ííl. štev.
Novo mesto, 21. maja 1909.
XXV. letnik.
DOLENJSP
IJ
Izhajajo vsak petek; ako jo ta dan praznik, pa dan poprej. — Cena jim je s poStnino vred za celo leto naprej 3 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 3*50 K. za Ameriko pa 4-50 K. Dopise sprejema urednišlvo, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu.
Gospodarstvo.
L
Ravnanje s prašiči v poletnem času.
l^oletni řas ima razne nevarnosti za prasičjorejo. Nevaren je ta Ča« posebno za nidečico, pa tudi za druge «iiŽue bolezni. Vroùina sama na sebi pospešuje vse take '"'lezni, razentcfîa je tudi prasiČ proti vročini zelo občiit-Naša skrb bodi zaraditega, da kolikor mogoče od-^•"acanio škodljivi vpliv poletne vroèine.
Važno je pred vsem, da skrbimo za liladne in "acne svinjake. Ijcseni svinjaki, kakor jib imamo po •^želi, 8t, dobri, ali paziti je na to, da ne postanejo so-pHini in prt-gorki. Svinjake je v poletnem času pridno ^'"•aeiti. Ce tisti eolnce v svinjak, naj se svinjak ob-tiaj si b<i že na en ali drug naČin. Lahko se ob-^'inćijo svinjaki z vejami ali^ pa lesenimi stenami, ki se pt'Bta\ijt, nu Bolnëno stran. Ce so korita na južni strani, Vselej dobro, da se napravi spredaj zaprt hodnik, ki ^^fi'je svinjaka samo pred vročino, ampak je posebno ^'Joer tudi ob dežju, ko je treba prašičem pokladati. ^Krbimo pa tudi za sveži zrak, kar velja zlasti v so-Píírnilj svinjakih. Čisti zrak je prašičem ravno tako po-»[eben kakor drugi živini in kakor ljudem, in ker nas ne stane, lahko skrbimo, da ga tudi po svinjakih manjka. Hlizo stropa naj se napravljajo potrebne za odvajanje slabega in za dovajanje svežega zraku. ^ je svinjak bolj zračen in hladen, je dobro imeti ^^ poletje vrata iz remeljnov. Zlasti zveÈer iu ponoči naj svinjaki z odpiranjem ahlade, dočim je po dnevu skrbeti ^ ne more vročina notri.
Važno je seveda, da so svinjaki kolikor mogoče in da «e redno po dvakrat na dan izkidajo. Gnoj ni Pušfati okrog svinjaka, ampak ga je spravljati na «'""liBČe. Nif; ni slabšega, kakor če je ves svinjak za-eian z gnojem. Prostor v neposredni bližini svinjaka suh in snažen. Zelo putrebno je, da se prašiči v P^'letnen, času zadosti izprehi^dijo in da rijejo po zemlji.
i^f ni paše in ograjenih vrtov, tam je skrbeti za dosti P^»8torna dvorišča (tekalisča), da se prašiči pregibljejo.
^ t^ft način se utrjujejo, pa tudi bolje redijo. ^ , y poletnem času jim je treba pa tudi vode, ^da se . "Jej hlade in varujejo pred kožno srbečico. Ce jih ^^.iifgtjče v bližnjem potoku pogostoma kopati, je to j.j'^'^è vredno. Če nimamo take ugodne prilike, potem Šc'	polivati in umivati. Skal vode in sirková
li katero se odrgnejo, vplivata silno ugodno na do-Ij^J.	živali, 'raki^ prašiči raje ležijo in se veliko
P'JČutijo in redijo. Te je vročina velika, naj se pra-Vsak dan umivajo ali kopljejo. Boljši posestniki imajo j^i^aa za kopanje prašičev posebne banje iz hrastovega 80 nizke in prostorne, ali pa imajo plitve ce-
mentne bazene za vodo, da se v nje vlegajo prašiči in kopljejo. Stroški za to se kmalo poravnajo. Treba pa je, da se voda v takiii pripravah vsak teden obnovi, ker se sicer usmradi. Tudi svinjake, ki imajo tlakana tla, je v poletnem času večkrat izpirati. S tem ne skrbimo samo za večjo snago ampak tudi za potrebni hlad, ki je v poletnem času nujno potreben v svinjakih. —r—
Razstava kranjskih vin v Pragi.
Ako gremo iz Ferdinandove ulice po i'ernstinu proti Vojvodovi ulici, zapazimo na oglu obeli stavbo, ki nam ponosno javlja, da je bil zlati, stostolpni matici Pragi ohranjen eden njenih kamenitih spomenikov iz starih, zlatih Časov, starodavna primátorská hiša „u Vejvodu'^ fpri Vojvodovih).
Hiša je bila zgrajena v 15. stoletju v slogu lepe Češke renesance. Obnovljena je bila v I. 1G17—1ÍJ18, toraj ravno v onem burnem času, ko se je s pdnietanjem cesarskih namestnikov iz oken praškega gradu pričela tridesetletna vojska.
Takrat je bil lastnik hiše praski patricij Turek iz KozentiUa, katerega grb, podeljen mu po cesarju Ferdinandu III. za hrabro vojskovanje pri obleganju IVage po Švedili 1. 1648, se Še danes nahaja nad hišnim vhodom (portalom).
]j. 1717 je bila hiša last bogatega praškega meščana Vejvode, ki je bil 1. llifi imenovan priniatorjem (županom) starega mesta praškega.
Ko se je slo lani za to, da bi se liisa podrla in zgradila na njenem mestu nova, se je našlo v lii^i toliko umetniških, stavbinskih lepot (obokov, stropov, fresk itd.), da se je vsa javnost, kateri je na tem ležeče, da se ohrani starinski značaj mesta Prage, zlasti pa „klub za Staro Prago" in „družba prijateljev čeških starin", kakor tudi „Umetniška beseda" z vso unemo zavzeli za ohranjenje te zgradbe.
Jfišo je zgolj iz umetniških nagibov kupil in z velikimi stroški umetniško dovršeno restavriral znani češki umetnik, akad. slikar Klusáček. Kestavriranje liise je projektiral arhitekt Fanta tn ga je vkljiib raznim tehničnim težavam izborno izvedel arhitekt J']. Moravec.
Iz pritličja pridemo po stopnicah v restavracijo prvega nastropja, kjer nas zlasti očarajo krasni barokni stropi v glavni dvorani, katera je bila nekdaj posvetovalnica praških primatorjev (županov).
Podstrešje, ki si je ohranilo starodavni značaj, po svoji vežnji tramovja na staročeški način, je tudi prirejeno za restavracijo in imajo tu omenjeni že klubi in društva svoje društvene prostore. Lepa električna razsvetljava v zvezi s starodavno upravo vseh prostorov naredi močan utisek na obiskovalca.
veseljem in ponosom lahko gledamo na to delo, ki nam kaže umetniško dovršenost češkega duba že v diivnili stolttjili".
Taku pise in konča eden najvefyili Českili dnevnikov „Xarodni L^sti" o liiai „ii Vojvodu".
Čili, prvi vipavski vinarski zadrugi se je posrečilo, najeli the lepi restavracijski sobi v tej starodavni, slo-veiú bisi, kjer otvori zadruga svojo vinárno, to je vi-notoč, kakor so v IVagi in velikili mestili v navadi.
Prostori bodo te dni vkusno, „rotovski kleti" podobno prirejeni in oddani svojemu namenu.
Otvorjeni pa bodo ti prostori z „deželno razstavo kranjskih via", katero prireditev je podvzela marljiva in delavna kmetijska podružniea novomeška, ki je s tem storila odločilni korak v prospeb pospeševanja izvoza na-šib vin, za kateri korak so ji lahko hvaležni vsi vinogradniki.
Žů lani se je v Ljubljani sestala deželna enketa, ki je imela dati nasvete, kako naj se pospesuje izvoz naših vin.
Sklenilo se je ustanoviti deželno vinarsko zadrugo in pri tem sklepu )e tudi ostalo.
Dasi je bilo od mnogib strani, zlasti pa po vipav-skiii zastopnikili poudarjauo, da je treba storiti kak korak za hitro odponioč preteče vinske krize, in se je ravno kazalo na severne slovanske dežele, da bt bilo treba tam iskati tal za naša vina, sklenilo se ni v tem oziru nič pozitivnega, reklo se pa je, da se ta zadeva prepusti bodoči zadrugi,'ki — žalibog — se danes ni ustanovljena.
Novomeška kmetijska podružnica je sklenila v eni svojili odborovili sej, prevzeti to delo nase in izvolil se je odsek obstoječ iz kmetijskih strokovnjakov, na Čelu s prostom g. dr. li)lbertom, ki se posebno z vnemo zavzema za izvoz naših vin.
Po raznih tehničnih zaprekah se je delo toliko posrečilo, da stojimo danes pred durmi vinske razstave v Pragi in v posebno srečo si lahko štejemo, da se je podružnici posrečilo pridobiti ravno prostore „u Vejvodu", ki jih bode po njih otvoritvi gotovo obiskal vsak zaveden Pražan.
,,Deželna razstava kranjskih vin v Pragi" se otvori v soboto dne 29. t. m. ob 3. nri popoldne in traja do vštetega 6. junija do 12. ure zvečer. Ako bi pa poslana vina preostajala, vodi razstavo lahko na svoj račun re-stavrater naprej.
Že v soboto se odpelje en podružnični odbornik v Prago, da vredi razstavo; k njeni otvoritvi se popelje v Prago tudi načelnik podružnice.
Žđleti bi bilo, da se tam oglasijo tudi vsi naši v Pragi živeči rojaki, zlasti pa tudi oni, ki izletč ob sve-todnšnih praznikih v Prago, kjer se v ravno istem času %rši na razstavišču velika kmetijska razstava.
Namen vinske razstave je pred vsem, da se informira češko občinstvo, zlasti vinske trgovce, vinarnarje in gostilničarje, kakšna vina v raznih krajih na Kranjskem rastejo in da se spozna kakšna vina bodo ugajala češkemu okusu. Za to se ne bode vprizorila splošna, velika razstava, ampak izbralo se je iz vsakega vinorodnega okraja na Kranjskem le nekaj razstavljalcev, ki pridelujejo priznano dobra vina.
Dne 10. t. m. se je v Prago v ta namen odposlalo 57 vrst vina v skupni množini 2867 1.
Od tega je 27 vrst dolenjskega, 11 vrat belokranjskega in iy vrst vipavskega vina.
Razstavljalcev je 19. Vino se bode v Pragi stočilo v buteljke in se bode obiskovalcem ponujalo v posameznili kozarcih ali pa v celili steklenicah.
\'8ak obiskovalec dobi tudi informacijsko broSurico o kranjskih vinib (v češkem jesiku) brezplačno. Miioří' čeSki listi so že prinesli reklamne notice o ti,'j razstavi, k otvoritvi ae bodo pa povabile razne odlične, zlasti kmetij^k« korporacije, posebno pa češki kmetijski fkulturni) svtt-Zalivala pa bodi izrečena na tem mestu veleslavneniu deželnemu odboru kranjfîkemu in visoki vladi za izdatno podporo, s katero sta prireditev razstave omogočila, kakor tudi obema dolenjskima poslancema gg. Povse-tu in dr. Hočevar-ju za intervencijo v prid tej prireditvi pri » c. kr. polj. ministerstvu.	B. Skalický. ,
Folltičnl pregled.
Nemška fiosiirska dvojica je zailnji teden o!) svojem vratku s sredozemskega morja na IJunaju obiskalu našcfra (-'fi' sarja. Dunajske ulice, koder se je vozil vî.soki f^ost, so tiilo otj južnejša kolodvora do cesarskei^a j^radu hoj^ato okraScnc. Pr' ; slavnostnem obedu je na.š cesar napil nemškcjini cesarju. V na* pitiiici jo rekel, da se pred vsem zahvali neomojeni zvo.stobi visokih prijateljev in zaveznikov nemškega cesarja in italijanskc^T^ kralja, da so se zravnalo vse nastalo težkoče brez vojske. Nemwki cesar odzdravljajoč pravi, da jc zadnje mesece trozvoza ohranil» mir Evrojii, Naglasa! je, da ni ptujec v Avstriji in da mu osW nejo neizbrisno v sjiominu sitrcjemi v Avstriji in nu Oi;frakcni. Cesarja sta brzojavno pozdravila italijanskcj^a kralja, i'essr Viljem jc odlikoval z visokimi redi veliko avstro-oj^rrakib dostojanstvenikov, Une I.T. je cesarska dvojica odpotovala v JCarlsrujO na Bacjensko. Na,š cesar je Viljema II. imenoval avstr, fcJdmaršalom.
Štajersko. Pri ožji volitvi v južnoštajerskih mestih je ^ splošni skupini dne 14, maja zmaři;al socijalni demolvrat ućitcb Ilorvtttek, za katercj^a so g'lasovali i Slovenci in s tem jtodrl' zagrizenega ncmSkep;a nacijonalca renej^ata Krala. Dne 27. pa s® kmečke občine izvolile vseh 10 kandidatov K. Z. Liberalci in renegati so popolooma jioraieni. Slava 1
Kosiia. Mažarska aferama banka za Hosno in liorccf^oviiio je dobila toliko privilejfij, da se po pravici nad tem hndiijd® skoro vsi iasniki. Dobila je predpravico dajati posojila za odkup kmečkih posestev in kar jo s tem v zvezi tako, da privilojçij i''' ključuje vsako jioznojšo podobno napravo. Na razpolago l»o banki ves vladni aparat. Davčni uradi bodo skrbeli za vračati)^ obrokov kakor pri drugih davkih, torej bodo uradniki boscnsk" vlade nekania plačani aj^enti mažarsko banke. Delo bo oj^ra?' tl'ala vlada, dobiček vtakne banka. — Dolžnik ne smo posojfi? pred pretekom 10 let vrniti, — Posojila no dobi po stalni obrcstn' mori, ampak po razmerji zboljšanja zemljišča. Kdo bi v takih razmerah zboljiíaval svojo posestvo? Pri okrajnem uradu l>o tuil^ zabeleženo, da se zemtji.5ča ne sme prodati ali sicer od,sto|iit') dokler ni ves dolj,' banki poravnan. Zadolžnice bodo brez toži)« "Î sodnejia postopanja izvršljive. Če torej dolžnik le en dan zaiii"'j' obrok, ga lahko jioženč s posestva. Obresti bi z raznimi josar'" jami prišlo do 775%.
V državnem zboru je vlada sicer zmagala, da v bosnn.skci" odseku niso bile sjírejete resolucije, ki so^izrokale vladi nc^'®' upnico. A viada stoji ])rcd novo bitko. Dr. SustcrAíč, dr. Ija^iinj" in tovariii so vložili nujni predlo;^', zahtevajoč, naj pride Vuk''' vičevu resolucija, ki omenja, da je drž, poroštvo zii mažarsli|' agrarno banko ničovo, ker nas])rotnje postavi dne HH. svi'ÈaH" 18ti0, da naj so torej to poroštvo razveljavi; naj se zeintji^li* odveza smatra kot javna zadeva in da naj komisije zascbď'' jiodjetij nehajo v javno razpravo v drž, zbornici, „Slovansl^'' .Tednota" in socijalni demokrati se nadejajo, da pri glusovai') dobe večino, osobito, ako se poljska ljudska stranka jiridolíi to. Kako se bo vlaila pri tem izmotala, se Se no ve. — ''■"-.'^"'j sarikov predlog radi zagrebške jtravde o velesrbstvu je sprejel 167 proti 132 glasovi — toraj poraz vlade. Pravda so vleče, k»'^, morska ka(';a; nekatere priče za olitožence neugodno izpovcib'J^
Na l'i'edarlskeni so krSč, socijalci v splošni skujdni i" kmečkih občinah sijajno zmagali. A tadi v mestni skîipini so zelo predovali in v največjem meatn Dornbirn zmagali nad nemškimi prcdnjaki in soc.demokrati. Svobodomiselci imajo samo 4 manda' ■
Nil Soliiot;raškoiii so krSé, sodjalci priborili zmago v ve-Ie])08ustvn in h tem večino v deželnem zboru z 22 svojimi proti 15 svobofiomiselcem in 2 soc. domoltratom.
Oi;fska krizii še ni rešena, ('caar se ni udal, Košutova bolezen razvoj zaiiržuje.
Na Francoskem se je iioStno-uradniiški štrajk ponesrečil. 26.40f) uradnikov jih jc štrajkalo samo J ill 7. Vlada je v iibornici zmafrala, ker je bila sprejeta resolucija, izrekajoča vladi panje.
l'ortiifîalska atoji baje pred revolucijo. Ni jo stranke v flezeli, ki bi se navduševala za monarhijo.
Italijii jc imela dva imenitna obi.ska, Sošla sta se kralj angleški in laški v Hajah ter se baje pogovarjala o koJonijskih vpraSaïqih ob sredozeiuskeni morju; kmalo nato pa je laškega •'ï'ap obiskal v Brindisi uesar Vi|jem II., ki ga jo potrdil v propriOaiiju, da je za Italijo najbohe, ako ostane pri dosedanji trozvczi.
Trozvcza .Viiiilijii, Ki-aiirija in lliisija še ni potei^nila za S'ibo Italije.
Tiin>ija, Mladoturki so pripeljali v Solun 10.000 starotur-vojakov, katere baje porabijo pri zf^ratibi železnic. Albanci nekoliko pomirili. Pač i)a okoli Damaska zopet vre med -^fabci. Največ imajo povsod trjieti kristjani. Predsednik Zjedi-"Jejiih držav amen.ških jc naprosil kra^a Edvarda, naj stori po-"(ibno korake za varstvo kristjanov po Turškem.
_i<^alosi.Mo so peli soboto in nedeljo zvonovi v Obeh novo-l'ioSkib cerkvah ter tudi v sosednjih župnijah v Prečini, Stopičah I" priisiiicaij, ])eli so slovo p. Viljem Vindišarju, bivšemu defini-wrju ter opetovanemu gvardijanu, ki je izročil svojo dušo Bogu "laja o polpolnoči.
Pokojni je bil rojen v Bitnjem, župnije Smartin pri Kranju, oktol)ra 1849, obiskoval gimnaziji v Kranju in Ljubljani in vstopil v franči.Škanski red 22. oktobra 1870. Kot frančiškanski ^'crik je l)il potrjen k vojakom. Kot brambovec je delal orožne vaje todne skozi A lota v Gorici in Ljubljani. Zjutraj zgodaj iz sa-|iio,statia v vojaški obleki gre v vojašnico, opoldne domov, po
*osilu zo[iet doli do večera. Da so bili z njim zadovoljni priča ". ker jo postal korporal — in tudi jircjel jubilejsko kolajno. ^ ielet je jjostati vojščak Kristusov, da kaj več stori za kra-jicstvo Jiožje, Dne Ki. marca 1876 je bil posvećen za mašnika. [ \ fiovr.šenih študijah je bil nastavljen kot učitelj v Kamnik, kjer jo i^loval 5 let. Nato eno leto v Nazaretu na Stajarskein, od tedaj " smrti v Novem mestu.
, Viljem je bil splošno izredno priljubljen pri vseh sta-ovih. To je pokazal v pondeljek tudi pogreb. Poleg domače sa-'ostanske družine in 11 gg. usmiljenih bratov prišlo je 25 du-^viiiitov, nekaj celo iz (ïorenjskega. Slovesno sv. mašo zaduš-je daroval mil. g. opat iz Zatičine, libera opravil proč, p. «nstantin Luser. novomeški rojak, generalni definitor in hivši ;	zastopnik kaiiini.škega samostana, sprevod jia je vodil
^ prošt. Zastopani so bili vsi uradi, glavar baron Rechbach, 'redsednik dr. Kavčič in načelniki vseh drugih uradov, gimna-J-je, zelcznično-trasijskega oddelka ter mestno garde in požarne li^f''' ~	«o'ski svet je kot učitelju razposlal mrtvaške
ter se po svojih članih udeležil pogreba. Mestna občina je ^ obilno
zastopana po županu in odbornikih, istotako županstvo Stopi če. Mnogo.štcvilno je prihitelo ucitelistvo iz mestó in žlln'r^ iia'lnjo čast skazat svojemu tovarišu, katero se je pndru-0, '"iti gimiiazijskenm pevskemu zboru, ki je pred cerkvijo in řrabu zapel ginljive žalostinke. Za oficijelnimi zastopniki pa dolara vrsta meščanstva, častno število mestnih dam in vse Btm- ^"''«tva iz mesta in okolice. Da pa bodo naši čitatelji ix	taka splošna vdeležba, objavimo še nekaj potez
^flonja in delovaiya -J- p. gvardijana, katere nam je izročil "t me^^^gj,^ jjj „jggjiig razmere dobro pozna, (jj. .Hladna zemlja torej krije prečastitega patra Viljema Vin-Mn^!?"'	Jo to blago dušo kruta smrt iztrgala. —
nrkovo nedeljo si je v Prečni in Kamenci pri trudapolneni Zaii"^^"' 'duhovnem opravilu a procesijo vred nakopal kal bolezni, ffov^'' soinčarice, ki je provzročila vnetje možganov. Na lye' Somili piaka mnogobrojno zapuščenih ovčic, kaUsrim je bil
spovednik, vodnik in tolažnik. Kaj je bil p. V. meščanom in njeni okolici, hočem v kratkih potezah naslikati, V bolje umevaiye moram poseči nazaj.
Starejšim meščanom je še v dobrem spominu ohianjen rajni pater Matevž Pibernik, kateri je 53 let v našem mestu bival, leta 1885 jia kot 83 letni starček tukaj umrl. Ta je bil pobožen menih, sloveč na daleč okolo, znan spovednik in vnet obiskovalec bolnikov. Ni je bilo skoraj hiše, da ne bi njega klicala na pomoč. Ako ni pri kakem trdovratnem bolniku drugi duhovnik nič opravil, p. Matevž dosegel je namen; zadimi poskusi bili so: „pojmo po p, Matevža", a niso bili brezuspešni. Leta 1883 jirišel je iz Kamnika v naše mesto p, Vi^em, še mlail je bil, a precej nastopil pot rajnega p. Matevža, in kakor Matevža prej, tako 80 bolniki sedaj klicali p. Vifjema v vsaki sili. Njegova spovednica je bila vedno obiskana. V budi zimi in v veliki vročini je presedel po več ur v spovednici, postal je vedno bolj znan, kot vnet menih je zaslovel. Kmalo so se ga meščaqje in daljna okolica poprijeli, izbrala si ga je tudi inteligenca za svojega sj)o-vednika. O, ko bi mogla njegova celica govoriti, koliko odličnim svetnim in iz cele okolice gg. duhovnikom je on sveto odvezo delil! V različnih urah so ga ljudje klicali za spoved, a ni bil nikoli nejevoljen, vedno je rad postregel. Imel je rahločutno usmiljeno srce in veliko potrpljenje z grešniki. Kakor je on užival zaupanje doma v spovednici, ravno tako tudi po hišah pri bolnikih. Kakor hitro je kak bolnik nevarno zbolel, takoj se je ]»o-slalo po i>. Viljema; on je rad prišel, ljubeznivo se z bolnikom pogovarjal, ga tolažil in kmalo pripravil ga za sveto spoved. Ako je bolezen dolgo trajala, ga je tudi pogostoma obiskal, ni ga zapustil do zadnjega, ko je prišla ura ločitve, prihitel je, če le mogoče, molit k umirajočemu.
Za časa njegovega bivanja v našem mestu, tri mesece manj kot 26 let, bili so tudi različni bolniki, ki so imeli svoje trdovratne nazore; s takimi bolniki občevati, ni za duhovnika jtrijetno. Bolezen postajala je vedno hujša, zdravniki niso dali domačim nič več upanja, dobra skrbna žena prigovarja mo2u, naj ji dovoli, da pošlje po kakega (luhovnika, a mož pravi osorno; nobenega ne pustim k sebi. — V svoji žalosti in veliki skrbi so spomni na zadnjo poskušnjo, ter prigovarja možu, naj dovoli, da pride p. Viljem ga saj obiskat; mož pomisli, slediijič privoli, a s pri-stavkom; ,.pa to ti ])Ovcni, le samo obiskat." P. Viljem pride, v njegovi ljubeznjivoati se različno z rgim pogovarja, bolniku se prikupi in pravi, bom še jirišel vas ol)iskat, bolnik nm dovoli. Drugi dan jo bil že pri njem, vprašal ga, kako je noč prestal, bolnik toži, da ga vidno moči zapuščajo itd, P. V. opomnil mn jc, da je bolezen nevarna in dobro bi bilo, da bi se spovedal; bolnik pravi: to je mučno meni misliti, p. V, dè „ne skrbite za to, vam bom pomagal, le bodite mirni, kmalu bova gotova." Bolnik jo kmalo skusil resnico qjegovih besed v svojo tolažbo.
Znaui so slučaji, ko so marši katerem ti zaigralo solze hvaležnosti, ker je bil tako hitro premagan vesstraih pred spovedjo. Po i\jej pa zadovo|jnost in vdanost v voljo Božjo. Bere se, da je Bog nekaterim spovednikom dal posebno milost spreobračati grešnike in bolnike jiripravljati na srečno smrt. Včasih so se posluževali kaj priprostih, navadnih stvari ali Seg dotičnoga kraja. P. Viljem menda spada med take redovnike. Neki vbogi stari mož poklical je p. V, Kmalo sta vse opravila, bolezen trajala je dolgo. Nekega dne ga zopet obišče, mož pravi: „na misel mi je prišlo, da nii vino diši, a ubog sem in iz krčme ga nočem, samostanskega bi rad pil, ])rosil bi Vas za eno steklenico. Pater reče: „ o oče, to bo pa precej" — gre domov in kmalu ga mu eno steklenico prinese, „to vam bo dišalo, je pristno vino." Čez nekaj dni pride zopet k njemu in jirinese še eno steklenico, a kmalo se mu je tudi to vino vstavilo in čez nekaj dni je starček umrl. Ubogim bolnikom je nosii pogostoma kaka jabelka ali jio-maranče, ter tako lajšal njih bolest.
Časti i>, Viljem ni iskal, a njegovi predstojniki so mu naložili breme, ko jc ])ostal gvardijan. Kot tak je bil zgled delavnega in rednega življenja. Svojim podložnim sobratom j)ravi oče. Z veseJim srcem je sprejel ptuje goste, ki so se v redovni družini čutili zadovoljne ter se razvedrili ])0 svojem napornem deJu. Kot gvardijan se je držal tradicijonalne samo,stanske navade, da ubogi niso prazni ostali, ne domači, ni ptuji popotniki. Kakor patri sploh, je tudi p. Viljem rad postregel sosednjim duhovnom v dušnem jmstirstvu tako, da ni poznal odmora, katerega je pač kot učite^ čez teden utrujen potreboval. A kolikrát je i>. Viljem v pozno noč tudi na deželi presedel v spovednici in zgodaj zjutraj zopet prišel.
Pri vsem mnogem tiiihovnem ojiravilu je bil pa Še tiiili akrbea vesten uňitclj na tukajšnji deški ljudski šoli. V Kamniku jc l)il '3 let uùitclj, tukaj Mizo 2fi let Kazumel je z mladino oljiievati, bil dober vzjrojitelj, skušal ja z lepo besedo veliko do-aci:i. Mladina sitoznala je v njem svojega prijatelja in skrbnega učitelja, rada ga je imela. Ako so je srečalo kakcn;a učenca in fra Vj>raŠalo, katercipa učitelja da ima, — pravi p. V'. „Ali so kaj hudiV"' fantič reče; ^0 ne, nas imajo radi, samo če preveč šepetamo, 90 malo hudi, če smo pa mirni, se nam ))a nasniejajo." Otroci so ga ljubili, pa tudi ubogali.
1', Viitjem se jo zanimal za oboge bolne reveže, Če imajo od kake strani podporo in v kakem položaju se nahajajo, in če se mu je sporočilo, da je ta ali oni podporo dobil, videl sc jo patru tia obrazu izraz vesefja. — Pri njctn ho je lahko dobil naslov družin, ki se nahajajo v največji bedi, zlasti sramož\jivih ubožcev, ki skoraj ne morejo in nočejo prositi, rajše najhujše trpijo. P. V'iljemov upliv je na morodajnem mestu dosegel pomoč.
Pater Viljem ostane Novomeščanom in v obče njegovim prijateljem v dragem spomimi. Blagi Viljem počivaj v mirul
Purkstal je bil določen tudi za člana komisije, katero je odredil kralj Ferdinand 1. 1550, za ureditev mej v Žuniberku, kjer ho se naselili l'skoki na posestvih raznih vla.stelinov. Isto leto je zastopal Karol Purkstal svoje podložne v neki pravdi proti baronu , Turnu, imetniku loškega gospostva; a 1. 1552. je bii postavljen . Karol za blagajnika pri vojski, ki je bila zbrana i»roti Tarkoni. ! Jakob Purkatal je sedol v deželnem zbortí kranjskem 1. 15Hr>. Znamenit je tudi Ivan Jurij Purkstal kot sobojevnik Wallenstcinov v drugi benečanski in tridesetletni vojski, ki se jo izkazal po-sebno^v bitki jiri Broisachu 1. 1638., a tudi vsled ran kmalu umrl. Vuk Žiga Purkstal jo postal I. 1642. vojaški svetovavec. Večeslav Karol jo bil deželni oskrbnik goriški, koniornik in cesarjev tajni svetovavec. Kot član češke veje je podedoval posestva jiatra Alberta Purkstala, zadnjega člana štajerske veje, odštev.ši 4i).0fJ" goldinarjev odkupnine, S to svoto je bila utemeljena mariborska gimnazija 1, 1758, L. 1660. sta bila pri sprejemu^ cesarja Leopolda I. v Ljubljani tudi dva Purkatala, in siccr Žiga Kri-tlrik in Krištof.	iDalje jj"'!®')
Zabavi in pouku.
Purkstali.
Spisd i T an Stekl ase.
Rodovîna Ptirkstalov je jako stara. Da jo prišla pa iz Bosne, kakor omenjajo neki pisatelji, seveda krivo sodeč po grbu, ni niti najmanje verjetno, kar dokazuje že nemško rodbinsko ime. Sledi te rodovitio nahajamo že v dvanajstem veku. Sčasoma se je rodovina namnožila ter osnovala po raznih zemljah današnje Avstrije posebne veje. Znana je štajarska veja, ki je izumrla s patrom Albertom Purkstalom I. 1744.; ]»otem tirolska, ki je prenehala že 1, 1342,; na dalje Češka, katere zadnji član jo bil Večeslav Bogomir Rafael Purkstal 1. 1817. Ta je bil sploh tudi zadtýi moški potomec cele rodovîne. Z dovoljenjem cesarjevim je sprejel I. 1835. odlični baron Hammer ime in grb Purkstalov, ter se od tega časa pisal Hammer-Purkstal. Tako se je vzdržalo ime nekdaj slavnih Purkstalov do dandanes. V rodbinstvu so bili Purkstali z najodličnejširai rodovinanii po današnjih avstrijskih deželah, a odlikovali so se kot vojaki, državniki in celo učenjaki. Povišani so bili na baronsko čast 1. ifi3i., a na grofovako 1, 1671.
Z& nas so pred vsemi znamenit! le oni Purkstali, ki so živeli na slovenski zemlji, zlasti na Kranjskem, kjer so posedovali graščino Pušta!, Ribice in Goričane na Gorenjskem ; Gradac, Krupo, Podbrežje, Pusti Gradec, Ribnico, Turen in Vinico na Dolenjskem, Njih moč je bila tedaj usredotočena med Kolpo in Gorjanci, kakor skoraj ob i.stem času moč Paradajzarjev med Gorjanci in Krko. Kranjski Purkstali so bili na glasu kot posebno hrabri in pogumni junaki v raznih zlasti turških borbah, pa so si tako stekli veliko zaslug za obrambo slovenske domovine.
Najprej nahajaino kranjske Purkstale na Gorcrgskem in siccr v Puštalu pri Škofji Loki, tam kjer so Poljanica izliva v Sorico. Že 1. 1215, se omenja v neki listini Oto Purkstal za pričo, a sam grad Puštal v drugi listini iz J. 1267. Valvasor (XI, 32) omenjii, da so to graščino sezidali Purkstali in da ima tudi ime od njih. Tudi pravi Valvasor, da so Purkstali loškemu nunskemu samostanu podelili velike nadarbine, pa da se teh dobrotnikov spominjajo vsake kvatre pri službi božji v omenjenem samostanu. Kdaj so Purkstali utemeljili ta grad, pa nam ne vé povedati. Vsekakor mora biti jako star. L, 1446. je živel v tem gradu Gal Purkstal, Znamenit jc bil Moric Purkstal, sin Joahima in Katarine rojene 1'ngnad Weissenwoif, Že na početku XVI. veka pod cesarjem .Maksimilijanom I. je sodeloval v družbi s svojim stricem Žigo Herbersteinom pri prvih diplomatičnih dogovorih med Avstrijo in Rusijo ter posredoval uspešno, da so je sešel cesiir Maksimilijan I. s poljskim in če.škim kraljem I. 1515, Za svojo veliko požrtvovalnost je dobil za nagrado od cesarja Karola V. upravo graščine ribniške, katero je pa potem prodal I 1521. Bernardu Ričanu za 2000 goldinarjev. Ivan Jurij Purkstal se jc odlikoval I. 1529. v boju pred Dunajem kot stotnik, Krištof Purkstal je bil 1, 1531 do 1.^33 kranjski deželni upravitelj in član velikega odbora, a 1. 1543. kranjski deželni odbornik. L. 1531. mu je bila na zboru v Dolenjem Dravogradu kot bojnemu svetniku določena iilača 50 goldinarjev mesečnih. Istega leta jo bil Krištof komisar na deželnem zboru kranjskem. Karol Purkatal je bil deželni odboi'nik kranjski od 1. 1549 do 1551. Ta Karol
Dopisi.
št. Jertioj. Č. župnijstvo naznanja; Prvi letošnji shod pri sv. Miklavžu na visokih Gorjancih so bode vršil prihodtijo nedeljo 23. t. m. Prid' vrh planin nižave sin!
Iz Št. Jerneja. Krasni maj, le[>i maj, izvabi ljudi na jirosto. Izvabil je tudi malo družbo, na božjo pot v novi Lurd, na dan sv. Hervacija. Pred nami smo videli tudi bolnega ronmrja, ki bi drugače težko gori prišel na kraj milo.sti rad! bolezni, akoravno ni težavna pot; in kaj si zmisli: Zasede svojo kobilico in roma k Mariji Devici, ter prosi pomoči v bolezni, da bi mu izprosila ljubo zdravje. Strma je pot, ki pelje v večnost, ravno tako nekako se je temu romarju in nam godilo, ko smo l)ili že praV blizo čudodelnega kraja. Kaj {»a je bilo tako posebnega? Žo od daleč smo slišali streljati, pa mislili smo si, vsaj to ne more nam veljati. Res, ko pridemo bliže, zagledamo veliko pridnih Hudi, ki 80 kot mravlje se sem ter tje sukali, skalo vrtali, stre^ Éaii, zidarji zidali, drugi prst nakojtavali ter lejto pot razširjal' in gladili, tako, da jih je bilo kar veselo videti. Mislili smo si, ko to zagledamo, to volja vse preblažoni IJevid Mariji na čast. Kako je pa mogoče, da tako pridno na tem kraju smejo delavd pot razširjevati, skale streljati in meni nič tebi nič nobeneg» vprašati? Kar zagledam marljivo gospodinjo Ano Piletič iz Star« vasi Dolne, ki se je pridno kakor kakšen inžener sukala meti delavci in sama, ki jo lastnica to zemljo, kjer jo podoba Matere Božje, i>rav pridno delala, kakor tudi njen sin Karol. N^ eno stran jo posestnik zemljo njen brat Kranc Fraiičič, na drugo pa Jožefa Zagore, in to vsi trije jtosestniki dobro volje pust«? da se smo tako pot razširjevati k temu čudodelnemu kraju. — Ovenčano jo vse tod okrog z venci, podobami, ki so jih darovali že trije ozdravljene! v zahvalo. .Mnogo dulitečili šmarnic in drugih cvetlic je okoli in okoli kii)a Matere iSožje nastavljenih. Lop angeljček visi v sredini, na vsak! strani p» kanarčka, in polno krasnih podobic in tabele. Tudi se bere, je že ta in ona oseba na prošnjo novo Lurd.ske Matere Božj^ ozdravela ter se jo pri.ila zahvalit za zdravje. Bližnji ljudje o''" hajajo tudi šmarnice pri Marijini podobi. Ljudje vedno dohajajo in tudi kaj denarja darujejo za ozalšavo. Vaš izvestitolj je pf oskrbništvu tega kraja izvedel, da je že čez tri sto kron j^rišl" vbogajme. — Sčasoma se bo že morda nabralo, da bodo IC]'" kapelico zamogli sezidati Materi Božji na čast. Na razpolag" so tam molitvoniki in časopisi, kakor „Glasnik Najsvetejših src^t da romarji lahko kaj čitajo in iz lýih molijo. Videl sem sjjominsko knjigo, da se podpišejo lahko romarji iz raznih ptujih krajcVj ki so prišli tu sem Marijo počastit.
Toplice. xNaznanili sto že, da jo tu umrl č. g. Mih«"' Sobar. Bil je pokojni tukajšen rojak, rojen 1. 1844 na Doljiuh îSicah. Posvečen je bil 1, 1870 kot duhoven tržaške školije. iil"^.' boval jc večinoma v Istri, nazadnje je bil župidk v Sočeriii-Vslcd bolehnosti je stopil v pokoj ter ao nastanil v Topli«'»"' kjer ga je smrt rešila trpljenja. Pogreb je i»il zadnjo soboW 14. majnika dopoludne. Prihitelo je več sosednjih gg. dnhovni|| sobratov, na čelu jim mil. g. prošt-dokan dr. Elbert, ki jo opra^'' slovesno zadušnico; daljo se je udeležil pogreba tudi č, g. P'"'"'^ iz Kandije in č. g. p. Blaž kot zastopnik frančiškanskega saiii^' stana. Pokojni g. župnik bii je tihega, milega značaja. mirno spavo v domači zemlji!
l'od^i-aii. Umri jo v i)í)tnišnici Usiiiiljenîli bratov v Kamiiji «Ile U, I. 111. g. Miitija Kantclic, oče à ff. Matija KHstelic, župnika y Dolu pri Ijjubljani. Pokojni jc dosoffol lepo starost l'à let; bil je obĚc 8[ioštovuii, več lot občinski odbornik, skrben, iinien gospodar, bil moić značajen, kakor jih je malo. Umrl jo Ka rakom v želodcu, in aicor ravno tafien dni ]>ozneje kot njefiov sin, gospodar na domu. Sin župnik jo prejšnjo nedeljo spremljal brata k pogrebu na I'odgrad, a nazaj je pe^al zopet očeta v bolnico. Globoko je žaloval za svojim tako ratio uinrlim sinoni; za teden Izlili pa iim je i on alediJ v večnost. Odkritosrčno sjjoštopanje, Ji» ]o itakojui užival, jo )>okazal tudi veličasten pojfrob. Sprevod 30 vodili trije gospodje, med rgimi sin pokojnikov, č. g. župnik dolaki,^ Rojí daj pokojnemu večni mir, ostalim pa tolažbo! Vsej rodbini, jiosobno |ia žalostnemu g. župnikn nase najodkritosrčneje «ožalje! — Letos Podf;radom smrt hudo jiospodari; umrlo jih je m med temi najveC gospodarjev in gosjiotiinj. Veliko število za našo faro.
)ka, 10.5, Naznanili smo cenjenim čitateljem, da jc naš aotruíinik g. svetnik Podboj odšel v iko na odmor. Iz l^jegovcga zasebnega jioročila povzamemo nekatere stvari, ki bodo 'zanimale i^egovo ninogolirojne znance, pa tudi širšo občinstvo, l'o kratkem odmoru v Ljubljani in v 11. Histrici brez nezgode «osel v ta rajski košček avstrijskega Primorja. Neizrečno je^ tu Ijnjetno, zrak krcjiak, temperatura topla, morje kot zrcalo. Clo-mora tu znova oživeti. 2.3 nas je, vmes armenski katoliški nadškof Ivovski dr. Teodorovicz. Slavčki žvrgole pod oknom v «iihtečem parku.
Belokranjski glasnik,
v _ Snhor. Poaosrocil sc je 14. maja voznik Janez ZugcU iz št. 18, Splašili so so namreč konji pri „upotckarjii'' in so strašno divjali, voz z blagom se je zvrnil, l>lago je ostalo na tleh, obrtion okrog so i»a konji vlekli še naprej, dokler jih ni nek ustavil. Nekaj delavtiov jo takoj teklo doli, ko so slišali, so je [irevrnilo in Žuglja našli med kištami. Ležal jo ves ^Krvnv^en. Isti mož je lionesrečenca valo pe^al v Metliko k ■^^ravniku, 1'olog nezgode ima še škode nad 400 kron.
»f^lovt'iiofi" iioroča; Krasen, prazničen jtoniladanski dan je v nedeljo i), maja t. 1. za Stari trg in (;elo poljansko dolino, ki lahko in upravičeno nazivlje belokranjska Žvica. Stari trg, z ■"Oiiiantično lego na stožičastem bribu, spodaj bistra, zelena Kolpa, «nkraj Kolpe visoke hrvatsko gore, na drugi strani prelejm po-l'^'iska plodonosna ravnina, a na severovzhodni strani visoki movi Tunče gore: vae to skupaj tvori postro pokrajinsko sliko, nima sovrstnice na Kraiijskoni sjiloh. Na tej čarobni poljani ^■■Çbiva razborito poljansko (judstvo, ki pa si je ohranilo Se staro "OSO, .C:egc in običaje.
vr , tej romantični dolini je priredil belokranjski poslanec ^'»tjašič přetečeno nedeljo shod „Kmečke Zveze" v Starem trgn, da J^iia kraju samem prepriča o potrebah ljudstva. Shod se je vr.'iil na "■OHtorneni dvorišču ])rod župni.ščem, kjer sc je zbrala mnogoštevilna "loaina moških in žensk iz Starega trga in cele poljanske do-gotovo nad 500. Tudi nosonii.šljcniki S. L. S. so prišli na ■ Ob treh po večeruicah je otvoril shod dr. liožlč, prisrčno ^^'•dravil vse navzoče moške in žensko, jiosebno pa vrle poljanske 'Mjaiie in voiečastnega žnpnika iz Plemenitaš s Hrvatskega ob Predsednikom shoda se izvoli M. llade iz Predgrada, g. ,, .lonke zapisnikarjem in Pavel Majerlo rediteljem shoda. ^(Mnlk podeli besedo poslancu Matjašiču, ki v kratkih podlih zači ta delovaiye deželnega zbora ter opominja navzoče, da "J se trdno oklenejo S, L. S., ki dela v splošno korist sloven-liudstva in hoče poma<fati zatiranemu kmečkemu stanu. ^^ "'i-ovalci ao vsi — tudi nasjirotniki — z odobravanjem vzeli na ' poročilo belokranjskega ljudskoga zastopnika.	_
iitar ^^^ l>"Nlanc,eiii Miitja.šičem jo govoril dr. Kožič o zadruzni Ij '^«ki organizaciji našega kmeta, razložil i)omcn delovanja Gov	politično in ncí>olitične organizacijo sploh.
Ijj p»ik se je potem pečal z vpra.šanjeui belokranjske železnice, lik I 'lolenjski Sviei in prelepi po^janaki dolini dona.šala vo-[,J	v gospodarskem in kupčijskem oziru. Govornik raz-
pon	o veliki koristi ustanovitve deželne banke, ki bo
fjj	pridnemu kmetu, da si bo lahko pomagal na noge, če
dali*''	z varčnim in umnim gospodarstvom, povdarja
jj p Veliko, neprecenljivo gospodarsko korist, ki jo bo imela ravno in t '^'"''ji»» od desetmilijonskega posojila, s tem pa tudi mesta •"říl v Meli krajini, kajti z dobrimi cestami in poti, z zdravo
pitno vodo, z zboljšanjem živinoreje in poljedelstva sploh se bode zboljšalo tudi blagostanje meščana v mestih, kajti razvoj mest je pogosto odvisen od dobrega gospodarskega stanja bližnje okolice. Govornik se dotakne državnega zbora, omenja lokavost in veliko madžarsko drznost, ki si hoče z ustanovitvijo ogrsko banke v liosni na stroške slovanskega kmeta napraviti iz turške raje moderno ogrsko rajo, zadolžene, na milost in neruiiost ogrski oligarhiji izročene kmete, ki bi jih sčasoma rada pomadžarila in tako svojo „narodno" državo povečala na stroške Jugoslovanov. Konečno govornik povdarja še potrebe poljanske dolino, čemur so zborovalci 7. veseljem pritrjevali. Govornik je žel burno pohvalo.
Med govorom dr. Rožica je prišel 'g. okrajni glavar iz č'r-nomlja, ki je s tem pohodom pokazal, da se zanima za potrebe Belokrajine, Pri slučajnostih so povdarjali poljanski župani nujno potrebo napravo vodovoda za Stari trg, potem najtravo cest in vodnjakov in zvoze a Hrvatsko, kar si je gospod poslanec zabeležil in obljubil, da bo pospešitev teh naprav pri dcželneju odboru toplo priporočal. Na shodu .so bili vsi štirje župani poljanske doline. Razvila se je živahna razprava o potrebah in napravah za razvoj gospodarstva v belokraiijaki .švid. Po dve-uraem zborovanju je predaednik .shodu gospod Kade zaključil ljudsko jiosvotovaiije, so zahvalil govornikoma za obisk in govore kakor tudi gospodu okrajnemu glavarju za poset. Z radostnim obrazom in zadovoljstvom se jo zapuščeno poljansko ljudstvo poslavljalo od govornikov in jih prosilo, naj jih pridejo kmalu zopet obiskat.
V nedeljo, t>i t. m., so je vršil shod „Kmečke zvezo" v Semiču v šoli. Prostorna šolska soba in hodišče je bilo najtolnjeno z zborovalci. Na shod je prišel tudi g. okrajni glavar. Poročal je deželni poslanec g. Matjašič o jtrenovitvi občinskega, lovskega in cestnega zakona kakor tudi o izvozu domačega vina in uvozu tujega vina. Zbrani kmetje so z veseljem pozdravili težnjo in zahteve, katere zastojta njih jioslanec. Tajnik S, Jj. S, dr. Jiožič je razvil v kratkih besedah program S. L. S., ki ima sedaj večino v deželnem zboru. Zato morajo tudi kmetje delati na to, da podpirajo S. L. S. na celi črti jio vseh svojih močeh, ker le v skuj»-nem, složnem delu se bo dosegel gos]>odarski razvoj in blagostanje celo deželo, kar jo vroča želja S. L. S. Govornik razvija načrt in pOiuen zadružni.štva za Belokrajino jiosolmo z oziroin na bodočo belokranjsko železnico, ki bo celemu gospodarstvu dala odprto i>ot in drugo smer razvoja in napredka, kajti železnica bo odprla pot v zajiuščono deželo, izvoz domačih pridelkov so bo ])Oveča] in gospodarski in prometni razvoj ))o dal celi pokrajini drugo lice pa tudi drugo — stokrat večjo vrednost domačih pridelkov za domačega kmeta, Izobrazl)a, organizacija, zadružništvo se bo lahko širilo s hitrim napredkom, trgovina, kupčija in promet bo prinesel nove vire dohodkov v deželico. Nova železnica naj gre naravno po onih krajih, ki imajo veliko gospodarsko kulturno in prometno bodočnost in so najbolj obljudeni.
Govornik razloži še državni melioracijski zakon, kakor tudi dosetmiljonsko deželno po.sojilo, ki bo tudi žejni Belokrajini v nekaj letih rodilo bogatih uspehov z napravo prepotrebnih vodovodov in jirometnih občil. Zborovalci so z veseljem vzeli na znaTrjo poročilo tajnika S. L. S. Izražali so ze^o, da bi poslanci S, L. S. boli pazili na to, da se vinski zakon bolj strogo izvršuje. — Shod se je lepo, mirno in dostojno vršil in zborovalci so soglasno izrekli zaupnico S. L. S. (IJopisnikti iz Belokrajine: Ker je bil list radi praznika žo stavljen, Vaš dopis prihodnjič.)
Domaće novice.
Inieuoviiiije. Cesar je voja.škega superiorja preč. AInsgr. Antona Jaklič v Gradcu, dolenjskega rojaka, imenoval častnim kanonikom stolnega kapitelja v Ljubljani. Častitamo.
Tesaric-e Klizatieie ž<MiNkji Itohiica dobi vsied cesarjevega odloka iz loterijskega dohodka za dobrodelne namene iiO.OOO K. Polovica se izplača letos, druga jtolovica jm prihodnje leto.
Obrtno • tiiiilaljeviiltiii šolii v NovtMii mestu. V šolski odbor to obrtno nadaljevalne Šole so za dobo 1908 do 1910 voljeni sledeči gg. : Jos. Ogoreutz, trg. in župan v Novem mestu, kot predsednik; Ad. Pavser, zasebnik v Novem mestu, kot podpredsednik in zajedno zastopnik trg. in obrt. zbornice; Fr, Brežnik, c.kr.gimtiazijski ravnatelj, kot zastopnik mestneobčine novome.ske; Iv. Krajec, zasebnik, kot zastopnik deželnega odbora kranjskega; Matko Malovič, mizarski mojster in Jurij Picek, trgovec, kot zastopnika obrtnikov; dr. Anton Pilshofer, c. kr. deželaovladni tajnik, kot zastojmik naučne ujirave.
Ponižno vpraSiinje, Nekílo bi raci zvotiel, obstoji li se olepševalno društvo v Novem meatu ali no več? (Nedavno je sluga pobiral doneske, torej obstoji.)
Ustanove. Na c. kr. umetno obrtni strokovni šoli v Ljubljani, jc za leto 1909 in 1910, oddati več državnih ustanov v mesečnih zneskih po 20 do 40 K. Prošnje je vložiti do 15, junija t, I. na ravnateljstvo. Prednost imajo oni prosilci, ki se izkažejo z učnim spričevalom svoje obrti. Več pove razf!:la8 ravnateljstva C, kr. umetoo-obrtne strokovne šole v Ljubljani, z dno 6. maja t. 1-, št. 204.
Klnv. katol. akaii. teliti, (iruštvo „Zarja" v (jnukii si je izvolilo na svojem prvem občnem zboru dne 14. t. m. za letni tečaj 1909 sledeči odbor: predsednik: i ur. Tonček Ofjrizek, podpredsednik: med. And. Arnšek, tajnik: iur. Joško lic, blaf^ajnik: teh. Fr. Kueh. knjižničar: med. Ljud. Kramberjicr, gospodar: med. Stjep, Doanovič, odi), namestnik: med. Ljud. Horvatin.
Iz Novetra mesta. So ljudje, ki povsod! tam vtikajo v črnilo svoja razdor vprizorujoča peresa, kjer se gre za dobro, in v prvi vrsti cerkveno zadevo. Letos o Velikinoči so nosili pri procesiji nebo in svetili gg. veterana. Vse je biio mnenja, da je to no samo lepo, ampak tudi umestno, da ker slavna meščanska garda spremlja o procesijah presv. B. Telo, naj isto tako slavno društvo veterancev oticijelno nastopa pri procesijah. A morda iz osebne mržnje in nesporazumljcnja napiše neprijatelj sloge za-bavljice o veteranskem društvu z namenom, nekaj lepega, dostojnega in «mestnega razdreti. Očita slavnem« društvu, da je dobilo plačilo, kar ni res. G. dopisnika namen je jasen: nekoliko društvo veteranccv osmešiti, nastop onemogočiti, in tudi drugodi škodovati. Ali bi ne bilo primerneje opustiti take pušiceV — Gospodje veteranci so s tem tudi javno pokazali, da hočejo biti zvesti evangeljskemu geslu: „Dajte Bogu, kar je Božjega, in cesarju, kar je cesarjevega."
Gospodarske drobtine.
—	Hlajenje mleka v poletnem času. Pri prodaji mleka je paziti, da se mleko po molži bolj ko mogoče shladi. Ako imamo mrzio vodo, naj se v vodo postavlja, da se čimpreje shladi. Če nimamo vode, naj se postavka na hladne in zračne-prostore. Če ne ravnamo tako. se nam kvari in prehitro kisa. Paziti je jia tudi po hlevih, da so zračni in hladni, kajti mleko iz soparnih in premalo snažnih hlevov se tudi hitreje zasiri kakor iz zračnih in snažnih hlevov. Pred molžo je zmeraj dobro, da so hlev prezrači.
—	Sopanii iilevi. Nič ni slabšega za živino, kakor če so hlevi o poletnem času soparni. V takih hlevih se živina slabo počuti, manj žre in tudi krma toliko ne zaleže. Živina se poti in s tem mnogo krme po nepotrebnem zapravi, kajti vsako potenje je v zveîîi s porabo telesnih moOi. Zato je pa skrbeti, da so hlevi zračni in dosti hladni v poletnem času. Okna naj se odpirajo, da zamore zrak notri. Posebno čez noč jo skrbeti, da se taki hlevi hlaiiijo, dočini naj se po dnevu na solnčni strani zapirajo. V tem oziru so naši hlevi še zelo pomanjkljivi. Kdor pušča gnoj pod živino, mora še bolj paziti, da se hlevi dobro zračijo, sicer trpi živina, saj 'je živini za dober počut in za zdravje čisti zrak ravno tako potreben kakor ljudem.
—	Viiiorejcem. V tolažbo našim vinogradnikom, kateri ne morejo vina prodati, objavimo sledeče: Po Ogrskem požehli so dne 8, in 9, t. m. trtni pognanki tako, da se ceni vsled tega nastala škoda, v prevagljivih vinorodnih krajih na 90 "/o, V krajih, kjer je .škoda najmanjša, ceni se jo še vedno na 45 do 50%. Tako poročajo nemški strokovni listi, ^kakor „Allgemeine Wein-zeitung" ia drugi iz Ogrskega. — Na Štajerskem je okolo Ptuja, Ormoža, Ljutomera baje škoda tudi velika, vendar ne presega polovice letošrgega pridelka. Skoraj v vseh vinorodnih krajih na Nižeavstrijakem bila je pozeba trt vsled slano tudi kolikor toliko opazUiva, vendar jo prišlo čez tamošnjo trtje še drugo veliko hujSe zlo. Tam namreč v dostih krajih velika večina trt niti ozelenela ni, in temu je vzrok ta-le kaj redka prikazen. Imeli so tam prošlo leto istotako hudo suso kakor pri nas po Dolenjskem, vendar pa s tem razločkom, da tam tudi tik pred zimo izdatno deževalo ni, vsled česar se je zemlja noter do naj-spodnejših korenin tako presušila in to prej kakor je na površju zmrznila, da niso na spomlad trte dovolj vlage v sebi imele, da Iti zamogle ozeJeneti. Po vsem tem gre toraj soditi, da so bodo vinn cene povzdignile, že celo, ako nas bo se toča kaj obiskala.
—	Oddaja nunli-e galice v Novem mestu. Kmetijska podružnica ima še nekaj galice na razpolago, ker jo je dobila ceJ
vagon. Kdor jo želi še dobiti, naj so zglasi in naj pride po njo v pondeljek 24. t. m. ob 'J. popoludne na novon]L'ški kolodvor.
—	Oddaja umetnih gnojil za ajdo. Kmetijska podružnica novomeška naročila bo tudi letos umetna gnojila za ajdo in se je prcccj gospodarjev že oglasilo za skupno naročitev, OjtozarjamO vse naše gospodarje, da se čim preje zglase zaradi dobave pO' trebnih gnojil. Po dosedanjih izkušnjah se prav dobro sponašflta rudninski in kostni superfosfat pri ajdi. Za 1 mernik posetveje-treba 25 kg rudninskega superfosfata. Lansko leto je oddala kmetijska družba 70 vagonov rudninskega superfosfata, kar ja.snff priča, kako močno so se poprijeli naši gospodarji takega gnojenja-
Na zadružnem tečaju na Oi inn, ki se vrši od 24. do 29. t. m. se bo poučevalo po sledečem učnem načrtu in sicer ob do-poldnevih od polu 9. do i)olu 11. ure: 1.) v jtondeljek ; zgodovin« in razvoj kmetijskega zadružništva. 2.) v torek; razne vrste z»' drug, kreditne zadruge, 3.) v sredo: dolžnosti članov načelstvs, nadzorstva, občni zbori, 4.) v četrtek; najvažnejše postavne določbe, predpisi glede davkov, pristojbin, kolekov itd. 5.) v j^tek; nakupovalne, proizvajalne in ]»rodajalne zadruge. Mlekarske in kletarske zadruge. 6.) v soboto: živinorejske in sadjarske zadrugi'-Popoludne je vsaki dan od 1. od 3. praktičen poduk o zadružnem knjigovodstvu na podlagi obrazcev, ki se rabijo ])ri posojilnicah Rajfajznovkah in drugih kmetijskih zadrugah. Kdor »o želi udeležiti tečaja, naj se nemudoma zglasi jiri vodstvu šole.
—	ť('])Ijenje i>rasifcy proti nidečici. Ker jo zadnji čas za cejtijenje prašičev proti rudečici, opozarjamo še enkrat naše gospodarje, da se priglase za cepitev jiri žujianstvib ozir, n»' ravnost pri kmetijski družbi. Kmetijska družba daje za to cepljenje podpore in sicer za vsako žival po 15 h, za ude kmetijske družbe pa .še posebej 5 h, skupaj toraj 20 h, za kateri znesek se znižajo stroški za živinozdravnika, Gosjiodarji v novonie.ški okolici, ki želijo, da se )>rasiči cepijo proti rudečici, se lahko pi*'" glasijo tudi i»ri kmetijski jiodružnici v Novenj mestu,
—	Na razstavo kranjskih vin v Praffo je odposlala kiuc; tijska podružnica novomeška nad 5f) vrst vina v skupni množin' 2B hI »O 1, ki se ima potočití v steklenicah po ^i/J, kar bo dal« skupaj .^800 botelk vina.
Smešnice.
(liadovciluONt.) Sojirog: „Lina, kaj naj ti vendar podariin k tvojemu godu?" — Soproga: „K, ivan, kaj boš tako radoveden'^ Kaj dobLš že prihodnji teden račun."
(Zvijača.) Gost k natakarici: „Ve.ste, Kati, danes se"" moral svoji ženi priseči, da pridem že po drugem vrčku domov. Prosim vas tedaj, prinesite mi najprvo deseti vrček, p"' tem deveti in tako naprej, in ko pride na vrsto drugi vrček, mi povejte!"
(Usodepoliio.) A.: „Zakaj so te pa pri ženitovanju tvoj jega prijatelja Lesjaka iz hiše spodili?" — B.: „Ker sem pel.", — A.: „Kaj si pa vendar pel tacega?" — D.: „Lesjak, ti s' vkradel goskol"
(Itazločeli.) Gospa: „Ančka, kaj vidim! Ti imaš tuli slamnik in takšno obleko, kakor jaz! Kje je potem razloček nieJ gospo in kuharico?"— Kuharica; „Gospa, razloček jele v kuhanju'"
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu.
G. )io«. in tov. Job, KoĚiuek 6 velikih vu* žaginili osUnkctv. SI. osUrli' nistvo bttrtD Waïubold pl. Umstadtike graSůltie Hinelnik i) vreii kromt»rjft- ' VIČ, g. žnpiiik Jo«. Zore 5 K. Viř. g. župnik Jak. Favluvúiř 5 K, SI. iiĚit.elje^" druítvo za šojnki okmj Rudolf.ivo mesto veiioa u» grjb pokojnemu tnilt^U" p. gvardijanu Vitidiáar 20 K,
Nfljtoplejege zahvaljujem blagim dobrotnikom, posebno pa še g. KoSifek"' ki je B Bvojim velikim darom kuhinjo za nekaj ùasa preekibel. Plati Bon!
Loterijske številke.
GRADEC, 16, maja	84 65 68 28 50
12.
Sejmi na Dolenjskem v mesecu maju.
v Kandiji ker je 20. praznik ; v Veliki Loki v Žužemberku 21.: v ZatiČini 24.
in
Zagori"
Imenovanje	Hektt, po		Imenovanje	Kelt ti. p"	
	; K	b		"K	
Šenica......	21	41	Leia.......	11	7)
Rž .......	17	53	Bob.......	ÍÍ	76
Kuniïa......	13	_	AjiU.......	11	OJ
Oveg.......	9	78	Proeo ......	]3	---
Ječmen......	11 i	71	SorSoa ......	IG	
Krompir tmernikj , .	1 :	GO	Lan.......	—	
Fižol .......	11	71	Jajca po a la 40 vinarjev		
(irab.......	n	71			

§
m «
'E?
•a
0
1
ci
i
Zahvala.
Anton VlitdiSar, o. kr. ilftveni upravitelj v Solno-graiin iareka v ë»yjetii, svojega brata Janeza in vseb so-sorortnikov iinenn iia.jiskrenejBĐ KRhvalo m izknasno BniStitje V bolezni in iiiutipibrojuo tastnu spremstvo pri pogrebn svoje<ïa nepossabneiía brata, prečastit^ga gospoiU
P. Viljema Vindišarja,
gvardijana v íranÉiškanskem samostanu v Novem mestu,
Zlasti fle Efthvttljnie pre«, dnhovĚĚini in Č5. ifg. usmiljenim bratom, osobitu mil. p. proStu (ir, Seb. Eiberm in upatn ïatifiketon mil, g. P. Herh. Meiorjn, * i go ko rud u emu g. glavarju baronu V. Reclibacb-u, preblagoroiiiemu g. predsedniku okrožnega podisća ilr. J. Kavňiáu, blagorodnemu g. gimn ravnatelju Fr. Brižniku, biftg<iMdnemu g. županu J.Ogorentz-n in btaKuroduemn županu g. J.Zurcn, slavnemu žalez..tra8ÍjHkemu oddelku in njega vodji )reblagoroilneniu viá, inspektirjn g. Opits-n, slavnemu nSteljatvu, gg. zastopnikom C, kr. orožuiltva, e. kr, nnif. nieSi, garde in jio-iarne brambe, gi?. pevcem Kft ganljivo petje, vaem p. n. Kg. uradnikom v«eb inkaj-înjib uradov lu gg. profesurjein, deški Soli in nje vmlstvu, dekliSki doli in nje vmlstvu ter vsemu slavnemu obiinstvii vseb slojev za spremstvo pokojnega k zadnjemu poiitka.
NOVO MK9T0, 18. maja 1909.	(1^4)
Vožnji ped.
Ljubljana - Rudolfovo - Straža.
7ïs	pj	
7Sf.	HÏ	7Í1
7HV	lil	
7M	^Q]	Hw
»011	aio	tjï»
HIT	SÎ4	Hi«
8îi	iiïl	830
Síň		8«
Hid	2M	i)ot
íjai	.sin	SIS
	31(1	Í)ÍT
(»IT	H»	
1)8(1	B-1Ï	gis
		l).vi
	.367	10".''
01»	jun	U)ii
lOuii	41"	
l[)í!t		■0"
lOia	i*»	
llno	h"!	
I m Linbljane (jnž. žel.) ^ I.jnbl.niie (dol, žel.)
-avrira.....
;kof\ji«a . . , . iinarje-Sap . . ,
.^[Crosujj^e . , . .
Žalna.....
ViSnjtt fiora . . .
Zatiiina.....
ât, Vid pri Zatiiini . Itailoliova Vas . . Št. Lorenc . . . . Velika Loka , , .
Trebnje.....
1'onikve.....
Mirna TeĚ . . • -
.''Novo Me«to \f, \
■S
\ v iz
v stražo . . .
Grosuplje-Kočevje.
8S3	2t>'	i)07
		86'
830	gíT	m
	231	gB)
810	217	
«00	gin	8ts
7M	IM	8lJ7
7:1»	i"	76S
7îW		7íii
7"	1»	7s 9
7oí	JOB	71.
(5^9	IM	71»
0"	1251	701
P'		(i"
(jíl	1211a	««
(JIB	12»	CM
(;<«	12"	(jai
	1160	(jon
	11«	ĎB6
, .	1110	51'
m
H".-. DiT
9M till im
KjïS
'JM	84«	
2S11	86»	
2a»	SKn	
	1(1(1	
a"!		
		
3™	IIJ"«	
4Î.1		
4110		
iz (Irostiplja
u Predule
ČuSperk. .	.
Dobrfpolje	.
Velike LaSiie	.
Oneuek , .	-
Ribnica , ,	.
Stara Cerkev	,
v Kočevje . .	•
Št. Janž-Trebnje.
lom
lOiii 10"
10".	II. Trebnje . . .
<!»=• lij«.	U Mirna . , . .
4«" KVs'	Št. Knper^ Kako vnik
4'" lU'M	Mokr nog-Bistrica
.1" Kp-.' I	Hjaviue o. p, . .
4 11"^-	Št J,vnř, ....
Nočni čas ort C. ure zvečer do 6. ure 6» minut *jutraj ozna fen jt t tem, da ima ob «trani tik Številk debelo črto.
1».	! c"		1.'»	
	6-		IP'	
	ftíl		11"	6'"
			IJi;.	
1			11"	
u.			11"	íi"

. v	8""		2"'	8JS
	7!7		IBa	74 H
	7111		1"	711
			lis	7!a
			1«.	718
			1262	702
	(ÍM		12M	GI4
.	5-		120'	(;is
. i*			120»	Cl'
<
a> p
<
a>
O &
B
JU
CO
o
CO
i
Izjava.
iVekličeve vse žaljive beaefle, ki sva jili govorile o ^'>>du Ivanu Možini (z Ihú. Straže, íiííi)	Liza Mrvar, Pavla Mrvar.
Vabilo na ObCHI ZbOf
Mk podružnice su. Cirila in Metoda u Novem mestu
soboto 22. maja ob 7. uri zvečer v g. Tučkovi gostilni.
DNEVNI KKI):	,iï4)
1.)	Toročilo predeeclnikovo in tajnikovo.
2.)	Poročilo bla^iajnikovo.
.'î,) VoJitcv dveh članov jjooblasceocev za glavno skupšíÍDO, 4.) Volitev novega otiltora. ,5.) Kventuelni [iredlogi.
Radi važnosti leffa zborovauja, [»rosi prav obilne udeležbo
Odbor.
ITaznanilo.
Udani podpisancc se blaj^obotno priporoča slav-iieiiHi občinstvu, IzdoJuje najnovojSe in najboljše
ograje zq grobove in vrtove,
kakor tudi niíiliťiio kljiiraviiir;e za vsakovrstne shrambe, za katere jamči.
Vsa dela in popravila škropilnic, strojev i. t. d. so izvršujejo točno in ])0 najnižji ceni. S priporočilnim pozdravom
(1105-2) Jožef Pirkovič»
kljnřavniriirski inojster v Št. rlonicjii.
V Novem mestu so da v najem ali pa tudi proda
I "V	Aa^av stoječa na Loki
il I Q 51 QT y K K in obstoječa iz
lildCl 01- ÙOO l^t^li kuhinje
in velike kleti.
Ve« se izve pri F, in Smuk v Kaiidiji (po]»rej pri Pintarju).
pripraven za i)riiiïe (švolíuje) in ošije je na prodaj v Gaberji I»ri Brusnicah pri Fnincn Škedl v (JuíkmJÍ št. 'ii. Gozd meri 3 Va j oho v lepega drevja,	(iig-2-g)
Na lïrodii St. dvajset minut od Novega mesta je na i)rodaj
m^ Bldaaa^a Ixiša.. -m
z dvema sobama, predsobo, kuhinjo, kletjo, tremi svinjaki in lepim sadnim vrtom in vrtom za domačo zelenjavo. Proda se prav po nizki ceni. Natančna pojasnila ravno tam.
(96-0.31	Lapuh Franc.
Verjo niiiožiiMt
buhovih držovnih nouodnili pragov [švelopjcv]
kupi podiiisani v j^ozdu na stoječem proti gotovemu plači u in plača Imkove od 90 vin. do r50K; Jii'ustove pa od ^'60 do .3'60 K. Ponudbe sprejema	,	,
(iii-osi	ivan Vintar v Straži.
sa s
n
UÍ
Kje pove nrednišiio	Novic".
na najlepšem	prostoru
z vrtom, na	križanju
treh cc.st, je	takoj na prodaj.
(lai-ï-i)
170.
DOLENJSKE NOVICE.
ilte^. 21
*
■HH
t $
I t
Î
Svoji k svojim!
Popolnoma varno naložen denap
Hranilnica in posojilnica za Haniiijo in ohoiicD
rcg, zadruga z neomejeno zavezo (6i)-ti-8)
V lastnem domu v Kandiji
sijrejema hrani
ter obrestuje po
1
:nc vlofic od vsacega, če je ngen ud ali no, 0; na leto brez odbitka rcntncf^a davka, 2 katerejfa aama iz svojega plačuje.
t
Í
s-^
tfr i
t
■Hf-
ifr *
I
I
Pozor!
Pozor!
Proda se iz proste roke
enonadstpopna hiša v Hudolfovem
Mt^j vrti št, IÔ7 Ňkolíiia ulica v obližjti kapiteljske cerkve z enajstimi sobami in z drugo pritiklino, opremljena z vodovodom in lepimi obokanimi kleti. Poleg hiše nahaja se tudi en oral krasnega vrta za sadje in zelenjavo.
Natanùneja pojasnila daje lastnica sama Neža Itoiiie, Seviio, po.šta Sv. Peter pri Eudolfovcni.	(108.3 3»
ESENCE
(52-16-12)
Zaradi preselitve ae proda
(llft-2-2)
»
Vsakovrstne slamnike
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu
Fran Cerar,
tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani.
('eiip iiiifke, pf)Mfrežl>a točna, na zahtevo cenik ()rez]>la(Mio.	(103-6 3i
Pozor! Slovenslio podjetje! Pozor!
Riavneiim občinstvu se priporoča diié 1 l.febr. 19i)9 na novo otvorjena velika m ami fakturna trjfovina
FRANC SOÚVAN sin
v stari Soúvanovi hiši na Mestnem trgu št. 22 v Ljubljani.
(50 «-Ig)

Razpis službe društvenega slujíce,
Podpisani odbor Narodne Čitalnice v Noveni mest» razpisuje službo društvenega sluge z začetno letno plačo K 3(Kr— v slučaju usposobljenosti K 400'— ter Se drugim postranskim zaslužkom, prostim stanovanjem, kurjavo in razsvetljavo. Društveni sluga je zajedno tudi šolski sluga z Jctno ])Jačo , K 300'—. — Službo je nastopiti s 1. julijem 1.1.
Prosilci naj vlože prošnje na odbor „Narodne Čitalnice" najkasneje do 31. maja lííOíí,	(n3-:Mi)
Za odbor Narodne Čitalnice v Novem mestu;
Dav. Majcen I. r.,
t &. iireilfieilnik.
Fran Perdan 1. r.,
t. Ć. tujijiki
fioe kftkovntti za takojluie iEvrBtn<j iiiielovftnje vfnkor-Snib opojnih pijaâ, finih namiznih likerjev In specijalitet imam redno t xaln^. — Pulei; tegti ne dobi
80"o kisova kislina,
kemiúni) i^ieta. za izdekivaiije uajfinejlega ki<a. Navodila in lepake iiolljem brezplačno z VHaku pumljatTijo. f'enlki brezplačni) in poét. pioato.
Carl Phillip Pollak, Essenzenfabrik
PK.VG, MaiiciiiU'assft IS.
Zanesljivi, v stroki zvedeni zastopniki se i-ščejo.
se proda
radi bokihnosti gospodarjevo v
Čermošnjicah ši, 14 pri Pogancih blizu Novega mesta.
Isto ima krasno lego ]>rav na Karlovski cesti, tri kilometre od liudolfovega. V hiši sc nahaja veliko let znana gostilna pri „Žanu". Prihodnji gospodar imel bi najugodnejšo priliko za prftV živahni gostilniški promet, ker zahajajo Novomcšćanje kaj radi tjc zaradi prilične daljave in lepega naravnega užitka. — V liii^i Je tudi z vsem potrebnim oiireniljciia dcliiviiica za usnjarsko obft. — Posestvo meri 25 johov tor se nahaja vse blizu doma. Natančneje pri lastniku Jiui. I*enca, ravnotam.	i)0(!-3-3
dobro ohranjen klavir
pri revidentu Viljemu Hfovatii v 1'esarskili nlicali v Riniolfovem.
Veliko stanovanje
Je tiikoj za oddati pri Božjem grobu v hiši g. G-. Olivo.
HiŇa je tudi na prodaj,
Učenec
iz poštene hiše, ki ima veselje do krojaško obrti, s® sprejme v poduk pri Tonmî^ JHitrii-u, krojač v Čnnošnicab št. 8, župnija Stojiiče, pošW Rudolfovo, Dolenjsko.
prod,©-].
v Hru.ievcu, deset minut od železniške postaje Straža, s*? proda lepa hiša v dva konca s kletjo pod hišo. Zraven je tuili kozolec, njiva sedem mernikov posetvo in sadni vrt in vodnjak-Vse je tik hišo ter pri eesti. Več se izve pri Alojzu Kočija^ v HniSeveii, po.šta Straža.	" io4-3-3'
Hrompiri
se vedno dobiva po 1 krono mernik pri g. pl. Fichtenau«
Izdajatelj in Mloiaik Urban Horvat.
OdKuTorni nreduik A.
Ti*k J. Kra)«c nasi.