Gospodarske stvari. Doraača živina in nje vzboljšanje. Kdor hoče iaieti od syoje živiae dobička pa tudi veselja, ajemu ne bode vae eao, kako da postavi v hlev, med živiao, katero že ima. To ae umeje že samo po sebi, da ai aihče, tudi mlad gospodar si ue spravi koj v eaem celega števila živiae v svoje bleve, arnpak to dela previdao. Nekaj ga v tem vodi deaar, ki ga je treba za živiao, nekaj pa tudi potreba, kajti živiae, ki je ne potrebuje tako hudo, ne kupi dokler mu je ai potreba. Le-ta potreba naataue pa mu iz različaih uzrokov. Človeku je potreba živiae za vprego,  za mleko, za rejo, za pitaaje ali še za kako drugo korist. Brž ko aaatane taka potreba in ailaiaa, ko je oaa, tem bitreje duu je aeoi v žep ter kupiti živiuče, ki mu ga je potreba. Pri tem ae mu je se ve', da ravnati po svoji mošaji ali tudi aa druge reči gleda, ako mu je le mogoee. Na vaak aačia mu velja kot glavno načelo, da ai z aovim živiačetom vzboljša, to ae pravi, k živiai, ki jo že ima, še pridobi tako, ki vatreza njegovi potrebi pa tadi k ostali živiai stoji dobro ter je vredaa, da stopi v aje vrato. Izlaati pri kravah, ki ao za pleme, treba je previdnosti, kajti pri njib se opeče človek sila lehko ia izredi ai iz njih lehko živiao, ki mu ai aa bvalo. Pri teh kravah je torej dobro, če se gleda aa barvo. Le ta mora biti, taka, da ae prileže barvi domače živiae. Kdor ae gleda aa to, tak ai aapravi čudao zmešajavo barv, skorej mu bode v hlevu toliko različuih barv, kolikor stoji v njem živiae. 0 ajem se reče lebko, da redi živiao tje v daa ia če ga še aodi kdo huje, poreee mu, da je slab gospodar. Ali to še ni vse, barva je le aekaj zuaaajega ia pri različaih barvab utegae ae le dati živiua dobicka. Druga pa je, če je živina raz- ličae velikosti, to je, če živina eaacih let ne stoji kar se tiče velikoati, v aobeai pravi razmeri, če je je aekaj premale, aekaj pa že skorej prevelike za kraj ia podnebje, kjer se redi. Majbae krave ia majbui voli aiao aicer veliko vrfdni, veadar pa so za kake kraje prava dobrota ia aeumao bi bilo tje spravljati živiao, ki je prevelika ia torej ae kaže za razmere, ki so v takem kraji. Na robe, krivo bi bilo, ko bi spravljal človek majbao živiao v kraj, kjer se lebko redi vetja, taka, ki daje več mesa, kedar se pobije ia ležje potegae voz iz mesta, kedar je aa njem večja teža. Se več. Ni vaa aaša živiaa eae vrste ali kakor se pravi, eae paame ia te paame imajo različae lastaosti. Kdor pozaa le-te lastaosti ia jih primerja svojemu goapodarstvu. tedaj potrebam, kakor jib terja ajegovo gospodarstvo, tak ai pravi s časom živino, ki mu ni samo na hvalo, ampak vrže mu dobička veliko več, kakor če kupuje le živiao tako bolj v dan, kakor mu ravao mošnja neae ali kakor se pripelja ravao živiaa na sejem, na katerem si išče živinčet za svoje bleve. Za vse potrebe pač ae izdajo živiačeta, naj so potlej iz katere koli pasme. Kdor zaboteva od svoje živine, aaj ima, kolikor je mogoče, dobrih lastaosti, Bjemu se svetuje sem ter tje, a^aj si izbere piacgavsko ali helaaskopasmo. Živiaa le-teh pasem ali vrst je dobra za vprego, krave so dobre mlekarice, voli se bitro opitajo ia spečajo, kajti njih mesojeprav okusao. V ,,kmetijskem berilu" popisuje se piacgavska paama takole: Piacgavska paama je doma v goratih krajib aa Solaograškem ia sicer v Pincgavu. To pleme je aa Solaograškem uajbolj razširjeao ia čem rodovitaiše so ravaiue in doliae, temyečja je živiaa, ima pa aasledaja zaameaja: 1. Živiaa je rjavo rdeče barve; 2. po križi ima belo progo, ki sega do grebeaa; 3. trebuh je maogokrat bel ia tudi ategaa ao v čaaib bela; 4. glava je kratka; 5. gobec ali smrček je tudi bel; 6. oči imajo belkaste obročke; 7. rogovi so kratki, lepo zaviti, beli, aa konci pa so črai in 8. koža je taaka ter jako premakljiva, dlaka pa je gladka. Hvali se na dalje v oai kajigi, da ao krave dobre mlekarice. Poprek daje aredaje velika krava te vrste aa leto 2300 litrov mleka. Poleg tega pa je mleko od aje mnogo boljše in mastniše, kakor pri drugib živalib. Voli so pa posebao za vprego ia kakor uavlašč za pitanje. Blizu večjih meat, kjer se prodaja mleko lehko ia še primerao dobro, vredao je živinče, da mu človek lepo streže ia če ga aima še v svojih hlevih, da ai ga pripravi, čem prej mu je mogoce. Pri aas je take živiae že precej. pa tudi na sjov- Koroskem ia Kranjskem m več redka. Sejmovi. Dae 2. decembra v Bučab. in Vrenaki gori, pri sv. Lovrenoi na Prišliui. Dae 10. dec. pri Št. Ilji v slov. gor. ia na Dobovi. Dne 13. dec. v Jurkloštru, pri sv. Dubu aa Stari gori, pri^ sv. Petru pri sv. Gorah, v Studenicah ia v Žalci. Dae 15. dcc. pri sv. Križi aa Slatiai.