kot >finišem<. Načrt smo izpolnjevali sleherni dan. Lanski uvod je bil zelo dober, a je Martino izčrpala salmonela. V treh mesecih se ni uspe- Mladinke prvakinje, hči k Ciglarju V Kranju so mladinke celjskega košarkarskega kluba Merkur postale najboljše v Slovenije. V finalu 80 s 73:55 ugnale ekipo Tričava. Za najboljšo igralko je bila izbrana Nika Barič (Merkur), v najboljši peterki zaključnega turnirja pa je tudi njena soigralka Anja Klavžar. Trener Damir GrgiČ je imel v ekipi, ki je sezono končala brez poraza. Se PliberSkovo, Zdolškovo, Kerino-vo, Koštomajevo, Bastašičevo, Muhovicevo, Gaberškovo, Vrejičevo, Starčkovo in Kopušarjevo. Za Celjanke bo v zadnjem delu sezone zaigrala tudi Hrvatica Iva CigUr. Hči Merkurjevega trenerja Željka Cigiarja je stara 22 let, zadnja Štiri leta je uspešno igrala v ligi NCAA v ZDA. na univerzi Florida international. Ciglarjeva je s kadetsko izbrano vrsto Hrvaške osvojila bronasto medaljo na evropskem prvenstvu v Bolgariji. DEAN ŠUSTER, foto: VILI ŠUSTER Na zaključku prejšnie sezona sta bila tudi Zeljko in Iva Ciglar. Sedijo zleve bivši fizloteraiwvt kluba (zdaj MIK CM Celje) Darko Iveljič, predsednik kluba Urlun Majcen in tiskovni predstavnik Uroš Krajne. A i i ♦ Andrej Kajnšek la vrniti v pravo formo, da bi dosegla normo za svetovno prvenstvo, ki je znašala 59 m. Ne želimo se izgovarjali na bolezen. Upam, da bo zdrava do Pekinga in tam vsaj ponovila takšen met.« Letos le še ena prava tekma V sredo se je začel naslednji ciklus priprav: »Naslednji test bo na mitingu v Šentjurju 11. maja. Metala bo med polnim treningom. Rezultati ne bodo v prvem planu. Morebiti bo kopje letelo le do 55 m. Ne bomo zganjali panike, Trenirala bova še v Me-dulinu, Baru in ko bo Že vroče, še na Bjelolasici.« Disciplinska obravnava komisije AZS glede Jolande Čepiak bo v sredo. Se enega podobnega zapleta pa si vsekakor ne bi želeli: »Za vitaminizacijo pri Martini skibi vrhunski strokovnjak Severin Lipovšek, ki bdi tudi nad Kozmusom in Vodovnikom. Gre za vitamine. proteine, aminokisline,« pojasnjuje. brezskrbno, Hajnšek in dodaja: »Pri strokovnem delu mi |e stal ob strani Kevo. Njegov bivši trener Marjan Ogorevc je prevedel knjigo ruskega strokovnjaka Bondarčuka. Delamo na osnovi njegowh izsledkov.« Za Hajnâka bo letos na sporedu le Še ena pomembna tekma, in sicer na prizorišču olimpijskih iger. Obenem priznava, da pričakuje še nekaj odstotkov izboljšanja zadnjega izida: »Lani je Kozmus na Jalti zalučal kladivo do 77,99 m. V glavni sezoni je presegel tudi 82 metrov. Upam, da se bo podobno ponovilo pri Martini ...« DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Polutnika zamenjal Gracer Pred dnevi je Matej Polut-nik prenehal opravljati hmk-cijo predsednika Športne zveze Celje, čez en mesec bi minila tri leta, odkar je prevzel omenjeni položaj. Zakaj se je umaknil? «Zaradi enega samega razloga. Zaljubljen sem v šport. Želel sem na splošno izbolj-šati stanje v celjskem športu, 8 poudarki na popularizaciji, na množičnosti, na rekreativnem področju. Naletel sem na preveč gluhih ušes, da bi že-lel nadaljevati z delom. Rad imam predvsem Šport, vse ostalo me ne zanima. Neicateri so razmišliali drugače, ne pa, da je najpomembnejše množično udejslvovanje ljudi v Športu, da se udeležujejo rekreativnih prireditev in da imajo seveda za to pogoje. Za mlajše selekcije lahko pogoje zagotoviš le skozi občinski ali državni denar. Redkokdaj pridobiš podjetje, ki je pripravljeno investirati za mlajše selekcije, ker pač ni takojšnjega povratnega učinka.« Kmalu se je izvedelo, da vas je zmotil pravšem pravilnik o soûnandran ju športnih dejavnosti v Celju, Û so ga pripravili na oddelku za šport v Mestni obdni Celje... Na svoji seji ga je sprejel mestni svet. V marsičem se ne strinjam z njim. A glede tega ne želim polemizirati, kaj šele se prepirati, Je pač tako, da listi, ki je na vrhu, postavlja pogoje in piše zakone. Kaj kmalu se bo izkazalo, ali je Matej Polutnik tak zakon naklonjen množičnosti v celj skem Športu ali ne. Vaš predhodnik je bil Igor Topole. V navadi je bilo, da 50 si predsedniki sami izbirali naslednike. To me ne zanima. Kolikoi sem seznanjen, je na mojem mestu že podpredsednik Šport« ne zveze Celje Miran Gracer, predvidoma do volilne sktipš-čine, ki bo naslednje leto \ aprilu. Moj cilj ni bil, da bi v Celju dobro živelo le nekaj klu« bov, ni bil moj cilj, da bi Celje imelo veliko število vrhunskih objektov, temveč da bi na vseh objektih bilo mnogo otrok ir mladine ter da bi starejli ime li dobre pogoje za rekreacijo Pogovarjal sem se s predstav niki drugih slovensidh Športnih zvez. Drugod so pogoji Z2 delo boljši, torej denarna sreds tva, ki so na razpolago, přece višja kot v Celju. DEAN ŠUSTEF Aprila start Lige Novega tedniica v zimski ligi malega no^meta, imecovani Li^ Radia Celje, je prvo mesto osvojila Škvadra. Najboljši strelci so bili: Ša-ban Karič (Tristar) 29 golov, Aljaž Horvat (Diskoteka Down town) 22 golov, Matjaž Toplak (Casino Rubin), Boštjan Po-drepšek (Marinero) 21 golov, Dejan KrljanoviČ (Container) 17 golov, Ismir Berbič, Peter Ahčan (oba Škvadra) 16 golov, Atko FiioviČ (Down town) 14 golov. Dejan Naprudnik (Casino Rubin) in Edi Borštner (B&G avtomobili) 13 golov. Lige (letne) Novega tednika bodo na zunanjem igrišču ŠRC Hattrick. Igralni sistem bo 4+1 po pravilih futsala. Sistem igranja je odvisen od števila prijavljenih ekip. Ob ponedeljkih bodo tekme 1. lige, ob torkih 2., ob četrtkih pa veteranske. Ob zadostnem Številu prijav se bo tvorila tudi 3. liga. ^ijave zbirajo v pro- a J šaban Karic štorih ŠRC Hattrick ali na tel št. 03/490-15-20 in 031 613 222 do zadnjega marca. Pri javnina znaša 300 evrov+DDV Poravnana mora bili do žre ba, ki bo 1. aprila, v prosto rih ŠRC Hattrick ali na TRI 02234-0255868976. Ekip^ morajo ob prijavi oddali tud sezname igralcev. Najboljšima športnikoma Ivi Klančnik in Maticu Ribiču je priznanji izročil konjiški župan Miran Gorinšak. Košarkarice in kegljači v dvorani KonjiČanka v Slovenskih Konjicah so podelili priznanja za športne dosežke v občini ZA leto 2007. Najboljša športnica je Iva Klančnik, članica Košarkarskega kluba Konjice, ki slovi kot odlićna sirelka. S svojim odnosom do košarke in tudi do soigralk pozitivno vpliva tudi na mlajše članice kluba» povrhu pa zelo uspešno združuje šport in študij. S soigralkami je tvorila tudi najboljšo žensko ekipo leta. V prejšnji sezoni je ta osvojila 8. mesto v DR Priznanje je med moštvi prejel KegljaŠki klub Slovenske Konjice, ki že vrsto let niza odlične rezultate. Najboljši Športnik je Matic Ribič, Član košarkarskega kluba od pionirskih vrst naprej. Je bivši Član slovenske kadetske reprezentance, v prejšnji sezoni je bil prvi strelec v L B ligi. Na slovesnosti so podelili tudi priznanja perspektivnim Športnikom, zaslužnim delavcem ter posameznikom in ekipam za osebne rekordne dosežke. Jubilejni priznanji sta prejela Šahovsko društvo za 50 let delovanja 1er Planinsko društvo Slovenske Konjice ob 80. letnici obstoja. islBP Rekordna udeležba v Žalcu Tudi letodnfi, že 6. mednarodni pokal Žalca v karateju, ki ga je pripravil KK Žalec, je uspel» saj se ga je udeležilo rekordnih 450 tekmovalcev iz S3 klubov iz Avstrije, Švice, Italije in Slovenije. Nastopili so skoraj vsi slovenski reprezentanti v kadetski, mladinski in članski konkurenci. Najboljša tekmovalca sta bila Matija Matijevič (Zmaj Ljubljana] in Marija Jeler (Krško). V domačem klubu je ostalo kar nekaj medalj. Med mlajšimi dečki je v športnih borbah zmagal Tilen Kajtna. Sicer pa so zmagali Še Ltika Lazar pri kadetih do 75 kg in Kiti Smiljan v ka-tah pri mlajših deklicah (oba Nestor) ter Luka Deberšek pri starejših dečkih do 55 in nad 55 kg (KK Polzela). TONE TAVČAR Državnega prvenstva seje udeležilo 9 tekmovalcev SD Snezak. Snežak prvak Na Arehu so se tudi letos pred zaključkom smučarske sezone na prvenstvu v veleslalomu pomerili člani slovenske Zveze učite-Ijev in trenerjev smučanja. Na državnem prvenstvu $0 tekmovali člani kar 63 društev, ki skrbijo za strokovno učenje, vadbo in tudi irening tekmovalcev. Izre-deii dosežek je uspel članom smučarskega društva Snežak iz Celja, ki so postali ekipni državni prvaki, Čeprav v posamičnih kategorijah niso okusili slasti zmage. BS PANORAMA KOŠARKA 1. krog 1. SL. za prvaka: Geo-pUn Slovan - Zlatorog 99:86; Petrov 27, Johnson 24; Harris 24, Mali 19, Mašič IZJevdžič 10, Strnad 6, Jelesijevič 4, Maček, Mason 3, Elektra - l/afon Olimpija 56:78; Vrečko 16, Jer-šin 11, Kune 9. Bubnič, Ličar-tovski 6, Goršek 4. Ivanovič, Leki?2; Hukič 15. Dragič 13. Vrstni red: Olimpija, Slovan 2. Zlatorog, Elektra 1. 3. krog 1. SL, za obstanek: Alpos • Hopsi 82:63; Misira-ča 16, Kobale IS, Lapornik 14, Nedeljkovič 12, KoStomaj 10, Sebič 6, Kadič 4, Dragšič 2; Rituper 14, Caiovič 13, Riz-man 9, Dawson 8. Vodovnik 7, Breže, Kobaie 6. Vrstni red: Alpos 35, Hopsi 33, Zagorje 32. Kraški zidar 30, Rogla 28. 21. krog 1. SL (Ž): Merkur Celje • Ježica 62:34; Blake 1S> Čonkova 14, Kerin 11, Verbo-le, Jevtukovič 6, Jereb S, Zdol-šek 3, Klavžar 2; Trebeč 15. Pavli 7, Cirycenier - Konjice 64:79; Serdar 25, BastaSič 15. Lesjak9, Knez, Drovenik4, Pli-• bertek 3, BaliŠ, Muhovic 2; U. Kvas 25, N. Kvas 19, Prša 15, Javornik 13,1. Klančnik?. Vrstni red: Merkur 38, Kranjska Gora 37. AJM 34, Odeja 31. Neso Ihke, Ježica 29, Konjice 27, Domžale 25. Triglav 24, Citycenter 22, Črnomelj 19. ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 21.3. NOGOMET 1. SLMN, 17. krog. Celje; îà-vex - Sevnica, Rogaška Slatina: Dobovec • Puntar (obe 20). Sobota« 22. 3. NOGOMET l.SL, 24. krog; MIK CM Celje - Koper (17), 2. SL. 17. krog: Zagorje • Rudar Velenje (15). 3. SL - vzhod. 16. krog: Šmarje • Šentjur, Slovenske Konjice: Dravinja - MaleČnik, Šmartno • Pa loma. Kovinar Štore • Roma (vse iS), Štajerska liga, 16. krog; Zre-Če - Gerečja vas. Šoštanj • Mons Claudius (obe 15). Ponedelj^ 24.3. NOGOMET Štajerska liga» 16. krog: Ormož 'Simer bampion, Maribor: Železničar - Rogaška (obe IS). NAKRATKO Vrnil se je Vhrod Clermont-Ferrand: Adei celjskega Kladivarja Branko Vivod se je uspešno vrnil na veteranska tekmovanja. Na svetovnem prvenstvu v Franciji je v skoku v višino v kategoriji od 60 do 65 let osvojil srebrno medaljo. S svojim dosežkom je bil zelo zadovoljen, kajti zaradi poškodbe dolgo č^ ni primemo vadil. Zmagovalec Čeh Hanaš je preskočil 157 centimetrov, Vivod in Rus Abramov pa po 151 centimetrov, Celjan 9 Hamburgom, Velenjčan z Barco a Dunaj: kžrebana sta bila polfinalna para lige rokometnih prvakov. Evropski prvak Kiel (Vid Kavtičnik) se bo pomeril 2 Barcelono, povratna tekma pa bo v Kataloniji. Celjana Aleša PajoviČa v dresu Ciudad Reald Čaka obračun s Hamburgom. Dragi icartoni in bakle Ljubljana: Po tekmi 23. kroga prve slovenske nogometne lige v Novi Gorici bo MIK CM Celje mora! plačati 800 evrov kazni. Pet nogometašev je prejelo rumene kartone, kar ga bo stalo 300 evrov, ker pa so celjski navijači prižgali najmanj Štiri bakle in tri odvrgli na atletsko stezo, bo potrebno dodati še pet stotakov. Celjani za drugo uvrščen i m Koprom. ki ga bodo gostili jutri, zaostajajo za devet točk. (DŠ) Dve na vrhu, dve pod njim Budimpešta: Celjski umetnostni drsalci so se udeležili tekmovanja za evropski kriterij, na katerem )e bilo 300 drsalcev iz 16 drŽav. Doroteja ŠimuniČ in Pina Umek sta v kategoriji Novices girls 92 in Debs girls 92 osvojili prvi mesti, medlem ko sta v kategoriji Junior ladies dnigo oziroma tretje mesto osvojili Anastasija Uspenska in DaŠa Grm. Zlato šestim Celje, Zagreb: Tekmovanje v hitrosmem drsanju Alpe-Adria Tïophy je bilo uspešno za celjske tekmovalce, ki so osvojili 12 medalj. Prvi del tekmovanja, ki je bil v Celju, je štel tudi kot odprto državno prvenstvo. Zlate medalje se je v posameznih kategorijah veselilo šest celjskih hitrostnil) drsalcev. TjaSa Krof-lič. Urban KalSek, Lara Kezič, FUip Jeram, Urh Jeram in Lara Savič, srebro so osvojili Patricija Sluga, Mitja Majcen in Klari-sa Sluga ter bron Iza Miklavčič in Bor Luka Urlep. (MK) ZRK Celje Celjske lA^ I Priprava na turnir v Vesipremu Vsoboto, 15. marca, se je za pričelo flnaino tekmovanje od 1. do 6. mestd za âarejèe deklice. Nasa djeteta so go^ov^ pri ^K Krka z Novega mesta V iportni dv^xani v Krsk^ so Celjanke zmagale z rezultatom 26:17. Mlajše deklice B ŽRK Celje Celiske mesnine so tëtmo proti tí^ Brežice dobile z rezultatom 17:6, mlajše deklice Apa so prav tako zmagale z rezut^om 22:13. V nedeljo, 16. marca, eo morale kadeti nje ŽRK Celje Celjske mesnine v dvorani Šolskega centra v Celju v dramatični igri priznati poraz pn:>ti kadetinjam RK Burja Iz Škofij. Tekmo so Izgubile z rezultatom 31:33. Zaskrbljujoča za celjski klub |e poškodba igralke desnega krila Katje Plementtas, ki joje dobila prav na tej tekmi. Katjsje še Isti večer prestaja operacijo gležnja. Upamo, da je ne bo dolgo zadrževala z rokometnih igrišč. Vse soigralke s trenerji ter vodstvom klubají želimo čimprejšnje okrevanje. Kadetska ekipa In ekipa starejših deklic A Celja Celjskih mesnin pase bo že ta konec tedna udeležila tradicionalnega velikonočnega turnirja v madžarskem Veszpremu (BALLATON CUP 2008). Celjanke odhajajo ^ z namenom ubraniti lar^skofetno 3. me$to v kadetski konkurenci ter 1. mesto v konkurenci ^areiših deklic. ^^dezete celjske mesnine Kempa» ^ ^ imlSfiicelje ! ŠPORTNA OPREMA REKVIZITI-SPOiMINKI i Dvorana Zlatorog Celje v^'ww.rk-celje.si spletna trgovmd* 10 il I Laščani padli na Kodeljevem Laščani so po dveh letošnjih zmagah proli Slovanu na začetku lige za prvaka doživeli hJad-no prho v Ljubljani» kjer so bili nadigrani» Elektra pa je bila po pričakovanju le za dober trening Olimpiji. V ligi za obstanek so Šentjurčani $e tretjič zapored zmagali in se re> Šili vseh skrbi, kar pa še ne drži za Po lze lane. Brex prave obrambe ne gre Zlatorog je izgubil za 13 točk. Moštvo Damjana Novakoviča je Igralo ravno nasprotno od napovedi, saj obrambe za strelce Slovana enostavno ni bilo. Motivirani Kodeijevčani, ki se poslavljajo od Jadranske lige, so seveda znali to izkoristiti. Imeli so tudi dober veter v hrbet od sodnikov, o čemer priča tudi 11 osebnih napak »pivovarjev« več in 15 prostih metov več za domače. A sodniki niso krivci za poraz, saj je bila igra Zlatoroga za uspeh v Ljubljani enostavno preslaba. Odpovedala sta oba organizatorja igre, centri niso bili na želeni ravni, tako da razpoloženi Lance Harris (24 točk, 9 skokov), Grega Mali (19) in Ante Mašič (17) riiso zmogli sami premagati domačinov. Do polčasa si je Slovan priigral 7 točk naskoka, v tem delu pa je Zlatorog že prejel 51 točk. Tik pred tretjim odmorom je zaostajal z 81:65. Zadnji del je biJ nato samo formalnost, saj se Zlatorog ni več spustil pod Na Kodelievem so sodniki hitro preprečili, da bi zavrela kri. deset točk razlike. Zdaj ima deset dni časa za analizo, saj bo naslednje srečanje odigral 29, marca v Tïeh illijah proti Heliosu. Dober odpor proti favoritu Soštanjčani so pričakali najboljšo slovensko ekipo in po pričakovanju izgubili. Dobro so se borili, igrali zelo dobro obrambo skoraj do konca tekme. Če bi bili malo bolj natančni pri metu izza Črte 6,25, potem bi bil izid §e dosti bolj ugoden. Še posebej to velja za sredino 1. polčasa, ko so po zaostanku 14 točk prišli na 27:33 in v 26. minuti po -15 na 41:48. V obeh primerih so nato zgrešili nekaj čistih metov in Olimpija je odšla na varno razdaljo ter zanesljivo slavila, Elektra bo v drugem krogu igrala še enkrat doma, proti novomeški Krki. Odlična obramba Aiposa Lokalni derbi in derbi vrha skupine za obstanek je napolnil tribune šentjurskega Hruševca, ki je spet videl odlično obrambo Aiposa, njegovo tretjo zaporedno zmago in konec skrbi glede obstanka v ligi UPC Telemach. Pol- zelani so prišli v Šentjur z velikimi ambicijami, domov pa so se vrnili razočarani tudi zaradi »^po-vsem individualne igre posameznikov, ki igrajo za svojo statistiko in ne za klub«» kot je poudaril razočarani trener Hopsov Boštjan Kuhar. Sentjurčani so dobiU skok v drugem polčasu z neverjetnih 21:7. V prvem delu je vlekel voz Luka Lapornik (14, 7 skokov), v svoji najboljši tekmi kariere pri članih. V nadaljevanju so se razigrali vsi glavni soigralci. Živko Misirača je 16 točkam dodal 10 skokov, Srb o ljub Nedelj kov ič (12) je imel 9 skokov, Primož Robate je dodal 15 točk, Tadej Ko-štomaj pa 10 točk in 5 podaj. Na drugi strani so povsem raz-glašeni Hopsi v 2. delu metali trojke 1:14. Pri izidu 68:54 v 35. mi- VIKEND POD KOŠI Sobota, 22. 3. Liga UPC Telemach, za obstanek, 4. krog. Zreče: Rogla - Zagorje, Polzela: Hopsi - Kraški zidar (obe 19), 1. B SL, 23, krog. Celjski KK • Parklji (18), Kranj: Triglav • Rogaška (20.15). 1. SL (ž), 22. krog, Konjice • Triglav (16.30), Domžale - Merkur (18), Ljubljana: Ježica - Citycen-ter (18). nuti so v dobri minuti zmetali mimo kar pet trojk. Najvišja razlika je bila slabe tri minute pred koncem pri 78:56 in sîavje v Hru-ševcu se je že začelo. »Čestitke fantom predvsem zaradi izredno kolektivne igre tako v napadu, še bolj pa v obrambi. Dobili smo komaj 60 točk in to vse pove o naši Igri v obrambi. Zmaga je, tako kot prejšnji dve, predvsem plod dobrega dela na treningih in priprave na nasprotnika. Gremo naprej, želimo si še zmag in seveda prvega mesta v tej ligi za obstanek,« je zadovoljen trener Boštjan Kočar. Šentjurčani bodo zdaj počivali deset dni, Hopsi pa bodo jutri igrali morda že odločilno srečanje sezone. Komu več pirhov Pospešeno se bo nadaljeval boj v ligi za obstanek, saj bosta na velikonočno soboto znova dve srečanji, v katerih bosta igrali dve moStvi s Celjskega. Že odpisano Roglo po tednu dni počitka čaka še tretje domače srečanje, tokrat proti Zagorju. Veliko možnosti razbili Zrečani nimajo, bi pa z morebitno zmago pomagali psihološko vsaj sebi, Še bolj pa Polzela-nom, ki jim je Zagorje neposreden tekmec za obstanek v druSČi-ni najboljših. Neposreden tekmec je tudi Kraški zidar, ki prihaja na Polzelo, zato je jasno, da je pred Hopsi samo ena naloga - zmaga. JANEZ TERBOVC Foto: KZS »t « »AiřttfjÝr t;. •5V-. m , PORTRET TEDNA FRANE PETRIČEVIĆ i'j!) ARENA PETROL Areno/ zma^omdcAif- #24 JAZ IN KLUB Začetki 'f Uspehi «ogflftietsřfflaeehgrátí20srnintil6tjpfiNK5wmk0. | ! (jvf^tiwv v finale pobla Hrvaški 7u sem osial do 13. teta, natepr^stopil v NKOinsmo, kjer sem igral tfo leta. Nadaljnja I l^ta »m igral » NK / OootjaS^veie, nato3 leta 2a Hrvatska Dragovofjdi; 3 Nastopi lein za Vaneks Varaldln, 2 leti v Zagrebu. V «iwil ^ ^ « . . 2007/20035empo(lp(sa1pogodbosNKCřlje. ^ ÎM5topi.02«l«koyyLSNL Klubi do sedaj KK Španko. NK DinaiDO, NK Hrvatski Dragovol^c. NK Croatia Scsvete. NK Vartcks Varaidin. NX Zàrireb. NK Celje NaJ90l Naf 90I0V jř bilo kar nekaj, saj m^ vsok gol, y* ga pommi vdiko. Mogoče bi izpouas^ gol, ki sem ga dal za NK Vart^ks proii NK Rijeka ířia 2004. Naj veselje Uv5;itwvNâlepokaUHrvaikç Naj žalost Poraz v 5nalu pok jfa HrvaŠke urou CInamu înastopi^Oradetkovvl.SNL % • ti ' ; želje , I Na prvem mestu je vsekakor/dravje.Oniga^c pasi želim boljše igre v Cel;u 1er dobro uvrstitev. Do sMiftj jeie r^m dobro spoznal, Z^nkrai vse pohvale, tudlzaio ker nas sprenitjđjo na v^ tekmah. n DRUŽABNO Í Stanovanje Zivim v najemniskem iunovsnju v Ceiju. Hobiji Košarka, narr^izni ieni5 Ï*: ' Mubfiien le A leta imam punco Romano iz Varaitíína. v Clasba,filin ^.«l Najraje poslušam hrvaško glasbeno s je včasih potrebno zelo malo, morebiti je potrebno le tok usmerili v pravo smer ali omogočiti dostop In ponuditi vodo za potešitev žeje. Kljub temu, da voda pokriva dve tretjini zemeljske oble. je ni v izobilju. V Sloveniji nam iz vodovodnih pip teče Še raz- meroma neoporečna voda; toda kako dolgo Se? Čas za odgovornejše ravnanje je prav tako dragocen kot Čiste vode in obojega nam že primanjkuje. V tesni povezavi z vodo srečujemo vodnjake- Za nekatere so posebna vrsta javnih spomenikov, za druge prave zapuščine umetnostne obrti, za tretje lupina jedra, v katerem se skriva dragocenost -voda. Skozi zgodovino se je vodnjak spreminjal- spreminjal ga je Človek v skladu s svojimi potrebami. Vseskozi pa je ostal simbol izobilja in vir življenja- Panonski vodnjak v Gorisnici pri Ptuju Gradovi s cisternami človek se je v preteklosti bolj kol danes izogibal poplavnim zemljiščem in je svoje domovanje gradil na prostorih, kjer je predvideval, da so vama pred neuničljivo vodno močjo. Toda večina slovenskih mest je nastala prav ob vodah. Vodnjaki so zgrajeni nad nahajališči talne vode, kajti v posameznih zemeljskih plasteh se voda zbira med nepropustnimi sloji, se lam umiri in napravi podzemno jezero. Ker je voda nujna za preživetje, so vodnjaki običajno nastali ob stanovanjskih hišah, na kmetijah in v kleteh. 22. marec je svetovni dan voda. Vodnjaki so bili izjemnega pomena za gradove- Ker so ti običajno zgrajeni na vzpetinah, so na grajskih dvoriščih imeli cisterne, kjer se je zbirala meteorna voda -kapnica (Stari grad. Velenjski grad.-.). Nekaj gradov pa je imelo skopane vodnjake z izvirno vodo {grad Bori). Z razvojem dvorcev, graščin, palač in samostanov so se vodnjaki pojavili na vrtovih, kjer so postali eden izmed nosilnih elementov prostorske razporeditve (grad v Begunjah). Načini gradnje Poznamo več načinov izgradnje: kopani, cevni, zabiti in arteški. Zaradi globinskih pritiskov so kopani jaški okrogli, V osrednji Sloveniji so obzidani s kamnom, v Prek-murju z opeko, Uporabljajo pa se tudi betonski obroči. Globina jaškov lahko doseže štirideset in več metrov. Kopane vodnjake je treba gra- diti tako globoko, da so vsaj tri metre v sloju talne vode. Cevni vodnjaki imajo prevr-lino obloženo s kovinsko cev-jo premera 10-15 mm, po kateri se s črpalko dviga voda. Pri zabitih ali abesir^kih vodnjakih je železna cev s konico tn režami zabita v zemljo in ima premer 25 do 75 mm. Pri izvrtanih vodnjakih, pri katerih je voda ujeta med dvema za vodo neprepustnima plastema, zaradi pritiska sama privre na površino. V Sloveniji več tisoč vodnjalcov v Sloveniji naj bi bilo več tisoč vodnjakov, po nekaterih podatkih morda celo več kot pet tisoč. Na prvem mestu je Kras, kjer jih je okoli tri tisoč, delujočih s pitno vodo pa nekaj več kot petsto. Prvi vodnjaki na Slovenskem so se pojavili daleč v preteklosti. O tem priča izkopavanje v Prek-murju (bližina Lendave), kjer se našli zanimiv vodnjak. Domneve arheologov sOt da je bii zgrajen v pni tretjini prvega stoletja. Konstrukcija je lesena in ima pravoicoten obod. Na vogaiili je utrjen z ver-tiicatnimi bruni. Med ostalimi izkopaninami je zanimiv vrt, ki je služil kot pripomoček za dviganje vode. Med najstarejše vodnjake štejemo koprske, kot so na Ttgu Brolo iz 15. stoletja. Renesančni vodnjaki so iz 16. in začetka 17. stoletja, ki pa Že imajo škripec za dvigovanje vode. Baročni trebu-šasli vodnjaki so se pojavili v 17. stoletju in so bili zelo popularni na Primorskem do 19. stoletja (Štanjel). Štajerskim vodnjakom pa je do-dajto kovano okrasje (Velika Nedelja) in so večinoma nastali v 19. ali vzačelku 20. stoletja. Posebno vlogo v Sloveniji imajo liiožeiezni vodnjaki iz 19. stoletja, ki so nastali v livarni Dvor na Dolenjskem (Idrija). Med znamenitimi vodnjaki 20, stoletja velja omeniti skledasti vodnjak na Šentjakobskem trgu v Ljubljani iz leta 1926. Pred tridesetimi leti so vodnjaki pričeli izgubljati svoj pomen zaradi vodovodov, ki so prevzeli njihovo funkcijo, t^ekaieri ostajajo kot arhitekturni okras mesta, trga ali vasi, drugi žalostno propadajo. Zadnjih nekaj sušnih let pa se miselnost zopet spreminja v korist vodnjakov. Pred nekaj leti seje za ohranitev vodnih virov in vodnjakov zavzela tovarna Helios iz Domžal, ki pomaga pri obnovi nekaterih krajevnih vodnjakov po Slove- FRANCI HORVAT '•'"^azmaim aM. 'wffr !ZLC.WI>ÍWA TUQJóVČfÁA ACOIOJA Ailc9rĆ0Vt 3QB0 C^M- ^386 03/428 76 »initi: HAC0l)0di2l9tník4Í wviw.btotnik.n: PO$IOV njeni telesu prijazni uânki pa temeljijo na vsebnosti na trija > kalija, magnezija, kaJcija, sulfata in hidrogenkarbonata. ^ Vmasažniii ba7.enih$clahkospro!«čatc na ležečih, stenski]} in talnih n^asažah. Vodni slapovi, topovi in druge vodne atrakcijo omogo^jo sproščeno uživanje. ^ Vsak dan Vas vabimo na gimnastiko v vodi. ^ V bazenih Vas pričakujemo vsak dan od 09.00 ure do 20. 00 ure, sobotah do 23.00 urc\ ko smo za Vas pripravili nočno kopanjc- ^ Savna in solarij sta odprta od 14.00 ure do 20.00 ure in ob sobotah do 23.00 ure. Infbnindjc in rciervadje: 03 818 19 50 fax: 03 81S 1959 c-maih marketingStcrmc-rogaskaasi www.tenne*rogaška www.novitednik.com m . KRONIKA Bo primer Plevnik ostal večna uganka? Osem let od skrivnostnega izginotja - Kako lahko človek kar tako izgine? , Natančno leto dni bo minilo, odkâT so celjski kriminalisti zaradi kaznivega dejanja umora Jureta P le vniká vložili ovadbo proti neznanemu storilcu. Gre za izjemo v primeru vložitve ovadbe glede na to, da njegovega trupla Še niso našli, preiskava pa še vedno ni dala oprijemljivih informacij, kaj naj bi se z njim sploh zgodilo. Plevnika» takrat starega IS let, pogrešajo od 7 aprila leta 2000, ko se ni vrnil iz šole. Omenjeni primer izginotja je eden najbolj skrivnostnih v Sloveniji, kar priznavajo tudi na policiji. Zaradi lani vložene ovadbe se primer Plevnik v celjski policijski statistiki zda) vodi kot (Se) nerešen umor. ?t) tem jeres.daje takšna o vadba zdaj dala več možnosti kriminalistom pri preiskavi, Še vedno je vpraáanje, zakaj so se kriminalisti šele pod vodstvom Janka Gorška odločili za ovadbo in ne prejšnja ekipa že pred leti, kar bi mogoče hi tre je pripeljalo do zaključka primera. Na policiji ne zanikajo možnosti, da bodo določene ljudi, s katerimi so se pogovarjali, še enkrat povabili na razgovor, še vedno se zna zgoditi tudi kakšna iskalna akcija. Do zdaj 50 bile vse iskalne akcije neuspešne, čeprav so jih organizirali tudi na območju, kjer je obstajal močan sum, da se je Jure v času iz^otja tudi nahajal. Skoraj vsi podaild in Iniorniacije nakazujejo na to, da je bil Jure žrtev kaznivega dejanja, in ne na to, da bi lahko bil v tujini. Za Juretovo mamo Iko Plevnik je vsak nov dan ludi nova ponovitev usodnega 7. aprila. Rada bi izvedela resnico, toda po osmih letih od sinovega izginotja ji to Še vedno ni dano. Čeprav zaupa v delo zdajšnje kriminalisiične ekipe, je težko verjeti, da ji to močno olajša bolečino. Plevnikova osem let vztrajno in jasno trdi, da je v izginotje njenega sina vpleten S ® n Pripni svoje življenje Vse slovenske policijske uprave do 4. aprila izvajajo preventivno akcijo Varnostni pas, pripni svoje življenje. Poleg ostalega nadzora v prometu policisti preverjajo tudi uporabo varnostnih pasov in otroških varnostnih sedežev, kršitelje pa kaznujejo. Na Celjskem so akcijo izvajali danes. na območju Laškega, Celja in Žalca so se policistom pridružili še Člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Nepripelira voznikom so omogočili uporabo »za-letavčka«. Gre za napravo, na kateri vozniki lahko občutijo, kakšni so sila trka in s tem (rudi posledice neuporabe varnostnega pasu. Ravno neupoštevanje predpisov o varnostnem pasu pa je značilno za naše območje, saj so policisti zaradi tega v lanskem letu ugotovili skoraj 8 tisoč kršitev. Lani od Šestnajstih v nesrečah umrlih voznikov osebnih avtomobilov osem ni bilo pripetih pred trkom. SŠol Jure Plevnik njegov takratni kolega, ki je na začetku dajal izjave policiji, jih menda spreminjal, nato pa se zavil v molk. In molči še danes. Na celjski policiji Se vedno vzurajno naprošajo vse, ki bi morda o Plevniku in dogajanju na zadnji dan, ko so ga videli, karkoli vedeli, naj to Spet ga je nasulo! Takole je bilo v torek videli zasneženo Kozjansko. Več kot očimo je, da je torkovo sneženje presenetilo ne le vremeno-slovcein celo zimsko službo, ampak tudi voznike, ki so s 15, marcem na vozilih že zamenjali zimsko opremo. Na Celjskem ga je nasulo od S do 30 centimetrov. Na območju Policijske uprave Celje nesreč v prometu, ki bi se zgodile zaradi snežnih razmer, ni bilo. Kar nekaj zastojev pa so na avtocestah po vsej državi povzročala vozila, ki niso imela zimske opreme. Do osme ure zjutraj so v torek delavci Darsa porabili kar 445 ton posipnih materialov, od tega na primer na območju avtocestne baze Vransko 63 ton, Slovenske Konjice pa 36 ton. Ponekod je sneg lomil tudi veje in drevesa. Ne le v sneg, ampak v temo so se zbudili na območju Laškega. Šentjurja, Podloga, Selc ter Lesičnega, a so ekipe Elektra Celje do torkovega popoldneva težave odpravile. Je pa sneg razveselil slovenske žičničarje. Na Rogli je zapadlo 30 centimetrov snega na 70-centimeU'sko snežno podlago, na Golteh Še dodatnih 15 centimeu'ov na 60 ceniimeu'ov snega. SŠol Fotoi MAJDA REZEC povedo. Goršek jim zagotavlja anonimnost, toda če se vsa ta leta javlja tako malo ljudi koi so se v primeru pretepa in umora v Velenju pred dnevi, potem ni upali na veliko informacij. Res štirje morilci? Junija 2006 je bila iskalna akcija za Juretom Plevnikom v Savinjski dolini. Policisti, pripadniki gorske policijske enote in vodniki službenih psov so prečesali območje Te-ra nad Ljubnim v Savinjski dolini. Pri tem verjetno ni bilo naključje, da imajo ravno na tem območju počitniško hišo starši fanta, ki naj bi dste-ga aprilskega dne zadnji videl Jureta. Toda takratno iskanje ni prineslo nobenih novih informacij o Juretu. Leta 2002 so na Šmartinskem Jezeru organizirali obširno iskalno akcijo, v kateri je sodelovalo več kot sto potapljačev. To je bila tudi največja tovrstna iskalna akcija v Sloveniji, vendar niso našli ničesar, Iskali so ga tudi preboldski jamarji. Preiskali so več jam v okolici Starih stanov na Golteh, toda našli niso nič. Naj zapišemo še» da smo predlani z Juretovo mamo Iko Plevnik v Osijeku obiskali znano hrvaško jasnovidko Jas min ko Čosič. Ženska, ki naj bi o izginulih že večlaat imela videnja in mnogim tudi pomagala, je takrat zahtevala, da se celotna njena pripoved posname in po možnosti izroči policistom. Navajala je, da so Jureta na brutalen način umorile štiri osebe. »Dve osebi naj bi konstantno spreminjali svoje izjave (kar sodeč po uradnih podatkih najmanj za eno osebo tudi drži]. Čosičevaje takrat navedla tudi uro njegove smrti - 21.08 - do takrat naj bi bil nekaj Časa v avtomobilu In nekaj Časa v hiši na odmaknjenem terenu, Iger naj bi tudi nasilno umrl. Čo-si(^va nam je podrobno opisovala pot in početje Četverice ter tudi predmet, s kate-rim naj biJureta umorili. Navajala )e tudi videz oseb, kj naj bi bile prisotne, in tudi njihova horoskopska znamenja. Grozljivo je, da se je eno znamenje, glede na podatke, ki jih imamo, povsem ujemalo s potencialnim storilcem smo pisali pred časom v Novem tedniku. Čosičeva je videla razlog umora v tem, da se je Jure želel umakniti iz določene družbe, s katero naj bi se vpletel v nekatere zadeve, a mu to ni uspelo. Trdila je Se, da za umor ve preveč ljudi, da bi lahko dejanje ostalo skrivnost. Kdaj jih bo zlomilo? SIMONA ŠOLINIČ Primer Golež že od začetka marca pogrešajo 7l-leui^ Karla Goleža iz Vojnika. Še vedno ni znano, kaj se je zgodilo z njim. Znanci, policisti in gasilci so preiskali vso okolico, številne ceste in poti, kjer so ga Nadevali Vojnički potapljači so pi^ledali tudi n'bnik v bližini njegove htóe in manjše jezero, toda po^'eâanega niso našli. V iskalno akcijo se je vključila še letalska enota policije s helikopterjem, toda opazili niso ničesar. Policiji zdaj ostane ziiiranje informacij. Golež je visok okoli 185 cm, močnejše postave, svetlih kostanje^ las in tja vih oči. Na številko 113 ali naanonimni telefon policije 080 1200 lahko Še vedno pokličejo tisd, ki bi o njegovem izginotju morda kaj vedeli. Primer Fišer Na seznamu pc^^anihna policijskih spletnih straneh je že od aprila lani 26-1 etna Mojca Flšer, sicer mamica danes Štiriletnega otroka. Mojca je živela na Cesti na Roglo v Zrečah pri svojem fantu, ko sta se konec predlanskega leta odločila, da bosta Šla vsak svojo pot, in se dogovorna, da bo otrok ostal pri očetu. Takrat se je 26-letnica sicer vrnila domov k staršem, a je večkrat odšla od doma, tudi za več dni. Mojca naj bi se 22. aprila 2007 oglasila na centru za socialno delo vSlo-venskih Konjicah, od takrat pa ni o njej ne duha ne sluha. Primer Mlinar še vedno niso našli 86-let' ne Marije Mlinar iz Pod veže nad Lučami. Lani avgusta se je odpravila iskat gobe. Do odcepa za gozdno ce-sto jo je zapeljal sin Alojz, nato se je za njo ljubila vsaka sled. Več dni jo je iskalo več kot 120 policistov, gasilcev, vojakov, lovcev, domačinov in prostovoljcev, tudi več deset vodnikov reševalnih psov, toda o pogrešani ni nobene sledi. Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu 2 uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega SO vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo, Da bi se izognili nesporazumom, morajo bili pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V Časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma, UREDNIŠTVO ODMEV Zaslužkarstvo s prevoii okretnih bolnikov Bolnik, posebno težko bolan. ima v današnjem sistemu zdravstva zelo malo ali pa skoraj nič pravic, posebej pri prevozihna Onkološki inštitut (01) in nazaj. Pred nedavnim sem začel opozarjati vodilne delavce v JZ ZD Celje o nepravilnih in nehumanih prevozih težko bolnih okretnih, rakavih bolnikov, ki jih vršijo v reševalnih vozilih. Prevažajo štiri, pet bolnikov hkrati, na sedežih brez vzmetenja, dveh poleg ležišča in enem obrnjenem nazaj, pogledi pa so jim zastrli z mlečnimi stekli, razen tistemu, ki sedi poleg voz-nikal Kot navaja v NT prim. Žmavc, vodja NMD ZD Celje, tem bolnikom ni potreben več pogled skozi okno, saj se vendar vozijo na zdravljenje, če si želijo luksuz, naj se vozijo samil Odgovora na moja vprašanja nisem dobil. V NT je direktor ZD Celje prim. Kajba napisal, da je bilo vso delo opravljeno z njihove strani korektno po Področnem dogovoru 20Û7 in prav ima! Kaj je v tem Področnem dogovoru 2007, ki je velika sramota za tiste, ki so ga sprejeli v obliki, ki je lahko škodna bolnikom, ali pa ga nekateri namerno izkoriščajo za zaslužkarstvo? Na podlagi 30. člena Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2007 je arbitraža, sestavljena iz predstavnikov ministrstva za zdravje. Združenja zdravstvenih domov Slovenije, Zdravniške zbornice Slovenije in ZZZS na seji 23. 4. določila besedilo Področnega dogovora za zdravstvene domove 2007. Ta tudi obsega nenujne prevoze bolnikov. Citiram del 38. in 40. Člena - 38. člen, št. 3 navaja: Pri nenujnih reševalnih prevozih bo izvajalec za prevoz vsakega bolnika (tudi Če bo peljal več oseb} poleg dejansko prevoženih km (v točkah) obračunal startnino v obsegu 30 točk (km], 40. člen: Izvajalci se obvežejo, da bodo sočasno peljali največ toliko oseb, kolikor je registriranih sedežev oziroma ležišč. Zdi se mi, da ta arbitraža ne pozna niti potnega naloga, ki ga napiše zdravnik bolniku, kjer je definirana zvrst prevoza bolnika in namen prevoza. Na potnem nalogu, ki je zakonit dokument, jasno ptóe drugo vozilo in mišljeno je zasebno taksi vozilo. Nikjer v Področnem dogovoru 2007 ni omenjena zvrst avtomobilov, s katerimi naj bi se prevažali okretni bolniki. Tako legalno dopuščajo izvajalcem prevozov proste roke. In kako se to dogaja v ZD Celje? Vsakega prepeljanega bolnika v računalniški program na dispečarski enoti ZD Celje vnesejo posamezno. Pa poglejmo izračun: prevoz za enega bolnika na 01 je: 78 km + 30 točk (km) startnlna - 108 km; prevoz za istega bolnika iz 01 nazaj v Celje: 78 km + 30 točk (km) stari-nina = 108 km. Za prevoz enega bolnika si JZ ZD Celje obračuna 216 km, 216 km x 4 bolniki » 864 km x 0.49 EUR (kilometrina) - 423,36 EUR. Ker pripeljejo povprečno 4 bolnike hkrati, dobijo za en prevoz na 01 in nazaj 423,36 EUR, vozilo pa lahko opravi več prevozov dnevno. Na izletniku v Celju bi bili stroški za 12-umi najem 50-sedežnega avtobusa do Ljubljane in nazaj 310 EUR s cestnino in DDV, tudi če peljejo enega potnika. Ali je to sivo financiranje ZD v Sloveniji? V Celju je bilo opravljenih leta 2007 dla-liznih in nenujnih prevozov na 01 67.S33, in to z nekaj reševalnimi vozili, ker drugih nimajo, tako pravi direktor ZD mag- Kajba, in z nekaj podizvajalci. Ali se zdrav-nild, ki to počno, kdaj vprašajo o etičnosti teh prevozov, ali imajo v sebi kaj morale ali v teh bolnikih vidijo samo ekonomiko na dveh nogah. Ali za njih še sploh obstajajo vrednote Človekovega življenja? Namen njihove doktrine je zdraviti in poma-gad bolnim in jim olajšati to-zemeljsko življenje. Sprašujem, kdo je odgovoren, da se denar nas, ki pla- čujemoobvezno zavarovanje in prostovoljno zavarovanje z lopatami meče skozi okno in kje je ta denar! Ali bo moral denar kdo vrniti ZZZS? Ali bodo poiskali in kaznovali odgovorne? Ali se zavedate, koliko medicinske opreme bi lahko letno kupili za denar, ki ga neupravičeno do-bivajo ZD v Sloveniji, ki se z dejavnostjo prevozov ukvarjajo (tu je omenjen samo ZD Celje)? Ali so morda sporni členi od 38. do 44. Področnega dogovora za ZD o plačevanju nenujnih prevozov? Ali se tako rešuje financiranje ZD in kako se financirajo tisti, ki nimajo teh prevozov, so morda v izgubi? To ni več boj za zlato žlico, kot je v NT napisala novinarka Saška Ocvirk, ampak boj za zlato žilo, za ekonomiko na dveh nogah - bolnikovi Za odgovore prosim sklenitelje Področnega dogovora: ministrstvo za Zdravje, Zdravniško zbornico Slovenije, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. MARUAN OPREŠNÍK, Vojnik Osei il Lipioe se ni lipicanec Skrbno sem prebral pogovor novinarke Rozmari Petek s Srečkom Čatrom Osel iz Lipice Še ni lipicanec. Imam pa nekaj predlogov in idej, kako slovensko hrano poce-niri- KOZ in njihove kmetijske zadruge naj poskrbijo za čim krajše prodajne poti od kmeta do potrošnika (pri tem imam v mislih prodajo direktno na kmetijah). Zadnji EU-razpisi na AKTRP kmetom omogočajo tudi drugačno podjetniško organiziranost in pomoč pri racionalizaciji stroškov v proizvodnji. Rešitev vidim tudi v Čim več malih pekarnicah in mesnicah, ki pa r\aj ne bodo v trgovskih centrih, ampak v stanovanjskih naseljih, vaseh... Male mesne, pekarske in ostale živilske obrate so namreč veliki predelovalci v zadnjih letih zaprii in ta posel sedaj že prevzemajo naši južni bratje (Srbi, Makedonci, Kosovarji). Takih obratov je že kar nekaj tudi po Slo veni ji- Z gotovostjo in z dokazi pa lahko zatrdim, da je večina uvožene hrane kvalitetnejša in cenejša od naše. Kmetijstva in Švilstva se niso Evropejci učili od nas, ampak verjetno mi od njih. Slovenija je vedno uvažala skoraj 60 odstotkov surovin za proizvodnjo hrane in ne vem, zakaj bi lahko bilo v Času grobega tržnega kapitalizma kaj bolje! Slovenski kmetijski in živilski strokovnjaki se naj začnejo počasi zavedati svoje majhnosti in razdrobljenosti. Strokovnjaki in vodstvo KGZ na čelu s Petrom Vriskom pa naj tudi že končno spregledajo, daje slovensko kmetijstvo še kaj več kot pa samo pisanje vlog za subvencije. imate v spominu,kak-šen nov živilski ali kmetijski izdelek, ki je nastal v zadnjih letih v Sloveniji? V času nebroja kontrolorjev, inšpektorjev, internih kontrolorjev, re\izorjev, »food safety menagerjev«... se nam pa res ne bi bilo treba bali uvožene hrane, gospod Ča-ter. Pica, burek, kebab, čevap-čiči, jufka, tokaj, pinot grl-gio, spumante, carica Mili- ca, kokakola, fanta. Sily cof-fe ... v vsako slovensko vas in gostilno, pa pomagajte jim Še s kakšnimi promocijskimi razpisi! Kje si stara kranjska klobasa, kje si dobra slovenska potica, kje jabolčni »Štrudl«, kje si savinjski želodec, kje si dobri stari »restant krompir, kje purica z mlinci! Ne bo več dolgo, ko bomo tudi na slovenskem trgu jedli kitajsko svinjino in kitajske piščance! Zapomnite si to, to se v naši bližini že dogaja. ANTON-ZVONE CÍZEJ, Celje PREJELI SMO Kdo Jo pozna? Ponovno bi rada srečala gospo, ki se je poleti 200S ali 2006 vsako jutro pripeljala iz Nove vasi v mesto in ob 13. uri šla spel nazaj. Vmes je ves čas ostajala v celjskem Mestnem parku, kjer se je sleherni dan zatekala k izbranemu drevesu in objemajoč ga iskala pri njem energijo, izgubljeno v njenem stanovanju v bloku, kjer ji je nekaj povzročalo tako strašno telesno počutje, da je morala bežati ven. Med drugim jo je pekla vsa koža, zlasti podplati, stopala. O tem je pripovedovala upokojenkam, sedečim v parku. Prosila bi, če bi jo lahko kdor koli opozoril na to moje pismo, zlasti gospo, ki je doživljala podobne stvari in sta se pono Čí v kriznih trenui-kili klicali in medsebojno tolažili. Prosim, pokJičite me na telefon: 040 636453. V.B., Celje □ DRI TELEFON Delo v bmenah Bralca je podjetje, kjer je zaposlen, poslalo na zdravniški sistematski pregled. Tam 9la zdravnik in psiholog priporočila, naj mu delodajalec omogoči namesto tro izmenskega enoizmen-sko delo, vendar se ni po enem letu nič spremenilo. Njegovo zdravstveno slanje se slab^, zato prosi za nasvet. Sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Celje, Srečko Cater, odgovarja: »Bralec je delodajalcu posredoval priporočilo specialista, ki ga delodajalec, če je moder, upošleva. ni pa zakonsko zavezan. Ker je imelo nespoStovanje navodila na zdravstveno stanje poslušalca negativen vpliv, je le-čeči zdravnik va Sega bralca dolžan začeti postopek za ugo-ta vijanje invalidnosti in bralca zaičititi z napotitvijo v bolniški stalež. Delodajalec, ki bi lahko v primeru spošto-, vanja navodila specialista Še koristno uporabil delavca, bo zaradi nespoštovanja napo- tila bralcu plačeval bolniški staJež do dokončne ugotovitve invalidske komisije. Vko-likor bo invalidska komisija potrdila priporočilo specialista, v kar iz izkušenj ne dvomim. bo delodajalec zakonsko zavezan k spoštovanju navodila komisije. Tlidi morebitna pritožba izvršbe ne zadrži.« Psi na promenadi Bralka Olga opozarja na pse, ki jih lastniki na promenadi v Rogaški Slatini sprehajajo tako, da niso pri-peti na vrvico. Opaža, da to moti druge sprehajalce, Še posebej tiste z otroki. Zanima jo, kdo je pristojen za ukrepanje ter čemu niso do lastnikov strožji. Marjan ČujeŠ, tajnik Občine Rogaška Slatina, odgovarja: »Za živali, s katerimi se sprehajajo po promenadi v Rogaški Slatini ali kjerkoli drugje, je odgovoren skrbnik živali. V kolikor gre za nevarnega psa, mora skrbnik živali zagotoviti fizično varstvo na enega od naslednjih načinov. Zakon navajata načine, s katerimi skrbnik zagotovi varstvo nevarnega psa: 1. da ima psa na povodcu in opremljenega z nagobčnikom, 2. da ga zapre v pesjak ali objekt ter 3. da ga ima v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 metra, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom. Omeniti velja 5e posebej to, da nevarnega psa ni dovoljeno zaupali v vodenje osebam, ki so mlajše od 16 lel. Nadzorstvo nad izvajanjem teh določb, ki so opredeljene v 12. Členu Zakona o zaŠČhi živah, opravlja policija. Občinska redarska služba pri tem nima pristojnosti. KazenskedoloČbe omenjenega zakona v 45. členu določajo globo od 2.400 do 84 tisoč evrov, če skrbnik ne zgotovi fizičnega varstva nevarnih živali ali če ne zagotovi fizičnega varstva nevarnega psa. Po Zakonu o zaščiti živali vrše nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov različne službe: policija, veterinarji ter kmetijski, lovski in ribiški inšpektorji in inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave (vsak v okviru svojih pooblastil in pristojnosti).« - it. 23-21 Veteranska uiioa Bralec Drago iz Celja, ki je veteran zadnje vojne za Slovenijo, ugotavlja, da ni v mestu nobene ulice, ki bi bila imenovana po veteranih. Zato predlaga županu takáno poimenovanje. Vodja Službe za odnose z javnostmi in promocijo v Mestni občini Celje, mag. Barbara Bošnjak, odgovarja: »O poimenovanju ulic in trgov v Mestni občini Celje odloča Meslni svet MOC na predlog Komisije za imenovanje, preimenovanje, ukinitev in spremembo območij ulic in naselij v Mestni občini Celje. Ta komisija pripravlja, kot delovno telo mestnega sveta, na tem področju predloge za mestni svet v skladu z veljavno zakonodajo. Pobude za imenovanje in preimenovanje ulic in trgov pa lahko dajo občani na svojih zborih, sveti mestnih četrti in krajevnih skupnosti, svetniki, različna združenja, geodetska uprava po uradni dolžnosti ... Tako sedanja komisija, ka kor že komisije prejšnjih mandatov mestnega sveta, so zavzele načelno stališče. da mestnemu svetu preimenovanj že obstoječih ulic In trgov ne bodo pred- marec 20DB - lagale, ker to povzroči pri občanih, pravnih (poslovnih) subjektih, organih in inititucijah precejšnje stroške in opravila. Postopek za Imenovanje ulice ali trga bo zato komisija izvedla le, če bodo za to izkazane potrebe na terenu oziroma če bo potrebno vzpostaviti kakšno novo ulico ali trg znotraj naselja Mestne občine Celje, kjer je uveden ulični sistem. Trenutno ni izkazane nobene takšne potrebe. Pri tem je treba omeniti, da je že komisija prejšnjega mandata v letu 2006 s strani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Celje prejela predlog, da bi kakšno ulico ali trg poimenovali v Ulico veteranov vojne 91. S tem predlogom razpolaga tudi aktualna komisija ter ga bo po vsej verjetnosti obravnavala pri odločanju, ko se bo izbiralo ime nove ulice ali trga.« V »invaiidsicou Bralec, ki je bil invalidsko upokojen 12. decembra, je bil ves preostanek leta v bolniškem staležu> pri če mer ga zanima, ali mu pripadata regres in odpravnina. Sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Celje, Srečko Ca ter» odgovarja: »Pravica do regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta (in ne na samo izkoriŠČenje). Bolniški stalež bralcu tako te pravice ni vzel, čeprav je ni mogel izkoristiti, Vaš bralec je bil v rednem delovnem razmerju za nedoločen Čas in je tako upravičen do regresa za letni dopust. Pravica je iztožljiva še pet let po nastanku. Če je naš član, naj se oglasi in vložili bomo ustrezen zahtevek. Vaš bralec je odšel v pokoj (invalidski) in mu zato pripada odpravnina, ki je predpisana v panožni pogodbi ali Zakonu o delovnih razmerjih (če je zanj to ugodneje). Zakon in panož-ne pogodbe se pri odhodu v pokoj ne razlikujejo. Če se delavec upokoji na kateri koli zakonsko veljaven način.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. Id 17. uro. Svoja vpraSaoja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in [Ktkom zastavite (udi po lelefonu 42-25-190. m - - 24 RADIO, Kl GA BERETE novi tednik TEDENSKI SPORED RADIA CELJE BOTA, 22* marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Ča-soplov, 6-20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila. 9.20 Oiroški radio, 10.00 Novice. 10.15 Va$e skrite želje uresničila Novi tednik in Radio Celje- Ko bom velika, bom Urška Drofenik, 11.00 Kuiturni mozaik, n.i5 Maraton glasbenih želja (do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi. 14,00 Regijske novice. 15.00 Spori danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSIo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, ÎS.00 lestvica-20 Vročih Radia Celje. 19.00 Novice. 19.15 Zabavni program z Andrejo in Robijem. 24.00 SNOP (Koroški radio) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 PoroČiÍo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikroioaom - Jože Flaninšek» Župnik pri svetem Jožefu v Celju, 11.00 Kulturni mozaik. 11.05 Domačih S, 12.00 Novice. 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi,.. Nedeljski glasbeni veter s Slavico Pa-dežnik, 19.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores • kaj zvezde napovedujejo tehniku Robiju Tomarju?, 20.00 Katica s Kiavdijo Winder. 24.00 SNOP (Koroški radio) PONEDELJEK. 24.«iam: 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija ledna, 6.00 Poročilo OKC. 6.0S Avsenikova melodija tedna, 6.1S Časoplov. 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 7.00 2. juiranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.30 Silvia & Čisto vse. 8.45 Jackpot. 9.15 Bingo jack • predstavitev skladb. 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne. 11.00 Kulturni mozaik. 12.00 Novice. 13.00 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna. 14.00 Regijske novice. 14.30 Poudarjeno, 15.30DogodkiinodmeviRaSlo, 17.00 Kronika. 17.45 Jackpot, 18.00 Mala dežela-velikkorak, 19.00 Novice. 19.15 Vrtiljak polk in valčkov * predstavitev glasbenega srečanja Ostanimo prijatelji na Frankolovem in ansaml^l Gorenjski kvintet. 24.00 SNOP (Radio Sora) TOREK» 25. mmmc 5.00 Začetek jutranjegći programa, 5,30 Narodnozabavna melodija ledna. 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6,15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Steto^p • Tanja Križaj, diplomirana delovna terapevtka. 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 NoNice, 12.15 Male živali, velike ljubezni. 13.00 Mala dežela - velik korak (pono-vitev), 14.00 Re^jske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezd, 17.00 Kronika. 17.30 Silvia A Čisto vse. 17.45Jackpot. 18.00 Ni vse zafrkancija, ješe znanje-kviz, 19.00 Novice. 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Dennolom. 21.30 Radio Balkan. 23.00 Saute surmadi. 24.00 SNOP (Radio Sora) 5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostalgija, 5.01 Žioganje (narodnozabavna nostalgija), 5.30 Narodnozabavna melodija ledna, 5.45 Nostalgija, vaia razvada, kaj pa Šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.25 Kako je pa vam ime?. 6.45 Horoskop, 7.00 2, jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 8.59 Po domače, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, lI.15Zeleni val. 12.00 Novice. 12.15 Do polnega vozička brez mo$n)ička. 13.20 Mali O -pošta, 13.30 Mali O-klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Sport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno. 17.00 Kronika. 17.30 Hujâajmo z Novim tednikom in Radiem Celje, 17.45 Jack pot. 18.00 Pop čvek - 4Play, 19.00 Novice, 19.30 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.05 -Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. juiranja kronika RaSlo, 8.00 PoročUa, 8.25 PoroflloPU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice. 10.15 Najbolj nore podjetnilke ideje. 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 22.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Spon danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev • ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 PREPLFI^ja. 23.00 M.!.C. club. 24.00 SNOP [Radio Slovenske gorice) IPVRK« 28. mmmt 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 PoročUa. 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot. 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure). 10.00 Novice, 11.00 Kul-mrni mozaik. 12.00 Novice. 12.15 Od petka do petka. 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lisla Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skřivanka. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki In odmevi RaSlo. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Feslivaljada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom • Lili Žagar, 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) Branko s čarobno palico Oznaka tehnik ne pove dovolj o liku in delu našega radijca Branka Ogrizka, ki se je v slabih štirih letih, kolikor kraljuje pretežno v režiji B, navlekel številnih preimenovanj. Najhitreje se bo odzval na vzdevek Poljapke. ki smo ga sčasoma ljubkovalno omilili v JabL Vzdevek je hkrati naj-bolj praktičen» saj se sicer na klic »Braa-aanko« obrnejo kar irije kolegi iz medijske hiše. A cenjeni kolega ima na takšne klice že rahlo alergijo, še posebej, če svoje ime zasliši okoli sedme ure zjutraj. To ponavadi pomeni» da je nekomu (ni nas malo. saj smo velika medijska hiSa) uspelo ponovno »sesuti« računalnik, Zdravnik za računalnike Branko posledično kar nekaj časa preživi na kolenih. Pod mizami in med kabli» pri čemer se veČini računalniško neposvečenih v redakciji niti sanja ne. kako reševati zadrego, medtem ko brce v ohišje običajno ne pomagajo. Branko je v našo medijsko hišo prišel najprej na obvezno prakso. To. da je dečko, zdaj Študent mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (smer telekomunikacije), spreten in se spozna na zadeve, ni šio mimo ostalih tehnikov in tako je Branko ostal. Predvsem pa je bil marljiv, tako da so ga člani redakcije vzeli za svojega še pred uradnim »žegnom«. redno zaposlitvijo. Kadar se ne poglablja v čudesa računalniške tehnologije, delovni čas veči- noma presedi - pred računalniki. Kraljeva-nje v režiji B namreč pomeni zahtevno montažo vseh prispevkov in oddaj, ki jih je mogoče slišati na Radiu Celje. Montaža pomeni budno spremljanje dveh ekranov hkrati, zato je Branko pred kratkim postal ponosen lastnik očal. ki mu dajejo nekoliko profesorski videz. Ja. Branko s čarobno palico je tisD, ki poskrbi, da se sogovorniki novinarjev ob poslušanju prispevkov sami sebi čudijo, kako lepo in gladko govorijo. Še zdaleč ni tako, le naš Branko jih »spegla«. Montaža vsake oddaje posebej pa je tako ali tako zapleten proces, za katerega se večini niti sanja ne, koliko truda je vloženega vanj. Branku dela nikoli ne zmanjka, tako da mu običajno vase ne uspe stlačiti niti sendviča, pri Čemer so nadure bolj pravilo kot izjema. Najbolj ga »osrečimo«, ko se nas kakšnih pet novinarjev, zahtevnih in energično delovno razpoloženih, včasih rahlo histeričnih, stlači v studio in mora hočeš nočeš zadovoljiti vse želje hkrati. Vendar pozitivne energije pristnemu ŠmarČanu nikoli ne zmanjka. Čeprav se po napornem delavniku doma ne zlekne na zofo, ampak krepko zaviha rokave, saj ga čaka Še delo na veliki kmetiji. Vedno znova nas zna nasmejati, ko sena primer iskreno začudi: »Piroman?! Jaz sem pa mislil, da je to Človek, ki spije veliko piva.« POLONA MASTNAK Foto: GK Stetoskop: Delovna terapija na domu Delovno terapijo pri nas poznamo zlasti v institucijah, ki se ukvarjajo z rehabilitacijo bolnikov in invalidov, in tudi v domovih starostnikov, medtem ko delovne terapije na domu (skoraj) še ne poznamo. V tujini je že dolgo uveljavljena, saj strokovnjaki ugotavljajo, da je velika prednost. Če lahko bolnikom v domaČem okolju nudijo storitve, ki jim pomagajo, da po kapi, poškodbi ali nevroloških obolenjih spet pridobijo samostojnost in neodvisnost. Za takšno dejavnost se je odloČila Tanja Križaj, diplomirana delovna terapevtka, ki jo bomo gostili v tokratnem Stetoskopu. Oddajo bo v torek ob 9.15 vodila Milena Brečko Poklič. Pripomočki iz ženske torbice Ob osmem marcu je bilo na Radiu Celje vse v znamenju žensk in njihovega praznika: glasba, nagradne Igre ... Andreja in Robi sta podelila nagrade Novega tednika in Radia Celje, glavno nagrado, večerjo za dve osebi v gostišču Miran, pa je prejela Nina. Prva je prišla na radio in prinesla nekaj nepogrešljivih pripomočkov iz ženske torbice. Ženske, natančneje mamice, bomo Še posebej presenetili na materinski dan, 25. marca. Folo: GREGOR KATiC mJALfSTVICA 1 DONT STOPM MUSIC- RHANNA (7) 2. (2) 3. ÛAYUGKT-KEaYROWlANOFiAT. TRAVIS MCm (S) 4. BEOK-MICHEL£t}lftlSnnfUT. WUIAM (4) 5. MERCY-DUFFY (1) 6. SOMET>llf4GRtGKT-WES7in (4) 7. (3) 8 SH0UT-D0IVNA1BV15 (1| a POCKETRjaOf SUNSHINE- NATASHABHmGHaD (3) to. WNT SPEAK FBENCH. Gim^ALOA (2) DOMAČA LfSTVICA I OOVCU-EVA^E (4) 1 VRAGNAJVZAME* 0R9VIGJRQEKA (6) 3. MOIAKSCM' ZUTKO FT. JADRANKAJURAS (2) 4. IViSIŽEN»AZAME S0UL6R£a FEAT6PACKČUKUH {9| 5. NEBEâKA^TA âANKf^ (1) & DANUUBQNI EROIKA {3| 7. PESEKMOOriK TABU (3) B. ZUTARieiCA-ADISMOLAR (1) a ^AVlG/UXIA(^|• tUNNA^ARK (2) 10. NOVAMCTIA-ZORANI^™ (4) PREIR0GAZATllJ0L£STVIt:0: INNOCENCE-AVRIL LAVICNE HOr^DAUGKTRY PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ŽIVÍMBREZNAVOOILI.C& UíHAZm- SUPERSOULCONNECm^ TonsMatoti.Jefce24e. Gixiea pri ^fivrra Mshja Ldie ISa. Podplat ^dgrajencs dvigneta kaseto, kijc podarja ZKP^S. na ogla&nemoddelku Radia Celle, lesnici] 20 vrooh lahko postulate vsako soboto ob 20. uri. VRTILJAK IřOLK IH VALČKOV 2007 CELJSKIH 5 plin 1. ZAKAJ Ml T^KAŠ NA $RC£ - ČAR {4) Z MAMINE PESMI • ISKRICE (2) a SRCE SEM DOBÍL • V/UaABUN0((5) 4 CIGAN S POLKO • DORI (1) 5. JEŽESVrr-JOOURlOJZSPRUAmJI {31 PR£DL0GZAL£S7VIC0: PREBUOI SEIZSANJ-SPCV SlOVtMSKlH 5 plus 1. DAJMIROKO-VESEU BEGUNjČANI Er MODRUANI (5) 2 JANEZ JE GLAVNI-MODRI VAL {6) 3. m^ - ZARJA (1) 4 VASOVALK - ANS. BITENC (4) a domaČi kraj - miro kobal & OAMLiAN GRUŠOVNIK h MARJAN KOŠAN (2| PRCOLOGZA LESTVICO: DOBRI STARI ČASI MALiBU N«gr9ianea: fr^nc Rsk^ Bre^e 2B. Mozfie Adrijan Križan. Loče 1. Šmartno v Rtúni dolini Nagrafencs dvigneta napadena ogtasnon Leslvw Celjskih 5 Uhko podupte vsak p0Aedeliel^0b22.1S uri lestvic« Slovenskih S pa ob 23.15 un. Za predloge z obeh lesivíclshko glssi^íte r)s dopisnici s prioženirn kifionj^om. Piď|á fo na nastov; Novi tedr^ Prežemava 19. 3D00Celia. Brez sonca cvetja ni... KakSno novefšo verzijo zimzelene popevke na temo nbrez sonca cvetja ni in roža oveni...« si bomo v leh dneh menda le lahko začeli brundati) Pomlad pa ne cveti in brsti le v naravi, temveč tudi v letošnji modi. Nič novega, pravite? Navsezadnje ne mine topla sezona, ne da bi v svoj videz zajela vsaj kakšnega šopka cvetja ali utrgala zgolj cvet tu in tam. Vendar, če smo odkriti, trendom se je letos res pošteno utrgalo od navdušenega trganja cvetja. Nabrali so namreč na stotine cvetov in jih potresli po prvih spomladanskih plaščih» suknjičih, oblekah, bluzonih. Vse z namenom slediti sloganu t^ trenutka: lahkotnost modnega bivanja! V to kajpada poleg lahkih, friotajočih in telo nežno ob- Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVÍsřlK j em aj OČ ih tkanin sodi tudi vizualna plat. Kroji, ki sledijo linijam kaftana a31 pod prsmi prerezani in nato v zvon padajoči obleki, so mimogrede še prijazno zakrivajoči, saj pod njimi »izginejo« kakšni odvečni kilogrami oziroma prevelike maščobne blazinice na napačnih mestih. Svoje dodajo tudi tunike z metuljasti-mi rokavi, kratkimi ali do komolcev segajočimi. Znova je v modni vsakdan vstopila flower-power filozofija nepozabnih hipijev iz 70. let prejšnjega stoletja. S cvetjem, ki kar ne zdrži v samo eni zgodbi, zalo se različni cvetlični vzorci mešajo na Istem oblačilu, se menjavajo na večplastnosti prosojnih volanov. Oblekice v stilu 60. let imajo letos tudi ljubko družbo - enako vzor-časte Čevlje, torbice, klobuke. rute... V kopici novosti iz letošnje cvetlične modne zgodbe je še ena izstopajoča - Čez romantično potiskano obleko je moda oblekla športno ukrojen bluzon z zadrgo, kapuco in v pasu stisnjen z elastiko, kot se za tako izrazi- to ležerno oblačilo pač spodobi, Vendar je tokrat bluzon ukrojen iz nežno svetlikajoče svile s cvetjem, posutim na romantično rožnati podlogi. Se zdajle že sprašujete, kdaj je torej sploh dovolj ali celo preveč cvetličen j a? Dobro vprašanje - a ker smo Slovenke k sreči bistre glave, vemo, da je sredi preobilice rož lahko hirro spregledana glavna roža, me samel Zato lahko tisto magično Črto ob cvetličenju potegnete prav hitro. Morda že pri enem samem cvetu na torbici ali cvetlični aplikaciji na bluzi. ^ íwtoiitobLUu Atka Príma d.o.o. Stanetova ulica 5, Ceije Tel.: 03 490 18 05 ★ ' . TEDENSKA ^ ASTROLOSKA ★NAPOVED * Petek, 21. marec: Čaka vas energetsko bolj naporen dan, zato si prizanašajte z večjimi napori, Sonce in Luna sta v kvadratu s Plutonom, kar lahko povzroči nejasno tesnobo, lahko celo destruktivno energijo na področju nezavednega dela osebnosti. Ker nastopi malo pred 19. uro tudi polna Luna, ki bo tokrat močneje delovala na Ovne in Tehtnice, previdnost v ravnanju res ni odveč. Luna popoldne prestopi v Tehtnico, zato bo osrednja pozornost namenjena prav medsebojnim odnosom. Sobota, 22. marec: Če se boste počutili izzvane, kritizirane aH »napadene«, skušajte reagirali zelo umirjeno. Zaradi kvadrata Lune v Tehtnici boste želeli ohraniti harmonične odnose. Ker pa je Luna v kvadratu z Marsom, ki še vedno potuje po Raku, boste občutljivejši, zamerljivi in bolj čustveni. Dobro je, da se zavedate dejstva, da se »nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha«! Nedelja. 23. marec: Skušajte preživeti čim bolj umirjeno in prijetno nedeljo. Lunin trigon z Neptunom bo zagotovo prispeval k temu. Obiščite prijatelje, znance, namenile nekaj časa osebam, ki jih že nekaj časa niste videU. Imeli boste posluh in razumevanje za vse, kar se dogaja v okolici. Če vas bo mikalo kakšno tveganje ali če boste začutili nagnjenost k pretiravanju, se temu raje izognite. Lunin kvadrat z Jupitrom svari pred takšnim ravnanjem. Upoštevajte splošno priznana merila in svoj razum. Ponedeljek, 24. marec: Delovni teden boste začeli zelo energično. Vstop Lune v močnega Škorpijona vam bo okrepil moč intuicije, zato jo upoštevajte. Tudi sicer so aspekti tega dne zelo pozitivni, kar vam daje podporo pri delu in tudi na področju medsebojnih odnosov. Se posebej dobro se boste počutili vsi, ki imate poudarjena vodna znamenja, torej Ribe. Raki In Škorpijoni. Torek, 25. marcc: Ponovno je pred vami izredno zanimiv in prijeten dan, v katerem so prisotni kar štirje ugodni aspekti planetov. Luna je v iepem trigonu z Venero, Merkurjem in Uranom, kar kaže na harmonič- ne odnose, lepo komunikacijo ter dobre priložnosti. V dobrem položaju z Luno je tudi Jupiter, ki vam lahko pomaga razrešiti kakšno situacijo ali kakor koli drugače obrniti srečo v vaš prid. Ne mirujte, veliko dobrega lahko naredite in lepo napredujete na vseh področjih. Sreda, 26. marec: Zelo boste izpostavljeni glede doživljanja različnih situacij, saj bo čustvena energija v [prejvelikem porastu. Zaradi tega boste bolj ranljivi. Zavedajte se, da gre samo za nekajurni vpliv, ki bo hitro minil. Luna popoldne prestopa v ognjenega Strelca in prinaša boljšo, bolj energično energijo. Vendar bo zvečer v kvadratu s Saturnom, kar vam lahko povzroča negotovost, mogoče celo občutke strahu na splošno, lahko pa gre tudi za strah pred osamljenostjo. Ker oba aspekta pobirata energijo, si prizanašajte z večjimi napori. Četrtek, 27. maret: Ponovno je pred vami čudovit dan, v katerem lahko presežete sami sebe. Merkur, planet intelektualne energije, je v odličnih položajih z Jupitrom in Uranom, zato boste polni idej. nenavadnih zamisli, ki so lahko mogoče celo korak pred časom. Obeta se vam odlična komunikacija, zato poskrbite za srečanja, dogovore, dobre bodo tudi opravljene poti ali nakupi in prodaja. Dobro sta aspektirana Sonce in Luna, ki sta v medsebojnem trigonu, kar kaže, da boste brez napora usklajeni, psihološko močni, sposobni velikega prilagajanja okoliščinam. Skratka, dan kol naročen za večje korakel Astrologlnji GORDANA in DOLORES \STROLOGlNjA GORDANA 9smÔ41 404935 090 14 24 43 napovedi, bioterapije. regresije astrologi rija .gorddna@siol.net wsvw.gorûana.sl ASTROLOGINJA DOLORES 09043 61 090142927 gsm:041 5192S5 napovedi, primerjalna analiza astroioginjai^olores.si www.dotores.si 'Ht/JSAjMO. Z Nûi/ÙPO ttcUij^i^ LK' Audi RS 6 avant Dirkač za vsak dan V svetu dizelskih avtomobilov in vse ostrejših okoijskih zahtev so ceslni dirkači pravzaprav redki, pa kljub vsemu ne tako, kot bi mislili. Iz Audija prihaja avtomobil te vrste, in si* cer RS 6 avant. Kot pravijo, je to najmočnejši serijski avam, ki je nastal v tej tovarni. Medtem ko je prejšnjo izvedenko, ki je bila v prodaji od leta 2002, poganjal osemvaljnik, sedaj za pogon skrbi desetvaljnlk. Novi RS 6 avant je avtomobil Številnih pres ež niko v, hkrati pa izdelek, ki bi utegnil razburjati tudi zaradi skromne okoljske prijaznosti. Navzven se ta avant od drugih ne razlikuje prav izjemno, čeprav so očitna večja kolesa (19 ali morda 20 palcev), širše pnevmatike, dvojna izpušna cev na zadku, skoraj spregledaš dokaj majhno oznako RS ... Notranjost ponuja veliko, gre pa za kombinacijo usnja, alkan- tare, aluminija, po drugi strani pa ta avant ponuja tudi razmeroma velik prtljažnik (od najmanj 565 do največ 1.660 litrov). Bistvo jeseveda motor. Tokrat gre za desetvaljnik V-zasnove, ki kombinira neposreden vbrizg goriva in prisilno polnjenje (dva turbinska polnilnika) in številne druge tehnološke dosežke. Pod Črto se tako nabere zelo zmogljivih 426 kW/580 KM in 650 Nm navora. Po tovarniških podatkih je najvišja liitrost omejena na 250 km/h (v določenih okoliščinah 280 km/h), pospešek do 100 km/h je 4,6 sekunde, medtem ko naj bi bila povprečna poraba goriva dobrih 14 litrov. Kot pravijo, bo audi RS 6 avant pri nas naprodaj aprila aH maja (naročiti ga je mogoče že veliko prej), ko bo znana tudi cena. V Nemčiji bo avtomobil stal malenkost manj kot 107 tisoč evrov. Prihaja nova fiesta Jeseni letos bo na veČino evropskih trgov pripeljala nova Fordova iiesta. Do leta 2010 bo naprodaj mdi v Aziji, Južni Afriki, Avstraliji in obeh Amerikah, seveda ustrezno prilagojena specifičnim zahtevam. Sicer pa se je fiesta na svetu prvič pojavila leta 1976 in doslej se je Fordu posrečilo prodati nič manj kot 12 milijonov teh vozil. Najprej bo stekla prodaja tri- in petvratne kom-biiimuzinske izvedenke, nato pridejo na vrsto še druge, pri čemer je jasno, da bodo nekatere karo-serijske različice namenjene le določenim trgom. Aprila prenovljeni SLK Leta 1996 je Mercedes Be oz prvič postavil na cesto mali roadster SLK. ki se je postavljal s kovinsko zložljivo streho. V bistvu je bil SLK pionir oziroma eden prvih avtomobilov s takšno streho. Kmalu je dobil številne posnemovalce, pa tudi trg se je opazno navdušil nad vozilom. Leta 2004 so SLK prenovili oziroma bi lahko že govorili o rojstvu druge generacije, sedaj pa se pelje na trg prenovljeni SLK. Opazen je precej spremenjen prednji del, drugačen je tudi zadek: morda utegne biti opazno tudi to, da sije mogoče po novem omisliti kar l8-palčna platišča. Tudi notranjost so nekoliko spremenili, omeniti velja, da si je mogoče za dodaten denar omisliti napravo za vpihovanje toplega zraka v predel vratu, kar koristi med vožnjo s spuščeno streho v mrzlem vremenu. Motorji v ponudbi so Štirje; najbolj zmogljiv ostaja 55 AMG (265 kW/360 KM), medlem ko so precej prenovili izvedenko 350 (224 kW/305 KM). Sicer pa je začeuii agregat 1,8-iitrski šlirivaljnik, ki ima 135 kW/184 KM, sledi pa izvedenka 280 (šestvaljnik z gibnc prostornino 3,0 litra in s 170 kW/231 KM]- Kol kaže, bo prenovljeni SLK na voljo od aprila naprej, povsem verjetno je, da bo najcenejša izvedenka naprodaj za približno 41.500 evrov. Mercedes SIK Gttl>eri«k MIloA wmNTJun «IMAM.« POMLAD J€ TU mm IZBIRA PNCVMATIK PO UOODNIH CCNAH .. Novi ford fiesta www.novitedník.com . ......... 360 VWpoblD. Mník 2IH)9, kov. moder, 71.000 km, dobro ohronjen, prodom k 2.200 EUR.Tole-fonOai 306-25). i402 GGIFIV 5 vror, m. moder, vlemo kljuko, prodam. Won 04] 371-459. 1423 GÛIF 11 diesel, 5 vro), bel, lelnik 1991, vletna kljuko, prodom. Telefon 041 371451 " 1422 GOLf 111 1,9 Nfrjetnik 1995. vlečno kljuko. 5 vrot, prodom za 2.500 ÍUR. Telefon 041 267-229. i420 OSEBNI ovto Ksng«) 1,9 dh, lehik 2000. srebrne bcrve, prvi losinik. prodom zo 4.800 EUR. Telefon 041 646-6T0.ši47 MAZDO 2di»el, letnik 2004j vsoopnmo, gorožirono. servisno knjigo, prodom. Teie(onQ40746-970. i4â6 m III 16 bendn, letrik 1993, 5 vrot, prvo borvo, pni losinik, prodom za 1.600 EUR.Telefon 041 240-580.1450 GOLF llldiessUeNk 1995, 5 vnit pnri kistnik, odlôo {^ronjftn. prodom. Tde* fon041 951-527. i45i SIGJTER Boorion bt 49, lehik 2006,720 km, kot nov, ugodno prodom, l&iefon 04072M12. Ž46 AVT0D0MRtrofic2H.1992,lRD00kfli, redno servisiron, brezhiben, prodom zo 2.500 EUR. Noogledv(#.KIiâiepQ 17. urí,telefDn041 753^48. p KUPIM OSEONO vozilo, od Iftniko <997 floprej, v kokrem kod slonju, nujno kupim. Tde-ioft041 361-304. 1126 STROJI PRODAM HIORAVIKMI diinder za somonoklodalko in ((Sferno Creino prodom. Telefon 041 999906- 0139 KOSlUlCO 8» prodom. Telefon 040 739. 295,(03)573^04. 1339 TRAKTOit Univorzol 445, zodnji po^on, dobro ohranjen, prodom. Telefon 031 245-239. 1396 TStAKTOK Zetor 7745, letnik 1990,4.200 delovnih ur, ^om za 9.700 EUR. Telefon040433-143. i4t7 IZSESOVALNO noprovo za hoblonno, primerno za monjšo mizarsko delavnico, prodom.Telefon 051349-238. i4i4 TKAKTOR Zetor 2511, letnik m4,reg.ifi zelo dobro ohranjen, prodam zo 3.100 EUR.Teiefon 041 647-308. ši47 TRAKTORSKO prikolico, domoie izdelave, rrislronski kiper, prodom. V roćun vzornem bukovo drva. Telefon 051 314-B83. t44d RDIACUSKO koso Sip 185, z gn^H^nikom, obrocalnik Pojek 450 Sip, hidravlično dozijrv in K^frsko Scrap^no noprovo za koruzo, prodam. Telelon 04! 829-714. 1468 IROSILEC gnojo Tehrmtroj In pojek Sip 340,4 vreteno, prodom. Telefon 031 604-918. p KUPIM KUNASTE brane in dvoredno sejolnico ku-l»m.Tdefon031 274-679. i408 KOSILNfCO Bes 127 bencin, dobro ohtan}^ no, kupim. Telefon 04) 579-358.štS4 PRODAM m. Lesiàio, 180 m^ ponelo 1.200 m', odlično lokacijo, obnovljeno, centralno kurjovo, telefon, prodam zo 70.000 EUR.Telefon {01) 7238-181 p PARŒLI v 8ukov|u in Voducoh prodom. Telefon (03) 541-0067. isœ m^-^'mA t^PREMIĆhjlNE mW^mW] T^U 03 &461-006 04 T 366-626 www.pgp-n9prBmicnin«.com MAMJŠOh^vcJiofinPodćetrtkoprodon^. TelefonD41 399-344. 1324 ŠEtfIVlO pri Grabdnem, novo noselje. H&i, letnik 1982, zemljisie 839 m^ 280 m^ bivalne površine, k p * m, prodom. Ob hi» ken o(^ekt, 3,5-5 m.Vnl2*16m, pod njim klet 2,5*4 m. Zemlfrsče 839 m^ Do hiše osfoli in javno rozsvetljava. V letu 2004 do 2006 zomenjono streha in . štíňsobno, 16i m^ Cefc, Novo vo^. Novi trg. nadstropje 4/4, leto izgradnje 200B. prodom. Ceno po do-govoru. Telefon 041767745, Oosljon. OBJEKTI BREZ GRADBENEGA DOVOLJENJA. Prizitf kj, Bftraze. nedstreild. steklenjaM. Kmetilsko-gouterski abjelití. Objekti za priroditva, objakti za aklidiičenle. Načrtovanje, upraviti postopki, breqilacno svatovanje. clUS 041/ 78 4e 42 V ZAUU prodom lepo trisobno stonovanje v I nods^pjj. Telefon 041 219-656, 57164)18. Ž43 DVOSOBNOstonovonje, center Cdjo, 61 m', možnost poslovne dejovnosti, prodom. TeWioft04U4M)15. 144? STANOVANJE, dvoinpolsobno, S4 m^ nod-sfropje CeTie, Nova vos, Novi trg, leto izgradnje 2006, prodam. Ceno podo9> vonj. TMr 041 767-745. Boštjorr. n KUPIM ENDIN^Loli dvosobno stonovonjev Celju kupim. Gotovino. Telefon 031309-55S. U13 ODDAM APARTMA, staro jedro Izole, 150 m ed morjo (2odr.*2otT.), 45El]R/don, oddom. T^8fon031 370^B6. p TRI sobe, opremi tone, v ^ntjurjo, oddon). Telefon 5796-391 NAJAMEM OFKEMUENO gor^onjero ali enosobno sto-novonje, no Otoku oli Zelenici, nojo-mem. Plačilo zogotovljeno prek firme. Telefon 545W7,041 793^84.1395 MENJAM SIANOVANJE v Celju men jom zo mo(^ z nekcj zemlje no c^em območju. Telefon 5411-532. i382 PRODAM (ZREONO dobro ohranjeno sedežno garnituro Meblo ugodno prodam. Telefon 041 375-255. iSB? KUHINIO, 2,90m spodnihln zgo^elemeiv lov, s pomivalnim kontom, šledinikom, hlodilnikom, prodom zo 100 EOi^ oli me-njomzom^ drv. Telefon 5405419. 1415 ZEIO ohrvnjeno dvc^no pomivalno korita prodom zo 80 EUR. Telefon {03) 749-2663. KOHINJD, hlodilnik. tilnik, prolni stroi regol, klubske mizo, lro»d, kovč, jedilni kot, mrzo in stole prodom. Telefon 051 424-303. n m PRODAM K računalnik PenHum IV, stor 6 let, offke, win 2000, prodom. Telefon 031 308-251 1402 !VPanosanKqvlntri]i,72{m,roven, 100 hz, ekron 16:9, stor 4 leto, brezhiben, prodom zo 320 EUR. Telefon 040 231-871. 1390 ŽIVALI PRODAM VEČpn5Kev,30do120k8,mo!enzokoloh dostova, prodom. Telefon 04126S^27. 617 PRASâ,od 30do 160 ceno od 1,45 Bff do 1,95 EUR/VOr zelo ugodno prodorno. Uozne svinjske polovice, očiščeni odojki in dostavo no dom. Telefon 031 311-476. 1O61ŠIÍO KAKOVOSTNE težke od 30 do 120 kg, možno tudi dostavo, prodom. Tele-fon041 455-732. ôiie NESNIŒ. grahcste, črne, rjove, nokup desetih - petelin brezplonv, in bele pitome, prodojamo. Vi^nter. lopoKt 55, C^, telefon {03) 54724)70,04176^ lise PltASlCE, teike od 25 do 120 kg, i S^Mmbar GOTOVINSKI INHIPOTEKAfíNII ■ [^iH'IhiM upiïnivAMO m «AS£ ffamfí, PQPUČANO BiaUDE. IZVRŠBE. ORAŽBČ, RUBE2, BAN»E. ZAVlVniVALHI^KE. mtHt STEČAJNE IN DRlfSE 06VEZM0STI. M MUJfl un» Oi. ilinttti », brtor TEIIO simentalki (dve), breji 9 mes«ev, prodam oli menjom zo biko. Telefon 04! 636-190. L125 BIKCA, â, približno 90 kg in teliđie^men-toike, od 80 do lOO kg, prodom. Telefon 041 541-773. 135$ BiKCA, ono beWgo, storego 14 dni, prodom. Telefw 5799-217. Š144 BIKCA brez àenlke, približno 200 kg, pr^ dam.Telefon041 248-889. t40i TELIČKO simentolko prodom. Telelon (03) 5793-630. M21 PET telet bikcev, štorih 3 do 6 tednov, pradoni.Telefon041 290-750. âi4ô liPO teličko simenlolka, lezko 200 kg, p<> memo zo plem«, prodam. Telefon 5793-359. &i46 PRAŠIČE, mesno posmo, od 50 do 150 kg, krmljenez domoco hrono, možen zakol in doslovo, prodom. Telefon 031 475-322. 1406 TELIQ, store od 10 dni do 4 tedne, prodam. Telefon 041B1S481. 1424 KAAVÛ prodam oli zflrrwijom za malo lelí9(o s svežim mlel(om, drvïfega teleta Telefon 031 837492,(03)57974)05. 1446 KRAVO »mentolko, 58D kg, a zokoi, prodam. Telefon 04! 269-693. i444 I&iCO simentolko, staro 20 dni in telito, lezko 240 kg, prodom. Telefon 031 456435. Ô152 BIKCA simenlako, MOkginbdaosimenlal-10,200 kg, prodom. Telefon 041 596-475. S151 BIKCE simenlake, od 130 do 200 kg, pra-dom.Telefon041 029-714. 1459 TEUCO simentolko, teiko 380 kg in bikca hiziico, težkega 150 kg, prodom. Telefon 041574-754. 1457 DVA ^co fimefllolca prodom. Telefon 041 82^26. 1459 lELETA in kravo ugodno prodom. Telefon 031 484-253. i460 BIKCA simentoko in mlode burske koze z rodovnikom prodam. Telefon 041 265- 120. šiK KUPIM DVA bikfi simentolto, 300 do 450 kg, kupim. Telefon 041 648-749. 1340 KMETIJSKI msm PRODAM VINO, bdo, kemer ali loiki rizling, prodom. Telefon 031 719461. âi2e DOMAČE solome, slivovko in most z ocvirki zelo ugodno prodom. Telefon (03) 579W47,051 352-599. i342 GOTOVINSKA POSOJILA n ODKUPt POSOJtLDO 3400 EUR. Do 36 neseoev M otfovi OOj pokojaiae ÍB vase9i vocfti ^ CCUE. IN. XIV. «■vieit 14, 03/425 70 M Ff MURSKA SMOTA. SUn«U Rocmacu 16.02/S2t 30 M K MAMBOn. řéttíumki 02/2341000 K Slov«a} CkMléC, RoBhon r. 02/tt12000 BOHAFW.Ae.e., Shnmiiu 27.1000 UoWjMa NUMERO UNO KREPITI D010 LnUVSE ZAPOSLENE, TUDIUDOLOCEN Os is UPOKOJENU DD 30 obremenitve, store obveznosti niso oviro. Krediti no osnovi vozilo in leasings. Možnou odplocilo na položni313 S6K)vkûd(é,100kDd(,vi1nemizesk)opmi in enoosno prikolico (ovtovleko), pro-dQm.Ielefon5771-899. 1349 REHAUIT 5, po delih in gradbeno elektro omaro, prodam. T^^n 040 754-016. 1376 SUH hrastov in borov les, seno in otovo, prodomTelefon 031317-714. 1389 POTOVANJE po Špofi^ O dni, zo eno osebo, zo dr\jga dve vsokemu popust 200 EtiR,prodom.Telefon5451-077.1395 SEMENSKI in jedilni krompir deziro, lanski uvoz m betonske stebrice zo ogrojo, prodom. Govedić, Cerovec, telefon 5461-025,031 309-362. 1397 IfTKE gume Goodyeor gt 3175/65 R14, no o lu p[ati»íh, zo peugeot 206, prevoženih somo 3000 km, prodom za 400EDR.TelefQn{D3)5772-735. 14C0 TKI nokiodolke sladkega seno in metr^o drvo, 16 m, prodom. Telefon 031 733-965. 1461 ÏÏUCKO broz številke, bidrav^ićni volon, zo unrveraol in kosilnico Bucber, prodam. TeMon041815455. i4e3 ' A. IMALI OGLASI - INFORMACIJE 11 ATRU ftanovdiijska xadruga ld.o. [Ml, p.p. \m. 3001 Cilje D3l 342 118 in Odi 360072 Ce vas zdnima delo v ustvarialnem in prijetnem detovnem oRoljir» se nam prídnjžite kot UPRAVNIK NEPREMIČNIN go jlh |e. zato pur>-co. pozaMe na razočaranja le< jih brez etroékov spoznaHe. T6l.: 03/57 26 319, 9sm: 031/836 378. OnUk. ij), Oelsnii vuflfi, SUM spoznali morako oli vdovo zo skupno življenje, Pisne ponudbe poiljlle na Novi tednik po^sIfroUUBEZSN. 1464 41-letni bnsi športni;, podjetnik J 73, oti» ske postave, prijetnega videza in lepego nosmeha te vabi na prijetno sreranjo v dvoje. Pošlji opi; no 031 695^70. p SUKOflf SIGUUAzoposlim.Moftar, d. o. o., ^ronovk'evo 11, Celje, tel^n 041 648- 121. n vo ^ Kersr^va ul. 21 3000 Cel)e (J,0-0, Sk>veni|8 ELEKTfíO STROJNA OPREMA, TEHNOLOGUA, TT^GOVtNA IN STORITVE d.o.o. Želimo zaposliti: PROJEKTANTA - TEHNOLOGA II. 1. Univ. dipj. inž. elektrotehnike, taliko tudi dipl. inž. elektrotetinike a>i inž. elektrotehnike 2. Univ. đtpl. inž. strojništva ali dipl. inž. strojništva ali ínž. strojništva Pogoli: • poznavanje dela z računalnikom (Word, Excel. Internet. AutoCad, poznavanje programa EPLANje prednost..,) • aktivno znanje tujega jezika ( angleško in / ali nemško) - vozniški izpit Đ-kategorije - samostojnost, komunikativnosti strokovnost, natančnost Nudimo: ' urejen o delovno okolje, • stimulativno r^grajevanje, - dinamično delo, ' možnost izobraževanja, dodatnega usposabljanja in napredovanja. Z izbranima kandidatoma bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas; poskusno delo traja 3 mesece. Ponudbe z ^Ijenjep^m in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v tSdneh po objavi na naslov: ESOT d.o.o., Kersnikova 21,3000 Celje. ISŒMO koun^tin rio z znanjem pedikúře io mosoze, z enim ktom delovnih czku-Kozmetični solon Sarboro, IRsklo-doleljev Ipovrev 1, Šentjur, telefon 041 38M90. âiS3 Zaposlimo: • TRGOVCA, - KMETMSKEÛA TEHNIKA, •VRTNARSKEGA TEHNIKA, -VOZNIKA C-kat, zaželeno tudi e-kat vTRGOVINI ZA ZUNANJO UREDITEVVŠTORAH. Samo pisne prijave s tel. st.: ŽJVEX, d.p.o., Volčja Draga 40, 5293 Volčja Draga. iZDQUJEMO projekte stononrijsloh f^ gos-podorskih in poslovni objektov in podolk ' no.Tsl6fon(03)B104-lB2,031 393-560. AR^rojektiranje, Anton Strnišo, s. p., 6obn3ve<1o,3241 Podplol. n IŠĆEM honofi^o delo. Sem onKÍjorin brv> silec Sprejmem ludl kckšno drugo d^. Telefon 040 7m37. 1334 DNfVNI bor v Celju potrebuje mloj» nol^ koriro zo strežbo. Ugo jo gmdbenih tnoleriolov in keromiînih ploMic, vobimo, do peljejo renjene nudbe no noslov: Hojnik, d. o. o., tesko-vet1S,3202ljubKno. 1403 otročki in mlddlitskl turizem ZGORNJI ZAVRATNIK Zgornji Zavratnik, d.o.o. Rddutia 3334 Luče infpg?QQrf\fl?avTatnik.cQm Zaradi povečanega obsega dela zaDOSllmo nedoloćen (as: - KUHARJA in • POMOČNIKA KUHARJA. K sodelovanju vabimo ve( ANIMATOIUEV za deto z otroki, P^sne vloge s kratko predstavitvijo pošljite na sedež podjetja aH po elektronski poiti v roku 8 dni od objave. CAfFE Storsiste sodelavce zo stražbo. T^ fonD31 804-719.Della2000,d.o.o., Pc^w^SfCelje. 1393 VSVOJ kolektiv vobifflo dve zmid z veseljem do strežbe. Eno zo nedoločen, polni ddovní (OS, drugo zo ^ri ure dopoldon, od ponedeljke do petko, lohko je tidi ^denlko, ki povziro. Telefon 041 633* 190. Bislro Škorpijon, Zodobrovo 68, 3211Skafjovas. 1433 RESTAVRACUASojcvk,ribnik Preserje, redno zaposli kuhorjo/ico zo delo v resto-vrocqi. Telefon 031 804-719. Gostinstvo Hrolićoj^ ter vesfno in tnoc^nro delo. Vse zainteresirane kondidote, ki jih veseli de)o v cmbicioznen^ in hiiro rostocern polletju, kise ukvoi^osprodojo gradbenih motenolov in keramičnih plošcic, vabimo, da pošljejo cenjene ponudbe na noslov: Ho|nik, d. o. o., leskove< 1$, 3202 qtfbema. iđ03 fSŒMO motivirane prodojoke s ćulom odgovornosti do dslo, btogo in strank, zo delo v maloprodaji grad* benego tnoteriolo in keromiČnih ploštic. Od kondidotov pričakujemo: nojmonj IV. slopnjo izobrczbe, vsoj 3 leto delovnih izkušenj no podobnih delih, poznovonje gradbenih mote-riolov ter vestno in morljrvo delo. Vse zointeresirane kondidote,kiiihves^ !i delo v ombi^toztiem in hitro rastočem podjetu, ki se ukvarjo s prodojo S rod beni h moteriolov in keromicnih ploščic, vobimo, do pošljejo cenjene ponudbe no naslov: Hojnik, d. o. o.. Leskov« 15,3202 Ljubečno. i4ça KOVAHE OiHtAJtr K0V1NMI MADSTRliKI, KOVliVSKE KOliSTitmiCtJg. Idejne zasnove, načrtovanje. Naročila za izvedbo. clUS d.o.o.r Calj« 041/ 76 46 42 SAM svoj mojster $ profesionolnimi in spe-clolnimi stroji iz izposojevolnke SAM v Celju (Hudinjo), (II. bratov Oobro?in^ 13, telefon (041)629-644. (03) $414-311. n POLAGAMO vse vrA porketov, bminotov, pluto, pvc podov, kemmď(o ter ostole vnle lolnih, đemkih in stropnih obbç. Telefon 041 377-620. Šteían Solomon, s. p., GofTstía80o,3303Gorntska i306 wifirw.radiocelje.com Izvajamo gradbena dela-fasade, omete in zaključna dela. LORGO, D.O.O. 03/491-14-66 040-278-180 BS Plesienjok, i p., Plonino 144, flonina. Adaptoc]e, cdofsko delo, borvonje slo-novont oken, vrni, his, fosad, napuscev, v Ce^ inokobd Do 30.4.2008 nudimo 10 %popusl. Telefon 041810-717. n V L£SKN£M oddam zodor[si (os ef^odnisn-sko h&). Prodom tudi virstanjsko belo in rdeče »no Telefon 031 603-762. i366 IŠČEM pomoć no vrtu, pri k«n|. Telefon 041 915-591, 1427 KAKOVOSTNO in po ugodnih cenrà izd^i^ mo izolodjske fosade. M3grod, d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104. 1462 HITRO NAROCiTE NOVI TEDNIK Dvakrat na teden, ob torkih in petkih« sanimhro branje o žhfljenju in delu na območju 33 oboin na Celjskem* Poštna dostava na dom. V prosti prociaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa€ 1,25. Naročniki plačajo zz obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo se vse posebne iidaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1 t««"» letnik 200a CTSTITl m^ l'i Ji^g prilogo TV-OKNO! ^^ Vcak p«t«k M barnA stran ttlmilsluga qMr*da la an^^ NOVI TEDNIK PreSemova 19 3000 Celje NAROCILNICA ime inpfimk Kraj; Dstufn rojstv»: UIrca; NoproMiuio narobm Novi tednik ta flajmon) 6 masaeav piHlim: NT&RC d.o.o. bo podatke uporeUjal samo za poirebc oarofoiške službe Novega intníka INFORMACIJE V SPOMIN JOŽETU GOLEŽU Ne moremo verjeti, da je leto naokrog, v srcu pa Še slišimo tvoj glas. TVoja gomila nam govori v opomin, da nate ostal je le spomin. IVoji domači MoCnejŠa kakor smrt je ljubezen! ZAHVALA Na pragu pomladi je za vedno zaspala naša draga ANICA KOJNIK (12.3.1934*10.3.2008) Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, podporo v najtežjih trenutkih in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala osebju špesovega doma za prijazno in sočutno nego v času njene težke bolezni. Hvala tudi gospodu župniku Srečku Hrenu za besede opore in upanja ob zadnjem slovesu. Mož Konrad in hčerka Irena z družino 1473 ROJSTVA Cel)e V celjski porodnišnici so rodile: 12. 3.J Marjeta ZAKEIAJ-ŠEK iz Loke pri Zidanem Mostu • deklico, Badena SELI-MOVIC iz Velenja - deklico, Eva ŠTRLEKAR iz Štor • dečka, NuSa DOBRAVC iz Pe-trovč • deklico, Marija STA-NOJEVlC iz Celja - dečka. 13. 3.: Uršula OMAN iz Celja • deklico, AJja PADER COVDŠEK iz Griž - dečka, Maja RJBARIĆ iz Celja • deklico, Urška BOŠN AK SEVER iz Velenja ' dečka. Slađana JOSIPOVIČ iz Celja ' dekJi-co. 14. 3.: Brina DEBEUAKiz Šmarja pri Jelšah - dečka, Nina LEBE SELIČ iz Celja - dečka, Maja P02UN iz Sevnice - deklico, Megj KLADUŠEK iz Kozja • deklico, Aleksandra PETROVIČ iz Celja - deklico, Teja SEMIČ iz Šmarja pri Jelšah - deklico, Silva SKOBERNE s Polzele - dečka. 15. 3.: Jasna MELANŠEK iz Šoštanja - deklico, Štefka KOVČIČ iz Svetega Štefana -deklico, Tina OŠLAK iz Celja - deklico, Ksenija Lidija VENÍCER iz Žalca • dekli-co, 16. 3.: Martina BRGLE2 z Ljubnega ob Savinji - deklico, Natalija VREŽE iz Nove Cerkve - deklico, Jožica ROBNIK iz Radeč - deklico, Ksenija SALAMUNiz Petrove - deklico. 17.3.: Karla GUBENŠEKiz Šentjurja - dečka, Suzana MANDELC iz Velenja - dečka, Mateja KANOVNIK iz Bra- slovč • dečka, Monika ŽOHAR iz Prebolda - dečka. 18. 3.: Kîavdija BEZCOV-šEK iz Rimskih Toplic • dečka. Darja MAJCEN iz Žalca - dečka, Tanja MEŽA iz Velenja - deklico. SMRTI Celje Umrli so: Vioko KREBSiz Luč. SO let, Ana VASLE z Vranskega, 85 let, Karol ZALOKAR iz Pariželj, 74 let. Šmarje pri Jelšah Umrla star Katarina GOLOB z Belega. 81 let, Antonija BORŠIČ i2 Malih Roden, 97 let. Šeotjur Umrli so: Antonija KRAJNC iz Šentjurja, 94 let, Martin MARČEN s Ponikve. 71 let, Ivana POVH iz Krivice, 54 let, Elizabeta GOLEŽ iz Šentjurja, 99 let, Ljudmila ZAPUŠEK iz Šentjuija, 88 let, Marija TANŠEK iz Gorice pri Slivnici, 77 let. Laško Umrli sor Jožef GORO-GRANC iz Podkraja pri Žalcu, 78 let. Angela FUNDA iz Žebnika pri Radečah, 84 let, Ivan MEDVEŠEK iz Zavrat pri Radečah, 61 let, Bogdan ŽOHAR iz Belovega. 42 let, Marjan ŠKORJANC iz Strmce. 60 let, Jožef TURŠIČ iz Zabočevega pri Borovnici, 78 let. s> V SPOMIN Danes, 21. marca mineva pet let, kar te ni več med nami, ALBERT SALOBIR iz Marija Gradca 8, L^ško (9.2.1930-2L 3.2003) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi L190 Pomlad bo na i/rt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla injokala, kertent (Simon Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene mame, tete in ome AMALIJE - LUBE SCHANTL iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo cenili, imeli radi, z nami sočustvovali, izrazili pisno in ustno sožalje ter nam v težkih trenutkih nudili pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče in jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. 2^vala župniku za opravljen obrál, pogrebni službi Ropotar, gospe Ladi za ganljiv poslovilni govor in kvartetu Idila. Posebna zahvala sosedoma Dani ju in Vidi Pilko, ki sta vsa leta nudila nesebično vsakodnevno pomoč. Žalujoči vsi njeni najdražji 1956 Od Žalosti se srce krči. solze lijejo iz oči, ker ne moremo verjeti, da te več med nami ni. Bolečina se da prikriti, rudi solze posušiti, ljubega moža, atija in ded^a pa ruim nihče ne more nadomestiti. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, atija in dedija MARJANA ŠKORJANCA iz Strmce 36 pri LaSkem (21.7.1946-10.3.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, bivSim sodelavcem brusilni-ce ter vsem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli so^lja ter darovali cvetje in sveče. Hvala dr, Ivačiču iz ZD La5-ko, dekanu gospodu Horvatu za sveto mašo in cerkveni obred ter pogrebni službi Komunale Laško. Vsem. ki ste nam v teh težkih trenutkih kakor koli pomagali, nas tolažili in stali ob strani, še enkrat ikskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sin Branko, hčerka Nevenka z Damjanom in vnukinja Anemari 1469 www.novitednik.com Vsi, ki jih imamo radi, nikdarneumro, le v nas se preselijo in naprej, naprej Živijo... V SPOMIN 20. marca je minilo čemo leto. kar nas je zapustila mati in žena SILVA KOŠIR Iskrena hvala vsem, ki jo Še vedno nosile v srcu in postojite ob njenem grobu. Simon, Suzana in Stani 1454 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice in prababice FINIKE RANDL iz Dolenje vasi (9.11.1917-9.3.2008) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za spremstvo ob zadnjem slovesu, za darovano cvetje in sveče ter pisno in ustno izraženo sožalje, Prisrčna hvala g. Valteiju Zupancu za poslovilne besede ter cerkvenemu in moškemu pevskemu zboru. Hvala vsem, ki ste darovali za Anin dom, in hvala g. župniku Damjanu Ratajcu za poslovilni obred. Vsi njeni Ž44 Vse odhaja, kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo čiaveka... V SPOMIN 24, marca bo minilo leto, kar . nas je zapustila draga mama in stara mama IVANKA PRAPROTNIK Z Ljubečne pri Vojniku (S.4.192S-24.3.2007) HvaJa vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in se je v molitvi spominjate, Žalujoči hčerki Ivica in Marta z družinama 1442 Ko solza po licu polzi, nihče ne ve, kako boli. Morje solz bi pretočili, da bi spei te obudili. V SPOMIN 20. marca je minilo 5 let, kar te ni več med nami, STANISLAV PUSNIK iz Debra 29 pri Laškem (21.4.194S-20.3.200S) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in ga ohranjate v svojem spominu. Žalujoči vsi njegovi Lise m w 30 i^VODNIK novi tednik KINO 19-00 OŠ Prevor^e in opazovalnica Prevorí^ PLANET TUS KôWDftDgnfi é príážiTCB pwàco do ipmiwmbt pro^noia. P. S. ljubim tt, romanlíčrta drarna 2030. Páč?, JotM. komična druna tm ie.56. Jolm flambo» alixii^i tiiler 21.20.23.4Q 23.40 POÍMI ízvod9,dnářnika pustoiTvićiiiđ 19.1Q Vtdno prićt. nikoli nevesta, romentitne komedija Zm. 23.30. AMn ia vsmfihi, Mr^sJ^s komtd^a 1130. im 16.30 16.000 pr. n. it, prazgodovinska pjstclcivi& m 121Q. T&OO. 16.S0. Î8i0.20.40, 2130. 22 50 23.50 Kroralu SpIdHvrick. bntn^ska drudn^fcs puttDloviiina 12 50 15.00,17.01.19.00. 21X10.23.20 732D Oik« bnz Mérta, komedija 13M 18.10,18.30,20.50.23.10 Horton. animirani film ium jiOfi. jáJSL «.sa 16.40. isoo. 18.50. 20.00, Ljtd^fiu Jm. iHogrsiska đroma 19.10 LfGENDA: predstsv» so vsak dao pmistsve so ¥pefski} soóofo predstave » »bo to si nwtelíc PFTEK 18.00 FnokoCoftalii dnovi; Kfnavidns utoda Am«lM Poul^ 20.30 Frankafwiaki dnavi: Zidana SOBOTA 19.30 Po pradomovini hronpiija a praîankn kQne«n Machu Pidiu NEOajA la.OO FrankofonsU tfnavi: Zidaoo 20.00 Frafikofonski dnavi; Manavadna usoda Amalia Poiriain SREDA 19.00 Slapi sa aeekopravnoal 20.00 Bamako «t.li.j.'HNJiMTTÏÏT» PfTÏK {8.00 ČoMifiiBi SOBOTA 18.00 ČabaljiHn 20.00 Zbogom, ^undu NB%UA 20.00 Zboflon. pundia PONEDEUEK 18.00 ČobaQfta I PBIBKPITVE 7.00-16.00 SrediSče mesU Velenje Jožefov sejm 11.00 Knjigama KuUumica, Velenje Srečanje s pesnikom Milanom Vincetíčem 12.00Mestni_trg Semjuf Rořce poezije predstavitev pesniške zbirke os- noimošolceu iz Šentjuiia in Doty _ 18.00 Rdzstavilče Kulturnega USko_ Foto^aislU zgodba o Sibiriji odprtje razsta ve Hermám Caira 19.0Q Dom kuUureVelfflje_ Akademija poetična Slovénie - Velenje izbira pesnika deset-let^ podelUev nngrade ČaSa nesmrtnosti ob svetovnem dnevu poezie Zanimivosti nočnega neba spomladi spoznavanje n£ba skozi teJeskop 19.30 SLG Celje • Oderpodod rom E. Ionesco: Stoli abonma po posebnem rozpore-dixinizim 20.00 Terme OHmia_ Potopisno predavanje o Grenlandiji 22.00 Mladinski center Velenje_ Noxire kfjncst SOBOTA, 22.3. 7.00-13.00 Središče mesta Velenje Jožefov sejem 9.00-19.00 Gasilski dom Drešinja . __ Razfitava pirhov in veUkono6 nih dobrot do 22. marca ll.OD Kavarna Hotela Evropa_ Obisk piščančka barvanje vdikanočnih jajc 13.00-17.00 Celjska koča_ Velikonočni zajec na C^ski kodi Sofisikava pnredhevza orrofce in SÍÚTář 16.00 Muzej Laško_ Teisaloe vode v laškfm in RiiD' skih Toplicah predavanje Tomaža Majcna 19.30 Si^ Celje - Odeipododrom E. Ionesco: Stoli abonma po posebnem razporedu in izven 21.00 Plesni forum Celje_ Djordje BalaŠevič končen 21.00 Kullurni dom Seotvidpri _Planini_ Iron median koncert 22.00 Mladinski center Velenje Hip-hop večer z Mrigolom L RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Od IkoS* je do SkoBje, Opredmetena cerkvena dedilčina celjske Škofije v počastitev novoustanovljene Škofje Celje, do 30. 9. Likovni salon Celje: 100-100. inéta-ladja kiiajske umetnice Hmjuin Wang, do 22. 3. . Muzej novejàe zgodovine Celje: Al* ma - vox populi, spomini na A Imo Karlin. do 31.3.. Vključevanje otrok v kulturo okolja, razstava Vrtca Tončke Ce-čeve Celje, do 30, 3. Galerija Železarskega oauzeja Te-[\aTje-.?o{o\<í3l3l,raz$tavaFt)tografske-ga druicva Celje, do 15.4. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Mojster izdelek na ogled postavi prikazuje tradicijo prirejanja gospodanlah inobnnihra;cstavvCeljuod druge polovice 19. stoletja do danes, do 31.3. MNZC- Stekleni fotografski atelje Jospa Pelikana: Fotogr^ska občasna razstâvàJôsipi^ikan(lS3S-I977Jkro-nist, do50, 6, Galerija Mik Vojnik: razstava umet* niških fotografij Jureta Kravanje. do 23, 4. Premogovnik Velenje, razstavišče Barbara: Kubansko ljudstvo, razstava čmo-belih /biografy Tbmaía Lundra. Galenja Velenje: Negovan Nemec 20 let pozneje, pregledna razstava, do 22. 3. Local galerija: Gwen Hughes & Mike Spinoza, fotoalbum Upravna zgradba tovarne Etol. ŠkoQa vas: razstava umetniških fotografij Jureta Kravanje. do 30.4. Osrednja knjižnica Celje: razstava literarnega glasila slovenskih osnovnošolcev, do 22.3. Zavod za zdravstveno varstvo Celje: Plakat miru, slike osnovnošolcev na cemo Mir po celem svetu, do 31.3. Srednja dola za storitvene dejavnosti in logistiko; TYubar in njegov čas. do 31. 8. Galerija sodobne umetnosti Celje: Skozi opus Ignaca Medena, do 26.4. .Pokrajinski muzej Celje: arheolol-karazstdvazlapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, razstava o Aimi M. Karlin. Pokrajinski muzej Celje, Plaruna pri Sevnici: EtnoloŠlU zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rif nik in njegovi zakladi. Muzej Laško: LaSko - potovanje skoâ čas, pregled razvoja kraja in oko* lice; V pradavnem Panonskem morju, razstava okamnin; Vsem Slovencem ....razstava o Primožu Trubarju. Knjižnica Gimnazije Ceije-Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Cel je-Center. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej nove j 6e zgod ovine Celje: Živeti vCelju. Zobozdravstvena zbirka. Muzej novejSezgodovine Celje-Otroški mtizej Hermanov brlog: Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada Geréaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostiiče Hochkraut Trenerje, restavracija na celjski žetez-niiki postaji. Celeiapark Celje in pošta Celje: likovna dela Vlada Cerša-ka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Celje. Trg celjskih knezov: prodajna razstava izdelkov iz seri) Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska ob-lil^valcâ Oskarja Kogoja ter gra^kiïu-dolfašpanzta na temo Celjski grofi. Minoritski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine - zdravilna zeúšča, stalna razstava Marije Caber PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica vabi: v ponedeljek, 24. marca, na Vilevi-co. Odhod ob 5. uri s postajališča pred garažno stavbo ob Ljubljanski cesti. Prijave v društveni pisarni v Stanetovi ulici 20» vplačilo 72 avtobusni prevoz 15 evrov. Vsobolo, 29. marca, po stopinjah Va* lentina Staniča, pohod iz Solkarta čez Sabotin, Korado in Sv. Jakob v Kanal. Odhod ob 5. url s postajališča pred ga* ražno stavbo na celjskiGlaziji. Prijave v društveni pisarni v Stanetovi ulici 20, vplačilo za avtobusni prevoz in pohod-nino 16 evrov. www.radiocelje.coin m mlacfrsM Sobota ob 10. uri: Zdi^vo jem, zdravo živim ; izobraževalna delavnica na temo zdrave prehrane. Četrtek ob 19.30 uri: Odprtje razstave Matjaža Štefana Celjski mladinski center in Center za socialno delo Celje objavljata natečaj za naj prostovoljca/prostovoljko v šolskem letu 2007/2008. Razpis bo trajal do 1. aprila. Multimedijski klub ljubiteljev filmske umetnosti in Celjski mladinski center objavljata poziv glasbenim skupinam v okviru projekta 3S0ME, da oddajo svojo prijavo za izborni koncert. Prijave do 10. aprila. Na ogled razstava al)solvento v kraj in-ske arhitekture2007/08 Ponovno organiziramo tečaj risanja in slikanja pod mentorstvom Manje Vadla, prijave na www.mc-celje.si ali 490-87-40. Redno dogajante v dvorani: tae do - Športna rekreacija; ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Tferšek; ICUDSuperstar-ples; torek ob 1S.30. Vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi; KUĐ De^anka Ma ksimovič: sobota med 14. in 16. uro; VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo: Četrtek ob 19. uri. KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492*63-56 ŠENTCELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 426*8890. 428*8892 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRU^O OZARA CEUE pomoč Ij udem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3. Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOC NA DOMU Telefon 03 427-9S«26 aU 03 427*95-28 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE iN OTROKE- ^ snio[i Petek ob 16. uri: Velikonočna zajč-kova delavnica; vsak udeleženec na) s seboj prinese jajčka. Uradne ure: od-ponedeljka do četrtka med 12. in 20. uro. v petek med 12. in 23. uro. v soboto med 18. in 23. uro. JiaiêSâi; Razpis za otroško pravljico, podaljšan rok do 31. marca. Dela lahko v tipkani obliki pošljete na naslov Društvo Šmod. Mestna ulica 2. Laško ali na info@smocl.com (s pripisom na* leča) za pravljico). Aktualno: • možnost najema glasbene sobe (v prostorih Društva ŠMOCL) - brezplačen tečaj računalništva za za-četnike (ŠMOCU mobilna učilnica) - ŠMOCL prodajno mesto najrazlič* nejših vstopnic preko sistema Even-tim - ŠMOCLove urice, vsak dan od 12, do 15. ure Mešani pevski zbor Laiko: Zbor vabi k sodelovanju, vaje so vsa* ko soboto ob 18. uri v prostorih Knjižnice Laško. Peiek ob 20. uri: Zgodovina mladinskega organiziranja r» Šentjurskem; Pogovor in izmenjava izkušenj zraz* ličnimi akterji. Iščemo aktiviste za izvedbo različnih projektov, informacije na 031404-146 (Gregor), 051680-799 (Aljaž) ali in-fo®skms.net. Redno. Uradne ure: pisarna Cesta Miloša 71-danška 28 (Športni park), petki od 15. do 17. ure. Pilâtes; Zgornji trg - Razvojna agencija Kozjansko, četrtki ob 19. uri. informacije na 031812-533 (Maša). Svetovanje otrokom, mladostnikomin odraslim v stiski Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu 17.00 do 19.00> pisarna Rdečega križa» Mestni trg 5. Šentjur. www.novitednik.coin ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00. ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gltihoneme 01-524-19-93, e-mail: drustvo-8os@drustvo-sos. si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malga jeva 4, Celje tel.: 03/548 60 11 aU 051/ 418 446 DRUŽINSKI INSTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Stnjpine: -za starše -za razvezane - za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja • za moške storilce nasilja ali Žrtve psihičnega nasilja Podjety NTUtC, d.ao. Direktor. Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-zaiožoiško, radijsko in agenci js^tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19.3000 Celje, telefon (03) 42 25190. iax:(03) 5441032, NoviiedniK izhaja vsdkiorekln petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa EUR. Tajnica: Tte Podpečan Veler Naročnine: Majda Klanšťk. Mesečna naročnina je 7.S0 EUR, Za tujino je letna naročnina 180 EUR. Številka transakcijske^ računa: 06000 0026781320. NenaroČenih rokopisov in foto- grafij ne vračamo. Tisk: Delo« d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5. direktor ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TÏDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvim. Namestnica odg. ur.: Ivana Siamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: (gor Šarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minja^ign.com E-mail uredništva: tednik^nt-rc.sii £*mail tehnični^ uredništva tehnika.tednik(§>ni-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Br^ez Urednica infonnativnega programa: Janja Intihar E*mail: radio(g>ni-rc.si. E-mail v studiu, info^^radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Spela Kurah, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simoria Solinič. Dean šus ter. Saška Teržan Ocvirk AGENCUA Opravlja vženje opasne« prostora v Novem tedniku in Radiu Celje (er nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejić. Propaganda; V«ko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovlek» Alenka Zapušek» Rok Založnik Ible&m: (03)42 25 190 F^ (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija^^t-rc.si novi tednik ZA RAZVEDRILO 31 Nagradna križanka POMOČ: KUSPIS-izHoklina na $iovrSini zoba, NARAT-na§ idtarist, SPL£NEKTOMUA-kiriir&ka odstraniUv vranice, ŠKVAL-flevitita i dežjem in snegom Nagradni razpis 1. nagrada: bon za 20 evrov za Lepotni studio Sodin, Skaielova 7a, Celje in bon za veliko klasično pico v GostiS-Ču Hochkraui v Tremeriu 2. nagrada: bon za 15 evrov za terapevtsko masažo hrbtenice, Carmen Hriberšek, s. p. 3. • 5. nagrada: knjiga Mohorjeve družbe Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 27. marca. Danes objavljamo izid žrebanja križanke Novega tedni-ka, ki je izšla 14. marca 2008. Rešitev nagradne križanke iz st. 21 Vodoravno: ATAIR, VERNE, LAMAS, AMA, NAO, JEVIER, BIDE, LET, SARAGAT, ILINDEN. ANAR, OST, LAJNE, AGADIR, KANDIDAT, RE, ERATO, OARA, ILUMINAT, SS, COE, NIT» SABIN, WATTS, ENI, RATA, ITAKA, NALOM, KET, NT, AD, JIMI, VARTAN, KOTANJA, LEO, ANU, ALERGEN, INNAUER. RITA. ZARJA. VRAN. LAER. ATMAN, TULA Geslo: Dobitnik Oskarja za stransko vlogo Izid žrebanja 1. nagrada - bon za pregled v Bio Vitalu na Proseniškem 2Sa, Šentjur, prejme: Vasiljka Gamser« Na Griču 3202 Ljubečna. 2. nagrada: bon za 15 evrov za terapevtsko masažo hrbtenice, Carmen Hriberšek, s. p., prejme: Aleksander Kra-gelj. Laška vas 50, S220 âtore. 3. - 5. nagrado • knjigo Mohorjeve družbe, prejmejo: Jožica Rožencvet» Bistriška 70, 2319 Poljčane, Vladka Tiselj, Olimje 12,3254 Podčetrtek in Mateja Amič, Janezovo polje 14, 3333 Ljubno ob Savinji. 1 2 3 4 S i 7 a 9 10 11 U u 14 15 u 17 u 19 2U a •ás |24 Ime In priimek: Nasiov: _ HOROSKOP cnm OVEN Ona: Ta (eden uas Čaka cel kup dokaj nepričakovanih dogodkov. kijih boste po lemelji' lem premisleku le uspeli strnili v razumljivo celoto. Šele takrat se boste zavedli, da ste s stvarjo vse preveč odiašaii. Pohitite! On: Veliko hrepenenje vam bo sicer uspelo uiišati, vendar ga ne boste mogli nikoli popolnoma izločiti iz svojih misli. Prilatnost, ki ste jo zamudili, je bila vse preveč lepa, da bi se vam še k^j ponovila. OruL Pomislite tudi na prijatelje, saj boste sicer kaj hitro ' ostali sami. Prijema stran uspeha je predvsem v tem. da ga znamo delili in tako osrečiti tudi ostale. Premislite in ukrepajte. Če ne boste, bo prepoz-noî Oni Zma^slavje, ki §a boste uprizorili. bo Šh prijateljem močTxo v nos. In čeprav Še vedno ne boste mogli razumeti, da vam je uspelo^ bodo rezultati govorili kar sami zase. Seveda vam previdnost ne bo škodila. f Ona: Na poslovnem področju se boste zapleth v precej vihravo debato, vendar boste na koncu venxiarle dosegli svoj cilj in uspeli prepričati ostale v svoj prav^ Kdor vztraja tudi uspe! On: Sami veste, kaj Čakate in zato naj vam odločitve ne bo žal. Včasih je najboljše pustiti stvarem, da gredo svojo pot. ker lako nimate kaj izgubiti, zato pa lahko veliko pridobite. Ohranite mimo kri! Ona: Navezali boste stike z vplivno osebo in si tako zagotovili odločilno prednost pred tekmeci. Toda naj vas uspeh nikar ne uspava, saj bo za do-končnega potrebno še marsikaj več. On: Česarkoli se boste lotili, vse vam bo uspevalo kot po maslu. Izkoristite ugodno obdobje in si spel ustvarite določeno prednost pred poslovnimi konkurenti. ki so vas zadnje čase že skoraj dohiteli DVOJČKA ittB STRELEC Om: Odločili se boste za poslovno potezo, ki vam bo v relativno kratkem času prinesla precejšnje koristi. Toda nikar ne zaspite na trenutnifi uspehih, ampak izkoristite priložnost. kolikor se le da. On: Videli boste, da se stvari razpletajo kar same od sebe. torej so bile vaše skrbi popolnoma odveč. Poslovni partner bo predlagal poglobljeno sodelovanje. vam pa preostane presoja, ali se bo to tudi splačalo. Ona: Partner pripravlja prijetno presenečenje, ki vama bo ponovno prineslo občutek čarobnosti v razmerje. Pomislite in videli boste, da se splača potruditi. Za posel bo čas kdaj kasneje. On: Nikar ne bodite preveč samozavestni, saj se vam lahko to Še zelo maščuje. Predvsem ne dajajie v nič partnerke, pošteno vam bo zamerila. Naredite kompromis na ljubezenskem področju in ne bo vam žal Ona: Nekdo se bo prijateljsko obrnil na vas z neko Željo in najbolje bo, da mu kar as-trežete. Zvrnilo se vam bo z obrestmi. Inpomislite malo tudi na prijatelje, kijih že da^ Časa kar precej zanemarjate. On: Na obzorju se vam prikazujejo velike težave v poslovnem življenju. Pozor; prihaja sovražnik, ki hoče na vaš račun priti do uspeha, ki ga »2m rri uspel reaîiziratL Nikar ga preveč ne podcenjujte. DEVICA ^ Omf Odkrito se boste spoprijeli z TU)vo nalogo v poslovnem življenju in s takim pristopom natidili izredno dober vtis na nadrejene. Konec koncev pa je tudi že čas. da tudi vi dosežete svoje cilje. On: Malce samotevam bo dobro deb, saj boste lahko končno v mira premislili o svojih ljubezenskih načrtih, ki vam že kar nekaj časa ne dajo miru. Odločite se, kol vam veleva srce, in ne bo vam žal Ona: Zaradi skrivnostnega neznanca vam bo srce hitreje utripalo. Poskusite - več kot spck-leteti vam ne more. pri tem pa sploh nimate tako malih možnosti, kot si predstavljate. On: Zapletli se boste v nepotreben prepir 5 partnerko, kar se vam l še pošteno otepa. Ne vzemite vsega tako smrtno resno. saj nima smisla zaradi nepomembnih maJjenkosti zapraviti prijeinû ljubezensko zvezo. KOZOROG Ona: Bih je kar nekaj sprememb, ki jih niste pričakovali. Tbvasje upravičeno zbegalo, a se zdaj lahko postopoma vrnete na ustaljenti pota. Čaka vas cel kup odloženih opravkov, ki jih bojreba čimprej naredili. On: S partnerko se boste podali na prijeten sprehod in skozi pogovor izvedeli novico, ki vas bo najprej presenetila, naio pa odkrilo razveselila. Vikend bo vsekakor najprijetnejši del tedna. VODNAR ^ Ona: Privoščili si boste nakup, o katerem že dolgo sanjate, saj tako dobre priložnosti enostavno ne boste hoteli zamuditi. To bo v veliki meri presenetilo tudi partnerja, ki pa vam bo na koncu le dal prav. Oti; Odločitev je sicer precej težavna, toda s čakanjem se lahko vse le Se poslabša. Pomislite malo tudi na morebitne posledice, ki lahko sledijo vašemu neodgovornemu ravnanju. Popazite maio m partnerko! Ona: Prišel bo nepričakovan firumCni priiiv, ki vam bo dodobra popravil finanùio situacijo. Je že res, da ni vse v denarju. zato vam ne bi Škodilo, če bi pogledali tudi kam drugam. Prijetno boste presenečeni. On: Že lep Čas se ni zgodilo, da bi se komu zasmilili v dno srca. Premalo ste odporni za tak na^n življenja, kot ga živite. Odprite srce še komu drugemu - skupaj bosta našla veliko več kot pa posamično. m ^