GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 20. SEPTEMBRA 1960 LETO VIL, ŠTEV. 75 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA RIBNICA 133. Na podlagi 10. in 26. člena statuta občine Ribnica in 39. člena zakona o proračunih in finansiranju samostojnih zavodov (Ur. list FLRJ št. 52/59) je občinski ljudski odbor Ribnica na seji občinskega zbora in I. Občinski z dohodki v znesku.............. z izdatki v znesku.............. seji zbora proizvajalcev dne 25. marca 1960 sprejel ODLOK o proračunu občine Ribnica za leto 1960 1. člen Proračun občine Ribnica za leto 1960 s posebnimi prilogami obsega: proračun ............... 130,000.000 din ............. . 130,000.000 din stva in tej nalogi podrediti politiko investicij; 2. povečati delovno storilnost kot osnovni pogoj za hitrejši gospodarski razvoj in povečanje življenjskega standarda. Da bi se dosegla večja proizvodnost, je kreba racionalneje zaposlovati delovno silo, zboljšati organizacijo dela in izpopolniti sistem nagrajevanja tako, da bo višina osebnega dohodka kar najbolj od- visna od uspešnega dela posameznika in kolektiva kot celote; 3. v večjih naseljih je treba nadalje razvijati trgovsko mrežo na drobno ter širiti in na novo ustanavljati storitvene gospodarske organizacije; 4. pospeševati je treba gradnjo stanovanj in komunalnih naprav. 2. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek Na podlagi povečanega obsega proizvodnje in storitev se v letu 1960 predvideva naslednji porast družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka: v 000 din Indeks II. Finančne načrte proračunskih skladov z dohodki v znesku.................................... 862.000 din z izdatki v znesku.................................... 862.000 din 2. člen 4. člen 1958 1959 1960 1959 1960 1958 1959 Družbeni bruto proizvod Narodni dohodek 2,299.183 992.145 2,311.0?0 1,057.834 2,548.907 1,168.824 101 107 110 110 Vse nove nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti, se morajo izvršiti le na Predlog pristojnega sveta po pritrditvi sveta za družbeni plan in finance, ki tudi odobrava potrebna sredstva. 3. člen Svet za družbeni plan in finance se pooblašča, da razporeja sredstva Proračunske rezerve za premalo Predvidene izdatke po posameznih Postavkah proračuna in da odobrava Izplačila za izredne izdatke iz proračunske rezerve do ene polovice letnega plana proračunske rezerve Proti naknadnemu poročanju občinskemu ljudskemu odboru. V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme občinski ljudski odbor najeti za redno izvrševanje proračunskih izdatkov po občinskem proračunu posojila do višine 10,000.000 dinarjev. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v “■Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Štev.: 01-02-73-1-60. Ribnica, 25. marca 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora Stane Ilc, 1. r. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PO PRORAČUNU OBČINE RIBNICA ZA LETO 1960 PO DELIH A. DOHODKI: 1. del — Skupni dohodki . . ............... 94,274.000 din 2. del — Posebni dohodki......................... 31,126 000 din 3. del — Dohodki državnih organov ...... 700.000 din 4. del — Ostali dohodki....................... . 3,000.000 din Skupaj dohodki . . . 130,000.000 din B. IZDATKI: 1. del — Prosveta in kultura............... 40,871.000 din 2. del — Socialno skrbstvo................. 9,128.000 din 3. del — Zdravstvena zaščita............... 9,700.000 din 5. del — Državna uprava.................... 34,240.000 din 6. del — Komunalna dejavnost............... 5,467.000 din 7. del — Negospodarske investicije......... 6,991.000 din 8. del — Dotacije ............................... 11,413.000 din 9 del — Obveze in garancije............... 7,686.000 din 10. del — Proračunska rezerva............... 4,504.000 din Skupaj izdatki . . . 130,000.000 din 484. Na podlagi 1 odstavka 4. člena *akona o pristojnosti občinskih in krajnih ljudskih odborov in njiho-v‘h organov (Ur. list FLRJ št. 52/57) 10. člena statuta občine Ribnica v zvezi z določbami zveznega družnega plana za leto 1960 (Uradni FLRJ št. 52/59), družbenega pla-LR Slovenije za leto 1960 (Ur. 1. št. 2/60) in družbenega plana ^•'aja Ljubljana za leto 1960 (GlaS-št. 20/60) je občiaski ljudski od-°or Ribnica na seji občinskega zbora n na seji zbora proizvajalcev dne 5- marca 1960 sprejel Družbeni plan občine Ribnica za leto 1960 PRVI DEL SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ 1. poglavje Osnovne smernice in naloge družbenega plana za leto 1960 Družbeni plan občine Ribnica temelji na doseženem gospodarskem razvoju v letu 1959 tn na možnostih za nadaljnji razvoj ter na smernicah zveznega, republiškega In okrajnega družbenega plana za leto 1960. Osnovne naloge tega plana so: 1. čim hitreje povečati obseg proizvodnje v vseh panogah gospodat- Pri porastu družbenega bruto pro-izvoda bodo udeležene posamezne dejavnosti takole: Panoga 1958 Industrija 461.895 Kmetijstvo 529.937 Gozdarstvo 220.414 Gradbeništvo 238.134 Promet 1.190 Trgovina 39.556 Gostinstvo 70.956 Obrt 566.174 Komunala 7.514 Kmetijske zadr. 163.413 Gospodarstvo skupaj 2,299.183 Predvideni porast proizvodnje jn storitev bo mogoče doseči le, če bodo gospodarske organizacije Izkoristile vse možnosti za razvoj proizvodnje, ki so predvsem v povečanju delovne storilnosti, boljšem izkoriščanju osnovnih in obratnih sredstev, razvijanju zadružne kooperacije v kmetijstvu, smotrnem investiranju in pravilni tarifni politiki. v 000 din tekoče cene Indeks 1959 1960 1959 1960 652.166 727.950 1958 141 1959 112 567.033 635.076 107 112 247.000 286.000 112 116 207.615 197.995 87 95 1.235 1.284 104 103 65.773 71.884 166 109 77.435 82.040 109 106 389.680 437.496 69 112 7.642 7.853 102 103 95.441 101.329 58 106 2,311.020 2,548.907 101 110 slene delavce, ki izhajajo iz narav- nega prirastka ter jim je zaposlitev edini vir osebnih dohodkov; — povečati skrb za zaposlovanje Invalidov in jim zagotoviti nastavitev na njim primernih delovnih mestih; — strokovno usposabljati delavce, za kar bodo na razpolago večja sredstva. 3. poglavje Delovna sila in produktivnost V letu 1960 se predvideva, da se bo povečalo število zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva za 2,5 V« in bo znašalo povprečno število zaposlenih 1015 oseb. Ker se računa, da se bo družbeni bruto produkt povečal za 10 "/e, se pričakuje, da se bo povečala delovna storilnost za okoli 7—8 •/«. Predvideni porast delovne storilnosti se bo dosegel, če bodo temu vprašanju posvečali vso pozornost organi delavskega samoupravljanja, sindikati, pristojni upravni organi in. druge družbene in politične organizacije. V ta namen bo treba izvršiti naslednje naloge: — racionalno zaposliti že obstoječo delovno silo In bolje uporabiti delovni čas tako, da bo kar najmanj izostankov; — posredovalnica za delo naj usmerja delavce v tiste gospodarske organizacije, ki bistveno povečujejo proizvodnjo; — gospodarske organizacije naj zaposlujejo predvsem take nezapo- DRUGI DEL RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH 4. poglavje Industrija Na območju občine obratujeta le 2 industrijski podjetji, in sicer: Opekarna Ribnica in LIP Ribnica, katerih fizični obseg proizvodnje se bo v letu 1960 povečal za 10 •/«, od tega v Opekarni Ribnica za 11 ®/o in v LIP Ribnica za 10 ”/o. Opekama Ribnica bo z dograditvijo sušilnice odpravila ozko grlo v proizvodnji opeke in s tem povečala kapaciteto za 100 ”/«. S tem bo zagotovljen tudi nemoten potek celoletne proizvodnje. LIP Ribnica bo dogradil v prvi polovici leta obrat za proizvodnjo vezanih vrat, rekonstruiral pa obrat lesne galanterije. Število zaposlenih v obeh podjetjih se bo predvidoma povečalo Za 3,1 «/o ali od 323 na 333 oseb. Na podlagi predvidenega povečanja proizvodnje in gibanja delovne sile se računa, da se bo produktivnost dela v industriji dvignila za okoli 6 do 7®/». STRAN 346 5. poglavje Kmetijstvo 1. Plan celotne kmetijske proizvodnje za leto 1960 predvideva na podlagi dosedanjega razvoja in ob ipoštevanju ugodnih vremenskih po- 'ojev povečanje kmetijske proizvodnje za 20 °/e. Predvideni porast temelji predvsem na povečani proizvodnji v kooperaciji. Po posameznih strokah se predvideva tale porast: Real. 1959 Plan 1960 Plan 1960 Real. 1958 Real. 1959 Real. 1958 Poljedelstvo 100,5 126,9 127,5 žita 98,5 120,5 118,6 vrtnine 75,9 152.5 115,7 krmske rastline 124,4 116,2 144,6 Sadjarstvo 73,6 149,4 109,9 Živinoreja 109 103,8 113,1 Predelava 123,3 106,4 131,3 Skupaj 104,5 114,7 120 Glede na večjo proizvodnjo se računa, da se bodo povečali tržni viški predvsem pri krompirju, goveji živini, mleku in prašičih. 2. Predvideno povečanje poljedelske proizvodnje bo doseženo le z dobro organizacijo vsestranskega proizvodnega sodelovanja med zadrugami in proizvajalci. V ta namen morajo kmetijske zadruge pravočasno pripraviti proizvodne plane za svoja območja ter predvideti potrebno mehanizacijo in reprodukcijski material. Kmetijske proizvajalce je treba usmerjati na večletno proizvodno sodelovanje, ker bodo zadruge le na ta način smotrno nabavljale in uporabljale mehanizacijo in druga sredstva. Pogodbena proizvodnja bo v letu 1960 pomemben činitelj, ker se predvideva, da bo zajeto v kooperacijo 1031 ha zemljišč, kar predstavlja 21 °/o vseh obdelovalnih površin. V organizirani proizvodnji se predvidevajo za posamezne poljščine naslednje površine in hektarski donosi: pšenica Površina ha 50 Pridelek mtc/ha 35 ječmen 50 25 oves 25 22 koruza 15 32 krompir 132 260 detelje in lucerna 173 70 krmne okopavine (pesa, pitnik) 33 320 travniki 553 42 Površine žit se bodo zmanjšale na račun povečanja površin pod krmnimi rastlinami. Računa se, da se bo kljub temu povečala proizvodnja žit, ker bodo v kooperaciji na 125 ha površin posejane le viso-korodne sorte pšenice in kvalitetnejše vrste ječmena in ovsa. Pri proizvodnji krompirja se bodo zamenjale domače izrojene sorte s kvalitetnejšimi sortami. Kmetijske zadruge naj v letošnjem letu bolje organizirajo akcijo škropljenja proti krompirjevi plesni, koloradskemu hrošču in ostalim Škodljivcem, da ne bodo povzročile bolezni in večje škode na krompi-riščih oziroma na drugih poljskih kulturah. Zaradi povečanega obsega živinorejske proizvodnje se bo povečala proizvodnja krmnih rastlin, zlasti detelj in travniškega sena. Nadaljevalo se bo tudi s čiščenjem in agromelioracijami pašniških površin na Travni gori in v Grčaricah. V nižinskih predelih se bodo z melioracijami izboljšali zamočvirjeni travniki ob Bistrici in Sajevcu in izkoriščali za proizvodnjo kvalitetnejših krmnih rastlin. 3. V sadjarstvu se pričakuje v letu 1960 razmeroma dobro letina. Za pomladitev in izpopolnitev obstoječih privatnih sadovnjakov bodo kmetijske zadruge poskrbele za sadna drevesca. V skladu z zakonitimi določili bo potrebno za zagotovitev proizvodnje in kvalitetnejšega pridelka izvajati zimsko in letno škropljenje. 4. Živinorejska proizvodnja, ki daje kmetijstvu večji del dohodkov, se bo povečala predvsem z domačo vzrejo goveje živine. Stalež živine se bo predvidoma povečal za okoli 200 glav. Ta porast bo dosežen predvsem z omejitvijo klanja telet, z izboljšano krmsko bazo ter z organiziranjem živinorejskega obrata pri kmetijski zadrugi v Sodražici in pri škropilnicami in ostalimi potrebnimi stroji. Kmetijskim zadrugam primanjkuje strokovnega kadra. Zato dajejo zadruge štipendijo 5 bodočim kmetijskim tehnikom, ki se bodo po končani srednji kmetijski šoli vključili v kmetijsko proizvodnjo. Razpisanih zveznih natečajev za investicijske kredite so se v letu 1959 udeležile kmetijske zadruge Ribnica, Sodražica in Vodna skupnost za melioracijo potoka Bistrica, in sicer za gradnjo govejih hlevov, nabavo živine in strojev ter za agro- in hidromelioracije. Okrajna Vodna skupnost bo iz svojih sredstev prispevala za izdelavo idejnega in glavnega projekta za melioracijo Ribniškega polja. 6. poglavje Gozdarstvo Za leto 1960 se predvideva posek 69.300 ms stoječega lesa, od tega v obratu Poslovne zveze Kočevje v Ortneku. Kolikor bodo na razpolago investicijska sredstva, se bodo povečale tudi hlevske kapacitete, in to na Travni gori za 30 glav, v Grčaricah pa za 200 glav goveje živine. V letu 1960 bodo pristopile kmetijske zadruge k vzreji telet in mlade plemenske živine, povečala pa se bo tudi pogodbena vzreja goveje živine in prašičev. Z ureditvijo osemenjevalne postaje se bo razširilo umetno osemenjevanje na vse območje občine. Z izboljšanjem in povečanjem krmne baze se bo povečala proizvodnja mleka od dosedanjih 2000 na 2200 litrov na kravo. V prašičereji je treba izboljšati pasmo prašičev. V ta namen bi bilo potrebno nabaviti plemenske svinje in merjasce holandske oziroma švedske pasme. Za zdravstveno zaščito živine bo skrbela novo ustanovljena veterinarska postaja v Ribnici. 5. V letu 1960 bo glavna naloga kmetijskih zadrug povezovanje individualnih kmetovalcev v organizirano proizvodnjo, katerim bodo morale pravočasno preskrbeti kvalitetna semena, umetna gnojila in zaščitna sredstva ter s strojnimi storitvami hitreje in kvalitetneje opraviti čimveč poljskih del. Na že melioriranih površinah bodo morale kmetijske zadruge organizirati melioracijske skupnosti In usmerjati proizvodnjo, kot jo nakazuje investicijski program. S pravilno politiko odkupa je treba stimulirati proizvajalca za čim Večjo proizvodnjo. 6. Da bodo kmetijske zadruge nudile čim večjo pomoč pri obdelovanju zemlje, bo nabavila KZ Ribnica 1 žitokombajn, KZ Jurjeviča In KZ Dolenja vas pa ročne motorne kosilnice. Kolikor bodo na razpolago investicijska sredstva, se bodo morale oskrbeti tudi s traktorji, gozdovih splošnega ljudskega premoženja 29.000 m3, v zasebnih gozdovih pa 39.700 m3. Za domačo uporabo zasebnikov bo porabljeno 11.850 m3, ostalo pa je namenjeno za prodajo. Gojitvena dela se bodo vršila v gozdovih splošnega ljudskega premoženja na površini 4 ha, kjer bo posajenih 20.000 sadik iglavcev in listavcev, v gozdovih zasebnikov pa na površini 27 ha, kjer bo posajenih 125.400 sadik in posejano 36 kg semena. Nega gozdov se bo vršila v gozdovih splošnega ljudskega premoženja na površini 79 ha, v gozdovih zasebnikov pa na površini 183 hektarov. Varstvo gozdov se bo izvajalo na vseh gozdnih površinah. Na novo bo zgrajeno 2 km, obnovljeno In rekonstruirano pa 21 km gozdnih poti in vlek. Predvidena po-trebna sredstva bodo znašala: 1. za obnovitvena dela 2. za nego gozdov 3. za varstvo gozdov 4. za urejanje gozdov 5. za gozdna pota Gozdovi SLP 553.719 1,656.463 476.775 420.042 6,000.000 Skupaj 9,106.999 Zasebni gozdovi 1,986.054 1,643.424 404.976 17,800.000 21,834.454 7. poglavje Gradbeništvo Na območju občine Ribnica ima sedež le »Gradbenik« Ribnica, katerega dejavnost bo v letu 1960 v občini ostala predvidoma na višini preteklega leta. Kolikor pa se upošteva tudi gradbena dejavnost drugih gradbenih podjetij s sedežem izven občine, ki bodo vršila gradbena dela in usluge v vrednosti okoli 31 milijonov din, in gradbena dela v lastni režiji privatnikov, se računa, da se ob obseg gradbenih del povečal za 10 %. Na območju občine se bodo vršila naslednja gradbena dela: V Ribnici se bo pričelo z gradnjo postaje Ljudske milice, poštnega poslopja, dveh 4 stanovanjskih hiš, več zadružnih individualnih hiš, in adaptiralo zgradbo lekarne. V Žlebiču se predvideva gradnja nove železniške postaje, v Sodražici bo dograjen stanovanjski četverček, kletni šolski prostori in več individualnih hiš, na »Gori« se bo vršila adaptacija šolskih prostorov. Gradbeno podjetje »Gradbenik« Ribnica bo v letošnjem letu povečalo svoje kapacitete s priključitvijo Komunalnega podjetja Sodražica. Svojo dejavnost bo tudi razširilo na območje drugih občin. Iz lastnih sredstev bo nabavilo betonski mešalec in deloma preuredilo obratne prostore. Izboljšati bo moralo tudi organizacijo dela in pristopiti k doslednemu nagrajevanju dela po učinku. 8. poglavje Trgovina Povečanje kupne moči in nadaljnji gospodarski razvoj bosta imela za posledico tudi povečanje blagovnega prometa. Predvideva sc, da se bo promet v trgovini povečal za 8 % in bo znašal okoli 552,930.006 dinarjev. Na območju občine Ribnica je v letu 1959 poslovalo 6 trgovskih podjetij. Zaradi racionalnejšega poslovanja in boljše organizacije dela se bodo vsa tri podjetja »Merkur«, »Urban« in »Jelka«, ki imajo sedež v Ribnici, združila Združeno podjetje bo organiziralo v Ribnici novo poslovalnico za prodajo manufakture. vse ostale pa v večji meri specializiralo. Ker bo razpolagalo z večjimi finančnimi sredstvi, si bo lahko uredilo primerna skladišča in pristopilo k postopni modernizaciji in ureditvi vseh trgovskih lokalov. Za lastne prevoze si bo nabavilo tudi tovorni avtomobil. Novo poslovalnico v Ribnici bo organiziralo Turistično olepševalno društvo Ribnica za prodajo spominkov. Vsa podjetja bodo morala skrbeti, da bodo imele prodajalne no za-logi čim popolnejši sortiment blaga in da se bodo pravočasno prilagajale spremembam strukture potrošnje. Posebno skrb je treba posvetiti tudi strokovnemu izpopolnjevanju trgovskega kadra, kar je naloga zbornice in gospodarskih organizacij samih. K hitrejšemu napredku in izboljšanju poslovanja naj pomagajo organom delavskega samoupravljanja tudi stanovanjska skupnost in po-trošniški sveti, ki jih je treba 5e naprej utrjevati. 9. poglavje Gostinstvo In turizem Gostinski promet se bo v letu 1960 povečal za 6 %. Na povečan promet bodo vplivali večji osebn1 dohodki prebivalstva, povečanje tu-rističnega prometa in nove kapa®1' tete v gostinstvu. V letošnjem letu se bodo vršila vsa pripravljalna de la za gradnjo nove restavracije * Ribnici s kapaciteto 150 dnevni*1 obrokov in 30 ležišč. Kolikor bod® pravočasno na razpolago potreb*1® sredstva, bo pričela restavracija * poslovanjem konec leta 1961 ali začetku 1962. V renoviranem gr®d bo odprta nova kavarnica. V zasev nem sektorju bosta odprti v Sod*"® žici dve privatni gostilni, ki bo®£ nudili gostom mrzla in topla jed1 la ter pijače. v Zaradi naraščanja števila bo dom na Travni gori povečal Pr~, nočninske kapacitete in v ta d® men izkoristil vse razpoložljive P1^ store. Da bi se razvoj turizma posP*°v je treba razvijati turistična druS|Vyj ki naj skrbijo za olepševanje v®5* , naselij, urejanje markacij, orgon**?e cijo camping prostorov, odkriva® podzemskih jam v povezavi z j ah* skim društvom, vzdrževanje kult nlh in zgodovinskih spomenikov, dajanje turističnih prospektov, „ ■ganizacijo raznih prireditev ih ™ dobno. Poskrbeti bo tudi treba za Čanje prenočninskih kapacitet. /j‘ j, morajo turistična društva orga*1^, rati pri privatnikih razpoložljiv® be. GLASNIK STRAN 347 Posebno skrb bo treba posvetiti vzgoji strokovnega kadra, ki je važen pogoj za izvrševanje danih nalog. 10. poglavje Obrt V letu 1960 se bo obseg obrtne proizvodnje in storitev predvidoma povečal za 12 c/o, od tega v družbenem sektorju za 17 %, v zasebnem pa za 3 %. Predvideno povečanje proizvodnje in storitev bo doseženo s povečanjem in modernizacijo obratov, nabavo novih strojev ter boljšo organizacijo poslovanja in proizvodnega procesa. Zaradi rentabilnejšega poslovanja in boljše organizacije dela se bosta združili Splošno mizarstvo Jurjeviča in Splošno mizarstvo "■Hrast-« Prigorica. Združeno podjetje bo zgradilo novo delavnico v občini Ribnica in dopolnilo strojno opremo, s čemer bo znatno povečalo svoje kapacitete. »Žične tkanine in pletenine« Ribnica in »Pletilnica žičnih mrež« Sodražica bosta zaradi lažje oskrbe s kritičnim materialom organizirale skupno nabavo. Lesna galanterija Sodražica bo morala zaradi manjšega zaslužka pri Izvoznih artiklih pristopiti v večji meri k odjemu na domačem trgu in prilagoditi svojo proizvodnjo povpraševanju. »Štolama« Sodražica si bo morala nabaviti stroje za krivljenje lesa in doseči večji ekonomski ; uspeh. V okviru stanovanjske skupnosti v Ribnici bosta organizirani likalnica in pralnica ter servis za popravilo radiov in drugih električni apara- i tov. 14. poglavje Komunala Vzporedno z razvojem celotnega gospodarstva je treba razvijati tudi komunalno dejavnost. V letu 1960 Se bodo vršila dela na razširitvi in obnovi električnega omrežja. Elek-tro Kočevje bo zgradilo v Ribnici novo trato postajo, ki bo napajala z električnim tokom Ribnico, Ugar, Gorenjo vas in Breg. V tem predelu se bo izvršila tudi rekonstrukcija električnega omrežja. Na novo bo Pa zgrajeno 1,6 km nizko napetostnega omrežja od Blat do Zadolja. Nadalje je predvidena kanalizacija Male mlake v Ribnici in napeljava vodovoda do naselja O ta vice. TRETJI DEL Ekonomski ukrepi za izpolnitev DRUŽBENEGA PLANA 12. poglavje Amortizacija Vse gospodarske organizacije plačujejo v letu 1960 amortizacijo po »topnjah, ki so določene z zveznimi Predpisi. 13. poglavje Obresti od sklada osnovnih sredstev Obrestna mera od sklada osnov-;hih sredstev znaša: j. a) za trgovsko podjetje »Merkur«, mbnica in za trgovsko podjetje 'Travna gora«, Sodražica 2 %; R za Trgovsko podjetje »Jelka«, mbnlca in za trgovsko podjetje 'Urban«, Ribnica, in sicer za poslovalnice, ki trgujejo z živili 2%; Te obresti gredo v občinski inve-‘ucijski sklad. b) za kmetijske zadruge 2 %. Te obresti gredo v sklad osnov« n|b sredstev zadruge, ki jih plačuje. 14. poglavje prlspcvck iz dohodka gospodarskih organizacij , Del dohodka, ki ustreza prispev-u Iz dohodka, vlagajo: a) kmetijske zadruge v celoti V V°1 sklad osnovnih sredstev! b) Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočtvje: 56 % Iv občinski investicijski sklad; 50 % v svoj sklad osnovnih sredstev. 15. poglavje Dopolnilni proračunski prispevek Dopolnilni proračunski prispevek Iz osebnega dohodka delavcev plačujejo gospodarske organizacije po določbah posebnega odloka. 16. poglavje Občinski prometni davek Občinski prometni davek se plačuje po določbah posebnega odloka. 17. poglavje Občinske doklade Občinske doklade se plačujejo po določbah posebnega odloka. 18. poglavje Prispevek v okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev V okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev prispeva v letu 1960 občina iz svojega proračuna 80 % od splošnega prispevka, ki ga plačujejo kmetijski proizvajalci, 19. poglavje Občinski skladi 1. Družbeni investicijski sklad Sredstva družbenega investicijskega sklada, ki so po predpisih zveznega družbenega plana razpoložljiva v letu 1960, bodo znašala 10,982.000 dinarjev. Uporabila se bodo v tele namene: v 000 din a) za kreditiranje investicij v obratna sredstva 2.415 b) za kreditiranje investicij v osnovna sredstva 8.537 Od tega za udeležbo pri investicijah v kmetijstvo 1.200 za trgovino 1.000 za gostinstvo 1.337 za obrt 5.000 2. Občinski stanovanjski sklad Razpoložljiva sredstva stanovanjskega sklada bodo znašala v letu 1960 45,442.000 dinarjev. Uporabila se bodo v tele namene: za stanovanjsko izgradnjo......................... 38,442.000 din za industrijo gradbenega materiala................ 2,000.000 din za komunalno dejavnost............................ 4,500.000 din za šolstvo................................. . . . 500.000 din 3. Občinski cestni sklad Razpoložljiva sredstva cestnega sklada bodo znašala v letu 1960 862.000 dinarjev in se bodo uporabila v celoti za vzdrževanje cest IV. reda. 1. 52 °/e iz skupnih virov dohodkov iz gospodarstva izven gospodarstva 2. iz posebnih virov (posebni občinski dohodki) iz gospodarstva izven gospodarstva dohodki uradov ostali proračunski dohodki Izdatki po proračunu za leto 1960 bodo znašali skupaj 130 milijonov dinarjev, od tega po administrativnem proračunu 122,150.000 dinarjev, za negospodarske investicije pa 7.850.000 dinarjev. 21. poglavje Končne določbe Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od I. januarja 1960. Ribnica, dne 25. marca 1960 Predsednik občinskega ljudskega odbora Stane Ilc, 1. r. OBČINA LITIJA 485. Na podlagi 4. člena zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Ur. 1. FLRJ, št. 43-707/59) in mnenja komisije strokovnjakov o potrebnosti, možnosti in gospodarnosti agrotehničnih ukrepov z dne 27. avgusta 1960 je občinski ljudski odbor Litija na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 6. septembra 1960 sprejel ODLOK o agrotehničnih ukrepih za pridelovanje plenice. 1. člen Na območju katastrske občine Jablanica, ki je navedeno v naslednjem Členu tega odloka, morajo vsi obdelovalci kmetijskih zemljišči ki pridelujejo pšenico, gojiti pšenico sorte San P as tore 20. poglavje Proračun občine V letu 1960 bodo znašala sredstva proračuna 130 milijonov dinarjev in bodo zagotovljena ix naslednjih virov: 94.274.000 din 32.238.000 62.036.000 35.726.000 din 3.826.000 27.300.000 700.000 3.900.000 2. člen Meja območja v k. o. Jablanica poteka od severovzhodnega vogala pare. št. 220 ob republiški cesti Te-metiše—Gabrovka po severozapad-nih mejah te parcele in pare. št. 227, kjer doseže potok Jablanico, nato se obme proti jugu in poteka ob potoku Jablanica do južnega vogala pare. št 1215 v vasi Selšek, zavije proti severovzhodu in poteka ob kat. meji med k. o. Jablanica in k. o. Liberga do republiške ceste Temetiše—Gabrovka, noto se obme proti severozahodu in poteka po tej cesti do mosta pri pare. št. 1140/1, prekorači cesto in poteka ob vzhodnih mejah paro. št. 1140/1 in 1140/2, zavije proti severozahodu in poteka ob severovzhodnih mejah pare. št. 1136, 1189, 1179, 1167, 1149, 1039, 1040/1, 1040/2, prekorači v nadaljevanju v ravni črti pare. št. 1041, 1046 tn 1042 ln doseže poljsko pot, prekorači to pot in nadaljuje ob severovzhodnih mejah pare. št. 983, 981, 982, 1069/1, 1072/1 in 1080, se obme proti zahodu in poteka po severnih mejah pare. št. 1080, 1081, 977, 976, 975, 974 in 973/1, prekorači ob severnem vogalu pare. št. 973/1 v ravni črti pare. št. 889 in nadaljuje ob južni, vzhodni in severni meji pare. št. 894/1, kjer doseže republiško cesto Temetiše—Gabrovka, nadaljuje po njej v smeri Gradiške Laze do gozdne poti pare. št. 770, nato po tej poti in po vzhodnih in severovzhodnih mejah pare. št. 800/1, 775/1, 717, 767, 720, 721, 724/1, 726/3, 725, 757, 750, 747, 737, 734, 727, 723, 731, 205, 207 in 355, zavije ob severnem vogalu pare. št. 355 proti zahodu, kjer doseže poljsko pot, ki vodi v naselje Temetiše, na- daljuje po tej poti v smeri naselja Temetiše do potoka pri pare. št. 242, nato pa ob potoku do republiške ceste Temetiše—Gabrovka in po tej cesti do izhodiščne točke. 3. člen Za pridelovanje pšenice je treba uporabiti za osnovno gnojenje najmanj 700 kg nitrofoskala ali ustrezne količine fosfornih, kalijevih in dušičnih gnojil, za dognojevanje pa 250 kg dušičnih gnojil na en ha površine. Osnovno gnojenje se mora opraviti s stroji najmanj 10 dni pred setvijo, dognojevanje pa po navodilih kmetijske strokovne službe. 4. člen Sejati se mora samo očiščeno in razkuženo seme, in sicer 250 kg na en ha. Setev mora biti izvršena strojno v času od 5. do najkasneje 20. oktobra v letu. 5. člen Za setev se mora uporabiti samo priznano seme, ki ga lahko obdelovalec zadrži za nadaljnje razmnoževanje najdlje 3 leta. 6. člen Na vseh kmetijskih površiitah na območju, ki je navedeno v 2. členu tega odloka, na katerih se prideluje pšenica, se mora zatirati plevel s herbicidi. To velja samo za čiste posevke. Zatiranje plevela e herbicidi je treba opraviti po navodilih kmetijske strokovne službe najkasneje do 5. maja v letu. 7. člen Če se obdelovalec kmetijskega zemljišča v državljanski lastnini brez upravičenega razloga ne drži ukrepov, ki so določeni s tem odlokom, lahko v smislu 92. člena zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Ur. 1. FLRJ, št. 43/59) izvrši te ukrepe na njegove stroške kmetijska gospodarska organizacija. V smislu 25. člena tega zakona se lahko v teh primerih tudi da kmetijsko zemljišče v prisilno upravo za čas od enega do petih let. 8. člen Ta odlok velja takoj In se objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 03/5-00-24/55-60 Litija, dne 6. septembra 1960 Predsednik občinskega ljudskega odbora Slavko Pungerčar, 1. r. OBČINA UUBLJANA-MOSTE 486. Na podlagi 4. člena zakona o Izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Ur. 1. FLRJ, št. 43-707/59) in mnenja komisije strokovnjakov o potrebnosti, možnosti in gospodarnosti agrotehničnih ukrepov z dne 31. 8. 1960 je občinski ljudski odbor Ljub-ljana-Moste na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 16. septembra 1960 sprejel ODLOK o agrotehničnih ukrepih za pridelovanje pšenice 1. člen Na območju občine Ljubljana-Moste, in sicer na desnem bregu Gruberjevega kanala In Ljubljanice do občinske meje Ljubljana—Polje (naselja: Stepanja vas, Zgornja in Spodnja Hrušica, Fužjne in Bizovik) morajo vsi obdelovalci kmetijskih zemljišč, ki pridelujejo pšenico, gojiti pšenico sorte San Pas tore. San Marino, Hellkom, Leonardo ali Ut. U~i8 2. člen Za pridelovanje pšenice je treba uporabit, za osnovno gnojenje najmanj 600 kg mešanih gnojil (nitro-foskala) ali ustrezne količine ločenih fosf ;rnili, kalijevih in dušičnih gnojil, za dognojevanje pa 200 kg dušičnih gnojil na en ha površine . Osnovno gnojenje se mora opraviti s stroji pred setvijo, dognojevanje pa zgodaj spomladi najkasneje do 25 aprila v letu 3. člen Sejati se mora samo priznano, očiščeno in razkuženo seme z ustrezno kaljivostjo, in sicer sorti San Pa-store in Leonardo po 220 kg na ha, sorti San Marino in Hellkorn po 200 kg na ha, sorto Ui .pa 180 kg na ha. Setev mora biti opravljena strojno najkasneje do 20. oktobra v letu. 4. člen Obdelovalec lahko zadrži seme za nadaljnje razmnoževanje najdlje 3 leta. 5. člen Plevel je treba zatirati s škropljenjem posevkov pšenice s hormonskimi herbicidi. Škropljenje je treba opraviti najkasneje do 5. maja v letu. Ta ukrep velja le za čiste posevke pšenice. 6. člen Če se obdelovalec kmetijskega zemljišča v državljanski lastnini brez opravičenega razloga ne drži ukrepov, ki so določeni s tem odlokom, lahko v smislu 92. člena zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Ur. 1. FLRJ, št. 43/59) Izvrši te ukrepe na njegove stroške kmetijska gospodarska organizacija. V smislu 25. člena tega zakona se lahko v teh primerih tudi da kmetijsko zemljišče v prisilno upravo za čas od enega do petih let. 7. člen Ta odlok velja takoj In se objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 03/5-35-75/1-1960 Datum: 16. septembra 1960 Predsednik občinskega ljudskega odbora Ciril Fain, 1. r. OBČINA LJUBLJANA-ŠISKA 487. Na podlagi drugega odstavka 11. člena zakona o poslovnih stavbah in prostorih (Ur. 1. FLRJ, štev. 16/59 in 48/59) in 8., 10. in 25. člena statuta občine Ljubljana-Šiška je občinski ljudski odbor Lju.bljana-Šiška na seji občinskega zbora ln na seji zbora proizvajalcev dne 12 septembra 1960 sprejel ODLOK 0 tarifi najnižjih najemnin za poslovne prostore na območju občine Ljubljana-Šiška 1. člen Predpiše se tarifa najnižjih najemnin za poslovne prostore na območju občine Ljubljana-Šiška za 1 m* površine, in sicer: 1. v znesku 700 dinarjev na območju, na katerem se plačuje conski dodatek po določbah odloka Mestnega sveta Ljubljana, o plačevanju povečane stanarine glede na cono, v kateri je hiša, v občinah na območju mesta Ljubljana /Glasnik št. 97/59 in 100/59) in na območju Celovške ceste od žel. prelaza do šišenske ceste na levi strani in do Djakovlčeve ceste na desni strani; 2. v znesku 300 dinarjev na ostalem območju občine. 2. člen Za poslovni prostor se šteje, ne glede na to, ali jo v poslovni stavbi ali v stanovanjski hiši, eden ali več prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost posameznega uporabnika, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben glavni vhod. Za površino poslovnega prostora se šteje površina med zidovi, vštev-ši tudi površine pod vgrajenim pohištvom in napravami vseh zaprtih prostorov, ki so namenjeni za poslovno dejavnost. 3. člen Izjemno od tarife po 1. členu se predpiše tarifa najnižjih najemnin, in sicer 100 dinarjev za 1 m* površine poslovnega prostora za tele organizacije: 1. za družbene ali komunalne organizacije, servise stanovanjskih skupnosti, obrate družbene prehrane, trgovine na drobno za živila in zelenjavo ter za mlekarne; 2. za obrti, ki se bavijo z usluž-nostnimi opravili s prištevkom 20 % ustrezne tarife po 1. členu tega odloka; 3. za restavracije in gostilne s prištevkom 50 % ustrezne tarife po 1. členu tega odloka. 4. člen Svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za stanovanjske zadeve, se pooblašča, da lahko v posebno utemeljenih primerih zniža tarifo najnižjih najemnin, predpisano s tem odlokom, vendar ne pod tarifo, ki je predpisana za organizacije, navedene v 1. točki 3. člena tega odloka. 5. člen Tarifa najnižje najemnine ne more biti nižja od zneska, ki se dobiva ob uporabi načela za ugotavljanje stanarine po zakonu o stanovanjskih razmerjih. 6. člen O najemnini za poslovne prostore se sporazumeta najemodajalec in najemnik. 7. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. oktobra 1960. štev.: 01/1-39-168/1-60 Datum: 12. septembra 1960 Podpredsednik občinskega ljudskega odbora Olga Grošelj, I. r. nem robu tega gozda, kjer doseže severovzhodno točko pare. št. 1925 k. o. Log, se obrne proti jugovzhodu in zajame to parcelo in pare. št. 1946 iste k. o., nadaljuje od jugovzhodne pare. št. 1946 k. o. Log in teče v ravni črti do hiše, last Jožeta Trčka, se obrne tu proti zahodu in teče ob severnih robovih gozdnih parcel »Na brdu« in poseže izhodiščno točko; 2. v k. o. Zabočevo območje »Fiatovi«, ki zajema parcele št. 581, 583, 586, 587, 588/1, 588/2, 589, 593, 594, 595/1, 595/2, 596, 598/1, 598/2, 599, 600, 601, 602, 592 in 591/1 ter 591/2; 3. v k. o. Borovnica: a) območje »Velike njive«, ki zajema pare. št. 589, 591, 592, 593, 594, 595, 596, 597, 598, 601, 602, 604/2, 613/1, 613/2, 609, 611 in 614; b) območje »Platovi«, ln sicer znotraj meje, ki poteka od jugovzhodne točke pare. št. 199 ob potoku Borovniščica od severovzhodnega vogala pare. št. 234, se nato obme proti zahodu in poteka ob severni meji te parcele, kjer doseže poljsko pot, se obme proti jugu in poteka po tej poti do severovzhodnega vogala pare. št. 23/1, se obme proti zahodu in poteka ob severnih mejah pare. št. 23/1, 22, 21, 20, 18 in 17, kjer se obme proti jugu In poteka ob zapadnl meji pare. št. 17, se obrne proti zahodu in poteka ob severni meji pare. št. 19, se nato obrne proti jugu in teče ob zahodnih mejah pare. št. 19, 26, 55, 56,. 57, 58, 59, 61/1 in 62, kjer doseže cesto IV. reda Borovnica—Brezovica, nadaljuje po tej cesti proti jugu do jugozahodnega vogala pare. št. 72, se obme proti vzhodu in teče po južni meji te parcele, nato po zahodni, južni in vzhodni meji pare. št. 196 ter po jugovzhodni meji pare. št. 199 do izho-diščene točke. 3. člen Za pridelovanje pšenice je treba uporabiti najmanj 300 kg fosfornih, 150 kg kalijevih in 200 kg dušičnih gnojil na 1 ha površine v obliki ločenih ali mešanih gnojil. Osnovno gnojenje se mora opraviti strojno pred setvijo, dognojevanje pa prav tako s stroji, in sicer v času ln v količinah, ki jih določi kmetijska strokovna služba. 4. člen Sejati se mora samo očiščeno in razkuženo seme. In sicer sorto San Pastore 220 kg/ha, sorto Hellkorn 200 kg/ha in sorto Ui 180 kg na ha. Setev mora biti izvršena strojno v času od 20. septembra do najkasneje 15. oktobra v letu. 5. člen Obdelovalec mora uporabiti samo priznano seme, ki ga lahko zadrži za nadaljnje razmnoževanje najdlje 3 leta. 6. člen Na vseh kmetijskih površinah na območjih, ki so navedena v 2. Čl. tega odloka, na katerih se prideljuje pšenica, se mora zatirati plevel s herbicidi. To velja samo za čiste posevke. Zatiranje plevela s herbicidi je treba ORraviti, ko žito doseže višino 25 cm in še ne kolenči, in sicer po navodilih kmetijske strokovne službe. 7. člen Ce se obdelovalec kmetijskega zemljišča v državljanski lastnini brez opravičenega razloga ne drži ukrepov, ki so določeni s tem odlokom, lahko v smislu 92. člena zakona o Izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Ur. 1. FLRJ, št. 43/59) izvrši te ukrepe na njegove stroške kmetijska gospodarska organizacija. V smislu 25. čl. tega zakona se lahko v teh primerih tudi da kmetijsko zemljišče v prisilno upravo za čas enega do petih let. 8. člen Ta odlok velja takoj in se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 01/2-35-08/4-60 Vrhnika, dne 6. septembra 1960 Predsednik občinskega ljudskega odbora Janez Brenčič, 1. r. VSKBINA 483 Odlok o proračunu za leto 1900 občine Ribnica ,, 484 Družbeni plan za leto 1960 občin6 Ribnica 185 Odlok o agrotehničnih ukrepih *e pridelovanje pšenice občine Litija 180 Odloik o agrotehničnih ukrepih z8 pridelovanje pšenice občine Ljubija-na-Moste 187 Odlok o tari« najnižjih najemnin z9 poslovne prostore občine Ljubljana-Slika _ 488 Odlok o agrotehničnih ukrepih pridelovanje pšenice občine vrtini* OBČINA VRHNIKA 488. Na podlagi 4. člena zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Ur. 1. FLRJ, št. 43/59) in mnenja komisije strokovnjakov o potrebnosti, možnosti in gospodarnosti agrotehničnih ukrepov z dne 22. avgusta 1960 je občinski ljudski odbor Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 6. septembra 1960 sprejel ODLOK o agrotehničnih ukrepih za pridelo-lovanjc pšenice v občini Vrhnika. 1. člen Na območjih, ki so navedena v naslednjem členu tega odloka, morajo vsi obdelovalci kmetijskih zemljišč, ki prideljujejo pšenico, gojiti pšenico sorte San Pastore, Hellkorn ali Ui. 2. člen Območja kmetijskih zemljišč so: l.v k. o. Blatna Brezovica in k. o. Log območje »Na policah« znotraj meje, ki potega od južnega vogala pare. št. 1602 k. o. Blatna Brezovica po poti pare. št. 3102 iste k. o. do gozda »Kostaj novica«, se obrne proti vzhodu in nadaljuje ob jugovzhod Zaključni račun trg, z barvami ln laki »KARMIN«, Ljubljana, Resljeva 1 Trgovina Je pričeta poslovati kot samostojna organizacija 1. VII 1954. V lriu 1959 le bilo v trgovini zaposlenih povprečno 0 delavcev ln uslužbencev ln 4 v» PA SIV* AKTIVA Jencl. Delavski svet tvori celotni kolektiv. BILANCA na dan Sl decembre 1959 Naziv postavke Znesek v noc din N h* v Dostavke Znesek s mič din A. Viri osnovnih sredstev 1,328 i Osnovna sredstva 1.312 t. Sklad osnovnih sredstev t Drugi viri osnovnih t Denarna sredstva tenov sredstev nlh sredstev B Viri sredstev skupne B. sredstva skupna porabe porabe s Sklad skupne porabe l Drugi viri sredstev 32 1. Sredstva skupne poraDe 1. Denarna sredstva skupne 82 skupne porabe porabe #• C. Viri obratnih sredstev l Sklad obratnih sredstev «64 C. Obratna sredstva L Skuppa obratna sred st v> 11.848 i Drugi viri obratnih sredstev 11.53« D. Rezervni sklad O izločena sredstva ln drugi skladi t Denarna sredstva rezerv- «. Rezervni sklad U> drugi skladi s Viri nerazporejenih 1.27« nega sklada ln drugih skladov 1,210 35« • Denarna sredstva neraz sredstev | ■c .c t i .8 292 B Viri sredstev e. sredstva « obračuna s obračunu ln druga paalva » Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva i. Kupci m drnce tenetv« 1 rir"7' 8,141 ta Dobavitelji ln druge obveznosti «.««« -I nnnzn nm1v» 19.635 s « . O « 19.63H s k u p a j Računovodje Podgoršek Jožica Predsednik UOi Ban Stane D rektor Paljevec Cveto