ISSN 0350-5561
za konectedna
V petek in soboto bo delno jasno, na vzhodu občasno pretežno oblačno. Predvsem v soboto bo tam občasno naletaval sneg. Razmeroma hladno bo.
številka 7
četrtek, 19. februarja 2009
Dobro obiskani Mopaffivni dnevi
^	T. m- S
Minuli vikend so srednje, višje, visoke šole in univerze v Sloveniji organizirale informativni dan. Na šolah Šolskega centra Velenje, na tukajšnji Visoki šoli za varstvo okolja in na Fakulteti za energetiko, enota v Velenju, so bili z obiskom zadovoljni, saj so povsod zabeležili večje zanimanje za programe, po katerih izobražujejo. Sploh spodbuden je bil obisk na tehniških šolah. Dober obisk pravzaprav ne preseneča, saj je odločitev o nadaljnji poti izobraževanju težka. Ni vedno mogoče uskladiti želja, možnosti in kasnejšo zaposlitev. Zato so informacije iz prve roke še kako dobrodošle.
Za zdaj vse kaže, da bo v študijskem letu 2010/2011 v Velenju odprla vrata Akademija za glasbo, ki bo delovala pod okriljem Univerze v Mariboru.
Pred tednom dni so rektor univerze prof. dr. Ivan Rozman, župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in ravnatelj velenjske glasbene šole Boris Štih podpisali pogodbo o zagotavljanju pogojev za ustanovitev akademije ter pogojev za izvajanje njenih študijskih, znanstveno raziskovalnih in umetniških programov (več o tem poročamo na strani 5). Pred dvema dnevoma pa je Senat mariborske univerze dal soglasje k vlogi za akreditacijo novega visokošolskega zavoda. To bo sedaj obravnaval še Svet RS za visoko šolstvo.
Akademija za glasbo v Velenju naj bi izobraževala študente po treh programih, in sicer univerzitetnem prve stopnje - Študij instrumentov in petja, magistrski študijski program druge stopnje - Študij instrumentov in petja ter magistrski študijski program druge stopnje - Instrumentalna (pevska) pedagogika.
■ tp
Gorenje:
število
zaposlenih
bodo
zmanjšali
še za 400
O
1,30 EVR
IEAIMO
VELENJE
Smeh je pol zdravja, naj vam ga pričara Pust!
Mira Zakošek
Spet prihaja med nas dobri stari Pust, ki je zadnja leta v mnogih okoljih že skoraj potonil v pozabo, tam, kjer imajo zanesenjake, ki se radi zabavajo in so pripravljeni kaj narediti tudi za zabavo drugih, pa je spet vse bolj popularen. Lahko smo veseli, da tudi v našem okolju, kjer so se pustne norčije že začele. Prednjačijo seveda v Mozirju, vse bolj odmevni so v Šoštanju, pustne šeme pa bodo na pustni torek spet preplavile tudi Velenje in Rdečo dvorano, kjer bo otroška maškarada. Pustni čas je vsekakor priložnost, da si nataknete maske (ali pa jih snamete), da se brezskrbno poveselite, da si daste duška in dnevi bodo veliko lepši. Nasmehnite se od srca! Poskusite in videli boste, koliko energije in veselja vam bo to dalo. Tema vaših vsakodnevnih pogovorov naj bo torej v teh dneh veseljačenje in videli boste, koliko lepši bo vaš vsakdanjik, ki smo ga povsem preplavili s krizo in se odeli v zaskrbljenost. Ste kdaj pomislili, da govorimo, pišemo pa tudi »obiramo« samo še na to temo. To smo počeli že lani, ko je bila kriza še daleč od nas, to delamo zdaj, ko nas je šele oplazila. Optimistične napovedi nekaterih ekonomistov, ki pravijo, da v Sloveniji letos recesije naj ne bi bilo, kar prepogosto spregledamo.
Krize so bile in krize zagotovo še bodo. Zagotovo jih bomo lažje premagovali z optimističnim nabojem, z veseljem in dobro voljo. Pustni čas je kot nalašč za to!
Pustovanja
Mozirje
Prihodnje dni bo vladalo pravo pustno razpoloženje tudi v našem okolju. V Mozirju se začenjajo pustovanja že danes in bodo trajala vse do srede, 25. februarja. Obiskali bodo številna sosednja društva in poskrbeli za številne pustne norčije. V nedeljo bo pod šotorom otroška maškarada, v ponedeljek imajo na programu »okolofiranje«, ko skupaj z orkestrom Boj se ga hodijo od hiše do hiše ter odganjajo zimo. Osrednja prireditev bo tudi letos na sam pustni dan. V mednarodni karnevalski povorki pričakujejo blizu 600 udeležencev, med njimi predstavnike sedmih skupin iz tujine. Splet pustnih prireditev bodo sklenili v sredo s pokopom pusta.
Šoštanj
V soboto, 21. februarja ob 15. uri, se bo v Šoštanju pričel letošnji pustni karneval. Rdeča nit bo recesija oziroma gospodarska in energetska kriza. V povorki bo sodelovalo okoli 450 udeležencev. Med njimi pet mednarodnih skupin iz Bolgarije, Srbije, Makedonije in Bosne in Hercegovine, skupine iz Slovenije in lokalne skupine.
Karneval se bo nadaljeval z veliko maškarado v Športni dvorani Šoštanj.
Velenje
Po dolgih letih bo letos na pustni torek veliko pustno rajanje v Rdeči dvorani. Moči pri organizaciji so združili Festival Velenje, Turistična zveza Velenje, Mestna občina, TIC Velenje in MZPM. Prireditev so poimenovali Pust, pust, krivih ust. Otroke bo od 17. ure dalje zabavala Romana Krajnčan.
9770350556014
2
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
19. februarja 2009

lokalne novice
Nadzor nado bčinskimio dloki
Gorenje iman ajveč tujihl astnikov
Velenje, 10. februarja - Gorenje se po deležu tujih lastnikov uvršča na prvo mesto med slovenskimi podjetji. Po podatkih NLB imajo tuji lastniki 17,59 odstotka delnic Gorenja. V primerjavi z letom prej se je delež tujih imetnikov delnic Gorenja povečal za 7,5 odstotnih točk. Po dostopnih informacijah je največji tuji lastnik v Gorenju družba Home Products Europe s 7,63-odstotnim lastniškim deležem, sledijo pa Raiffeisen Central Bank Austria s 3,7 odstotka, EECF z 2,92 odstotka in Unicredit Bank Austria z 0,77-odstotnim deležem. Letos sta delež v Gorenju najbolj povečevali družbi EECF in Erste Group, med največjimi tujimi prodajalci Gorenjevih delnic v letošnjem letu pa sta Raiffeisen Central Bank Austria in Hypo Alpe Adria Bank.
Mednarodnak onferencaE nergetika ink limatskes premembe
Velenje - Fakulteta za energetiko bo med 1. in 3. julijem organizatorka mednarodne konference Energetika in klimatske spremembe - EnRe, ki bo potekala v Hotelu Paka v Velenju. Nanjo vabijo mednarodne strokovnjake s področja energetike in ekologije. Strokovne referate sodelujočih bodo objavili v znanstveni strokovni reviji. Na konferenco so vabljene tudi gospodarske družbe, da se predstavijo s svojo dejavnostjo.
Konferenca bo potekala v več sekcijah, in sicer bodo predstavljene hidro-, termo- in jedrska energetika, obnovljivi viri energije, fosilna goriva, nove tehnologije, energetske politike ter ekologija in varstvo okolja.
Sodelujoči na konferenci bodo poudarili pomen energije, saj moderna družba še nikoli ni živela v energetsko tako negotovem času, pa tudi spoznanja o okolju prijazni oskrbi so vse večja. Hude klimatske spremembe, ki smo jim priča v zadnjem času, dokazujejo, da s svojim planetom ravnamo zelo neprimerno in neodgovorno.
Cene tradicionalnih fosilnih goriv so podvržene velikim ekonomskim nihanjem, nestabilna politična situacija v državah, ki so energetsko najbolj bogate z nafto in premogom, pa kažejo, da tudi v prihodnosti lahko pričakujemo le nepričakovano. Neučinkovita in potratna raba energije ne prizanaša niti našemu okolju. Vse to bodo torej teme mednarodne konference, ki bo potekala ob dnevu rudarjev v Vele nju.
Lokalcp repeljals koraj2 5 tisoč pot ni kov
Velenje, 12. februar - V začetku novega leta so v Mestnem potniškem prometu Velenje, ki se je med Šalečani odlično prijel in ga poznamo pod imenom Lokalc, uvedli kar nekaj sprememb. Največja je ta, da od januarja Lokalc vozi v dve smeri in da se je število (večinoma malih rumenih) avtobusov tudi zato še povečalo. Tako se vsakih petindvajset minut z glavne avtobusne postaje odpravi »Lokalc« proti smeri A in smeri B.
V prvem mesecu letošnjega leta se je z »Lokalcem« peljalo že 24.481 potnikov. »Lokalci« pa so v štirih mesecih minulega leta popeljali kar 121.723 potnikov. »Vsak nov projekt zahteva kar nekaj časa, da zaživi v polni meri. Tako je tudi z velenjskim mestnim potniškim prometom. Občasno se dogajajo manjše napake, za kar se uporabnikom »Lokalca« opravičujemo. Z Izletnikom Celje, ki je bil na javnem razpisu izbran za izvajalca mestnega potniškega prometa, sproti odpravljamo pomanjkljivosti, na katere nas opozarjajo občani,« pravijo na MO Velenje.
Občani lahko tudi v prihodnje vprašanja in pobude posredujejo na brezplačno telefonsko številko 080 88 09 ali na e--naslov lokalc@velenje.si. Vozni redi so dosegljivi na spletni strani www.velenje.si.
Sanacijaz emeljskegap lazu nac esti Velenje-Polzela vK avčah
Velenje, 12. februar -Sanacijska dela zemeljskega plazu na cesti Velenje-Polzela, v Kavčah, potekajo po načrtih. Trenutno vgrajujejo sidra (potrebno jih je vgraditi še 30), planirajo teren in opravljajo vse potrebno za izgradnjo prve kamnite zložbe. Ta teden naj bi začeli zategovati vsa vgrajena sidra, čemur bo sledila sanacija vložišča.
Računajo, da bodo dela sklenili maja, do takrat pa ostaja na tej cesti delna zapora. Naložba bo veljala milijon evrov, financira pa jo držav ni pro ra čun.
■ mzy
V Medobčinskem inšpektoratu bo v kratkem že trinajst občin
Milena Krstič - Planine
Enajst občin - Braslovče, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj Velenje, v kratkem pa jih bo trinajst (še Polzela in Prebold), je povezanih v Medobčinski inšpektorat Velenje. V njem je 13 zaposlenih, razmišljajo pa o tem, da bo v prihodnje treba zaposliti še koga.
Zaposleni izvajajo nadzor nad sprejetimi občinskimi odloki, pri čemer je sodelovanje z občinami občasno.
»Organizirani smo na klic. Nimamo organiziranih mesečnih, kontrolnih, občasnih nadzorov, ampak nadzore izvajamo po potrebi. Če imajo v občini ustanoviteljici težavo, ki je ne morejo rešiti sami in potrebujejo pomoč, svetovanje ali pravi nadzor bodisi inšpekcije bodisi redarstva, nas pokličejo in se odgovorimo,« razla-
ga vodja Medobčinskega inšpektorata Sonja Glažar.
»Poleg inšpekcijskega nadzora, v naši sestavi sta komunalna in cestna inšpekcija, pa opravljamo še vrsto drugih nalog. Smo nekakšna podpora uradom v mestni občini Velenje, s katerimi zelo aktivno sodelujemo pri reševanju različne problematike. Za pomoč in nasvete pa se na nas obračajo tudi občine soustanoviteljice.«	■
SonjaG lažar:» Smo tudi nekakšnap odporau radom.«
Izobč ine Šmartno ob Paki
Gibanje prebivalstva
V občini so lani zabeležili 32 novorojencev ali 7 manj kot leta 2007, ven dar še ved no nekaj nad povprečjem zadnjih let. Občina je za obdarovanje porabila 3200 EUR, primerno darilo pa za vsakega novorojenca prispeva tudi banka. V lanskem letu pa je bilo nekaj več pogrebov, in sicer 30.
Železniški prehod
Zadnja nesreča s smrtnim izidom na železniškem prehodu v Slatinah je sprožila kar nekaj vprašanj v zvezi z varnostjo nivojskih križanj. Kljub temu na obči ni pravijo, da so zadovolj ni s sode lova njem s Slovenskimi železnicami pri ukinjanju nevarnih prehodov, kakor tudi z urejeva njem obstoje čih. V zadnjih nekaj letih so odpravili ali uredili prehode (bodisi s povezovalnimi cestami ali namestitvijo polzapornic) v Paški vasi, v Gavc-ah, Rečici ob Paki in Podgori, na cesti Rečica ob Paki-Podvin.
Seve da pa je dej stvo, da je od naj -bolj frekventnih prehodov »neobdelan« ostal le še v Slatinah. Kot so še povedali na občinski upravi, se o njegovi ureditvi dogovarjajo že od lanskega leta. Upati je, da bo nedavni tragični dogodek pospešil dogovo re in čim prej pripomogel k primerni ureditvi.
Pri hod nji mesec še enkrat preteh tali odločitev
Približno pred 2 letoma so svetni ki v Obči ni Šmart no ob Paki predlagali, da bi združili vrtec (ta sedaj sodi pod javni zavod Vrtec Šoštanj) in šmarško osnovno šolo pod streho enega zavoda.
Po prvot nih napove dih naj bi že do začetka šolskega leta 2008/2009 izvedli postopek ločitve vrtca in priključitev k šoli, a se to ni zgodilo. Tudi kasnejših napovedi, da naj bi potrebne postopke izpeljali do konca leta 2008, niso uresničili. Na zadnji seji šmarške-
ga občinskega sveta pa je bilo slišati, da sicer postopke nadaljujejo, vendar naj bi odločitev o odcepitvi vrtca iz Vrtca Šoštanj in priključitev k šmarški osnovni šoli temeljiteje še enkrat pretehtali prihodnji mesec, ko bodo znani delitve na bilan ca in potreb ni finanč ni izra ču ni.
Parkiranje v središču
Da je stara navada železna srajca, dokazujejo občani, ki ob kulturnih dogodkih, proslavah in podob nem ter v času svetih maš in drugih dogodkov v farni cerkvi parkirajo svoja vozila v glavnem ob magistralni cesti (pri spomeniku), na ozki cesti proti mrliški vežici, na vrtu farne cerkve, zapirajo in ožijo prehod pri »kaplaniji«. Ob tem pa urejeni parkirni prostori, blizu sto jih je, ob novem trgovskem centru v glavnem samevajo.
Če bi bila urejena parkirišča res precej oddaljena od krajev dogodkov, bi bilo še nekako razumljivo,
tako pa nekaj dodatnih metrov res ne bi smela biti prehuda obremenitev za vozeče občanke in občane.
Položitev temeljnega kam na
Danes (v četrtek) ob 13. uri bo v Šmartnem ob Paki priložnostna slovesnost, na kateri bodo položili temeljni kamen za izgradnjo 420 metrov fekalnega voda kanalizacijskega omrežja za potrebe bodoče industrijske cone in gospodinjstva do vznožja Malega Vrha.
Občina je za naložbo pridobila nekaj več kot 81 tisoč evrov iz kohe-zijskih skladov EU v projektu Mozirje. Slednji je sestavni del opera cije »Celost no ureja nje odvod n-javanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov na povodju Savinje«, ki poleg šmarškega vključuje še izgradnjo kanalizacijskega sistema v občini Rečica ob Savinji.
■ tp
Prometni in okoljski minister med več ognji
Seznanjanj e prometnega in okoljskega ministra -V Laškem protiudarec Naše prihodnosti: hočej o cesto skozi Laško - V Trbovljah bi vsaj tunel, če že ne hitre ceste do Šentruperta - Čigav prav j e najbolj pravi
Zdaj je že jasno: nobena zadeva na »celjsko«-koroškem območju še ni tako razdelila raznih večjih in manjših območij, ali kar občin, kot je to uspelo trasi hitre ceste tretje razvojne osi. Pa politike tudi. Zadnji čas na raznih koncih predstavniki te ali druge opcije poskušajo prepričati prometnega ministra Patricka Vlačiča ali pa Karla Erjavca, ministra za okolje in prostor, da je njihov prav o trasi te pomembne ceste najbolj pravi. Tako smo, namesto da bi že zasadili lopate, dobili pahljačo rešitev. Eni pravijo, da tudi take, ki nikamor ne vodijo, pa čeprav naj bi hitra cesta to območje pripeljala v lepšo prihodnost. Prometnega ministra so o trasi in potrebi po tako sodobnejši povezavi najprej prepričevali na Koroškem, v petek so mu svoje mnenje predstavili člani nove skupine Naša prihodnost, ki se zavzema za to, da bi cesta potekala čez Laško. Torej povsem drugače kot tamkajšnja civilna iniciativa, ki se take ceste otepa na vse kriplje. Danes popoldne bodo Vlačiča o tem, katera trasa je po njihovem najugodnejša, seznanili še na celjski gospodarski zbornici. Kot smo že poročali, celjski gospodarstveniki na severnem delu podpirajo traso Velenje-Arja vas. Menijo, da ta najbolj povezuje večje centre (Velenje, Žalec, Celje) in poteka po »zgodovinski« cestni poti. Poročali smo že tudi, da so tako traso podprli tudi na pogovoru celjske poslanke Andreje Rihter in žalskega Lojzeta Posedela s člani Civilne iniciative Braslovče. Ta seveda nasprotuje predlogu, da bi hitra cesta od Velenja krenila proti Šentrupertu. Na tem pogovoru je poslanec tudi dejal, da bo okoljskega ministra s temi sklepi seznanil že ob Erjavčevem obisku v Kasazah, ko bo minister položil
temeljni kamen za povečano čistilno napravo. Minister je tedaj dejal, da to problematiko pozna, ni je pa želel komentirati. Se je pa o tem že pogovarjal s prometnim kolegom, najboljšo rešitev naj bi »zatrasirali« strokovnjaki obeh ministrstev. Ob tem je dejal, da bi bilo škoda, da bi projekt stal ali da te ceste sploh ne bi zgradili. Na ministra Erjavca so se pisno obrnili tudi Kozjanci, razočarani, ker na predstavljeni prostorski načrt za gradnjo hitre ceste niso upoštevali njihovih pripomb. Tokrat gre seveda za južni del te cestne osi, od avtoceste Ljubljana-Maribor proti Dolenjski. Tudi tu terjajo novo vrednotenje variant: »njihove«, ki bi potekala odDramelj in preko Šentjurja, Planine proti Dolenjski, srednje, ki bi Koroško in Dolenjsko povezala preko Laškega, in tretjo od Šentruperta in čez Zasavje. Pri njihovi trasi predvsem niso upoštevali, da bi hitra cesta kar osem kilometrov potekala po navezovalni cesti Dramlje-Šentjur, kije že uvrščena v nacionalni program izgradnje avtocest do leta 2013.
Jasno, za južni del trase se po svoje potegujejo Zasavci, njihova pobuda gre na roko tistih v Šaleški dolini, ki podpirajo traso Velenje-Šen-trupert. Od tu bi jo radi speljali skozi predor do Trbovelj. Trboveljski župan se je kar sam odpravil k ministroma in, tako pravijo, vrnil se je zadovoljen. Ce že ne bo proti njim potekala hitra cesta od Šentruperta, naj bi do avtoceste prišli vsaj po boljši cesti, in to skozi tunel pod Podmejo. Taka zamisel je stara že več kot pol stoletja. Zdaj naj bi bila zrela za uresničitev.
Nesrečna trasa hitre ceste torej še vedno močno razdvaja območja, občine in ljudi. In ko eni pravijo, da ni tako hudo, saj tudi denarja za gradnjo ni, se drugi bojijo, da jih »netrasa« lahko zadene nepripravljene, če bi država v pospeševanju večjih infrastrukturnih projektov iskala rešitev iz krize.
A lahko je podpirati traso tistemu, ki ga ne prizadene.
k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
mz
mz
Op rometnihz agatah,k ompostarni in stroških za odvetnike
Iz odgovorov na vprašanja in pobude svetnikom MO Velenje veliko izvemo tudi občani in občanke
Velenje - Na zadnji seji sveta MO Velenje - naj spomnimo, da je bila v sejni dvorani občinske hiše 27. januarja letos - so svetniki in svetnice postavili veliko vprašanj in nanizali kar nekaj pobud. Danes nekaj najzanimivejših objavljamo skupaj z odgovori tistih, na katere so bile naslovljene.
Kompostarna zaenkrat le za bla to
Svetnik Stanislav Videmšek (SDS) je med drugim vprašal, kako je z roki gle de izgrad nje kompostarne za odpadke? V občinskem Uradu za gospodarske javne službe pravijo: »V letu 2005 je bil izdelan idejni projekt za kompostarno na robu ugrezninskega območja deponije pepe la in žlindre v več variantah in je bil predstavljen projektnemu svetu. Dogovor je bil, da Komunalno podjetje Velenje pripravi investicijsko dokumentacijo in izpelje postopek naprej. Posebej je bilo poudarjeno, daje potrebno pred dokončno odločitvijo lokacijo v PVO-ju še posebej preveriti gle de mož nih emi sij smra du zaradi bližine nameravanih projektov s področja turizma v območju jezer. Koncept ravnanja v okviru P--CERO Velenje pa je predvidel predhodno obdelavo organskih odpadkov v okviru centra in anaerobno predelavo v gnilišču na Centralni čistilni napravi Šaleške doline. Kompostarna na območju odlagališča, kije v poskusnem obratovanju, pa naj bi predelovala v kompost samo blato iz Centralne čistilne naprave.« Antona De Costo (SDS) pa je zanimalo, do kdaj bo
zgrajena kompostarna. Kot že rečeno, kompostarna za predelavo blata iz CČN poskusno obratuje, za vse ostale biološke odpadke pa bo ravnanje v tehničnem pravilniku opredelil bodoči koncesionar (razpis je v teku), v skrajnem primeru pa poskusno obratuje že kompo-starna v okviru regijskega centra v Celju.
Videmšek je vprašal tudi, kako se bo nadaljevala gradnja kanalizacije v Plešivcu, sedaj ko so razveljavil odlok o prispevku za investicijska vlaganja v objekte vodoos-krbe? Odgovor je bil pričakovan. »Gradnja kanalizacije v Plešivcu se bo v minimalnem obsegu pričela v letu 2009, ker se veljavnost gradbenega dovoljenja izteče vtem letu. Za realizacijo programa morajo biti zagotovljena sredstva, ki pa jih zaenkrat ni.«
Koli ko za odvetnike?
Franc Sever (SDS) je vprašal, koliko je stalo pravno mnenje odvetnika doc. dr. Andreja Moži-ne, ki ga je pripravil za Komunalno podjetje (KP) Velenje v zvezi z odlokom o prispevku za razširjeno reprodukcijo (RR). V odgovoru KP Velenje izvemo, da so zanj odvetniku odšteli 1.898,88 evrov. Naročili so ga zato, ker je svet Občine Šoštanj zahteval, da Komunalno podjetje Velenje pridobi neodvisno pravno mnenje. Na podlagi tega zahtevka svetnikov Občine Šoštanj so ga tudi pridobili.
Ker je Severja zanimalo, koliko so v letih 2007 in 2008 na KP Velenje odšteli za odvetniške storitve, so odgovorili, da so v letu 2007 stroški odvetniških storitev znašali
6.015,21 evrov, v letu 2008 so ti stroški znašali 16.823,15 evrov. Zani ma lo ga je tudi, koli ko je v istem času za odvetniške storitve odštela MO Velenje. Odgovor je jasen: »Odvetniške storitve za leto 2007 znašajo 11.409,29 evrov, za leto 2008 pa 28.192,51 evrov. V zneskih so všteti stroški odvetniških storitev (pravno svetovanje, pravna mnenja, priprava dokumentacije in zastopanje pred sodišči).«
Sever je podal pobudo, da se pripravijo vsi podatki stroškov notarjev za služnostne pogodbe za izgradnjo vodovoda v Vinski Gori. Na KP Velenje so to storili. "Za vse štiri faze vodovodnega sistema Vinska Gora je bilo pobranih 317 služnostnih pogodb (od tega 26 služnostnih pogodb naknadno v času izvedbe II. faze vodovoda za naknadne HP). Za Vodovodni sistem Vinska Gora II. faza je bilo pobranih 137 služnostnih pogodb. Od tega je bilo za hišne priključke 94 služnostnih pogodb, med katerimi je večina služnostnih pogodb tudi za glavno traso. Strošek overitve služnostnih pogodb je znašal cca. 20.160 evrov." Dodali so še, da so skupni stroški izgradnje I. in II. faze vodovoda Vinska Gora 4.415.353,70 evrov.
Plačniki ne pla ču je jo za neplač ni ke
KP Velenje je odgovorilo tudi svetniku Mihaelu Letonju (SNS), kije vprašal, ali se v blokih stroški komunalnih storitev, kijih nekateri stanovalci ne plačujejo, razdelijo med tiste, kijih redno plačujejo. Povedal je, da so se s tem vprašanjem nanj
obrnili občani, ki se jim zdi, da nosijo še breme neplačnikov. V odgovoru pravijo: »Za stanovalce v blokih, ki ne plačajo komunalnih storitev, se izvede izterjava v skladu z obligacijskim zakonikom, in sicer tako, da najprej dolžnikom pošljemo opomine in potem gremo v sodno izterjavo. Tako se zagotovi visok delež plačanih storitev. Neplačane komunalne storitve in stroški se ne delijo med stanovalce konkretnega bloka, ampak neizterjane terjatve predstavljajo poslovni strošek KP Velenje.«
Kdo bo postavil bankomat?
Tako Mihael Letonje (SNS) kot Ana Roza Hribar (DeSUS) sta opozorila, da so v Pesju ostali brez banke in bankomata. Sploh slednjega zelo pogrešajo. Zato so prosili za posredovanje občine, da ga v kraju spet dobijo. MO Velenje je bankam, ki delujejo na območju Velenja, posredovala prijazno pismo, v katerem so jim opisali težavo krajanov KS Pesje. Ali se bo katera banka odločila in postavila bankomat v domu krajevne skupnosti, pa še ni jasno. Odgovor pričakujejo v nekaj dneh.
Brez črte na Pokopališki cesti
Maja Hostnik (Zares) je dala pobudo, da se cesta proti pokopališču Podkraj, ki je bila na novo asfaltirana, uredi s talno signalizacijo, saj bi sredinska bela črta verjetno pripomogla k večji varnosti na tej cesti. Vendar pa po zagotovilih strokovnjakov ceste ni
mogoče označiti in urediti s vertikalno prometno signalizacijo, ker je preozka (5,0 m), da bi lahko na njej zarisali dva pasova. Pravilnik o projektiranju cest namreč določa, da mora biti vozni pas širok najmanj 2,75 m, kar pomeni, da bi morala biti cesta široka vsaj 5,5 m. Zato je edino »zdravilo« na tej nepregledni, ovinkasti cesti, da vozimo čimbolj po svojem pasu, v nepreglednih ovinkih pa počasi.
Mag. Jurij Terglav (SDS) je opozoril, da je v križišču Rudarske in Prešernove ceste, pri Ljubljanski banki, zelo spolzek asfalt. V Uradu za gospodarske javne službe pravijo, daje obraba zgornje plasti asfaltne površine po njihovi oceni enakomerno obrabljena po celi površini Rudarske in Prešernove Ceste in ne samo v križišču. Zaradi tega je potrebno hitrost prilagoditi vremen skim raz me ram in pro met ni obremenitvi cestišča.
Kaj bo z objek tom Stari trg 19?
Benč Strozak (LDS) je vprašal, kaj bo s hišo v Starem Velenju, v kateri so tudi prostori Krajevne skupnosti, lastnika stavbe pa sta MOV in KS. Z novim letom je namreč v stavbi prenehal delovati gostinski lokal, od takrat pa v hiši ni več urejeno ogrevanje, kar je težko, kadar imajo seje sveta krajevne skupnosti. Pravna služba MO Velenje je pripravila odgovor, v katerem pravijo: »MOV je skupaj s KS Staro Velenje leta 2005 vložila tožbo, s katero smo skupaj kot solastniki objekta Stari trg 19 v Velenju zahtevali od gospoda Franca Sev-erja, da nam izroči nepremičnino na naslovu Stari trg 19 v neposred-
no posest. Za KS Staro Velenje je pooblastilo podpisal takratni predsednik KS Branko Meh. Skupaj smo pooblastili odvetnika Marjana Feguša, ki zastopa oba solastnika (MOV in KS Staro Velenje) pred sodiščem. Kot smo izvedeli v ponedeljek, odgovori še vedno potekajo.
V tej zadevi še ni bilo nobene obravnave pred sodiščem, saj je sodišče najprej predlagalo media-cijo. Postopek posredovanja je ponudba sodišča, da hitreje kot v sodnem postopku s sojenjem pomaga delno ali v celoti poravnati spor med strankami, in le--tega je sodišče predlagalo 22. decembra lani.
In ptički spet gnezdijo
Ana Roza Hribar je ponovno dala pobu do, da se moč no zara sle nabrežine reke Paka končno očistijo. Lani, ko so opozorili na to, da lahko tudi zaradi zaraščenosti pride do poplav ob večjem deževju, so jim odgovorili, da ne morejo nič, ker v grmovju že gnezdijo ptički. Letos bodo kmalu spet začeli, v odgovoru urada za gospodarske javne službe pa izvemo: »Na Mestni občini Velenje opažamo, da se stanje urejenosti vodotokov in njihovih brežin iz leta v leto slabša. V občin ski upravi se po naj bolj ših močeh trudimo, da čistimo in urejamo brežine manjših vodotokov tudi sami v sklopu razpoložljivih finančnih sredstev, vendar pa brez korenitega posega v struge vodotokov, ki ga mora izvesti upravlja-lec oziroma vzdrževalec, to ni dovolj. V skladu z Zakonom o vodah je upravljanje z vodami in vzdrževanje vodnih zemljišč v pristojnosti države, ki naj bi skrbela tudi za urejenost vodotokov. Na neurejenost vodotokov smo pristojno ministrstvo, Ministrstvo za okolje in prostor, tudi večkrat opozorili, nazadnje v dopisih z dne 12. oktobra 2008 in ponovno 16. januarja 2009, v katerih smo jih pozvali tudi, da nam posredujejo plan vzdrževanja del na vodotokih v MOV za leto 2009.
■ BojanaŠ pegel
Redarji tudi ponoči
Aktivnosti usklaj ene s policij o - Obvezno izobraževanje opravili 1 ani - Zmotno j e mnenje, da nimaj o pravice legitimirati in pogledati v vozniško dovoljenje
MilenaK rstič -P laninc
Velenje, 12. februarja - V redar-stvu Medobčinskega inšpektorata, ki pod okriljem Mestne občine Velenje deluje od leta 2004, predstavlja pa skupni organ enajstih občin (prejšnji teden so bili zaključeni postopki za priključitev še dveh, tako da jih bo že trinajst), je zaposlenih devet redarjev in vodja. Obvezno izobraževanje, ki ga je organizirala Policijska akademija v Tacnu, so vsi opravili lani. S trimesečnim izobraževanjem, ki so ga morali opraviti zaradi novih pooblastil, pa so usposobljenost in znanje še nadgradili.
Vsi ljudje redarjev, prepoznamo jih po uniformi v rdeče-modri barvi, ne sprejemajo ravno dobro. Največkrat imajo stik s kršitelji in tem seveda niso všeč. »Grožnje in žal-
itve poslušamo praktično vsak dan. Nadejamo pa se, da bo tega zdaj, odkar ima mo mož nost, da za nedostojno vedenje do redarjev napišemo plačilni nalog do višine 300 evrov, tega manj,« pravi vodja medobčinskega redarstva Peter Tkalec. Večina ljudi pa njihovo delo ocenjuje pozitivno, saj se zavedajo, da bi bilo brez njih stanje marsikje še bolj kaotič no, kot je.
»Prihajajo in se razburjajo, če redar od njih zahteva vozniško dovoljenje, osebno izkaznico oziroma kak drug oseb ni doku ment. Prepričani so, da jim tega ni treba, pa ni tako. Razlagajo, da redarji niso policisti. Res niso, ker so redarji, a na teh področjih imajo po novi zakonodaji povsem enake pristojnosti kot policija.«
Osnova za njihovo delovanje so občinski programi varnosti. Redar-
ji naloge opravljajo po Zakonu o varstvu javnega reda in miru, njihovo delo pa ni zgolj represivne narave, ampak je tudi preventivno -preprečevanje kaznivih dejanj, odkrivanje kaznivih dejanj in prekrškov z drugih področij, ki niso povezana s prometom.
Redarji opravljajo delo tudi ponoči, ko s svojo prisotnostjo na krajih, kjer prihaja do kaznivih dejanj ali prekrškov, odvračajo storilce oziroma kakšnega zalotijo pri delu. »Ponoči gre večji del za naloge preventive v smislu preprečevanja ali odkrivanja kaznivih dejanj in nepro met nih pre kr škov, vlo mov, tatvin, vandalizma, kršitev javnega reda in miru. Zakon nam daje pooblastila, da kršitelja pridržimo do prihoda policije,« pravi Tkalec.
Aktivnosti, ki jih bodo občinski redarji izvajali, so usklajene s poli-

PeterT kalec:» Kršitelja lahko dop rihodap olicije tudi pridržimo.«
cijo, s katero so podpisali sporazum o sodelovanju. »Z njimi si izmenjujemo podatke o tem, kje so težave, in si medsebojno pomagamo, če je to potrebno.«
Letos bo medobčinsko redarstvo pričelo tudi izvajanje meritev hitrosti z radarjem, ki bo postavljen na problematičnih odsekih v mestni občini Velenje. »Trenutno smo v fazi sklepanja pogodbe.«
Obča ni se lah ko na pos top ke redarjev pritožijo, če menijo, daje pritožba upravičena. To so že doslej poče li kar pogos to, a je bilo zelo malo pritožb takih, ki so bile
Prekrški, nad katerimi bodo po novem imeli nadzor tudi redarji: nedostojno vedenje, beračenje na javnem kraju, uporaba nevarnih predmetov (karbid in druge plinske zmesi za pokanje), poškodovanj uradnih napisov, spolno občevanje ali razkazovanje na javnem kraju, pisanje po objektih, vandalizem, kampiranje, uporaba živali (ko se s ščuva-njem ali razkazovanjem živali namenoma povzroči občutek stra hu ali ogrože nos ti) ter neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb.
dejansko upravičene. Občani lahko to naredijo s pisnim ugovorom ali osebno na sedežu redarstva, kjer podajo pritožbo na zapisnik. »Velenj ski župan Srečko Meh je ustanovil posebno komisijo, ki pritožbe rešuje. Je pa seveda treba ločiti pritožbo na ravnanje redarja in pritožbo na ukrep, ki ga je redar
Plačniki storitev so občine. Z nekaterimi imajo sklenjen dogovor, da redno, enkrat ali dvakrat tedensko, lahko tudi eno uro ali dve dnevno, izvajajo nadzor pri njih.
Redarji lahko od voznika, ki ga zalotijo pri prekršku, zahtevajo vozniško in prometno dovoljenje, od občana osebno izkaznico. Če dokumentov ne izroči, ga imajo pravico zadržati do prihoda policije. Če se upira, ga lahko vklenejo ali uporabijo fizično silo.
izrekel, ugovor na plačilni nalog ali zahtevo za sodno varstvo, pri kateri pa pritožbo rešuje sodišče, ne komisija. Gre za natančno predpisan pravni postopek, v katerem pogovor po telefonu ne prinaša rez-ulta tov,« dodaja vodja redarjev.
Ljubezen je pomembnejša od materialnih dobrin
Na 19. medobčinskem otroškem parlamentu so mladi kritično razpravljali o družinskih odnosih, ljubezni med fanti in dekleti, spolnosti, nasilju in vplivu medij ev na vse to - Želij o si več iskrenosti, več zaupanja
Velenje - Prejšnji torek so, kot smo na kratko že poročali, v velenjski mestni hiši dobili glavno besedo mladi. So jim pa z veseljem prisluhnili odrasli. Med drugim tudi župan Srečko Meh, ki je poudaril, da si mladi vedno izberejo »Prave teme, o katerih želijo govoriti, odrasli pa jim radi prisluhnemo tudi zato, da jim lahko pomagamo. V preteklih letih smo zagotovo tudi zaradi pobud na otroških parlamentih postorili že marsikaj, kar mladim lepša življenje.«
Tudi tokrat j e, sicer že 19. medobčinski otroški parlament, pripravila MZPM Velenje. Sekretarka zveze Tinca Kovač nam je povedala, da so mladi že tretjič v teh letih izbrali temo o spolnosti in ljubezni, ki danes ni več tabu. Ker pa je tako široka, so delo mladih razdelili v štiri skupine in jih s tem malce usmerili pri njihovem razmišljanju in oblikovanju sklepov parlamenta. Te so po dobri uri dela pod vodstvom vzgojiteljic kluba Mladi za mlade (vodile so jih Andreja Vodov-nik, Marija Krajnc, Janja Pokleka in Marjeta Jedlovčnik) oblikovali za razpravo, ki jo je spretno koordinirala psihologinja Elen Uršič.
V skupini, v kateri so govorili o družinskih odnosih, so mladi ugotavljali, daje najpomembnejši dejavnik v družini iskren odnos med člani družine. Velik poudarek so pripisali medsebojnemu pogovoru, temu, kako prisluhniti drug druge-
Hiter življenjski tempo in mnoge aktivnosti prinašajo pomanjkanje časa, zato mladi opozarjajo, da je premalo skupnega dogovarjanja in pogovorov o težavah in razreševanju	le--teh. Čeprav smo zasičeni z mate-
ljubezen veliko bolj pomembna, zato ji je potrebno posvečati več pozornosti. Pri pogledih na odnose istospolnih partnerjev so bili zelo odprti. Nič nimajo proti, so pa mnenja, da je otrok, ki raste v takem okolju, zaznamovan. Ugo-
Voditeljicap ogovora zm ladimi Elen Uršič in vseš tirim entorice, ki sov odilep osamezne
skupine prip ripravi naz aključeko troškegap arlamenta.
mu, kako pridobiti pozornost, kako biti slišan. Za mlade je pri tem zelo pomembno zaupanje, ki ga je treba graditi že od malih nog.
rialnimi dobrinami in si z njimi pogosto zaradi slabe vesti kupujemo naklonjenost drug drugega, so mladi parlamentarci menili, da je
MLADI F0RVM
ŠALEŠKA DOLINA
www.mf.sd-velenje.si
Območna organizacija Velenje
Vabilo na
SPOMINSKO PRIRtDITEV
ki bo v soboto, 21.2.2009, ob 13.30 uri pri Žlebniku v Zavodnjah nad Šoštanjem.
Letos mineva petinšestdesetletnica od prihoda legendarne XIV. Divizije v naše kraje in hkrati tudi petinšestdesetletnica smrti narodnega heroja in pesnika Karla Destovnika Kajuha.
MF SD Šaleška dolina bo pripravil ta dan tudi že tradicionalni
XI. KAJUHOV POHOD
Zbor pohodnikov bo ob 11.30 uri na Kodrunovi domačiji v Lajšah pri Šoštanju (nasproti letališča).
Pri Žlebniku bodo člani MF Šaleška dolina ob 13.30 uri pripravili tudi kratek kulturni program. % , ... • ■
Vabljeni!
Vse dodatne informacije dobite na GSM: 031 375 020 (Jure Kodrun)
tavljali so tudi, daje vdružinah opaziti vse več nasilja, alkohola, drog. O teh težavah je premalo govora, vse preveč pa je vplivov in posegov medijev na to področje. Ti vplivajo tudi na samopodobo mladih, imajo prevelik vpliv. Sicer pišejo tudi o ljubezni in spolnosti, vendar te teme obravnavajo le površinsko.
Mladi so še dodali, da so knjige o spolnosti dosegljive na vsakem koraku, so pa preobsežne in preveč strokovne, tako jih mladi ne razumejo. Želijo si več enostavnejših knjig, po katerih bi lahko posegali.
Parlamentarci so predlagali, da bi šole organizirale več predavanj o teh za življenje pomembnih temah. Informacije o tem, kdaj in kje potekajo tovrstna predavanja, pa morajo šole pravočasno tudi sporočiti staršem otrok. K temu so dodali, da se odrasli z otroki in mladimi o spolnosti premalo pogovarjajo, zato parlamentarci zahtevajo od odraslih več informacij o ljubezni in spolnosti. Želijo si odkritega pogovora. Menijo, da pri ljubezni ni pomembna samo starost, ampak tudi čustveni in telesni razvoj posameznika, zato je potrebno vsebino pogovora prilagoditi
REKLI SO ...
Mladi zaradi ljubezni tudi trpijo
Neža Ribarič, 9. razred OŠ MPT Velenje: »Že na šoli smo se veliko pogovarjali o spolnosti in ljubezni med mladimi. Poskušali smo ugotoviti, kaj vse vpliva na to, kako si mladi izbiramo svoje spolne partnerje, kje dobivamo informacije o tem, kako se zaščititi, kakšne nevarnosti prežijo na mlade ob nezaščitenem
spolnem odnosu. Brali smo zgodbe o najstniških nosečnostih, o tem, kako lahko nezaželena nosečnost krepko spremeni mlado življenje. Zdi se mi, da ravno temu v šoli posvečajo premalo pozornosti. Resnične pripovedi 15-letnih mladih mamic bi zagotovo dale misliti vsem najstnicam. Treba pa je vedeti tudi, da se svet hitreje vrti, da se tudi starost za prve spolne odnose znižuje. Na to vplivajo tako prijatelji kot mediji.«
Žiga Vajdič, 9. razred OŠ Antona Aškerca Vele nje: »Že na šoli smo se veliko pogovarjali o temi letošnjega parlamenta. Ugotovi-
ti smo skušali, kdaj so prava leta, pravo starostno obdobje, da se mladi odločimo za vstop v svet spolnosti. Pri tem smo ugotavljali tudi, kaj vpliva na odločitve mladih. Spolnost in ljubezen smo razdelili na dva mejnika; o vsakem smo se pogovarjali posebej, čeprav jih mnogi jemljejo kot skupne. Spolnost in ljubezen sta temeljni življenjski potrebi; tako kot jemo in pijemo, tako bomo tudi »seksali«. Od posameznika pa je odvisno, kdaj se bo za tako dejanje odločil in s kom bo to počel. Soditi ga ne smemo, saj vemo, da sta za seks vedno potrebna dva, sploh če sta odgovorna in se tudi zaščitita.«
Špela Sternad, 9. razred OŠ Šoštanj: »Zelo odkrito smo se pogovarjali tako o spolnosti kot ljubezni. Ugotavljali smo, kaj nam pomeni ljubezen in kaj spolnost, ki je nadgradnja odnosa. Za spolnost se tudi po mnenju nas mladih »spustimo« takrat, ko smo dobro pripravljeni in poskrbimo tudi za ustrezno zaščito, saj gre tudi za odgovornost. Vedeti moramo, kako ukrepati, če pride do nezaželene nosečnosti v
zgodnjih najstniških letih, kam se zateči. Govorili smo tudi o tem, da enostranska ljubezen nima uspeha, da se je treba zanjo velikokrat tudi potruditi. Mladi nesrečno ljubezen velikokrat zelo težko prebolijo, zato je dobro vedeti tudi, komu lahko zaupamo tovrstne težave. Predvsem zato, da se čustveno ne zlomimo. Vem, da se dogaja, da se moji vrstniki tudi zaradi težav v ljubezni odločijo za samoškod-be, zato v čustveni stiski ne bi smeli ostati sami.«
vsakemu posamezniku.
Tudi o spolnih odnosih so spregovorili. Spolni odnos je ponavadi odločitev dveh, ki se imata rada, in vsak človek ima pravi co do svoje spolne usmerjenosti. Zavedajo se, da ni popolne zaščite, želijo pa spoznati tisto, kije zanje čim bolj primerna in pravilna.
Ob koncu pestre razprave so
izbrali tudi predstavnike za regijski otroški parlament, ki bo v torek, 24. februarja, v Vili Mojca v Velenju. Šaleško dolino bodo na njem zastopali Mitja Skornšek, Ajda Hir-šelj -Koštrun,Monika Špital, Žiga Vajdič, Hana Menhart, Urška Katanec, Neža Ribarič in Suzana Podvinšek.
■ BojanaŠ pegel
Dvanajst let Spara
Velenje, 13. februarja - Prejšnji teden je minilo dvanajst let, odkar so v Velenju odprli hipermarket Spar. V njem je danes 36 zaposlenih. Jubilej so zaznamovali v petek z glasbenim in zabavnim programom in s praznično torto, varovance vrtca Čebelica pa so razveselili z donacijo, večnamenskim igralom Wesco.
Spar Slovenija je eden ključnih trgovcev v Slove niji, ki svojo mrežo neneh no širi. Tre nut no ima v Sloveniji že 75 trgovin. Njihov cilj
Obiskovalci sop raznovalis kupaj zz aposlenimi.( foto: S.Z.)
pa je približati trgovino kupcem v krajih. vseh večjih in manjših slovenskih
mkp
19. februarja 2009
lili
h:as
IZOBRAŽEVANJE
5
Gre za novo zgodbo v industrijskem okolju
Akademij a za glasbo v Velenju naj bi sprej ela prve študente v študijskem letu 2010/2011 Tudi na Univerzi v Mariboru kar nekaj oportunizma - Slovenij a med zadnjimi po številu študentov v umetnosti
Po podpisu pogodbe so nazdravili (z leve): ravnatelj glasbene šole Boris Štih, rektor Univerze v Mariboru dr. Ivan Rozman
in župan občine Srečko Meh.
Velenje, 11. februarja - Vse kaže, da bo skoraj 15 let stara ideja bivšega ravnatelja velenjske glasbene šole mag. Ivana Marina o možnosti izobraževanja študentov v visokošolskem programu na področju glasbene umetnosti v rudarskem mestu vendarle dosegla epilog. Pred tednom dni so namreč v modri dvorani omenjene šole župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Ivan Rozman in ravnatelj glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje Boris Štih podpisali Pogodbo o zagotavljanju pogojev za ustanovitev Akademije za glasbo v Velenju ter pogojev za izvajanje njenih študijskih, znanstvenoraziskovalnih in umetniških programov. Na akademiji naj bi
sprejeli prve študente v študijskem letu 2010/2011.
Na novinarski konferenci pred podpisom je Srečko Meh med drugim dejal, da se veliko ljudi niti ne zaveda pomembnosti tega dogodka za celo regijo. »Gre za novo zgodbo v industrijskem okolju.« Zanjo bo potrebno zagotoviti veliko materialnih pogojev, a so tu ljudje, ideje in vse ostalo. Načrtov na področju izobraževanja imamo še kar nekaj. »Zahvalil se j e za zaupanje Univerzi v Mariboru, pohvalil pa tudi aktivno vlogo Regijskega študijskega središča v Celju v teh prizadevanjih. Ob tem se je dotaknil tudi aktualne teme za to območje: samostojna univerza v Celju ali v Velenju. »Naše stališče je, da bomo najprej poskrbeli za
Občinski razpis za kulturno dejavnost je končan
Proti pričakovanjem manj programov, ki se nanašaj o na 50-letnico sodobnega Velenja
kakovostno izobraževanje, kadre, druge pogoje, sode lovali, potem pa mislili na organizacijske oblike. Nobenega projekta se ne lotevamo na škodo drugega, niti enega programa nismo delali le za Velenje, saj razpisov ne »zapiramo«.
Da postaja Velenje univerzitetno mesto, je zatrdil tudi Ivan Rozman. Med drugim je povedal, da so se na univerzi sami srečevali z nasprotovanjem, z zahtevami, da bi akademija morala biti v Mariboru. »Lahko bi bila, vendar je prav, daje tam, kjer so pogoji. In v Velenju so. Ni pomembno, kje je rektorjeva pisarna. Bolj to, kaj daje študentom mesto. Ti so namreč tisti, ki oblikujejo študentski slog, dušo in razvojno usmeritev.« Rozman je še povedal, da bo senat mariborske univerze že naslednji teden obravnaval vlogo za akreditacijo. Ko jo bo potrdil, jo bodo vložili v akreditacijske postopke pri Svetu RS za visoko šolstvo.
Boris Štih je izrazil zadovoljstvo, da bodo pod streho glasbene šole združevali tri programe: osnovnošolskega, srednješolskega in viso-
košolskega. Ko bo slednji zaživel s polno močjo, bo potrebno zagotoviti dodatne prostore. Zadovoljenje, ker so se dogovorili z lokalno skupnostjo, da jih bodo poiskali na enem mestu: kot nadgradnja ali prizidek k obstoječim.
Po besedah Katje Esih, direktorice Regijskega študijskega središča v Celju, so potrebe po izobra-ževa nju na viso ko šol ski stop nji na področju umetnosti v Sloveniji precejšnje. V EU je Slovenija po deležu študentov, ki študirajo umetnost, na samem repu. »Zanimanje za študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani je dvakrat večje od prostih mest, v tem šol skem letu pa so glasbene šole razpisale več kot 250 prostih delovnih mest za učitelje različnih instrumentov.
Akademija za glasbo v Velenju bo izobraževala študente v treh študijskih pro gra mih, ki so v skla du s smernicami bolonjske deklaracije: univerzitetnem in dveh magistrskih.
Sve čan dogo dek je pope stril Slovenski tolkalni projekt Stop.
■ TatjanaP odgoršek
Vele nje - Lani decembra je Mestna občina Velenje objavila javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev za kulturne programe v letu 2009. Razpis je bil namenjen tako kulturnim društvom kot kulturnim projektom, ki jih bodo kulturniki izvedli v letošnjem letu. Razpis je končan, več o tem, koliko prijav je prispelo nanj in kako so razdelili sredstva, pa nam je povedala predsednica občinske komisije za ocenjevanje prejetih vlog Barbara Pokorny.
Razpis je bil razdeljen na tri kategorije. »Za kulturne programe smo raz pi sa li 20 tisoč evrov, za kulturne projekte prav tako 20 tisoč evrov, za področje založništva pa 4 tisoč 300 evrov. Na razpis za kulturne programe je prispelo 21 vlog (gre predvsem za kulturna društva v MO Velenje), za kulturne projekte 15 vlog, 6 pa za založništvo. Komisija je vse pri-
spele vloge pregledala in jih nekaj tudi zavrnila. Ocenili smo vsako vlogo posebej, prijavitelji pa so že dobili prva poročila o ocenjenos-ti njihovih vlog. Za kulturne programe smo odobrili vseh 21 vlog, sredstva, kijih bodo dobili, pa se gibljejo od 450 do 1400 evrov. Sredstva smo razdelili tudi v kategoriji kulturnih projektov in založništva. Sofinancirali bomo 14 kulturnih projektov in 6 projektov s področja založništva. Posebej smo spodbujali tiste projekte in programe, ki se nanašajo na 50-letnico Velenja.« Slednjih so pričakovali več, kot so jih prejeli, nam je povedala sogovornica, a je nekaj ven darle takš nih, ki bodo lahko popestrili dogajanje v letošnjem letu, ko mesto Velenje praz nuje pomemb no oblet ni co od odprtja sodobnega mestnega sre diš ča.
■ bš
p M, m
VH*l»J* »ee»
V torek, 24. februarja 2009
ob 17. uri
' Romana, • Boštjan Oder, • pustne delavnice, Plesni teater Velenje, kurenti,
• stojnice s pustnimi dobrotami TZ Velenje Nagrade:
za posamezno masko, za skupinsko masko,
Organizatorji:
sko, za družinsko masko^
J^t*! Vstop prost! O
Mestna občina Velenje Urad župana in splošnih zadev
objavlja razpis
Mestna občina Velenje je leta 2006, po sprejetju Pravilnika o enkratni denarni pomoči za novorojence v Mestni občini Velenje, objavila razpis za izbor najlepše ilustracije za čestitko župana Mestne občine Velenje ob rojstvu otroka. Zelo nas je razveselil dober odziv na razpis, saj se je takrat prijavilo kar 18 avtorjev s 37 predlogi.
Letošnje leto bo za Mestno občino Velenje prav posebno leto. Ob letošnjem občinskem prazniku, 20. septembra, bo namreč minilo okroglih petdeset let od slovesnega odprtja novega mestnega središča. Petdeset let sodobnega Velenja seveda želimo zaznamovati - ne le 20. septembra, ampak tudi z drugimi dogodki in projekti v letošnjem letu. Ob tej priložnosti smo se odločili, da pripravimo nov razpis, na katerem bomo izbrali motiv za županovo spominsko darilo staršem in novorojencem - likovno delo domačega ustvarjalca.
Likovna dela, s katerimi boste sodelovali na razpisu, morajo biti v velikosti 21 x 21 cm, izdelana v poljubni tehniki, motiv mora biti primeren priložnosti, izraža pa naj sporočilo, daje Velenje otrokom prijazno mesto.
Vabimo vas, da svoje likovne predloge pošljete oz. dostavite na naslov Mestna občina Velenje, Titov trg 1,3320 Velenje, s pripisom Izbor motiva za Županovo darilo ob rojstvu otroka, do vključno srede, 18. marca 2009, do 12. ure.
Komisija, katere člani so Maša Kočevar, Goran Semečnik in Mojca Ževart, bo izmed vseh pravočasno prispelih predlogov izbrala motiv, ki bo najprimernejši za reprodukcijo. Izdali bomo 300 izvodov, avtor pa bo vse opremil s podpisom.
Avtor izbranega motiva bo prejel denarno nagrado v višini 300 € neto. Mestna občina Velenje bo nagrado izplačala na podlagi avtorske pogodbe, s katero bo avtor privolil, da Mestna občina Velenje izbrano delo ob navedbi avtorjevega imena odkupi, uporabi in objavi.
Vsa prejeta dela bomo po končanem razpisu razstavili v avli Mestne občine Velenje.
Prijazno vabljeni k sodelovanju!

□	GOZDARSKI VITLI
mehansko ali elektro hidravlično upravljanje od 30 kN do 80 kN (od 31 do 81)
□	HIDRAVLIČNI CEPILNIKI
pogon preko elektromotorja ali traktroja od 61 do 301
■ SIMA PARIŠ 2009 Hala 3 - 3E059
□ www.uniforest.com UNIFOREST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Petrovče, Tel.: 03/ /131410, info@uniforest.si
'i?
Od jrede do ponedeljka - svet i n domovina
a
s
Sreda, 11. februarja
Na pismo, ki ga je premierju poslal Slavko Ziherl, je Pahor odgovoril in poudaril, da pričakuje spoštovanje njegove odločitve, s kom se bo posvetoval. Kot je dejal, je prepričan, da si je treba, ko gre za nacionalne interese, iskreno prizadevati tudi za dosego smiselnih dogovorov, ki peljejo Slovenijo naprej. »Priznam, da je vtem nekaj političnega idealizma. Če bi ga izgubil ali pa bi se mu moral odreči, bi se odrekel nečemu, v kar sveto verujem,« je dejal Pahor.
Vlada je upoštevala nekatere pripombe sindikatov javnega sektorja in jim na pogajanjih predstavila nov, modificiran predlog varčevanja na področju plač. Vlada bi tako odstopila od predlaganih omejitev pri napredovanju v plačne razrede in bi pri izplačilu regresa upoštevala socialne kriterije.
Finančna kriza je risala dogodke tudi ta dan.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, je potrdil, da naj bi se pokojnine zvišale za od 2,5 do tri odstotke.
Haaško sodišče je prekinilo sojenje Vojislavu Šešlju, saj je bila zaradi njegovega pritiska na priče ogrožena neoporečnost sojenja. Šešelj, ki se brani sam, je dejal, da nima nobene želje po zastraševanju prič.
Neuradni izidi predčasnih parla-men tar nih voli tev v Izra e lu so pokazali, da je stranka Kadima dobila sedež več kot stranka Likud, zmago pa sta si lastiti obe.
Četrtek, 12. februarja
Na dan, ko nas je na svetovnem prvenstvu v veleslalomu s srebrno medaljo razveselila Tina Maze, je premier po seji vlade napovedal, da bo sedem novih kadrovsko--akreditacijskih svetov začelo delovati v 14 dneh. Pomenili naj bi začetek novih kadrovskih standardov.
vo Victoria, potrjenih 181 smrtnih žrtev, ognjeni zublji pa so zajeli okoli 20 mest, od katerih so bila nekatera požgana do tal.
Nad Sibirijo sta trčila ameriški in ruski komunikacijski satelit, kar je prvi tak primer trčenja v vesolju. Zasebni satelit v lasti ameriške družbe Iridium in nedelujoči ruski satelii sta trčila 780 kilometrov nad ruskim arktičnim severom. To je višina, na kateri krožijo sateliti za nadzorovanje vremena, pre na ša nje komu ni ka cije in tis ti, ki so namenjeni znanstvenemu opazovanju. Po trčenju sta se satelita razletela na kose, a po zagotovilih ameriške vesoljske agencije Nasa ti niso nevarni za Mednarodno vesoljsko postajo in njene tri astronavte, saj se ta nahaja okoli 435 kilometrov nižje od mesta trčenja.
Petek, 13.f ebruarja
Mediji so poročali, da bo Milan Zver, podpredsednik stranke in nekdanji šolski minister, nosilec SDS-ove kandidatne liste za volitve v evropski parlament. Kandidirali bodo tudi Romana Jordan Cizelj, Zofija Mazej Kukovič, Dra-gutin Mate, Mirko Zamernik, Bernarda Ronutti in Anže Logar.
Potem ko so sindikati dobili vladno povabilo na »seznanitveno srečanje«, so se odločili, da bodo stvari vzeli v svoje roke in vlado povabili na prvo pogajalsko sejo. »To pomeni, da se želimo pogajati, ne več seznanjati,« je dejal vodja sindikalne pogajalske skupine Janez Posedi. Predsednik vlade Borut Pahorje ocenil, da nobena država ne more aktualne svetovne finančne in gospodarske krize rešiti sama, in dodal, da Slovenija dobro vodi svoj boj proti krizi.
Parlament je sklenil, da bo z varčevalnimi ukrepi prihranil milijon evrov, saj bo vlada z rebalansom letošnjega proračuna DZ zmanjšala sredstva za investicije in materialne stroške.
Zavod 25. junij je sporočil, da ima potrebnih 2500 podpisov, ki so pogoj za začetek zbiranja pod-
Odkar je na samostojni poti, nas Tina razveseljuje.
Komisija državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve je sprejela sklep, da so razlogi za ratifikacijo zakona o vključitvi Hrvaške v Nato močnejši kot razlogi proti.
Spomnili smo se, da je minilo leto dni od začetka afere Čista lopata, in izvedeli, da bo kmalu znano, ali bo tožilstvo vložilo obtožnico zoper ovadene.
V Avstraliji so prijeli dva človeka, osumljena, da sta podtaknila enega od številnih požarov, v katerih je umrlo 181 ljudi. Sicer pa je bilo v najhujših požarih v Avstraliji, ki so prizadeli južno zvezno drža-
vemo, jasno pa je bilo, da so bili nezadovoljni upokojenci, saj kljub drugačnim predvolilnim obljubam niso dočakali napovedanega enkratnega dodatka. Karl Erjavec je ob tem dejal, da v koalicijski pogodbi pač niso določili datumskega termina izplačila. V zvezi društev upokojencev pa so ob tem dejali, da se zavedajo, da so raz-
Ogromno plišastih srčkov in čokolad so prodali tudi v Iraku.
mere slabe, a dodatke vseeno pričakujejo.
Ker je predsednika Huga Chave-za označil za diktatorja, je Venezuela izgnala španskega zastopnika Evropskega parlamenta. »Po njegovih komentarjih so ga s silo odpeljali iz hotela in mu niso pustili niti, da bi s seboj vzel osebne stvari in pot ni list,« je raz kril Luis Igna ci o Planas, član opozicije.
Kongres ZDA je sprejel predlog zakona predsednika Baracka Oba-me o 787 milijard dolarjev vrednem stimulacijskem načrtu za gospodarstvo. Stimulacijski zakon naj bi po Obamovih besedah »rešil ali ustvaril več kot 3,5 milijona delavnih mest,« republikanci pa trdijo, da bo povečal proračunski primanjkljaj.
Nede lja, 15.f ebruarja
Po snežnih polazovih so spet odprli smučišče na Kaninu, vendar pa je otvoritev pokvaril močan veter.
V spomin na več kot 180 žrtev požarov, ki so več dni divjali na jugovzhodu države, so v Avstraliji potekale žalne slovesnosti. Avstralski premier Kevin Rudd se je slovesnosti udeležil v Wandongu v zvezni državi Viktoriji, ki je bila med najbolj prizadetimi območji. Ob tem se je zahvalil prostovoljnim gasilcem, ki so se bojevali z uničujočim ognjem, in izrazil zaupanje, da bodo po najhujših požarih v zgodovini države ljudje prebrodili krizo.
Marjan Podobnik je zbiral podpise.
pisov za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v Nato. Kot so napovedali, jih bodo v državni zbor vložili, če odbor DZ za zunanjo politiko do ponedeljeka do 16. ure ne bo sprejel sklepa, da Slovenija ne bo priznala nobenih hrvaških dokumentov po 25. juniju 1991, ki bi prejudicirali mejo.
Sodniki in župani so se oglasili in jasno poudarili, da ne sprejemajo vladnega predloga, da bi do 1. aprila 2010 tako kot drugim funkcionarjem tudi njim znižali plače.
Nenavadna nesreča pa se je pripetila v ZDA; v ameriški zvezni državi New York se je v hišo zaletelo potniško letalo z 49 ljudmi. Nesreče ni preživel nihče.
Sobota, 14. februarja
Na praznik zaljubljenih so po slovenskih srednjih šolah in fakultetah že drugi dan potekali informativni dnevi.
Kako so bili mla di zadovolj ni, ne
potekale slovesnosti z ognjemeti, javnimi komunističnimi prisegami, filmskimi festivali, mediji pa so v tem času še bolj kot po navadi polni hvalnic na račun svojega voditelja.
Izrael je tudi uradno potrdil, da maja letos prihaja na obisk poseben gost - papež Benedikt XVI. S papeževim obiskom je ministre na seji vlade seznanil izraelski premier Ehud Olmert, čeprav ni razkril točnega datuma prihoda in trajanja obiska.
Ponedeljek, 16.f ebruarja
Zavod 25. junij je vložil 5363 podpisov za razpis referenduma o vsto pu Hrvaške v NATO, ob tem pa je Podobnik dejal, da bi aktivnosti v zvezi z referendumom lahko še ustavili, če bodo poslanci v četrtek na izredni seji potrdil sklep, ki ga je pred laga la SLS, torej da Slovenija ne priznava nobenih hrvaških predpisov, ki bi prejudi-
V Avstraliji so se spomnili žrtev požarov.
Jane Goody se je odločila, da bo meje resničnostnih šovov pomaknila še naprej - kamere bodo spremljale njeno umiranje. 27-letna Bri-tanka, nekdanja zvezda Big Bro-theija, se je namreč odločila, da bo kljub hudi bolezni nadaljevala snemanje resničnostne oddaje o svoji življenjski zgodbi na britanski LivingTV.
Severna Koreja je praznovala rojstni dan svojega vodja, in sicer v prepričanju, da se tam v tem času dogajajo tudi čudeži. Kim Džong Il je dopolnil 67 let in v njegovo čast so že nekaj dni po vsej državi
Hrvaški predsednik
pričakuje, da bo v Sloveniji vendarle zmagal razum.
cirali mejo. Na vlogo za zbiranje podpisov se je sicer že odzval tudi premier Borut Pahor, ki je prepričan, daje odločitev za referendum slaba in za Slovenijo škodljiva. Ob tem je pozval državljane, naj ne dajo svojega podpisa za razpis referenduma, ker je to v interesu Slovenije.
Mednarodna univerzitetna športna zveza je Mariboru podaljšala rok (do 31. marca) za plačilo treh milijonov evrov za organizacijske pravice za zimsko univerzijado leta 2013.
Ministrica za kulturo Majda Šir-ca je podpisala odlok, po katerem ljubljanska Plečnikova tržnica ni več kulturno zaščitena. Nad njeno odločitvijo seje že usul plaz kritik.
Z izjavo je presenetil tudi italijanski minister Calderoli, kije dejal, da se zavzema za fizično kastracijo posiljevalcev. Po njegovem mnenju namreč kemična kastracija ni dovolj in je potrebna kirurška. Kot je dejal, se mora družba zaščititi.
Torek, 17.f ebruarja
Večina parlamentarnih strank je napovedala, da namerava na seji Državnega zbora podpreti sklep zunanjepolitičnega odbora. Je pa predsednik SDS ob tem dejal, da bo njegova stranka sicer res podprla ponedeljkov sklep odbora o zaščiti slovenskih interesov pri vključevanju Hrvaške v Nato, a tudi popravljeno dopolnilo SLS--a, ki opisuje stanje na slovensko--hrvaški meji na dan osamosvojitve Slovenije.
Bolj enotni so bili predsedniki in vodje poslanskih skupin koalicijskih strank, ki so na koalicijskem vrhu podprli varčevalne ukrepe, ki jih pripravlja vlada. Gasparije izdal le, da so varčevalni ukrepi usmerjeni v to, da bo kreditni trg začel normalno delovati.
Ne le naši mediji so poročali, da Nato z zaskrbljenostjo spremlja, kaj se v Sloveniji dogaja z ratifikacijo vstopa Hrvaške v zavezništvo.
žabjor
perspektiv®
Drago podjetje
Katja Ošljak
Že štiri leta sem zvesta uporabnica vaše spletne banke in priznati moram, da skoraj nikoli nisem imela kakšnih težav pri uporabi. Vsaj večjih težav ne. No, tu in tam sem trikrat zaporedoma vtipkala napačno osebno geslo in ste mi zato zaklenili dostop, dokler se nisem javila na svoji matični enoti in podpisala vloge za ponovno odklepanje. Še redkeje so vam v mukah preobremenjenosti crkavali strežniki in mi za kakšno uro preprečevali plačilo položnic. Skratka: naš poslovni odnos je tekel razmeroma gladko in občutek sem imela, da sem stranka, ki jo cenite, ne glede na to, da bi stanje na mojih računih komajda lahko merili v tisočicah. Prek telefona in osebno, ob obisku poslovalnice, me je vedno prijazno pozdravila gospa Zlatka in se na vso moč trudila, da bi mi pomagala izpolniti katero koli zahtevo ali rešiti kakršen koli bančni zaplet. V dobrih štirih letih seje osebni računalnik, preko katerega sem opravljala bančne posle (pravzaprav posliče, ker so res skromnega finančnega obsega), postaral. Strojna oprema ne zmore več podpirati najnovejših programov in spletnih aplikacij, s katerimi opravljam svoje delo in preživljam prosti čas. Tako sem se odločila za nakup novega prenosnika. In ker me poleg uporabniških zahtev vodi tudi precejšnja radovednost, sem želela preizkusiti drugačen operacijski sistem in uporabniški vmesnik. Izbrala sem računalnik blagovne znamke Apple, kije sicer vedno bolj, a kljub temu še razmeroma skromno zastopana med slovenskimi uporabniki. No, to je bila, vsaj z vašega stališča, draga banka, očitno zelo napačna odločitev. Včeraj sem na svoji novi napravi pričela nameščati digitalno potrdilo za uporabo spletne banke. Ker na spletu nisem našla popolnih navodil za uvoz certifikata v spletni brskalnik, s katerim dostopam do banke, sem dvignila telefonsko slušalko in poklicala v vašo službo za podporo. Prijazen fantje kakšni dve minuti poslušal moja vprašanja, dokler se mu ob besedi Apple ni prižgala rdeča luč v glavi. Grobo me je prekinil in zmerno do pretežno osorno pojasnil, da se nimava kaj pogovarjati, saj vi, drago podjetje, zagotavljate delovanje spletne banke izključno za uporabnike operacijskih sistemov blagovne znamke Microsoft. Hm. Tako je in še enkrat tako - enako piše tudi v pogodbi, ki sem jo podpisala z vami, enako razlagate na svojih spletnih straneh. Ker vem oziroma toliko poznam računalnike, da je možno uporabljati vaše spletne storitve tudi s pomočjo "nepožegnane" programske opreme, sem se spomnila na prijazno gospo Zlatko -ona bo zagotovo znala najti odgovor, sem pomislila. Drugič sem dvignila telefonsko slušalko, se predstavila in skušala zastaviti vprašanje. A kakor hitro sem omenila Apple, je zastrigla z ušesi (ja, slišalo se je, ko je zašumelo v slušalki), me nehala poslušati in zveneč čisto dobronamerno začebljala dve telefonski številki, na katerih mi bodo morda znali pomagati. In sem poskusila ... Spoštovano podjetje, tudi v tretje ni šlo. Kakor hitro smo ugotovili, da se ne pogovarjamo o uradno podprti opremi, se z mano niste več želeli pogovarjati. Odslovili ste me, jaz pa sem se vam zahvalila za "pomoč". Ali moram na tem mestu sploh posebej izpostaviti, da sem razočarana? Seveda ne zaradi tega, drago podjetje, ker ne zagotavljate delovanja spletnih storitev za manjšinske uporabnike (ki so iz dneva v dan vse manj manjšinski), ampak zaradi odnosa. Drago podjetje, vaši zaposleni so precej leni oziroma jim okoliščine dovoljujejo, da se skrivajo za "politiko podjetja" in se očitno do pike natančno držijo delovnih nalog, navedenih v pogodbah o zaposlitvi in internih pravilnikih. Mehke veščine jim, vsaj za uporabnike spletne banke, ne gredo od rok. Koliko bi vas stalo, drago podjetje, če bi v treh telefonskih klicih naletela na enega človeka, ki bi bil pripravljen pomagati. V kakšni uri svojega delovnega časa bi zagotovo našel kak odgovor zame in me nato poklical nazaj. Bi to bilo 100 ali 200 evrov? Koliko pa bi pridobili z navdušenjem enega uporabnika, ki bi svetu in spletu glasno razlagal, kako "carsko" banko ima, ki, čeprav uradno ne zagotavlja podpore, najde rešitev za svojega komitenta?
Kosovo je pred letom dni razglasilo neodvisnost.
Kot smo slišali, v Natu upajo, da Slovenija le ne bo zavrnila ratifikacije, saj bi bila, kot kaže, edina.
Po točno letu dni smo se spomnili razglasitve neodvisnosti Kosova. Izvedeli smo, daje najmlajšo evropsko državo doslej priznalo 54 držav.
Veliko zanimanja pa je požela novica, da komaj 12-letna deklica, ki v bosanskem Doboju živi v zunajzakonski zvezi z 12 let starejšim moškim, pričakuje otroka. Policisti so z mladoletnico in njenim partnerjem nemudoma opravili razgovor, vendar ju niso uspeli pregovoriti, da bi prekinila zvezo.

GOSPODARSTVO
Število zaposlenih bodo še zmanjšali za 400
V Gorenju izvajajo številne ukrepe, s katerimi skušajo omiliti posledice krize
Velenje, 12. februarja - Nadzorni svet Gorenja je pozitivno ocenil dosedanje ukrepe uprave za obvladovanje kriznih razmer in podprl vse aktivnosti, ki jih v Gorenju izvajajo za zmanjšanje negativnih učinkov na trgu. Z namenom čim večje prilagodljivosti je uprava pripravila več scenarijev za leto 2009, kar omogoča hitro odzivanje na spremenljive pogoje ter sprejemanje in izvajanje ustreznih ukrepov, kar je v kriznih razmerah ključno. Januarja in februarja je bila prodaja kar za četrtino nižja od lanske. Celotni trg gospodinjskih aparatov in drugih električnih in elektronskih naprav je v zadnjih mesecih močno upadel, tako da večina proizvajalcev električnih in elektronskih aparatov že od zadnjega kvartala lanskega leta posluje z izgubo. V Gorenju izvajajo številne aktivnosti, s katerimi poskušajo omiliti posledice manjšega povpraševanja po njihovih proizvodih. Gre za varčevanje na vseh ravneh, seveda tudi pri stroških dela. V tem času je v Gorenju, d. d., zaposlenih 5.187 zaposlenih, kar j e 295 manj kot v enakem obdobju lani. V zadnjem letu so število zaposlenih zmanjševali z mehkimi metodami, naravno fluktua-cijo, upokojevanjem in sporazumnim prenehanjem delovnega razmerja, na enak način pa bodo zmanjševali število zaposlenih tudi naprej. Do konca leta naj bi jih bilo manj še med 400 in 500. Podrobnejšo analizo ukrepov in njihovih pričakovanih učinkov bodo predstavili po seji nadzornega sveta v četrtek, 26. februarja, ko bo nadzorni svet obravnaval tudi nerevidirane rezultate za lansko poslovno leto.
Kako poslujejo Gorenjeve tovarne na tujem?
MoraMo ravia posluje dobro
Mora Moravie na Češkem je v lasti Gorenja že pet let. V prvem letu so optimizirali in racionalizirali vse procese in dosegli dobre sinergijske učinke z matično družbo v prodaji, nabavi, proizvodnji, razvoju, logistiki. Prav tako pa so dosegli tudi pozitivne ekonomske učinke. Z ustvarjenim dobičkom družbe in sinergijo je bila kupnina že poplačana. Mora tudi danes posluje dobro. Investicija v letu 2008 v novo generacijo kuhalnih aparatov blagovne znamke Mora jim omogoča rast tržnih deležev v regiji Češke in Slovaške kljub krizi tudi v letu 2009. Njihov tržni delež samostojnih štedilnikov pa se je s 50 povečal na 52 odstotkov.
VV aljevui majo statusl okalnega proizvajalca
Gorenje je z vzpostavitvijo proizvodnje v Srbiji pridobilo status lokalnega proizvajalca. Ob tem razvija široko mrežo lokalnih
dobaviteljev, skupno jih je že 38, ki presegajo tretjino vseh dobavnih potreb tovarne. Dobavitelji iz Srbije so se s kakovostjo izdelkov, točnostjo dobav ter cenovno konkurenčnostjo izkazali kot dobri dobavitelji, nekatere komponente iz Srbije uvažajo tudi v Slovenijo. Po dveh letih v Valje-vu v celoti uresničujejo zastavljene cilje. Tovarna posluje dobro in z dobičkom. Dosegajo 11 odstotkov nižje proizvodne stroške kot v Vele nju. V tej tovarni v letošnjem letu ne nameravajo odpuščati.
Nakupdr užbe Atag
Tudi vključitev družbe Atag v lanskem letu izpolnjuje pričakovanja in pomembno prispeva k rasti kazalnikov poslovanja Skupine Gorenje. Gorenje je z njim pokrilo še zadnjo sivo liso v Evropi in vstopilo na trge več kot 27-milijonskega Beneluksa, kjer je bilo prej le minimalno prisotno. Hkrati je pridobilo prestižno blagovno znamko Atag, ki sodi v najvišji razred gospodinjskih aparatov, in vstopilo v najvišji cenovni segment na določenih zahodnih trgih. V letu 2008 je družba poslovala z načrtovanim dobičkom, zato pričakujejo, da bo izplačala dividendo v okvirni višini 10 milijonov evrov, 6 milijonov od tega pa je že bilo izpla ča nih v letu 2008.
EEKCLL Is (SO
Uršula Menih Dokl, direktorica za stike z javnostjo v Gorenju: »Res je, da v Gorenju ni več možno dostopati do foruma na www.velenje.com. Mislim, da je to prav, saj je v teh forumih veliko preveč sovražnega govora, natol-
cevanja in hujskanja. To ni prostor, kjer bi se lahko boril z argumenti. Mislim tudi, da imajo ljudje v službi verjetno druge naloge in opravke kot surfati ipa internetu, če pa želijo - to pa je njihova pravica - lahko to počnejo doma, zunaj svojega delovnega
Najpomembneje je povečati prodajo
Sindikat Gorenja se ves čas vključuje v blažitev razmer finančne in gospodarske krize. S predsednikom sindikata SKEI Gorenja Žanom Zebo smo se pogovarjali o tem, kako ocenjujejo dosedanje ukrepe
»Vodstvo poskuša z raznimi ukrepi znižati stroške in ublažiti trenutno krizo, vendar pa se bojim, da vse to - če se ne poveča prodaja naših izdelkov, ne bo dovolj.
Razmišljati samo o tem, kako zmanjšati stroške, na področju prodaje pa ostati na trenutnem manjšem obsegu, verjetno ni rešitev za Gorenje.
Gorenje kot tako je za preživetje in odplačevanje najetih sredstev, ki smo jih zadnja leta vlagali v posodobitev opreme, razvoj aparatov in prevzem podjetij, prisiljeno obdržati določen obseg proizvodnje. Ne bi bilo smiselno, da tako sodobna tovarna, kot jo imamo v Velenju, dela samo s polovično kapaciteto. Veliko se govori o ponujeni sporazumni prekinitvi delovnega razmerja, kije bila ponujena zaposlenim. Tega ukrepa nismo ravno veseli, se nam pa zdi pošten, saj se lahko vsak zaposleni individualno po svojih možnostih odloči, ali ponujeno sprejme ali ne. Člani sindikata so imeli možnost posvetovanja pri našem pravniku, preden so sprejeli končno odločitev.« Kako se sindikat vključuje, da bi zaposlenim razložili stanje v podjetju?
»V zadnjem času smo organizirali kar nekaj sestankov, na katerih so sodelovali vsi sindikalni zaupniki in nekateri člani uprave, dajemo sprotna obvestila na oglasne deske in v interno glasilo, prenašamo nekatere informacije v medije, člani sindikata pa lahko kadarkoli tudi osebno dobijo informa-
cije od nas.« Je bil sindikat vključen v oblikovanje in sprejemanje ukrepov in kako ocenjujete njihovo izvajanje? »Seveda smo bili vključeni v oblikovanje in sprejemanje nekaterih ukrepov. Sporazum o skrajšanju delovnega časa se nam je v tem trenutku zdel najboljša rešitev v tej finančno-gospodarski krizi. Podpisali smo tudi sporazum, da vso subvencijo, ki jo bo dala država, nakažemo direktno delavcem, ostane pa tudi »kop« in napredovanje
r
Žan Zeba
delavcev. Sedaj je od države odvisno, kako hitro bodo sredstva odobrena.«
Kakšno je po vašem mnenju razpoloženje v kolektivu?
»Med zaposlenimi je čutiti napetost in zaskrbljenost, saj vsak dan iz medijev dobivajo razne informacije, ki večinoma niso dobre. Seveda bi vsakdo rad ohranil svoje delovno mesto.
Ker pa v vseh podjetjih Gorenja razmere niso enake, bo potrebno sprotno preverjanje obsega naročil in potreb po spreminjanju delovnega časa, da ne bi še dodatno povzročali slabega razpoloženja
REKLI
Branko Amon, sekretar regijskega odbora SKEI Velenje: »Moram reči, da je moje stališče drugačno glede podpisa socialnega sporazuma, ki se navezuje na uvedbo krajšega delovnega časa 36 ur na teden in je osnova za pridobitev subvencije državnih sredstev. Sam menim, da znižanje osnovnih plač v Gorenju ne bi bilo potrebno. Podpis sporazuma o uvedbi krajšega delovnega časa DA, NE bi pa smeli pristati na znižanje plač. Zdaj se zadeva popravlja tako, da bodo zaposlenim priznali subvencijo v višini 60 €. To bo sicer ublažilo izplačilo nižjih plač, še vedno pa bodo prikrajšani zaposleni z višjimi plačami.
Glede ponudbe odpravnin, ki je bila ponujena zaposlenim v Gorenju prejšnji teden, pa moram zapisati, da se v celoti strinjam. Gorenje je podoben ukrep sprejelo tudi v letih 1991-92, ko je bil izgubljen celoten trg bivše Jugoslavije. Mnogo zaposlenih je vzelo odpravnine in začelo ustvarjati na svojem. Nekaterim je uspelo in danes nudijo v dolini dodatna delovna mesta. Zakaj ne bi preizkušen recept ponovno uporabili.«
med zaposlenimi.« Ste pripravljeni na morebitno še večjo krizo in odpuščanje delavcev? »Nihče ne ve, kako dolgo bo ta kriza trajala in kakšne ukrepe bo še potrebno sprejeti. Na vse moramo biti pripravljeni, ne smemo pa pozabiti, da brez Velenjčanov ne bi bilo Gorenja in da naj tudi v bodoče ostane Gorenje Velenje!«
■ Mira Zakošek
Po trdem delu je potrebna sprostitev
V podj etj u Gost, kjer pripravljaj o številne zabavne, športne in tradicionalne prireditve, se tega še kako zavedaj o - Bogata gostinska in hotelska ponudba ter daleč naokoli največj i prireditveni prostor
Mira Zakošek
Premogovnikovo hčerinsko podjetje Gostje bilo vsa leta zadolženo za čim lepšo popestritev življenja najprej zaposlenih v tem kolektivu, kasneje pa vseh v ožjem in tudi širšem okolju. Zaposlujejo nekaj več kot 100 delavcev, od tega 16 v Hotelu Barbara v Fiesi in osem v Hotelu Oleander v Strun-janu. Že zdavnaj so prerasli skrb za organizacijo malic ter organizacijo letnih dopustov za velenjske rudarje in se oblikovali v samostojno, po tržnih osnovah organizirano podjetje, kije lansko leto po besedah direktorja Ivana Žilica sklenilo po pričakovanjih - z nekaj dobička. Že pred leti so se lotili
čiščenja vseh programov, ki so ovirali nji hova razvojna hotenja. In kakšni so danes?
»Še naprej seveda skrbimo za dobre in okusne malice zaposlenih v celotnem sistemu Premogovnika Velenje in še za nekatere druge kolektive, dijake Medpod-jetniškega izobraževalnega centra in Šolskega centra Velenje. V
Šaleški dolini imamo nekaj lokalov, še posebej ponosni smo na Restavracijo Jezero in prestižno Vilo Široko. V obeh smo sposobni zadostiti željam še tako zahtevnih gostov. V upravljanje smo ponovno sprejeli prireditveni prostor Rekreacijskega centra Jezero. Od tega si veliko obetamo, saj je prostor že sedaj odličen, a ga bomo še dodatno opremili in prepričan sem, da bomo z njim v to okolje pritegnili še več obiskovalcev.«
Nekaj prireditev načrtujete tudi
sami?
»No, največja prireditev daleč naokoli je Noč ob jezeru. Letošnja, pripravili jo bomo v soboto, 20. junija, bo jubilejna, že petin-
dvajseta, zato bo še toliko bolj atraktivna. Seveda bomo tudi letos poskrbeli za organizacijo praznovanja dneva rudarjev, gostili bomo prav tako jubilejno, dvajseto Piko Nogavičko in druga velika družabna srečanja. Lani je bilo zelo uspešno srečanje delavcev Gorenja, Spara in še nekaterih drugih.
Na Prireditveni prostor želimo pritegniti še več obiskovalcev
Pod vašim okriljem delujeta tudi dva hotela - Hotel Barbara v Fiesi in Oleander v Strunjanu?
»Hotel Barbara imamo v najemu od Premogovnika Velenje, z njim gospodarimo povsem na komercialni, tržni osnovi, lani februarja pa smo od Telekoma odkupili še hotel Oleander v Strunjanu. Ocenili smo, da je mogoče -tako doseči številne sinergijske učinke. Ponudbo obeh hotelov medsebojno dopolnjujemo. Z lanskim poslovanjem smo bili v obeh hote lih zadovolj ni, še pose bej s hotelom Barbara, med tem ko moramo Oleander na trgu še bolj uveljaviti, predvsem pa mu moramo dati dušo.« Pomeni to, da ga boste prenovili? » Res je. Idej ni projekt smo že
izdelali in tudi že naročili dovoljenje za prizidek. V kletnih prostorih bomo uredili 12 pokritih garaž, v dveh etažah 12 sob in na strehi bazen, ki ga hotel nujno potrebuje. Tako bo dobil hotel Oleander povsem drugačno podobo
Ivan Žilic
in prepričan sem, da ga bodo gostje radi obiskovali in se vanj tudi vračali. Računamo, da bomo vso potrebno dokumentacijo pridobili do jeseni in konec leta tudi začeli prenovo oziroma dograd-njo, ki bo trajala od šest do sedem mesecev.«
Sta hotela v tem času odprta?
»V tem času ima mo obi čaj no oba hotela zaprta, izkoristimo pa
ga za obnovitvena in večja vzdrževalna dela. No, pretekli vikend smo oba hotela že odprli in to z zelo privlačno in konkurenčno ponudbo.« Načrtujete posodobitve tudi v tem okolju?
»Pokriti nameravamo teraso restavracije Jezero. Poleg tega pa bomo uredili v kletnih prostorih restavracije sodobno skladišče, ki ga nujno potrebujemo, še posebej, ker je v naši ponudbi vse več cateringa.«
V	kakšni obliki pa ponujate catering?
»Usposobljeni smo za strežbo na terenu v vseh možnih oblikah. Sposobni smo postreči več tisoč gostov na velikih prireditvah na prostem, izvajamo pa tudi zelo zahtevne cateringe za manjše zaključene družbe.«
V	upravljanju imate tudišoštanj-skigostinski biser - Vilo Široko? »Res je. Lokal so vrnili denacionalizacij skemu upravičencu in mi ga imamo v najemu. Zato izvajamo v njem le nujna vzdrževalna dela, se pa z lastnikom dogovarjamo, da bi ga odkupili. Na Vilo smo ponosni, naš kolektiv pa je usposobljen, da kuha in streže v njej po vseh najvišjih gostinskih standardih.«
Letošnja, petindvajseta jubilejna Noč ob jezeru bo še posebej atraktivna
19. februarja 2009
g _POGOVOR
Zadovoljstvo strank in kakovost
Kljub temu da j ih v UE Velenje dela manj, se j im obseg dela letos najbrž ne bo zmanjšal - V ospredj u bo kakovost, kar želij o potrditi s certifikatom
MilenaK rstič- P laninc
Eno leto bo, odkar je Fidel Krupic na čelu Upravne enote Velenje. »Kar smo si zastavili s poslovnim načrtom, smo v glavnem izpolnili,« pravi. »Naša želja je bila, da doseže mo sto od stotno zadovoljstvo strank, čemur smo zelo blizu. Zaposleni so v začetku dvomili, daje ta cilj možno doseči, ko pa so začeli spreminjati vzorce obnašanja - za kar se jim zahvaljujem - smo se temu cilju močno približali.«
Lani so imeli v delu okoli 20.000 zadev po postopkih ZUP, ki določa upravne postopke kot enega temeljnih oblik varstva pravic posameznika v razmerju do uprave ter okoli 50.000 drugih upravnih nalog (potrdila, obrazci...). To je sicer nekoliko manj, kot so načrtovali. Računali so, da bo prišlo do zamenjave osebnih izkaznic, kar pa se lani ni zgodilo. Letos pričakujejo zamenjavo vozniških dovoljenj. V Upravni enoti Velenje je trenutno 56 zaposlenih, štirim, ki so delali za določen čas, pogodb niso podaljšali. Bo to dovolj za predviden obseg dela? »Prilagajmo se, racionaliziramo zadeve tako v materialnem kot kadrovskem smislu. Primanjkljaj bi radi nadomestili z dodatnim usposabljanjem zaposlenih, tako da bodo sposobni opravljati dodatne naloge oziroma več nalog hkrati.«
Da bi storitve čim bolj približali državljanom, so upravne enote uporabnikom na voljo tudi vsako prvo soboto v mesecu. Kakšen je obisk pri vas? »Zadovoljiv. Uslužbenci, ki delajo ob sobotah, hkrati opravljajo tudi druge naloge, ne le sprejem strank. Tako tudi s tem dodatnim delom zapolnjujemo kadrovske vrze li.« Kako pa ste zadovoljni z delom pisarne v Šoštanju?
»Zelo. Lani smo obdelali okoli 4.000 različnih zadev, kar je veliko. Krajevni urad deluje kot sprejemna pisarna.« Ne prihajajo pa vanjo samo Šoštanjčani? »Ne, prihajajo Šmarčani, tudi Velenj-čani. Pogovarjali smo se že o tem, da bi krajevni urad odprli tudi v Šmartnem ob Paki, vendar je to letos vprašljivo.«
Pričakovati je manj naložb
V Šaleški dolini dela veliko tujcev. Ob naložbah, ki se obetajo, je pričakovati, da jih bo še več. Kakšno je stanje na tem področju?
»Od leta 2004 beležimo porast števila zadev za področje tujcev. Leta 2004 je bilo denimo 2.000 zadev, lani 4.500. Za letos kljub oteženim razmeram na trgu dela ne pričakujemo manj zadev. To naka-
zujejo tudi podatki letošnjega januarja. Porast pa pričakujemo zlasti v naslednjih letih, ko se bo pričela gradnja novega blo-
FidelK rupič:» Stremeli bomo za kakovostjo.«
ka Termoelektrarne Šoštanj.« Kaj pa okolje in prostor? Bo letos v delu manj zadev, kot jih je bilo?
»Na področju individualne gradnje ne pričakujemo velikih sprememb. Manj bo verjetno naložb. Gospodarstvo napove-
duje, da se bo v drugi polovici leta ali ob koncu leta trend težav obrnil navzgor, kar pome ni tudi več naložb. Mi za zdaj načrtujemo enako število zadev kot lani. Vedeti pa je treba, da je bilo teh lani manj kot prejšnja leta. A to je najbrž za prostor, v katerem živimo, razumljivo. Vsega ne moremo pozidati.« Najpogosteje ljudje, kadar govorijo kritično do dela upravnih enot - ne samo do vaše, tudi drugih - kažejo na dolg čas, ki preteče od podaje vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja do izdaje?Ste morda ta čas v zadnjem letu kaj skrajšali? »Težko bi govorili o radikalnem skrajšanju. Lani se je spremenila gradbena zakonodaja, ki pa je naredila premalo za poenostavitve postopkov. Še vedno je v samem postopku veliko udeležencev in upravne enote sov teh postopkih zgolj tiste, ki na koncu odločijo. Pred tem imajo poglavitno vlogo drugi, glede komunalnega prispevka, denimo, občine. Tu so različni soglasodajalci, projektanti... Mi, ki izdamo gradbeno dovoljenje, moramo imeti pred izdajo vse te elemente popolne.
Če pa bi štel samo čas, ki se odvija pri nas, bi lahko zatrdil, da smo ga nekoliko skrajšali. So pa tudi pri nas še rezerve. To je izziv za letos.«
Kakovost želi jo cer ti fi ci ra ti
Pa drugi načrti? Smernice? »V ospredju bo doseganje pričakovanj strank, čim bolj zadovoljne stranke. Stremeli bomo za kakovostjo in se skušali dotakniti ISO standarda 9001, standarda kakovosti v državni upravi. To je kar precejšen izziv za zaposlene. Projektno
skupino, ki se je tega dela lotila z veliko vnemo, smo že oblikovali.« Koliko UE v Sloveniji pa to že ima? »Nekaj jih je. Med njimi Novo mesto, ki je na tem področju gotovo vodilno. Mi smo to upravno enoto že obiskali in ugotovili, da to ni kar tako. Gre za precej dodane vrednosti pri samem delu. Poskusili jim bomo slediti, če ne že dohiteti, kar se tiče tega stan darda.« Kriteriji so strogi, dela veliko. V kolikšnem času pričakujete, da bi lahko ta standard pridobili?
»Letos bi morali izdelati oceno, da vidimo, kje in kaj smo, analizirati procese, poiskati v njih rezerve in si potem pošteno zastaviti delo. Prihodnje leto bi lahko dosegli prve standarde oziroma certifi-ciranje prizunanjih ocenjevalcih.«
Obnova zunanjih senčil namesto daljin ske ga hlajenja
Stavba upravne enote je ena novejših stavb, pa kljub temu poleti ni hlajena. Bo letos drugače?
»Kar se tega tiče, sem pa pesimist. Omejeni smo z materialnimi sredstvi, vse pa bo odvisno od denarja. S Komunalnim podjetjem Velenje smo sicer v dogovorih za daljinsko hlajenje. Čakamo podrobnejše analize in projekte. Se bomo pa potrudili in letos obnovili zunanja senčila, da bi vsaj malo omilili vpliv sonca. Da bi letos že imeli hlajenje v stavbi, pa mislim, da se ne bo zgodilo.«
Preveč sed elimo naz magovalce inp oražence
Poslanec v državnem zboru Iztok Podkrižnik meni, da j e razlika med politikom in podj etnikom občutna -Z dobro voljo se tudi v politiki da stvari premakniti
TatjanaP odgoršek
44-letni podjetnik puškar, oblikovalec kovin Iztok Podkrižnik z Ljubnega ob Savinji, je eden do štirih poslancev v državnem zboru iz regije Saša. Je član stranke SDS. Vstop v politiko je bil zanj izziv. »Na Ljubnem ob Savinji, kjer delam v svojem podjetju že 23 let, ni prav veliko priložnosti. V podjetju obdelujemo razne kovine, izdelujemo specialne izdelke. Strateški poslovni partnerji podjetja Podkrižnik Bocsh, Siemens, Danfoss in še nekateri drugi so nas zaradi specifike povabili na daljni vzhod, vendar se kot direktor podjetja nisem odločil za takšen korak. Ostal sem raje tu, kjer razvijamo tehnologijo in prodajamo izdelke na evropski trg in zanj. Za politiko sem se odločil zato, ker sem čutil, da lahko z izkušnjami v gospodarstvu pripomorem kvečjemu razcvetu malega in srednje veli-
kega gospodarstva v Sloveniji,« je med drugim povedal Iztok Podkrižnik. Na nekatera naša vprašanja je takole odgov-o ril.
Do vključitve v politiko lani ste bili samo podjetnik. Odslej ste tudi politik. Kakšna je razlika med obema dejavnostima? "Občutna. Kot podjetnik si odgovoren za razvoj podjetja, do zaposlenih, nenazadnje tudi do samega sebe. Naloge in odgovornost so velike. Politika pa je nekaj drugega. Tudi kot poslanec imaš naloge, si odgovo ren do volil cev, a kljub temu zadeve niso primerljive z gospodarstvom. Je pa politika tista, v kateri se oblikujejo pogoji za delovanje podjetij." Na katerih področjih nameravate kot poslanec delovati tvorneje? »Predvsem v gospodarstvu. Tu sem doma, poznam stvari. Zdi se mi, da je slovenskemu gospodarstvu potrebno vrniti podobo in tradicijo ter še več ljudi spod-
IztokP okrižnik:» Samo dva milijona nas je inm orali bi prestopitip regrade.«
buditi za samostojno podjetništvo. Sicer pa sem član komisij za finance in monetarno politiko, za evropske zadeve ter mandatno volilne komisije.« Kaj je bilo po vašem mnenju dobrega v prejšnjem mandatu, ki ste ga spremljali sicer drugače kot ga danes, in kaj vas morda moti sedaj?
»Vedno je veliko izzivov in nobena stvar ni taka, da ne bi mogla biti še boljša. Potrebno bi bilo združiti vse sile v Sloveniji in s skupnimi močmi ustvariti pravo okolje, v katerem bo vsak posameznik imel priložnost in možnost izkoristiti svoje zmož nos ti. Morda me moti to, da se še vedno preveč delimo na ene in druge, na poražence in zmagovalce. Ni prave povezave, ki bi potegnila razvoj Slovenije naprej. Samo dva milijo na nas je in morali bi prestopiti pregrade, dejansko združiti sile.» Prav dolge poslanske »kilometrine« res še
nimate, a vendarle na osnovi dosedanjega dela poslanca menite, da boste lažje ali težje uresničevali dane obljube volilcem, kot ste pričakovali?
»V politiki je s tem malo drugače kot v gospodarstvu. Če si 100-odstoten lastnik podjetja, lahko določene stvari zelo hitro premikaš, napreduješ. V politiki pa za kaj takega potrebuješ več časa. A če je dobra volja, se tudi to da.« Vzadnjem času veliko govorimo o krizi oziroma njenih posledicah. Gredo ukrepi po vašem v pra vo smer? »Vsak ukrep, sprejet v dobro gospodarstva, je treba podpreti ne glede na to, kdo je kaj predlagal. Ker so časi vse prej kot enostavni, bo najbrž potrebno sprejeti še kakšen ukrep za omilitev posledic krize. Doslej se je za kaj takega naredilo premalo. Gospodar stvo potrebuje podporo, pomemben je vsak dan.« Sedaj ste skorajda več v Ljubljani kot doma na Ljubnem. Ste še vedno prvi v podjetju?
»Mesto direktorja je nasledila soproga Petra. Stvar je dokaj ute če na, proto ko li so jasni. Kot lastnik sedaj bolj strateško bdim nad razvojem podjetja. Zanimajo me novi projekti. Pri tem pa z veseljem sode lujem.«
Certifikat še eno priznanje zak akovost
Splošna bolnišnica Celje prva v Slovenij i pridobila certifikat Temosa - Baza podatkov v zdravstveni mreži uporabna za številne potnike po celem svetu, ki potrebuj ej o zdravniško pomoč
TatjanaP odgoršek
Celje, 11. februarja - V začetku lanskega leta je organizacija Temos nekaterim slovenskim bolnišnicam poslala vabilo za sodelovaje v procesu ocenjevanja za certifikat Temos. K projektu je pristopila Splošna bolnišnica Celje, uspešno opravila proces ocenjevanja in kot prva med slovenskimi bolnišnicami pridobila omenjeni certifikat.
Pred tednom dni ga je na novinarski konferenci vodstvu bolnišnice izročila dr. Claudia Mika, vodja projekta Temos (Telemedicine for mobile society). Po njenem mnenju si s certifikatom zdravstvene ustanove pridobijo kredibilnost, zaupanje in verodostojnost.
Za direktorja bolnišnice mag. Marjan Ferjanca je pridobitev certifikata in članstvo v mreži Temosa še eno priznanje kakovosti za
tretjo največjo zdravstveno ustanovo v Sloveniji in tudi velika poslovna priložnost. Namen projekt Temos, ki se je začel leta 2004 pod okri ljem Evropske vesolj ske agencije, je namreč certificiranje bolnišnic v turistično zanimivih državah. Ljudje vse bolj potujejo, se selijo in se tudi odločajo za zdravljenje v tujini. Pred 2 letoma je po svetu potovalo 900 milijonov potnikov, leta 2020 naj bi jih že
1,6 milijarde, 36 milijonov ljudi živi in dela v drugih državah. Kar 40 odstotkov slednjih potrebuje zdravstveno pomoč, 5 odstotkov pa jih potrebuje zdravljenje. Zato so vedno bolj iskane ustanove, v katerih je mogoče dobiti kakovostno zdravstveno oskrbo.
Članstvo v mreži Temos pomeni vstop v zdravstveno mrežo ustanov, ki dosegajo določene standarde. Certificirane zdravstvene usta-
nove Temos priporoča zavarovalnicam, ambasadam, ministrstvom in zdravstvenim ustanovam, jih povezuje s telemedicino in tako omogoča izmenjavo znanja ter skupno raziskovanje.
Strokovna direktorica bolnišnice mag. Frančiška Škrabl Močnik je menila, da je sodelovanje stroke z organizacijo Temos nekaj novega in spodbudnega. V celjski bolnišnici je zanimanje za strokovno izobraževanje veliko, telemedicina pa omogoča tudi strokovne konzultacije in druga mnenja, ki so koristna za pacienta. »V Sloveniji pri tem predstavlja oviro informacijski sistem v zdravstvu. A kaže, da se bo pristojno ministrstvo kmalu lotilo reševanja težave.«
Od ustanovitve do danes je
Temos obiskal 100 zdravstvenih ustanov v 9 državah, največ v Nemčiji, certifikat pa jih je doslej prejelo 29. V svoji bazi podatkov ima Temos več kot 1900 bolnišnic v 69 državah. Pridobil si jih je v procesu iskanja partnerjev, vendar imajo ti s certifikatom drugačno obravnavo in so ločeni od ostalih. Ta baza podatkov je že sedaj uporabna za številne potnike po celem svetu, ki potrebujejo zdravniško pomoč.
Temos ima sedež v nemškem zračnem prostoru, pomembnejši partnerji projekta pa so še Univerzitetna bolnišnica Aachen, Center za potovalno medicino iz Duessel-dorfa in podjetje Telemedicine Teh-nologies.

DRUŠTVA
Občni zbor PGD Topolšica
o
>60
M
t/i
Topolšica, 7. fedbruarja -
Prvo februarsko soboto smo se topolški gasilci zbrali na svojem 78. rednem letnem občnem zboru. Dan pred tem pa je svoj občni zbor imela naša mladina, saj je je pri nas že toliko, da bi bila dvorana pretesna, če bi želeli imeti skupen občni zbor. Zbora so se udeležili številni povabljeni - župan Občine Šoštanj Darko Menih, delegati gasilskih društev iz naše gasilske zveze in pobratenega društva iz Podkorena, delegata gasilske zveze Šaleške doline, direktor Bolnišnice Topolšica Damjan Justinek ter predstavniki nekaterih društev in klubov v kraju. Po pozdravnem govoru predsednika društva nam je nekaj vzpodbudnih besed namenil župan. Zahvalil se je za naše delo z željo po še nadaljnjem uspešnem sodelovanja, nato pa nas je razveselil z novico, da je občina pred nekaj dnevi odkupila zemljišče, na katerem naj bi se gradil Dom krajanov in gasilski dom Topolšica. Tako je narejen pomemben korak do izgradnje težko pričakovanega doma. Končana je tudi že vsa projektna dokumentacija. Za to lokacijo so aktivnosti potekale že od leta 2006, za nov dom pa si v društvu prizadevamo že nekoliko dlje. Sledila so številna izčrpna poročila predsednika, poveljnika in drugih. Iz njih je razvidno, da se je v društvu v preteklem letu odvijalo veliko aktivnosti. V letu 2008 smo imeli 9 intervencij, od tega smo se dvakrat odzvali na pomoč po
hudem neurju na Ptuju. Skozi leto smo večkrat opravljali urjenje na vozilih in z gasilsko tehniko, dvakrat tudi na objektih v našem požarnem rajonu, sodelovali pa smo tudi
gasilsko vozilo za prevoz moštva (-GVM-1). Druga večja pridobitev za društvo pa je bila dobljena s podpisom dogovora o opremljanju gasilskih enot za obdobje 2008-
na občinski vaji, ki je bila tokrat v Lokovici. V društvu lepo skrbimo, da se lahko naši člani dodatno izobražujejo, tako da bodo uspešnejši pri opravljanju nalog gašenja in reševanja ob požarih, naravnih in drugih nesrečah. Tudi pri tekmovanjih smo zelo aktivni; to nam pokažejo tudi rezultati, saj smo na območju naše gasilske zveze na vrhu. Naše članice so bile tam celo na državnem tekmovanju. Veliko pozornosti namenimo tudi mladini, ki je uspešno zastopala naše društvo na meddruš-tvenih tekmovanjih. Največja pridobitev društva je bilo novo večje gasilsko vozilo z vodo oznake GVV--2, ki smo ga uradno prevzeli od občine na naši veselici. Manjkajočo opremo zanj smo kupili sami s pomočjo botrov in donatorjev, za kar smo jim nadvse hvaležni. Sedaj pa se že vrši izdelava nadgradnje za
-2012, kar je produkt enoletnega usklajevanja med društvi v občini Šoštanj (poveljstvom občine Šoštanj) in Občino Šoštanj. Udeležili smo se parade in proslave v PGD Lokovica in PGD Podkoren ter parade ob kongresu Gasilske zveze Slovenije v Krškem.
Največja prireditev v društvu je bila gasilska veselica, na kateri smo prevzeli in blagoslovili nov gasilski avtomobil, sodelovali smo na proslavi ob obletnici podpisa kapitulacije nemških oboroženih sil. V jesenskem času smo pripravili športno tekmovanje za starejše gasilce gasilske zveze.
Uspeš no leto in občni zbor smo zaključili s podelitvijo društvenih, občinskih in državnih odlikovanj.
■ Boris Pocajt, foto:T atjanaL ihteneker
Zelo dobro opravili veliko dela
Člani PGD Šmartno ob Paki lani petkrat reševali premoženje občanov - Poleg izobraževanja in usposabljanja v ospredj u tudi ureditev gasilskega muzej a - Na gasilsko cisterno bo potrebno še počakati
Tatjana Podgoršek
»Lani smo opravili veliko dela in opravili smo ga zelo dobro,« je med drugim ob oceni opravljenega dela v minulem letu na sobotnem občnem zboru dejal predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki Franc Kumar.
Prizadevni so bili tako pri vzdrževanju gasilskega doma, urejanju njegove okolice kot pri urjenju desetin za tekmovanja. Izkazali so se kot dobri organizatorji gasilskega tekmovanja Gasilske zveze Šaleška dolina. Tudi društveno in družabno življenje je v društvu dokaj pestro. »Nismo pa uredili nadstreška na garaži in gasilski muzej. Ti dve nalogi bomo uresničili letos.« Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k uspešnemu delu društva, krajanom za njihovo podporo v njihovih prizadevanjih.
Bojan Rakun, poveljnik društva, je pri operativni usposobljenosti članstva izpostavil prizadevanja in skrb za tehnično opremljenost, ki pa kljub vzornemu vzdrževanju predvsem zaradi vse bolj zahtevnih intervencij ni vselej dobra. Pokalom in priznanjem s tekmovanj so lani dodali kar nekaj novih. Sploh so se odrezale pionirke, ki so na državnem tekmovanju osvojile drugo mesto, starejše gasilke pa tretje. Desetine so opravile več kot 270 vaj. Lani so petkrat pohiteli na pomoč občanom pri reševanju njihovega premo-
ženja, največji med požari pa je bil na kmetiji Kolaijevih, kjer so skupaj s še nekaterimi člani okoliških gasilskih društev poskrbeli, da škoda ni bila še večja. V mesecu požarne varnosti so organizirali preventivno akcijo ter sodelovali na nenapovedani gasilski vaji štirih društev iz treh občin v Paški vasi. Poleg že omenjene ureditve gasilskega muzeja in nadgradnje prizidka, usposab-
časa želimo nove gasilske cisterne, je v letošnjem delovnem programu nismo predvideli. Zalogaj, približno 200 tisoč evrov, je res velik, vendar upam, da bomo v sodelovanju z občino in še nekaterimi donatorji v naslednjih dveh letih tudi z njo posodobili svojo opremo,« je menil Franc Kumar.
Ob koncu občnega zbora so izvedli volitve članov v organe društva. Za
Dogovorili so se, da bo medp rednostnimil etošnjimi nalogami tudiu reditevg asilskegam uzeja.
ljanja in izobraževanja članov bodo letos poskušali pridobiti mentorje za usposabljanje desetin za tekmovanja, oblikovati člansko desetino, snujejo še aktivnosti ob mesecu požarne varnosti, organizirali bodo še memorialno tekmovanje in sodelovali na prireditvah Gasilske zveze Šaleška dolina. »Čeprav si že dalj
poveljnika so znova imenovali Bojana Rakuna, za predsednika Franca Kumarja. Podelili pa so še priznanja Gasilske zveze Šaleška dolina za dolgoletno delo v društvu. Ivana Rakuna in Ivana Rudnika pa so imenovali za častnega predsednika oziroma častnega poveljnika društva.
V PGD Salek veliko aktivnosti
Velenje, 14. februar - Dvorana gasilskega doma v Šaleku je bila v soboto zvečer komajda dovolj velika za vse, ki so prišli na redni letni zbor društva. Članom PGD Šalek so se pridružili tudi stanovski kolegi iz sosednjih društev in GZ Šaleške doline, saj je njihovo delo med letom pogosto močno prepleteno. Za lep uvod v večer so ob spremljavi citrarja poskrbele ljudske pevke Jesensko cvetje.
Kot je že obi čaj no, so sle di la
poveljnik PGD Šalek Danijel Ber-zelak. Da nesreča res nikoli ne počiva, povedo tudi konkretni podat ki o lan skih inter ven cijah. Pogasili so tri požare; enega v bloku v Šaleku, požar na Konovem pri Krnčniku, kjer je zgorelo gospodarsko poslo pje, in požar na Kono-vem pri Sušinu. »Na pomoč pa smo pri sko či li tudi na poža rih zunaj našega požarnega okoliša. Tako smo poka za li, da si gasil ci ved no poma ga mo.« In to drži.
Občni zbor v Šaleku je bil odlično obiskan. Na njem so sprejeli tudi bogat načrt dela za leto 2009. Da ga bodo izpeljali, bodo potrebovali tudi pomoč krajanov in donatorjev.
poročila o delu v letu 2008, začrta li pa so tudi pro gram dela v novem letu. Pri tem računajo, da jim bodo v letu recesije s finančnimi prispevki pomagali tudi donatorji in občani.
»Tako kot prejšnja leta je tudi leto 2008 zaznamovalo veliko aktivnosti. V domu nam dela ne zmanjka, največjo skrb pa posvečamo vzdrževanju opreme, ki mora biti vedno brezhibna, da lahko ob naravnih nesrečah ali požarih vedno pri-sko či mo na pomoč. Ob četrt kih smo izvajali vaje s področja požarnega okoliša,« je v uvodu povedal
Pomagali so tudi na Ptuju po veliki naravni ujmi v avgustu, kamor so na pomoč poslali dva gasilca in orodno vozilo. Med letom so štirikrat prepeljali cisterno pitne vode, enkrat so pra li ces to. V mese cu požarne varnosti so izvedli društveno vajo na planinskem domu na paškem Kozjaku, sodelovali pa so tudi pri vajah, ki so jih pripravili v GZ Šaleške doline na Vemon-tu.
Predsednik društva Darko Oder je v svojem govo ru pre letel delo v celotnem mandatu, ki seje po štirih letih v soboto iztekel. »Preure-
dili smo notranjost doma, uredili in opremili pisarne za potrebe društva, krajevne skupnosti, turističnega društva Šalek in Nove Slovenije. Obnovili smo hodnik in WC, vgradili nova vhodna vrata. Uredili smo prostor za potrebe veteranov in prostor za shranjevanje miz in klopi. Prav dobesedno, od temeljev pa do stropa, smo obnovili garaže, montirali nova, moderna vrata za hitrejši in lažji izvoz vozil. Zamenjali smo tudi vsa okna in trojna vrata v domu, na novo uredili garderobo in jo opremili z novo naj so dob nej šo opre mo, ki je predpisana in testirana pri Gasilski zvezi Slovenija. Nabavili smo novo orodno vozilo GV-1 znamke IVE-CO, prav tako smo nabavili novo vozilo GVM-1 znamke CITROEN in orodno prikolico za potrebe veteranov, veterank, članic in članov,« je naš teval Darko Oder, ki je poudaril, da vso to delo ne bi bilo opravljeno, če ne bi imel podpore v društvu. »Posebna zahvala pa velja našim veteranom za levji delež opravljenih prostovoljnih ur dela. Brez teh naš dom ne bi bil tako urejen in oprem ljen, kot je. Seveda pa so ob večjih delih priskočili na pomoč tudi člani operativci. Veliko več pa je bilo tistih, ki so stali ob strani,« je še dodal.
Omenil je še, da so lani 23. avgusta izved li tudi tek mova nje za memorial Rafaela Gorška starejšega za veterane in veteranke; na njem je bila udeležba kar solidna. Sicer pa, kot v vseh društvih, doživljajo tudi na gasilskih tekmovanjih vzpo ne in pad ce. N kon cu se je zahvalil MO Velenje, ki resnično pomaga pri delu društva, sploh finančno.
■ bš
Dvig kakovosti vin ni presenetljiv
Člani Društva vinogradnikov iz Šmartnega ob Paki tudi lani največ pozornosti namenili izobraževanju - Rezultati so vidni
TatjanaP odgoršek
Društvo vinogradnikov iz Šmart-nega ob Paki šteje več kot 130 članov. Ze od ustanovitve dalje pred 11 leti namenjajo v njem osrednjo pozornost izobraževanju. Pripravljajo strokovna predavanja, pa tudi praktičen prikaz nekaterih opravil. Tako je bilo tudi lani. »Rez-ul ta ti niso izo sta li, saj so vina, kijih hranimo v svojih kleteh, vsako leto bolj kakovostna. Povprečna ocena letnika 2007 je bila 18,10 točke in je bila najvišja v podravskem rajonu, ki združuje 56 društev,« je na nedavnem občnem zboru društva dejal njegov predsednik Peter Krajnc.
Poleg že omenjenih aktivnosti, ocenjevanja vin letnika 2007, so lani poskrbeli tudi za družabni del društvene dejavnosti in se aktivno vključili v praznovanje občinskega praznika oziroma Vesele Martinove sobote. Prvič so razglasili kletarja leta. Ta laskavi naslov si je za urejene vinograde, vinsko klet in vrhun sko kakovost no vino letnik 2007 pri služil Mihael Fajfar iz Slatin. Dokaj odmevno so se predstavili na lanskem sejmu v Ljubljani Turizem in prosti čas, se
vključili v delovno akcijo pri obnovi objektov v Martinovi vasi, vsako leto bolje pa so obiskane tudi kleti odprtih vrat, kijih odprejo za širši krog ljubiteljev kakovostne kapljice v okviru občinskega praznika. Kot je še povedal Peter Krajnc, imajo posamezni člani društva od 300 do 1500 trsov, vina pa pride-
delovna pokušina vin na temo Napake in bolezni vin, njihovo odkrivanje, prepoznavanje in odpravljanje ter strokovno predavanje o vplivih podnebnih sprememb v vino grad niš tvu. V teh dneh bodo organizirali praktični prikaz rezov vinske trte v poškodovanih vinogradih po toči. Stro-
lajo približno buteljko na sadiko.
Lanske neugodne vremenske razmere in neurje, ki so zahtevali od vinogradnikov izjemno pozornost pri opravilih v vinogradu, zaščiti vinske trte, pri pravilnem načrtovanju trgatve in enoloških postopkov pri kletarjenju, jim narekujejo nadaljnje izobraževanje in usposabljanje članov. Za njimi je že
kovno predavanje načrtujejo še v drugi polovici leta. Seveda se ne bodo izognili ocenjevanju vin lanskega letnika, strokovni ekskurziji v Toskano ter se vključili v splet prireditev ob občinskem prazniku.
Ne moreš skočiti iz svoje kože
Peter Rezman, nagraj enec Dnevnikove fabule
Dnevnikova fabula, nagrada za najboljšo zbirko izvirne kratke proze, izdane v preteklih dveh letih, se je zaključila v petek 13. v Cankarjevem domu in prinesla zasluženo zmago in nagrado pisatelju Petru Rezmanu iz Šoštanja in njegovi zbirki kratkih zgodb Skok iz kože. Odkar se je Peter Rezman najprej uvrstil med osem izbranih in nato med štiri nominirance letošnjega festivala, se je v mesecu dni po Sloveniji zvrstilo kar nekaj spremljajočih dogodkov. Festival je letos presegel omejenost na književnost, saj je bila na sporedu tudi filmska fabula. Vse do zadnjega dogodka, razglasitve zmagovalca, so bila pričakovanja odprta za vse štiri nominirance. Presenečenje ob razglasitvi je bilo za Petra Rezmana popolno. Ali pa tudi ne!? Peter Rezman, najprej iskrene čestitke, ki si jih v teh dneh najbrž prejel že od mnogih. Glede na to, da je od dogodka minil šele dan ali dva, verjamem, da si še vedno pod velikim vtisom. Ga lahko vsaj približno opišeš? Ne. Tega res ne znam opisati. Nenazadnje tudi zato, ker je bilo zame res popolnoma nepričakovano presenečenje. To sicer nima zveze s knjigo - mislim na odganjanje pričakovanja nagrade, a ko sem tam v prvi vrsti poslušal predsednico žirije, ki je argumentirala odločitev za nagrado, so mi švignili skozi možgane nekateri jamski »kamerati«, eni že pokojni, ki so skoraj vsaki zgodbi dali zagonsko iskro in mi je skoraj šlo malo na jok ... V času, odkar ste bili znani nominiranci, si nekajkrat izjavil, da je že sama nominacija zate velika potrditev. Gre tu za skromnost ali nisi verjel, da bi lahko s svojo knjigo tako uspešno prodrl?
Ne, ne... Ni šlo za skromnost in da sem nedvoumno jasen, zame je bila največja nagrada nekje konec leta 2005, ko sem imel glavnino knjige napisano in sem vedel, daje to to.
A sistem teh nagrad je vsaj do nominacije takšen, daje res nagrada in priznanje že nominacija oziroma že prej, uvrstitev med osem finalistov, ki so deležni prve pozornosti javnosti.
Seveda je nagrada sladka pika na i in nenazadnje finančno odtehta honorar za knjigo. Toda v konkurenci so bile tri knjige trenutno najvidnejše ljubljanske založbe in moja, kije izšla pri mariborski Literi. Če bi bile vse štiri na stavnicah, bi moja zanesljivo kotirala najniže, tako po založbi kot tudi prepoznavnosti avtorjev na slovenski literarni sceni. In je hkrati treba reči, da res niso slabe knjige.
A zdi se, da sem tokrat preveč špekuliral po teoriji zarot in se tako branil morebitnega razočaranja, žirijo pa je prepričala kvaliteta knjige. Sam iskreno verjamem v to. Nominiranci ste bili znani od konec decembra lani. Verjetno ste se v tem času kaj srečali oziroma sodelovali na spremljevalnih dogodkih. Koliko jih je bilo in kje in kaj lahko rečeš o vtisih pred končnim dogodkom. Ja, med nominiranci smo bili Tomaž Kosmač - Kosmo s knjigo Punk is dead, Lucija Stepančič z zbirko Prasec pa tak ter Suzana Tratnik z zbirko kratkih zgodb Česa nisem nikoli razumela na vlaku.
Jaz pred to nominacijo nisem poznal nikogar od njih, a moram reči, da smo se takoj ujeli brez vsakršnega ljubosumja. Vedeli smo pač, da bo na koncu zmagovalec samo eden. Gre za zrele, aktivne in resne pisce - pisateljici in pisatelja, sicer
slogovno različne in tudi precej različnih življenjskih poti. Bilo mi je v čast dvakrat nastopiti z njimi v javnosti in mislim, da lahko povem stavek, ki gaje Kosmo večkrat izgovoril na glas: Vsakdo od nas si zasluži nagrado in vsakomur jo privoščim.
Tisto, kar pa seje skozi ta ugibanja, kdo bo zadnji srečko, ves čas nekako izpostavljalo, pa je resnično mizerno plačilo za pisateljsko delo v Sloveniji, saj je vsakomur jasno, da se od honorarjev v tej državi ne da živeti. Kaj šele preživeti. Odkar je bila knjiga Skok iz kože na policah, to je od lanskega junija, je zbudila veliko zanimanje, kljub temu da si jo v domačem okolju, to je v Velenju in Šoštanju, predstavil dokaj nevsiljivo. Glede na to, da pišeš ravno o tem okolju oziroma rudniku, se mi zdi, da bi se lahko boljpro-moviral. Ali pa si verjel, da se bo dobro tako ali tako izkazalo za dobro.
Prepričan sem, da ni še ničesar zamujenega. Vem, da je knjiga zapisana tudi tako, da marsikomu iz tega okolja ne bo ravno po godu. Zato bi se mi zdelo bolj agresivno siljenje s to knjigo skoraj kot provociranje. Moj namen pa ni bil kog-
arkoli namerno spravljati s to knjigo v slabo voljo.
Ja. Preprosto verjamem v to knjigo in zaupam v pošteno in iskreno delo, ki je vanjo vloženo. Ni mogoče drugače, kot da se bo slej ko prej prijela in jo bo kot svojo spoznal tudi ta prostor.
Še vedno namreč velja, da ni ogledalo krivo za tisto, kar vidimo v njem. In ko vzamemo v zakup tudi manj prijetne podobe iz ogledala, pokažemo neko stopnjo zrelosti in tudi sposobnosti za soočenje slabimi stvarmi, ki nas gledajo iz ogledala.
Knjigo je izdala založba Litera iz Maribora v zbirki Piramida v nakladi 500 izvodov. Ne glede na to, da smo o njeni vsebini že pisali in da je sploš-noznano, da gre za zbirko sedmih zgodb, vkate-rih opisuješ različne usode sedmih neimenovanih rudarjev, ni odveč, če še enkrat poveš, kako je knjiga nastajala.
Zgodbe, te in tudi druge, so se seveda nalagale dolga leta, sem pa leta 2005 poslal na razpis revije Sodobnost zgodbo o nekem anonimnem knapu, ki po odhodu v penzijo nikakor ne more sprejeti dejstva, da se mu je zgodil ta penzion.
Zgodbi sem dal naslov Osemsto šestnajst, kar je v bistvu številka njegovega »auscuga«, ki jo »pojerba« njegov »kamarat«.
Ta zgodba je bila tudi nominirana med pet najboljših tisto leto in to je bil impulz, da sem naredil načrt za knjigo ter v dobrem letu napisal vseh sedem zgodb, a kot že rečeno, konec leta 2005 sem že vedel, da mi je uspelo delo skoraj dokončati in sem začel iskati založnika.
A to je že čisto drugo poglavje, ki nima z vsebino knjige veliko skupnega. Februarja 2007 sem
kot tretji založbi ponudil rokopis mariborski Literi in ti so nemudoma zagrabili za stvar in 9. marca smo pogodbo podpisali. Knjiga je bila uradno prvič predstavljena v Ljubljani junija 2008. Knjiga je napisana izjemno subtilno, prepričljivo, na mestih se navidezno gostobesedno ukvarja s podrobnostmi, odlikuje jo »knapovski« žargon, tako da je na koncu dodan celo slovarček. Kaj je pravzaprav prepričalo komisijo (dr. Alojzijo Zupan Sosič, dr. Ignacijo J. Fridl, Tino Kozin, dr. Marka Stebeja in Gregorja Butala), da so nagrado podelili tvoji knjigi. No, to je zame nehvaležno vprašanje, saj je v tem kontekstu treba posredno povedati, zakaj so bile druge tri knjige slabše. A po pogovorih, predvsem s predsednico komisije Sosičevo, je Skok iz kože izstopal predvsem po svoji čvrsti strukturi, kot zbirka, celovito in že kar dramaturško razumljivo. Ne zgolj posamezne zgodbe, celo knjigo so namreč mnogi brali že kot roman. Kot eno samo zgodbo. Zdi se, da se je takšna forma izkazala kot zmagovalna formula. Zame je to velika šola.
Vsi vemo, da ustvarjaš že od 70. dalje in da si se več posvečalpoeziji kot prozi Se ti zdi, da bi lahko takšno uspešnico napisal kdaj prej?
Če govorimo o življenjskih obdobjih, lahko rečem, da skoraj gotovo ne. Nekaj stvari je preprosto moralo dozoreti. Tudi ta knjiga.
Tvoje ustvarjanje torej ni omejeno. Deluješ tudi kot urednik in ne zdi se mi odveč, da poudarim tudi tvojo vlogo mentorja. Kako doživljaš ta svoj del.
Hm, prepričan sem, da imam kar dober nos za kvalitetno izvirno literaturo. Ko jo zavoham, znam biti najbrž kar siten s svojimi nasveti in vzpodbudami. To dobro veš tudi sama ...
Kaj potrebuje pisatelj v tem času za dobro pisanje oziroma kaj potrebuješ tisam, glede na to, da se od pisanja razen redkih izjem ne da živeti.
Pisatelj seveda ne more pisati, če nima izpolnjenih dveh pogojev. Mora imeti zagotovljeno eksistenco, kije pisanje literature zanesljivo ne ponuja. In mora imeti čas.
Ampak to je seveda no koncu. Sicer pa za vse večne čase velja, daje poleg talenta, ki ti ga položi mati narava v zibelko, treba za dobro pisanje veliko več prebrati. Si v tem času, kar je knjiga izšla, že začel snovati novo. In kakšna tematika bo tokrat? Ja. Pripravljam roman, kar pa se tematike tiče, ne vidim razloga, da bi zamenjal zmagovitega konja. Še posebej zdaj, ko si lahko privoščim redko razkošje na Slovenskem, da ga pripravljam za znanega založnika, Litero seveda.
Druga velika ljubezen pa je dramatika, štiri leta že aktivno brusim tekste v PreGlejevem laboratoriju in rad bi kaj kmalu videl katerega od svojih tekstov na čisto pravem, profesionalnem gledališkem odru. Pa zaključiva, ker te v teh dneh preganjajo z intervjuji. Bi naredil kaj drugače, če bi imel na izbiro napisati dobro knjigo o rudniku ali postati direktor rudnika.
Oh, toliko pa se še spominjam rudniške kariere, da ne zavidam direktorju premogovnika niti ene minute njegovega dela, niti plače, niti slave, ki jo ima s tem poslom. Mislim, da gre za krvavo resno delo. Takšno, krvavo resno, seveda absolutno neprimerljivo z direktorskim, pa je tudi pisanje. To je poklic, ki mu ne moreš ubežati. Ne moreš skočiti iz svoje kože.
■ Milojka Komprej, foto: D. Tonkli
KOLONA
Milni mehurček
V milnem mehurčku se lahko včasih zrcali naš svet. Prijazno mavrično obarvan in prijetno zaobljen na gladki in prosojni površini. Včasih se v milnem mehurčku nahajajo celotni svetovi, živijo neštete doline in mikro okolja, živali in rastline... Bi se lahko začela malo bolj odštekana pravljica za otroke, ki bi se kot vsak milni mehurček (po obveznem scenariju) razblinila in počila. Tudi sama, priznam, včasih prav rada živim v enem od mini milnih mehurčkov, v majhnem svetu, ki obsega par kvadratnih kilometrov in par kubikov zraka. Edini stik z zunanjostjo milnega mehurčka so: prebiranje časopisov, poslušanje Vala 202, obvezno spremljanje poročil na TVin hlastanje za novotarijami in kataloškimi prodajami na internetu. Ne razumite me narobe, trenutno življenje v milnem mehurčku je krasno, brez nekih posebnih skrbi in sekiranj, brez velikih besed in še večjih modrovanj. Dan bi se lahko začel in končal z zadovoljevanjem osnovnih bioloških potreb bivanja in ne bi bilo nič narobe, ravno nasprotno, tak dan bi bil eden od večine krasnih dni v milnem mehurčku. Ker so milni mehurčki prosojni in se vidi skoznje, se zgodi, da tudi v mehak milni mehurček prodrejo podobe iz Darfurja, novice iz svetovnih borz, padci popularnosti posameznih strankarskih veljakov ali pa zlomi gospodarskih združb in nihanja povprečnih slovenskih plač. Ce se milni mehurček preveč strese, seveda poči in vsebina je hočeš nočeš pahnjena na goli prepih vsakdanjosti povprečnega dogajanja navadnih Zemlja nov.
Ob slovenskem kulturnem prazniku sem prejela en zanimiv SMS; 8. februar je dan pijančkov, ker mednje sodiš tudi ti, si vabljen-a na brezplačno degustacijo opojnih substanc. Sporoči to naprej, vsem sebi enakim. Seveda se pogumni pošiljatelj ni podpisal, jaz pa sem bila toliko lena, da nisem raziskala njegove identitete. Zdelo se mi je pa prijazno, da se nekdo spomni slovenskega kulturnega praznika in da si celo vzame toliko časa, da pošlje komu ob pomembnem slovenskem prazniku kakšen mesič.
Tudi velenjski delavci v kulturi smo se zbrali ob letošnjem kulturnem prazniku na sprejemu v Galeriji in smo, seveda brezplačno, »degustirali opojne substance« (alkoholne), kot je napovedal anonimni pošiljatelj SMS-a. Degustacija ni trajala dolgo in alkoholni poklon slovenski kulturi ni bil kaj preveč alkoholen, saj se je govorilo tudi o kulturi in njeni pomembnosti za narodov blagor v času blagovne znamke trenutnega časa: vsesplošne krize. Govor o situaciji kulturne politike je bil optimističen, motivacijski in me je spomnil na prijazen milni mehurček mavričnih barv, v katerega smo se tisti trenutek skrili vsi navzoči.
Umetniki in kulturni delavci smo-so verjetno bili vedno avant-gar-da; prva bojna črta, kije gnala naprej, mojstri ostrega jezikanja in smelih dejanj, pogosto preganjani, zasmehovani in zatirani, kdo med njimi je tudi v svojem začasnem in varnem milnem mehurčku opazovali z raziskovalno distanco njegovo zunanjost, dokler ni počil. Naš milni mehurček uspešne in kulturno in umetniško bogate lokalne skupnosti lahko hitro poči, saj je resnica nekje vmes, skriva se v povprečni sredini, njeno merilo pa ni število kulturnih in umetniških dogodkov, temveč njihova kvaliteta, kije verjetno povprečna. Ministrica za kulturo je vizionarsko napovedala obdobje suhih krav in slepljenje s pomembnostjo ter kvantiteto projektov na področju umetnosti in kulture je zagotovo v današnjem času odveč, razen če smo vsi skupaj toliko pogumni, da se skupaj skrijemo v en velik milni mehurček in mirno živimo naprej. Umetnost in kultura sta terciarni dejavnosti, ki biološko ne vplivata na naše preživetje, omogočata pa lažje in boljše bivanje, zato se ne slepimo in ju ne postavljajmo na visoka mesta uresničljivih prioritet. Raje ju malo zapakirajmo v milni mehurček, na čakanje, na boljši čas. Tako ali tako se bo vseeno dogajalo, z denarjem ali brez.
■ NatašaT ajnikS tu par
Prvič samostojno v domači dvorani
Avlo kulturnega doma v Šmart-nem ob Paki v teh dneh krasijo rezbarska, kiparska in slikarska dela domačina Milana Matka iz Gavc. Šmarškemu kulturnemu občinstvu se je s samostojno razstavo pred stavil prvič.
Kot teh nič no-pro dukcij ski risar in samostojni oblikovalec dizaj-ner v velenjskem Gorenju je v sebi odrival čut za umetniški izraz vrsto let. Že od nekdaj pa ga je naj-
bolj privlačil les, ki je v njegovih rokah oživel v neštetih podobah. Z vključitvijo v Društvo šaleških likovnikov se je njegovo ustvarjalno obzorje le še širilo. Tudi štiriletni tečaj modeliranja pod mentorstvom akademskega kiparja Cirila Cesarja ga je izoblikoval po svoje. Zanemarljiv ni podatek, da je bil kot samouk rezbar in slikar trinajstkrat mentor udeležencem Male Napotnikove kiparske kolo-
nije v Zavodnjah. Sam pa je najbolj ponosen na certifikat za rez-barstvo - priznanje, ki mu ga je leta 2006 za rezbarsko delo V dvoje podelila Zveza slovenskih likov-nihu stvarjalcev.
■ Tp
Zo tvoritver azstave

I Hi
ml1
107,8 MHz
\/&BQMSKÜ I DO Č£\S(°)P0SDDI
Glasbene novičke
Naročnine, oglasi, zahvale, čestitke, ...
V teh dneh ste nekateri naši bralci in bralke že prejeli »našo pošto«. Verjamemo, da niste bili prav navdušeni, ko ste odprli pismo in v njem našli položnico za plačilo naročnine. Preden se razjezite, si priznajte, da si četrtkov brez Našega časa ne znate več predstavljati, pa tudi na ugodnosti, ki jih imate kot naročniki, pomislite.
»V tem trenutku so pa res vsi »na tapeti«. Tisti, ki plačujejo naročnino vsak mesec, vsake tri mesece, vsako četrtletje in tudi letni naročniki,« je povedala Nadja Blatnik, naša tajnica in sodelavka pri okencu in nadaljevala: «Bo pa morda kot obliž za slabo voljo to, da so cene enake, prav tako nismo ukinjali ugodnosti. Še vedno imajo naročniki 50 odstoten popust pri malih oglasih, odvisno od velikosti pa je popust tudi pri zahvalah.«
Največ popusta, kar 20 odstotnega, imajo naročnini letni naročniki, polletni 15, četrtletni 11 odstoten popust, tisti, ki plačujejo naročnino vsak mesec sproti, pa 7,5 odstotnega.
Ker smo že ravno pri Nadji, pa naj omenimo še radijske čestitke. Vrtimo jih ob sobotah in nedeljah popoldne na valovih Radia Velenje in še vedno velja, da so sploh za kakšne posebne priložnosti, kot so jubileje, poroke in podobno, lepo darilo.
Zato pokličite 891 17 50 ali se oglasite v ured-
Nadja Blatnik: »Cena naročnine je enaka lanski, pa tudi ugodnosti našim naročnikom nismo ukinili ali jih oklestili«
ništvu na Kidričevi cesti 2a v Velenju (stranski vhod pošte).	Tp
... na kratko...
MADONNA
Njen ljubljanski nastop 20. avgusta letos vse bolj postaja realnost. 23. februarja naj bi stekla prodaja vstopnic, katerih cene se bodo gibale od 60 do kar 550 evrov. Najdražje vstopnice so namenjene izbrancem in poleg ogleda koncerta z VIP tribune zagotavljajo še marsikaj drugega.
DA PHENOMENA
Po prvem radijskem singlu smo dočakali tudi prvi videospot z druge plošče zasedbe Da Phenomena, ki je s preprostim naslovom DP izšla novembra lani. Gre za izredno čutno balado z naslovom Jočem, pod katere videospot sta se podpisala Igor Arih in Izidor Farič.
DIAMANTI
Drugo leto zapored so podelili diamante, nagrade za glasbene dosežke. Podelili so jih v enajstih kategorijah, naj-prestižnejši diamant za pesem leta pa je šel v roke pevki Alyi za njeno uspešni co A veš.
SANJA GROHAR
Lepotička in tv voditeljica še vedno nadaljuje s svojo pevsko kariero. V teh dneh predstavlja novo skladbo Maska, pri nastanku katere je delno tudi sama sodelovala kot avtorica. Za razliko od njenih dosedanjih bolj baladnih skladb gre tokrat za plesno poskočnico.

PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	LAURA PAUSINI & JAMES BLUNT-Primavera in anticipo
2.	RBD-Para olvidarte de mi
3.	REAMONN-Through The Eyes Of The Child
Italijanska pevka in avtorica Laura Pausini je proti koncu lanskega leta izdala že svoj deseti studijski album z naslovom Primavera in anticipo. Na albumu, ki je izšel tudi v španskem jeziku, je štirinajst novih skladb, prvi singl Invece no, ki je napovedoval izid albu ma, pa je bil objav ljen že oktobra lani. Naslovna skladba Primavera in anticipo je drugi singl s te plošče, v skladbi pa gostuje britanski pevec James Blunt.
r ■ ~ ■ ~ ■
■ LESTVICA DOMAČE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Vrstni red v nedeljo, 15. 2. 2009:
1.	Mitja kvintet - Uspavanka
2.	Tapravi faloti - Za ljubezen gre
3.	Ansambel Vihar - V ritmu ljubezni
4.	Štajerskih 7 - Vem, da me imaš rada
5.	Ansambel Rubin - Zame si isti
6.	Ansambel Cvet - Mati mi je govorila
7.	Polka punce - Dedkova ura
8.	Ansambel Dinamika - Najlepše romance
9.	Klemen Rošer - Najlepši trenutki so najini
10.	Ansambel Lipovšek - Sosedje
/ / 1 I V I I
s
mmm ■
Za naročnike kar 9 številk zastonj!
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
Nov spot BFM
Skupina Big Foot Mama odpira novo poglavje projekta Važno, da zadane. Te dni prihaja na televizijske kanale nov videospot, tokrat za balado Ona je samo za mene. Spot je nastal pod režijsko taktirko Tomija Horvata in direktorja fotografije Miloša Srdi-ca. Prvi del snemanja je potekal septembra na manj znanih ulicah Londona v predelih, kot so Soho, Chinatown, Westminster ... Nadaljevalo se je na domačih tleh, v zapuščenem industrijskem kompleksu v Krškem prve dni novega leta. Zgodba govori o dekletu, ki se preko interneta poigrava s petimi fanti (člani BFM, seveda). Te dni bodo Bigfooti odigrali še dva koncerta, potem pa se bodo do maja umaknili.
Marko Vozeljpo darja srce
Po uspešni predstavitvi singla in videospota Zdaj moj svet prihaja te dni na radijske valove nova pesem Marka Vozlja. Skladbo Moje srce je tvoje, eno od številnih izpovednih del z albuma Moj svet, je Marko načrtno prihranil za valentinovo. Skladba je nastala kot osnutek že pred leti, pravi Marko, kije glasbeno delo takrat skrbno spravil v predal, da bi počakalo
I ■
I
PrihajaS everina
Napeto medR ihanno in ChrisomB rownom
Svet slavnih že nekaj dni pretresa spor med znanima glasbenikoma Chrisom Brownom in Rihanno. Par, ki je skupaj dobro leto dni, se je sprl minulo nedeljo, istega dne ko je potekala podelitev grammy-jev. Prepir še zdaleč ni bil nedolžen, saj naj bi 19-let-ni Chris Brown svojo partnerico večkrat tudi udaril. 20-letna lepotica z Barbadosa je takoj po incidentu
odpovedala nastop na nedeljski podelitvi glasbenih nagrad grammy, kasneje pa tudi razprodani koncert v Maleziji, ki bi moral biti v petek. Brown se je kasneje sam zglasil na policijski postaji, kjer so ga aretirali, po plačilu varščine v višini 50.000 dolarjev pa je odkorakal na prostost. Je pa mladi zvezdnik že izgubil nekaj naročnikov reklamnih oglasov, v katerih je nastopal, poleg tega pa mu odkrito žuga tudi Jay--Z, mož slovite Beyonce in ena bolj vplivnih osebnosti v sodobni ameriški glasbeni industriji, ki je že od vsega začetka Rihannin mentor.
na pravi trenutek. V aranžmaju treh prekaljenih glasbenih mačkov, Denisa Beganoviča, Mateja Mršnika in producenta Dejana Radičeviča, je pesem zaživela v današnji glasbeni podobi.
Kmalu bo na ogled tudi videospot v režiji Igorja Zupeta; ta se bo po Markovih besedah precej razlikoval od tistega za skladbo Zdaj moj svet. Sicer pa Marko te dni največ časa posveča vajam s spremljevalno skupino. Marca namreč začenja dolgo pričakovano pot na koncertne odre.
6. marca bo v velenjski Rdeči dvorani nastopila Severina, ena največjih hrvaških pop zvezdnic vseh časov. Več kot dve uri samih uspešnic bomo slišali in videli na njenem velikem koncertu ob dnevu žena, ko bo predstavila svoje najbolj znane skladbe, kot so Trava zele na, Djevoj ka sa sela, Mala je dala, Virujen u te, Ante, Gardelin (ki smo ga dodobra spoznali tudi v uspešnem slovenskem filmu Petelinji zajtrk), Gas gas, Trideste in številne druge.
Pri Severini je vedno jasno, da gre za kombinacijo skladb, ki se ne morejo uvrstiti v eno samo žanrs-ko kategorijo. Urbano, prvinsko in avtentično se prepletajo v edinstven zvok njenih albumov. Zadnji, Zdravo Marijo, je nastal kot plod sodelovanja Severine in Gorana Bregovica in prinesel deset skladb, med njimi tudi zadnji uspešnici Gas Gas in Tri de sete.
Poklčite 03/ 898 17 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.
Dr. Cvetka Tinauer, predsednica Savinjsko-šaleške območne gospodarske zborniceje praktična ženska, in ker so na upravnem odboru postavili v ospredje razvoj turizma, v katerem ima Rekreacij sko-turistični center Golte pomembno mesto, je naredila korak k temu razvoju. Sejo je sklicala na Golteh v času, ko je bila dolina prekrita z meglo, smučišča na planini pa so bila obsijana s soncem. Seveda je kolege povabila tudi na smučišče, a kaj, ko so se župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, direktor gospodarjenja BSH Boštjan Gorjup, svetovalec poslovodstva v TEŠ Franc Poličnik in direktor HTZ dr. Vladimir Malenkovič ob tem le kislo muzali. A ko so videli zimsko pravljico na Golteh, so si premislili. Zagotovo pridejo naslednjič s smučmi.

4
Štefko Kordež in Anko Rangelov tudi marsikaj druži. Zagotovo jima, kot večini upokojencev, nikoli ni dolg čas. Prosti čas pa si zapolnjujeta z likovno umetnostjo, v kateri sta obe uspešni. Ker se radi učita, se ne le udeležujeta številnih izobraževalnih tečajev pri priznanih likovnikih, ampak si z veseljem ogledata tudi razstave njihovih del. Ujeli smo ju na otvoritvi odlične razstave profesorja na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Lucijana Bratuša v velenjski galeriji.
^ Upokojena ravnateljica Nevenka Hofer, Silva Zeleznik (med drugim pesnica, dolgoletna radijska moderatorka), upokojena učiteljica Ana Glamočak in Alenka Podgoršek, delavka v občinski upravi (od leve proti desni) imajo marsikaj skupnega. Predvsem pa so vse velike ljubiteljice kulture. Medtem ko sta prvi dve zvesti obiskovalki, sta drugi dve »kozolčanki«. Na tokratnem snidenju pa očitno niso imele skupne teme. Prvi dve sta, ugiba čvek, morda obujali spomine na minula leta, kozolčanki pa so morda »zabavale« trenutne aktualne teme. Ana Alenki: »Čuj, Leni. Če iščeš informacije iz prve roke, kako je v penziji, ti povem, da ni tak švoh. Sem prepričana, da ne bi dolgo čakala na novo vlogo. Ne vem, zakaj cincaš. Ti je odločitev pretežka ali ne veš, kako bi se odzval tvoj Feri?«
Valentinovo je tudi praznik prijateljstva
Velenje, 16. februarja - Po tradiciji je v ponedeljek Valentin z velikim spremstvom umetnikov in zaljubljencev iz Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje obiskal in zabaval stanovalce Doma za varstvo odraslih v Velenju.
Študenti univerze so jim pripravili skromno Valentinovo darilce s simbolom ljubezni, prijateljstva in medsebojne naklonjenosti ter spekli domače dobrote zap ogostitev.
Živahno vzdušje je ob spremljavi citer Marjana Marinška ustvarilo prepevanje Brigite Petre
in Jožice Žibret. Prelepe slovenske pesmi in repertoar Avseni-kov je pritegnil tudi poslušalce, ki so ob obujanju nostalgičnih spominov živahno pomagali glasbenikom.
Ob veselih zvokih harmonikarjev krožka Harmonika zaigraj, pod vodstvom Jožeta Šuma-ha, pa so se varovanci zavrteli inu stvarilie nkratnov zdušje.
Obrazi so žareli poslušalcem in nastopajočim. Občutek, da so si skupaj polepšali dan, je enkraten.
Študenti Univerze za tretje življenjsko obdobje so z glasbo,d ruženjem ind arilcemp ričaralip ravop rijateljsko razpoloženje stanovalcem doma za varstvo odraslih.
Nova pravljica na Gori Olj ki
Naša nepozabna zimovanja za Medvedke in čebelice so se že prevesila v drugo polo-vi co. Tokrat so pri šli na vrs to naši naj mlajši taborniki, stari 6 let. Slabo vreme jih ni prav nič motilo, da se ne bi vsak trenutek zabavali z nasmejanimi vodniki in organizatorji - ekipo MČ-tima na Gori Oljki. Med eno njihovih pomembnejših nalog je zagotovo sodilo izdelovanje magičnih klobučkov. Vseh 49, kolikor je bilo zimovalcev, je moralo imeti klobuček, sestavljen iz dveh plasti: čim bolj pisane zunanjosti in s skritimi željami napolnjeno notranjost. Te skrite želje pa sta tokrat pose bej za prvo šol ce uresničila dva čarovnika Abaku in njegov bratranec Abakuku - pod pogojem, da se jima je plamen na posebni palčki obarval
zeleno. Sledila je še gradnja posebnih zavetišč oz.«bunker-jev«, ki so si jih otroci zgradili v gozdu, tombola, na kateri so čakali na številke od 1 do 25 in črke od A do Ž, vse prepleteno z zgodbo o velikem oslu, igri ca Poi šči me in še mno ge taborniške pesmi. Pred spanjem pa so vodniki z mentorico Moj co Voj novič, ki je skrbela, da so otroci toplo oblečeni, obuti, suhi in zdravi razvajali MČ-je s pravljicami, hišnim kinom in risanko Neverjetni. Ko pa se je čarovnik le prikazal in krstil naše tabornike s čisto posebnim čarobnim praškom, jim je zagotovo zastal dih, saj se jim bodo po tej posebni meto-di2 9.2 .u resničile vse želje.
■ Anja Kuhar, Foto: JonaM irnik

i
Vsi vse »vedo«
V tem času j e v Velenju veliko ljudi, ki vse vedo o Gorenju jn so veliko bolj pametni od vodstva. Predvsem taki, ki v Gorenju ne delajo.
Nove zaposlitve
Nekateri pravij o, da tako velik naval na zavode za zaposlovanje morda le lahko prinese vsaj nekaj dobrega. Nove zaposliti ve. Na zavodu.
Premika se
In vendarle se premika. Zal lahko zadnji čas to rečejo le tam, kjer drsij o razni zemeljski plazovi.
Informacije
Na naših srednji šolah so bili informativni dnevi. Pokazati so, da so mladi lahko zdaj že zelo izbirčni. Saj j e v večini šol veliko več prostora kot je kandidatov.
Maske dol
Pust j e zdaj že res blizu. Ni čudno, da so si mnogi že sneji maske.
Neka te rim smrdi
Brezposelnost narašča, a za nekatera dela še vedno ni kandidatov, ki bi bili pripravjeni poprij eti za delo. Kot da bi nekaj terim še vedno dišalo te delovno mesto, ne delo.
Nepri mer nost
Poslopje nekdanje mozirske občine naj ne bi bilo primerno za nov sedež mozirskega zdravstvenega doma. Pa ne da se je v tolikih tetih navzete kaj nezdravega.
(Ne)varnost
Pri nas domaja v vseh delovnih jn ostajih okoj ljih zaposluj emo varnostnike. Pa vseeno mnogi trdij o, da nismo nič kaj bolj varni.
Pasovi tako in drugače
Veliko voznikov si še vedno ne pripenja pasov. Jih pa kot drugi državjani vse bolj zateguj ej o.
Želodec
Zgornjesavinjčanom močno »obleži v želodcu«, če kdo njihovo suho mesno specialite-to imenuj e savinjski želodec. In ne zgornje-savinjski.

NASI KRAJI IN LJUDJE
Bevče so za nas najlepša vas na svetu
»
«
V Bevčah so kraj ani zelo povezani - Večnamenski dom j e vse leto dobro izkoriščen - V vsaki hiši vsaj en gasilec -Rak rana j e še vedno kanalizacij a, bojij o pa se tudi prihoda vrtičkarj ev
Bevče pri Velenju - Pozimi se narava umiri in na podeželju je več časa tudi za druženje. To se vsako leto potrdi tudi v Bevčah, kjer je prav v zimskih mesecih največ aktivnosti, ki jih pripravljajo za krajane in z njimi. Ti imajo svoj kraj neizmerno radi, zanje je najlepši na svetu. To vedno poudarjajo, saj ponavadi tudi vsa praznovanja, srečanja in druženja pripravijo čisto sami. Na njih pokažejo, kaj znajo in kaj počnejo, hkrati pa so tako
ti in pri gasilcih močno prepleta. Mnoge akcije in prireditve pripravijo in uresničijo z roko v roki. Veseli pa so tudi, da so v zadnjih letih s pomočjo MO Velenje dom temeljito obnovili, pri čemer so krajani veliko delali prostovoljno, po domače kar udarniško. »Če vemo, kako dragi so mojstri, potem veste, koliko smo s tem privarčevali,« doda Friškovčeva. Letos si želijo obnoviti še fasado in nadaljevati urejanje zemljišča ob domu,
Sredi decembra pa so v Bevčah pripravili že tretje bevške koline. »Ves dan so se pri našem večnamenskem domu in v njem odvijale dejavnosti, povezane s kolinami. Vaščani so sijih lahko ogledali ali pa so se pridružili pri delu. Dan smo končali s tradicionalno bevško večerjo ob kolinah. Dvorana je bila polna. Nekaj mesa je ostalo, ta pa bo za malice ob naših naslednjih druženjih,« še izvemo.
Tudi letos so v organizaciji župnije v januarju, na predvečer praznika Svetih Treh kraljev, v Bevčah koledovali otroci. Razdelili so se v dve skupini in obiskali vse hiše.
še bolj povezani med sabo. Zadnje čase je med krajani zaznati tudi nekaj nezadovoljstva; gradnja tako težko pričakovega kanalizacijskega omrežja se spet odmika, poleg tega pa se bojijo, kaj bo prinesla preselitev vrtičkarjev v njihov sicer miren kraj, sploh če bodo imeli ob vrtičkih tudi prostore za druženje in piknike.
O vsem tem smo se drugo februarsko soboto dopoldne pogovarjali s tremi krajani, ki so močno vpeti v življenje v Bevčah. Pridružili so se nam predsednica sveta KS Bevče Irena Friškovec, ki ji domačini rečejo kar »županja«, mlada Olga Lesjak, ki veliko dela z mladimi Bevčani, ter poveljnik PGD Bevče Robert Dolinšek. Dobili smo se v večnamenskem domu v središču kraja. Dom združuje dejavnost krajevne skupnosti in Prostovoljnega gasilskega društva Bevče. Pri tem moji trije sogovorniki skorajda v en glas dodajo, da skorajda ni hiše v Bevčah, ki ne bi imela vsaj enega gasilca - člane pa imajo tudi iz številnih okoliških krajev - in da se delo v svetu krajevne skupnos-
Otroci so tudi letos koledovali
ki gaje pred dvema letoma kupila MO Velenje za potrebe kraja. »Radi bi uredili otroško in športno igri šče za naše otro ke in ga zaščitili tudi z ograjo.«
Prireditve nas združujejo
Večnamenski dom v Bevčah ni le hiša. Dušo in življenje mu dajejo številni uporabniki in dogodki. Naša sogovornica jih našteje le nekaj:» Jeseni smo najprej pripravili izlet za krajane in gasilce. Vsako leto se ga udeleži od 50 do 80 krajanov, vedno pa spoznamo kakšen nov del Slovenije. Začetek adventnega časa smo lani pričeli z delavnico, v kateri smo pod vodstvom Joži ce in Mirka Dolin ška izdelovali adventne venčke. Na Miklavžev večer so mladi fantje organizirali obisk Miklavža in par-keljnov po hišah v kraju. Pripravili so delavnico, kjer so otroci izdelovali božične in novoletne voščil-ni ce pod vod stvom Meto de Kirn. Udeležba je bila odlična.
obiko za ženske, ki rade obiskujejo tovrstno rekreacijo.
»Kana li za ci ja se spet odmika«
Ko povprašam, kako je kraj komu nal no urejen, pred sed ni ca sveta KS z grenkobo pove: »Imamo veliko rak rano. To je kanalizacija. Odmika se nam iz leta v leto. Zaradi tega je vedno več slabe volje med krajani, tudi med tistimi, ki so se odločili za gradnjo
čkarjev bo veliko več. Bojimo se povečanja prometa na že tako ozki, dotrajani cesti med Gorico in Bev-čami, pa tudi nočnega hrupa,« še doda.
Gasil ci si želi jo nov avto
Pred kratkim so o delu PGD Bev-če spregovorili na rednem letnem občnem zboru, nam pa ga je pred-
Olga Lesjak
Povsod so jim tudi prijazno odprli in jih obdarili s sladkarijami in tudi z denarjem. Polovico zbranega so v dogovoru z župnikom Martinom Dolamičem name ni li za nakup električnih orgel za bevško cerkev, polovico pa bodo prispevali PGD Bevče za nakup orodnega vozila. Sicer pa so januarja pripravili tudi tradicionalni nočni pohod na Tuševo. Kljub mrazu je bilo udeležencev več kot sto.
Olga Lesjak, ki veliko dela z mladimi, sploh kadar se pripravljajo na proslave in različne prireditve, kjer vedno prikažejo pestro ustvarjalnost mladine, nam je povedala, da so v začetku februarja imeli še delavnico za otroke o pripravi sladkih dobrot. »Otroci so pripravili kar nekaj sladkih dobrot, tudi torto, in vse ponudili na občnih zborih PGD Bevče za mladino in odrasle člane. Seveda so bili piškoti in torta še posebno slastni, kajti bili so delo naših otrok. Vedno jih radi opazujemo pri delu in nastopanju, zato tudi programe ob različnih prireditvah pripravimo kar sami.« Olga še pove, da imajo že 8 let aer-
Irena Friškovec
nove hiše, saj so jim zagotovili, da kanalizacija bo. Tudi ceste so že precej stare, ko že mislimo, da so urejene, se spet pojavijo poškodbe. Skoraj vse so potrebne popravila. Priključeni pa smo na javni
vodovod, pri tem nima mo težav, imamo pa tudi kabelsko razdelilni sis tem.«
Ob tem Friškovčeva še pove, da veliko krajanov odkrito nasprotuje ureditvi vrtičkarskega naselja v Bevčah. »Nas je le dobrih 200, vrti-
REKLI SO ...
Irena Friškovec nam je predstavila Bevče. »Za domačine so Bevče najlepša vas v Sloveniji, verjetno pa tudi na svetu. Imamo okoli 50 hiš, po zadnjem štetju v njih živi 216 prebivalcev. Vendar ta številka ne drži več, saj smo v zadnjem času v kraju dobili kar nekaj novih hiš in sokrajanov. Prihajajo mlade družine, veliko je otrok, ki obiskujejo OŠ Gorica. Zaradi oddaljenosti imajo urejen prevoz. V kraju še imamo nekaj kmetij,« pripoveduje in doda, da je večina novograditeljev mladih domačinov. Veseli so vsakega novorojenca, ki ga tudi obiščejo in obdarijo z bonom v višini 100 evrov. V kratkem bodo lahko obiskali dva.
Robert Dolinšek
stavil poveljnik druš tva Robert Dolinšek. »Imamo okoli 140 članov, operativcev je 28. Nimamo težav s podmladkom, radi se nam pridružijo, dobro pa sodelujemo tudi s starejšimi gasilci in gasilkami. Tudi letos smo ugotavljali, da imamo zastarel vozni park, orodno
Bevčani so ponosni na edini kulturni spomenik v kraju, cerkvico svetega Nikolaja, ki je podružnica velenjske župnije blaženega Antona Martina Slomška. Je tudi osrednji lik v grbu kraja. Krajani skrbijo tudi za vzdrževanje in obnovo cerkve; v prete klih letih so uspeli obnoviti notranjost in zunanjost, sedaj se redno oglašajo tudi zvonovi. Obnove so potrebni še oltarji, kar je velik finančni zalogaj, ki ga krajani sami ne bodo zmogli. Vsako nedeljo v cerkvi poteka sveta maša, v maju pa lahko otroci v njej obiskujejo tudi Šmarni-ce. Vodijo jih mame otrok, ki obiskujejo Šmarnice.
Tretje bevške koline so uspele
vozilo je staro že 22 let. Letos imamo veli ko upa nje, da ga bomo zamenjali z novim, varnejšim. Gasilske opreme nikoli ni dovolj, saj se nenehno posodablja, pa tudi intervencije so vse bolj zahtevne. Operativni člani se v domu dobiva-
mo vsak petek, vedno imamo delo, saj moramo redno vzdrževati opremo in stroje.« Veseli so, da so lani dobili tudi nova vrata, ki omogočajo hitrejši izvoz vozil iz garaže, dobili pa so tudi pet novih zaščitnih oblek. Leto 2008 si bodo zapomnili tudi zato, ker je KP Velenje obnovilo hidrantno omrežje v središču kraja. To je ob intervencijah zelo pomemb no.
Lani je bilo intervencij zelo malo; pomagali so odstraniti drevo, ki je pad lo čez ces to, in poma ga li odstranjevati posledice naravne ujme na Ptuju. Zal pa se leto ni najbolje začelo. »Ko smo že hoteli končati poročila za delo v lanskem letu, smo v začetku leta imeli kar dve intervenciji. V Bevčah je pri šlo do dim niške ga poža ra, pomagali pa smo pogasiti tudi požar v delav ni ci v sosed njem Lipju.
Skrb za vodotoke in živelj v njih »poplačana« s koncesijo
Člani Ribiške družine Mozirj e o treh trenutno najbolj aktualnih temah: vzrej a sulca, ribolov in ohranjanj e voda - Odnos države j e mačehovski
Poslej naj bip ogovori ot ežavah, ki jiht arejo in sk aterimi ses rečujejo prio hranjanju voda
ter življa v njih,p ostali kars talnap raksa.
TatjanaP odgoršek
Minuli petek so člani ribiške družine Mozirje v društvenih prostorih pripravili pogovor o treh zanje najbolj aktualnih temah: vzrej a sulca, ribolov in ohranjanje voda.
Kot so poudarili na dobro obiskanem pogovoru, morajo o vseh treh temah spregovoriti mnogo bolj glasno kot so doslej, seznaniti šir-
šo javnost, s kakšnimi težavami se srečujejo kot organizacija, ki mora skrbeti za vodotoke in živelj v njih, država pa jim od letos dalje za to »izstavlja« račune za koncesijo. »Naš vpliv na vse bolj pereča vprašanja seže do mnenj. Tako že dalj časa opozarjamo na onesnaženost vodotokov s PVC-jem, v katerih hranijo kmetje krmo, na to, da moramo sulcu, kralju voda, poma-
gati pri ohranjanju rodu. In ne le njemu. Težave pri naravnem razmnoževanju opažamo tudi pri drugih ribah. Razlog za to so škoda, ki jo povzročajo ribojede ptice, dejstvo, da je na vodotokih premalo jezov, da lastniki malih hidroelektrarn ne morejo izkoriščati voda 365 dni v letu, ker zaradi tega vode ponekod zmanjka ali so vodostaji prenizki, ribe v njih pa izpostav-
ljene še večjim nevarnostim. 5 kilometrov struge reke Savinje od Gru-šovelj do Spodnje Rečice je pozimi in poleti suha. Država piše zakone, ki pa jih tudi sama ne upošte-
va in s tem še dodatno dokazuje svoj mačehovski odnos do vprašanj, za reševanje katerih je prva poklicana. Kot da se ne zaveda, da je voda vir življenja.«
Bili pa so enotni, da si bo potrebno tudi znotraj ribiške zveze pogledati iz oči v oči in reči bobu bob.
Mladiv elenjski glasbenikiz nova izvrstni
V Velenju in Celju j e 11. in 12. februar j a 2009 potekalo 12. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroškega območj a
V različnih kategorijah so letošnje leto tekmovali med seboj glasbeniki na godalih, kitari, harfi, orglah in v komornih skupinah s pihali. Tekmovanja so se udeležili 104 tekmovalci, od tega jih je dobra polovica v sredo, 11. 2., tekmovala v Celju, ostali pa v četrtek, 12. 2., na velenjski glasbeni šoli. Izvrstni rezultati kažejo dobro večletno delo in trud učencev tern jihovihm entoijev.
Naši učenci in dijaki so uspešno igrali pred strokovnimi komisijami in osvojili 15 zlatih in 8 srebrnih plaket. Zlate plakete so tako prejeli: Brina Zamrnik v kategoriji harfa I. a, Astrid Ana Kljun in Naj a Mohorič v harfi I. b in I. c, Jure Puc (harfa I. c), Ana Glušič (orgle I. c), Saša Atelšek (orgle I. c), Doris Cosic (kitara I. a), Neža Trebižan (violončelo I. a), Vivija-na Rogina (violina I. a), Karin Lešnik (violina I. a), Jure Smir-nov Oštir (violina I. c), Aleksander Rogina (violina I. c) ter v kategoriji komornih skupin s pihali I. kvartet saksofonov v zasedbi: Tadej Piko, Timotej Vesel, Luka
Astrid Ana Kljun je zi zvrstnimi granjem nahar foo svojilam aksimalnoš tevilo
točk.
Atelšek in Luka Benko. Največji podvig je uspel mladi harfistki Astrid Ani Kljun, ki je dva krat osvojila maksimalno število točk, poleg tega pa še poseb no nagra do.
Tekmovalce so intenzivno pri-
pravljali mentorji: Dalibor Bernatovic, Marija Alatič, Saša Lušic, Kruno Zlatar, Matej Švab, Andreja Golež, Ema Zapušek, Peter Napret, Dani ca Koren, Jasmina Rijavec, Jerica Žgeč, Matjaž Emeršič in Aleš Logar.
Poleg velenjske šole se je tekmovanja udeležilo še 16 glas be nih šol, naši učen ci pa so bili v doseganju priznanj naj uspeš nej ši. Zanje so poleg samih tekmovalcev, mentorjev in korepetitorjev zaslužni tudi starši, ki so vzpodbudno spremljali delo svojih otrok. Kot krona celo dnevnih tekmoval nih dni sta bila organizirana dva koncerta prvona-grajencev, prvi v sredo v Celju in zaključni v četrtek v Velenju. Oba sta pokazala in dokazala visoko raven naše ga glas be ne ga izobraževanja. Najboljše sedaj čaka še finalni nastop na državnem tekmovanju, ki bo marca 2009.
Priložnost za utrditev znanja, povezovanje, timsko delo
Zmagovalci kviza v proj ektu 'Šole: partnerj i prihodnosti' so dijaki Splošne in strokovne gimnazij e Velenje - Možnost za pridobitev tuje štipendij e in študij v Nemčij i
TatjanaP odgoršek
Od novembra lani je na osmih srednjih šolah v Sloveniji potekal projekt Šole: partnerji prihodnosti, ki ga med drugim podpirata tudi nemško kulturno ministrstvo in Urad za pospeševanje učenja nemškega jezika skupaj z Zavodom RS za šolstvo. Cilj projekta je oblikovanje mreže, v kateri bo vsaj 1000 šol po svetu in bo pri mladih vzpodbudila zanimanje za sodobno Nemčijo. V okviru projekta so pred nedavnim zaključili kviz tekmovanje iz znanja nemščine. Za dobro uvrstitev na njem so udeleženci morali dobro poznati Slovenijo, dobro znati nemščino in seveda obvladati internet. V projektu je sodelovalo 250 dijakov iz petih šol, med njimi tudi 13 ekip s po večini tremi tekmovalci Splošne in strokovne gimnazije Šolskega centra Velenje. Uvrstili so se odlično, saj so prva tri mesta pripadala prav njim.
Vodja projekta Jožica Tiršek Drčar je povedala, daje kviz pripravil programski učitelj na Gimnaziji Ptuj. Kviz je sestavljalo devet sklopov vprašanj, ki so jih dijaki
dobili po internetu. Ko so nanje odgovorili, so jih poslali nazaj na šolo. Vsa vprašanja so bila v zvezi s Slovenijo, poznavanjem slednje, pomembna je bila še pravilna raba besed v nemškem jeziku. »Naša gimnazija je bila izbrana za sodelovanje v tem kvizu na osnovi rezultatov minulega dela. Profesorice nemškega jezika smo skupaj z dijaki že dalj časa zelo aktivne. Vključujemo se v razne projek-
te, ude ležuje mo se tek movanj, sodelujemo na različnih tečajih. Naši dijaki se kitijo z že veliko uspehi.« Po besedah Drčarjeve ta projekt omogoča dijakom nadaljnje sodelovanje na podobnih tekmovanjih, na poletnih tečajih v Nemčiji, možnost za pridobitev štipendije in tudi za plačilo celotnega študija v Nemčiji.
Jožica Plešnik, ena od mentoric,
je povedala, da so učiteljice nemščine po razredih spodbujale dijake k sodelovanju v kvizu, ker so ocenile, da je to možnost in priložnost za utrditev znanja, prijateljstva, za povezovanje, predvsem pa za skupinsko delo tudi zunaj šolskega časa. Večino nalog so namreč dijaki reševali doma, za vsak sklop vprašanj pa so imeli na voljo določen čas.
Navedbe Plešnikove so potrdili tudi nekateri udeležen ci kviz tek mo -vanja. Pridobili niso samo novo znanje, ampak so tudi o Sloveniji izvedeli še kaj take ga, česar prej niso vede li.
Po informacijah je v Evropi nemščina takoj za angle šči-no, zato lahko znanje tega jezika odpre mladim poklic no pot v domovi ni in tuji ni. Gospo darske pove zave med Slo -venijo in Nemčijo so močne. V Sloveniji je prisotnih več kot 300 nemških podjetij, gospo dar ska izme n-java pa je vredna več kot 7 milijonov evrov v vsako smer, kar pomeni, da so možnosti za zaposlitev velike.
Zimska šola v naravi
Kazen je vzgojna
Nestrpno sem odšteval dneve do nedelje, ko smo odšli v zimsko šolo v naravi na Tri kralje. Ob prihodu na cilj smo se razdelili po sobah in nato šli oku sit zim ske rados ti.
V ponedeljek nas je nadzorni učitelj poučil o varnem smučanju. Med vsemi pravili je še posebej poudaril, da se lahko smučamo le po utrjenih progah. Dnevi so hitro minevali, mi pa smo bili na progah čedalje bolj nestrpni in razigrani. V četrtek, ko smo imeli tekmo, sem bil še posebej poln energije. Po tekmi sem z nekaterimi sošolci pred vrhom zapustil vlečnico. V hipu sem pozabil na vsa pravila in opozorjene nevarnosti. Zapeljal sem v gozd in užival v neutrjenem snegu ter izvajal drzne skoke med smrekami. Na progo sem pridrvel z veliko hitrostjo in neve-doč, da sem s tem ogrožal tudi druge smučarje. Na veliko srečo se ni nikomur nič zgodilo. Drugi del poti pa sem odvijugal po strmini, kjer je bila vlečnica. Ko sem želel znova ponoviti svojo adrenalinsko vožnjo, me je na vrhu pričakala učiteljica, ki je bila nad mojim vedenjem zelo razočarana. Od mene je zahtevala, da ji dam smučarsko vozovnico, a ker ji je nisem želel dati, mi jo je sama vze la, ven dar je bila pri odvzemu neprevidna in mi je pokvarila izvlečno vrvico, na kateri je bila pripeta vozovnica. V domu me je učiteljica ponovno opozorila in očitala neprimer no vedenje; vrnila mi je novo izvlečno
vrvico. Naslednji dan je bil za nas osem učencev vzgojni dan razmišljanja o odgovornosti do drugih in sebe na smučišču. Potekal je tako, da smo lahko le opazovali veselo smučanje sošolcev.
■ OŠ Šoštanj, Aljaž Rotnik, 6. b
V zasneženi koči straši
Bil je pone delj kov večer zim ske šole v naravi. Ime li smo pouk, ki je bil zelo napo ren. Med kraj šim odmorom smo z veseljem odhiteli v sobe, da si malce odpočije-mo.
Pogled na odprta vrata in razmetane sobe nas je pošteno presenetil. Prijel nas je strah, zato smo šli povedat učiteljem, ki pa nam niso verjeli, a po dolgem pregovarjanju so le odšli pogledat. Medtem seje ponovno razmetalo sobe in nekaj stvari celo odtujilo. Vsi smo bili zelo prestrašeni, neka te ri so celo jokali.
Fantje so nam govorili, da so vlomil ci mori l ci ali celo vesolj ci in da imajo na podstrešju tabor. Zaradi silne razburjenosti ga niti nisem prav poslušala, saj sem pozornost namenila sošolčevemu tele-
fon ske mu pogovo ru z mamo; ta jo je spra ševal, kam naj se skrije, ker se boji, da bodo tudi njega odpeljali vesoljci. Vsi ti dogodki in hrup so v meni stopnjevali neprijeten občutek; ko je nenadoma predme skočil sošolec, mi je skoraj zastalo srce. Prepričevala sem se, da to ni res, vendar vedno znova me je kaj prestrašilo, tako da sem sklenila, da si želim domov.
Sošolke so me bodrile in opogumljale, da to ni res, da so fantje tisti »vesoljci«, ki so meni in nam ponagajali. Dokončno pa sem se pomirila, ko mi je učitelj potrdil, da so res fantje krivi za to zmešnjavo. Takrat sem pomislila: »Ja, dobro jim je uspelo!« Še zdaj mi je žal, da sem verjela tej šali. Ampak, saj iz napak se učimo, mar ne?
■ OŠŠ oštanj, BarbaraS pital,6. C
Doživljajski spis
V ponedeljek, 19. januarja, smo se učenci šestih razredov OŠ Šalek zbrali pred šolo. Prtljago smo naložili v avtobus, se poslovili od star-
šev in se odpeljali proti Trem kraljem na Pohorje. Med potjo sem komaj čakala, da pridemo na cilj.
Po uri in pol vožnje smo prispeli do koče. Razgledali smo se po zasneženih hribih in takoj sem vedela, da mi bo všeč. Raztovorili smo prtljago in odšli v sobe. Bila sem v sobi z dvema prijateljicama, s katerima sem se dobro razumela. Na steni je visel list, na katerem je bil napisan naš urnik za ves teden. Vstajali smo okrog pol osmih; jaz bi spala še dlje, če bi lahko, saj zelo rada spim. Po zajtrku je sledilo pospravljanje sob, potem pa smo odšli na smučišče. To je bilo zabavno! Razdeljeni smo bili v skupine, v najboljši nas je bilo osem. Po smučanju je sledil počitek, potem pa smo utrujeni odšli h kosilu. Po kosilu je bil zopet počitek, nato pa spet smučanje. Bilo je kar naporno. Imeli smo tudi pouk, zvečer disko in nočni pohod. Z baterijami smo šli proti Osankarici, delali angelčke in iskali zvezdo Severnico.
Teden je zelo hitro minil in že je prišel dan odhoda. Pospravili smo svoje stvari in se odpeljali v dolino. Bilo bi lepo, če bi lahko to še kdaj ponovili.
■ Anja Avberšek, 6. a
Sodobni pristop pri poučevanju
Hiter napredek in razvoj tehnologije vnašata velike spremembe na področje poučevanja. Tudi na osnovni šoli Šalek sledimo tem trendom in smo v koraku z novostmi. Ravnateljica je prisluhnila pobudi učiteljev in tako imamo od meseca decembra na šoli nov učni pripomoček - interaktivno tablo, ki omogoča ustvarjalno in napredno dopolnitev klasičnega poučevanja.
Interaktivna tabla se uporablja skupaj z brezžičnim pisalom in pro gra mom, ki nam omo go ča z različnimi orodji, galerijo in pripravljenim gradivom raz lič ne, veli ko bolj nazorne učne pristope in atraktivne predstavitve. Učne ure poživimo s tem, da digitalno pišemo po zaslonu, označuje mo pomemb ne informacije, dodajamo zaznam ke in pri pom be s peresom, marker-jem ali žigom, kar lahko ustvarjamo preko vseh računalniških aplikacij. Dodajamo zanimive slike, popestrimo izdelke z različnimi ozadji, poudarjamo pomembno besedilo z orodji, kot so zoom, zavesa za odstiranje ali žaro met.
Pri pouku matematike je lahko, predvsem pri geometriji in funkci-
jah s pomočjo različnih odprto-kodnih programov in vnaprej pripravljenem materialu, učna snov bolj nazorna, prikazana na različne načine in podprta z več primeri. V svoje poučevanje vključujem tudi spletne strani s pripravljenimi e-gradivi in hkrati spodbujam učen ce za samo stoj no delo in raziskovanje. Tabelske slike, ki nastanejo med urami, in izdelke učencev lahko shranimo za kasnejšo obdelavo ali prezentacijo.
Učenci so nad interaktivno tablo
navdušeni, bolj motivirani za delo in z veliko večjim zanimanjem sledijo razlagi in dinamični sliki, ki nastaja na tabli. Od učitelja nova tabla zahteva dodatno delo, učitelj je postavljen pred nove izzive, ki pa prinašajo veliko osebnega in strokovnega zadovoljstva.
■ SuzanaBr išnik
VI PISETE
Sprehajalna pot okoli jezer
delno zaprta
Globoke razpoke ob priljubljeni sprehajalno-kolesarski poti na zahodni obali Velenjskega jezera so posledica rudarjenja v jami Pesje - Na Premogovniku Velenje že načrtujejo novo pot, sedanjo bodo odprli, ko bodo vzpostavljeni pogoji
Velenje - Redni sprehajalci in rekreativci so v zadnjih dneh zagotovo opazili, da je del lepe spre-hajalno-kolesarske poti okoli Velenjskega jezera začasno zaprt. Gre za lani vzorno urejen del ob zahodni obali Velenjskega jezera. Tisti,
prostora sanacije ugreznih, po južnem delu Škal do Škalskega jezera, mimo vrtičkarskega naselja Kinta Kunte in nazaj do območja čolnarne. Ljudje so jo izjemno dobro sprejeli, obiskanost je presegla vsa pričakovanja snovalcev.
ki so se ob koncu tedna vseeno podali po njej, pa so zagotovo opazili velike razpoke tal. Na Premogovniku Velenje, kjer vsa leta posvečajo veliko pozornost urejenosti pridobivalnega prostora in so pot tudi uredili, smo zato preverili, kaj se dogaja.
Naj spomnimo, da sprehajalno - kolesarska pot poteka od čolnarne pri Velenjskem jezeru preko
Na Premogovniku Velenje pravijo, so se že pri načrtovanju trase sprehajalne poti zavedali, da del poti, ki leži na zahodni obali Velenjskega jezera, poteka nad območjem pridobivanja premoga v jami Pesje in bo s približevanjem odkopavanja podvržena vedno večjim in py1ogostejšim premikom terena. Konec letošnjega januarja so premiki terena na jugozahod-
nem delu sprehajalne poti dosegli velikost in pogostost pojavljanja, ki ne zagotavljata več varnega gibanja obiskovalcev. Zaradi tega so na Premogovniku Velenje sprejeli odločitev, da del sprehajalne poti zaradi varnosti sprehajalcev začasno zaprejo. Ko pa bodo ponovno vzpostavljeni pogoji, bo ponovno odprta .Zaradi priljubljenosti sprehajalne poti so ob tem sklenili, da zaprti del poti nadomestijo z novo, ki bo združila obstoječo sprehajalno pot od klanca pri Škalah preko zahodnega dela področja sanacije ugreznin z obstoječo kolesarsko-spreha-jalno potjo v Prelogah, ki povezuje Velenje in Šoštanj. Z urejanjem nove trase bodo pričeli takoj, ko bodo to dovoljevale vremenske razmere.
V Premogovniku Velenje koristnike kolesarsko-sprehajalne poti prosijo za razumevanje, obenem pa jih naprošajo, da zaradi lastne varnosti upoštevajo opozorilne table, ki so nameščene v Prel-ogah pri mostu na iztoku Velenjskega jezera v reko Pako in v Škalah na mostu preko Sopote ter na zapornici pri Arliču.
■ bš
Tudi v prihodnje Potočnik in Krevzel
Šoštanj, 13.februarja- Člani PO Zarja Šoštanj so se sestali na rednem občnem zboru. Predsednik Srečko Potočnik je v svojem poročilu za lansko leto posebej poudaril tekmovanje v 1. težavnostni skupini, v kateri je orkester navdušil in prejel zlato plaketo s pohvalo. To je bil največji uspeh orkestra v več kot 83-letnem obstoju. Poleg nastopov v različnih krajih Slovenije je orkester lani sodeloval kot povabljeni gost iz Slovenije na tekmovanju hrvaških godb v Crikvenici. Štirideset let sodelovanja z orkestrom iz avstrijskega STRASSA sta obeležila orkestra s koncertoma v Avstriji in v Šoštanju. Eden od vrhuncev pa je božično-novoletni koncert, ki navdušuje iz leta v leto več privržencev. Predsednik Srečko Potočnik je pohvalil delo dirigenta Mirana Šumečnika, ki je po
mnenju članov orkestra eden najboljših v Sloveniji. Dirigent Miran je pohvalil vse člane orkestra za marljivo delo, še posebno pohvalo pa je namenil Zdravku Zupančiču, ki ga uspešno nadomešča, kadar je odsoten. Sicer pa se je orkester v letu 2008 sestal kar 147-krat, kar je izredno veliko za amaterje.
V programu za delo v letošnjem letu piše, da bodo nadaljevali marljivo delo in se poskusili tudi v tekmovanju v Avsenikovi glasbi. Tekmovanje, ki bo mednarodno, bo julija v Bohinju. Še prej bo orkester pripravil tradicionalni koncert na materinski dan. Posebno pozornost bodo v orkestru name ni li sodelovanju z okoljem, v katerem živijo, se udeleževali raznih glasbenih srečanj godb v Sloveniji in tudi tujini. Ob koncu leta pa bodo
zopet pripravili kaj novega na božično-novoletni koncert, ki ga bodo zopet izvedli v Braslovčah, Šoštanju in Topolšici.
V orkestru so zelo ponosni na svojo mladino. Predsednik trdi, da jim to uspeva predvsem zaradi prepustitve odgovornih nalog mlajšim. Sicer pa v orkestru skrbijo za dodatno izobraževanje in mlade pošiljajo na razne glasbene tabore. Najmlajši član orkestra Blaž Turinek seje pod mentorstvom Janja Šuli-goja v soboto, 14. 2., udeležil mednarodnega tekmovanja v Štanjelu na krasu in osvojil zlato plaketo. To je odraz dobrega sodelovanja in dela z glasbeno šolo. Na občnem zboru so izvolili tudi nov upravni odbor. Predsednik ostaja Srečko Potočnik, podpredsednik pa bo še naprej Franci Krevzel.
Zlata poroka zakoncev Borovnik
Ko sta Marija in Justin prvič izbirala poročni svoj dan, sta za datum izbra la dru gi sve čan.
In ko smo letos vsi praznovali svečnico, sta nazdravljala na njuno p et de seto o blet ni co.
Ravno okoli svečnice so se z neba začele usipati snežinke, močno, kot bi se pokrajina hotela obleči v belo poročno obleko. Kot v pozdrav Mariji in Justinu Borovnik iz Završ, ki sta se te dni pripravljala naz latop oroko.
spominom več, ker je malo stare-j ši.
Tudi po voj ni so bili tež ki časi, polni odrekanj, pomanjkanja in trpljenja. A ko si mlad, je vse lažje. Prav pri delu so se največkrat križale njune poti. Ko pa sta prišla v tis ta leta, sta se vne la. Justin je že našel vzrok, da je pri šel mimo Andriča, da jo je videl, Marija pa mu je poglede vračala. Ko pa je prišla bela zima, sta se odloči la, da se bos ta vze la. Civil no poroko sta opravila zadnjega jan-
ko in povabila medse vse, ki so jima najdražji. Doživela sta najlepši dan in pozlatila vse njune potrditve.
Zlati zakrament sta opravila v cerkvi sv. Rupreta v Zavr šah, kjer je poročni obred opravil župnik g. Mirko Horvat. Civilno poroko pa je vodil naš župan Viktor Robnik s sodelavko. Oba obreda sta se pre pletala in bila zelo čus tve na, saj so sodelovali tudi otroci in vnuki. Srca povabljenih so se kar topila. Poročno slavje smo nadalje-
Kdor ju pozna, težko verjame, da sta v zakonu že tako dolgo, saj njuna mladostna obraza ne kaže-tas vojih let.
Marija se je rodila pri Andriču na Graški gori v kmečki družini s sedmimi otroki. A malo Micko je druga svetovna vojna kmalu oropa la brez skrb nih mla dih let. Nič krivi otroci so poleg strahov in grozot doživljali tudi lakoto. Tudi Justin, ki se je rodil na Štefanovi kmetiji v Završah, je podobno doživljal tista leta, on s kakšnim
uaija v Podgorju, cerkveno pa drugega februarja v Šmiklavžu. Nato sta prevzela Štefanovo kmetijo, kasneje še Andričevo. Njuna skupna leta so bila plodna. Kmetijo sta lepo vodila. Obnovila sta gospodarsko poslopje, zgradila hišo in kupovala stroje. Kar šestkrat je v hišo prijokala sreča. Štiri dekleta in dva sinova sta vzgojila v pridne in poštene ljudi. Enajst vnukov, ki jih imata, se radi vračajo kd edku inb abici.
Letos sta praznovala zlato poro-
vali z bogatim kulturnim in zabavnim programom. Posebej so se izkazali vnuki s svojimi presenečenji, pa tudi ostalih sta bila slav-ljen ca zelo v ese la.
Otroci smo bili ponosni na starša, ki sta se korajžno držala. Zahvaljujemo se jima za dobro vzgojo in za vso podporo, jima čestitamo ob prazniku in želimo še dolgo,s rečnož ivljenje.
■ Darinka Lubej
Naj vam pomaga CINDI Velenje!
CINDI Velenje pripravlja novo delavnico zdravega hujšanja, ki se bo pričela konec februarja in bo trajala do začetka junija. Delavnica bo brezplačna, vsi tisti, ki jih zanima udeležba, pa lahko dobijo potreb ne infor ma cije pri svojem osebnem zdravniku ali v Referatu za zdravstveno vzgojo Zdravstvenega doma Velenje. Kontaktni osebi: Karmen Petek Zakošek, dipl. ms, ali Urška Bandalo, dipl. ms, telefon: 03 / 89 95 647 ali 628.
V okviru delavnice se boste naučili pravilno razporejati obroke in
sestavljati jedilnike s poudarkom na več sadja in zelenjave ter omejitvi maščob. Zdravo hujšanje je namreč sestavljeno iz zmanjšanega vnosa kalorij in povečanega gibanja. Udeleženci delavnice morajo naprej spoznati, kako izgubljati odvečne kilograme, nato pa, kako vzdrževati primerno telesno težo. Cilj šole zdravega hujšanja je zmanjšati telesno težo za vsaj pet do deset odstotkov, saj je s strokovno pomočjo mogoče zmanjšati telesno težo za pol do enega kilograma na teden.
Prekomerna telesna teža namreč povečuje tveganje za številne bolezni, kot sta srčna in možganska kap, zvišan krvni pritisk, sladkorna bolezen, nastanek žolčnih kamnov, z debelostjo pa so povezane tudi nekatere vrste raka (rak debelega črevesja pri moških in rak maternice pri ženskah).
Odločite se - bodite spro ščeni, sveži in polni energije in naj Vam pri tem pomaga Cindi Velenje !
■ Karmen PetekZ akošek
M
ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB
www.ssk-klub.si
Počasi na stare tire, s polno paro naprej
Izpitnega obdobja je konec, s tem pa tudi skoncentrirane količine sedenja za knjigami. Seveda bo tega dovolj za študente
tudi v drugem semestru, ki se je začel ta teden, bo pa nedvo mno ponovno več časa za prijetnejše in boljs proščujočet renutke.
Če je ŠŠK v dobi učenja poskrbel za bolj izobraževalno naravnane dogodke - od potopisnega predavanja, predstavitve Sever kitar in koncerta ob kulturnem prazniku, se bo situacija v prihajajočih tednih obrnila. Spet pridejo na vrsto kooncerti, športna tekmovanja in podobno. S polno paro začenjamo že to soboto, ko bo v Mladinskem centru pestro pustovanje, za najboljše maske
še posebej nepozabno. Kakšne nagrade pripravlja ŠŠK, naj ostane pre se ne če nje do sobote in s tem vabilo, da se dogodka udeležite.
ŠŠK skrbi za vsa področja študentskega življenja - od izobraževanja, zabave do skrbi za zdravega duha v zdravem telesu. Krepit vi sled nje ga bo name njen Moj ra dio ŠŠK para lel ni ski pokal, ki pa pride na vrsto naslednjos oboto.
■ Tjaša
X 19. februarja 2009
SPORT
Z eno nogo že v četrtfinalu
Rokometaši Gorenja z dvoštevilčno razliko odpravili Madžare -Včeraj s Preventom - Na željo Celjanov šaleško-celjski derbi preložen
Momir Rnic: najboljša igra doslej
ÄI
ti
-

k: Iv V
Velenjčani so najbrž z eno nogo že med osmimi najboljšimi moštvi v pokalu Evropske rokometne zveze. V Rdeči dvorani so v prvi tekmi osmine finala s 35 : 24 premagali madžarski Debrecen. Torej kar z 11 goli razlike. V domači vrs-
Marijan Pušnik: »Najprej obstanek, potem višji cilji«
Za moštva v prvi nogometni ligi se iztekajo zadnji dnevi priprav. Za nogometaše Rudarja bo teh konec že danes. Že jutri bodo gostovali v Novi Gorici, začetek tekme pa bo ob 20. uri. Druge tekme bodo v soboto oziroma v nedeljo.
Velenjčani so svojo pripravljenost preverili z Nafto, po jesenskem delu tretjim moštvom. Tekmo so izgubili z 1 : 2, strelec zanje je bil Ozren Peric.
Tekmo so začeli Savic, Sulejma-novič, Stojnič, Jeseničnik, Mijato-vič, Golob, Kolsi, Tolimir, Omla-dič, Grbič in Prašnikar. V nadaljevanju so priložnost dobili še Jahic, Pokleka, Trifkovič, Perič, Mujako-vic. V njihovem dresu pa se je predstavil tudi Uroš Veselič, dosedanji igralec Aluminija (1987, bil je reprezentant Slovenije U-17, U-19).
V 19. krogu 1. državne košarkarske lige UPC je Elektra Esotech gostovala pri Alposu v Šentjurju in vknjižila še peti poraz v zadnjih šestih nastopih. Samo v prvi četrtini so bili gostje iz Šoštanja boljši, v vseh drugih delih tekme pa so imeli vajeti igre v svojih rokah košarkarji Alposa. Oboji so si želeli prikazati čim boljšo igro, vendar so zmago bolj potrebovali domačini, ki se borijo za obstanek v elit-
ti so strelsko blesteli Momir Rnic z osmini, Ivan Čupic s sedmimi in Jure Dobelšek s šestimi goli. V gos-tujo či vrs ti pa je bil stre l sko naj -bolj reazpoloženo desno krilo Ger-go Lokodi. Dosegel je 11 golov, od tega kar sedem s sedmih metrov.
ni košarkarski druščini.
Elektra Esotech je srečanje dobro začela in si hitro priigrala nekaj točk prednosti. Slabo minuto pred koncem prve četrtine je vodila že z desetimi točkami naskoka - 27 : 17, vendar je v nadaljevanju povsem popustila, tako da so gostitelji z delnim izidom 18 : 2 poved-li za šest - 35 : 29 že v 14. minuti.
Košarkarji Alposa so tudi v nadaljevanju dobro nadzorovali igro in
Eno sedemmetrovko pa mu je domači vratar Matevž Skok ubranil. Zanimivo, rokometaši Gorenja niso imeli nobene sedemmet-rovke.
Čeprav je pred njimi v soboto ta teden še povratna tekma v Debre-
rezultat. Trener Novakovič je lepo razporejal minutažo med svoje košarkarje, ki so se mu kar po vrsti oddolžili z dobro igro v obrambi in napadu. Pri Alposu je bilo veliko razpoloženih igralcev: od organizatorja Glavaša, pa temnopoltega Mc Coya, Lapornika, Sebi-ča, Browna, Sadibašiča in Avdibe-goviča. Na drugi strani je gostujoči trener Cerar imel v svojih vrstah razpoložene Ivanoviča, Cupa,
cenu, bi morala biti velenjska prednost dovolj za napredovanje med osem najboljših moštev v tem tekmovanju. Zaigrati pa bodo morali enako zavzeto kot v Rdeči dvorani, kajti vratar gostov Srdjan Djordje-vič je na novinarski konferenci optimistično napovedal, da bodo poskušali v svoji dvorani napraviti nemogoče. V takšne sanje pa velenjski rokometaši ne verjamejo.
Tekmo so odločili v svojo korist že po prvih tridesetih minutah igre, ko so si priigrali za goste visokih in neuloulovljivih deset golov prednosti. Izid je bil le enakrat izenačen, in to 1 : 1. Trener Ivica Obrvan je veliko menjaval igralce, s tem ohranjal visok ritem, s čvrsto obrambno igro in dobrimi obrambami vratarja Ivana Gajica, nekaj jih je v pravem tre nut ku dodal tudi Matevž Skok, pa omogočal hitre protinapade in 'polkontre'. V njih je zlasti prednjačil sijajni Ivan Čupic, ki je razen ene ga vse gole dose gel v prvem delu. Res pa je, da v nadaljevanju ni toliko igral. Momir Rnic pa je bil nezadržen pri strelih z razdalje. Od deveti poskusov le enkrat ni zadel, pa tudi on je razen enega vse gole dosegel v prvem delu igre. V drugem delu pa je bil strelsko najuspešnejši v domači vrsti Jure Dobelšek. V prvem polčasu je zadel le enkrat, v drugem petkrat. Skupaj pa je poskušal sedemkrat. Sicer pa sta bila pri Gorenju stoodstotna kapetan Sebastjan Sovič in krožni napadalec Jurij Gromiko - po dva poskusa in po dva gola.
Zaradi obolenja so še vedno počivali Zajc, Kraljevič, Čelofiga, Dedič, Cipot in Mujanovič. Prost je bil tudi novi igralec, Brazilec De Moraes (28), kije za Velenjčane podpisal dveletno pogodbo. Igra na mestu ofenzivnega igralca sredine igrišča. V preteklosti je nastopal v Braziliji, nato pa se je preselil v Ararat Yerevan. Žal pa se je ta igralec na prvih pripravah (Velenjčani so bili dvakrat po pet dni v hrvaškem Medulinu) poškodoval in je od tedaj vseskozi vadil pod posebnimi pogoji. Druga okrepitev pa naj bil napadalec Uroš Veselič, 22 (pogodbo naj bi bilk podpisal včeraj), kije bil igralec Aluminija, od koder se je preselil v avstrijski Lask, kjer pa ni igral, ker ni imel urejenih dokumentov.
Trener Marijan Pušnik je bil kljub porazu zadovoljen: »Igralci si za prizadevnost in dobro ter borbeno igro zaslužijo vse pohvale. Imeli smo kopico priložnosti, Denis Grbic je zadel tudi vratnico. Žal sta tekmo pokvarila zelo pristranska domača lokalna sodnika, ki sta s svojimi odločitvami burila duhove naših nogometašev in odkrito pomagala Nafti k zmagi."
Vsekakor Velenjčani upravičeno
Sjekločo in Horvata, kar pa je bilo za podvig v Šentjurju v tej tekmi za Elektro Esotech premalo.
Gostitelji so tako šest minut pred koncem vodili z najvišjo prednostjo sedemnajstih točk - 84 : 67, v zaključku pa so uspeli Šoštanjčani visok poraz nekoliko ublažiti, tako da se je tekma končala z rezultatom 93 : 86.
Najboljši igralec in strelec pri domačih je bil Glavaš s 25 točkami, pri gostih pa jih je prav toliko dosegel kapetan Ivanovič.
Z dvanajstim porazom v sezoni seje Elektra Esotech nekoliko oddaljila od elitne sedmerice, košarkarji Alposa pa nekoliko lažje dihajo v boju za obsta nek.
REKLI SO ...
Ivica Obrvan, trener Gorenja:
»Z visoko zmago sem zelo zadovoljen. Ne sme nas uspavati. Tudi na povratni tekmi moramo igrati na maksimalno in na zmago. Ne pozabljamo, da se je že večkrat zgodilo, da so se tudi tako visoke prednosti stopile. Vmes je pred nami prvenstvena tekma s Preventom. Zaradi zgoščenega rit ma tekem niti nima mo dovolj časa za večje število treningov in priprav na posamezno tekmo. Prav zato dajem priložnost za igro čim večjemu številu igralcev, da se ne izrabijo preveč - skratka, da ne igrajo stalno isti.
Prav zato upam, da tekma z Madžari ni preveč utrudila mojih igralcev in da bomo proti Pre-ventu (tekma je bila sinoči) osvojili novi dve točki, ki bi nas ohra-
V drugem polčasu so jim bili Madžari zaradi odličnega Djord-jevica bolj ali manj enakovredni. V njihovi vrsti je strelsko najbolj izstopal Gergo Lokodi, desno krilo. Z 11 goli je bil tudi najučinkovitejši strelec tekme, kar 7 golov je dosegel s sedmih metrov (kot že rečeno - Velenjčani niso izvajali nobene sedemmetrovke).
Igralcem Debrecena je v drugem polčasu uspelo zaustaviti domače nalete, ne pa tudi zmanjšati prednosti oziroma doseči še zanje sprejemljiv poraz. Upali so, da ne bodo
upajo, da bo sojenje na prvenstvenih tekmah spomladi veliko boljše.
Rudarjeva ekipa doživela kar nekaj spre memb po jesen skem delu. Marijan Puš nik je ostal brez svojega prvega zvezdnika Edina Junuzovica, s 13 goli ne le najboljšega Rudarjevega strelac jeseni, ampak najboljšega strelca celotne lige. Mateja Kolen ca in Sena da Jahica so posodili Šmartnu 1928. Z Urošem Rošerjem so sporazumno prekinili sodelovanje. Igral bo za Dravinjo. Trije mlajši igralci pa bodo dvojno registrirani. Arnel Mahmutovič bo lahko igral tudi za Dravinjo, Nik Omladic in Boris Mijatovic za Šmartno, Nikola Tolimir pa za Šoštanj. Najbrž pa bo Nik Omladič bolj malo pomagal Šmarčanom, saj o njem trener pravi: »V pripravljalnem delu je bil zelo prizadeven. Zelo je napredoval tako v pristopu in odnosu do treningov. Je resen kandidat za prvih enajst. Če bo tako zavzeto nadaljeval, bo bolj malo igral oziroma pomagal Šmarčanom.«
Pred jutrišnjim nadaljevanjem pa Rudarjev trener pravi: »Z jesensko uvrstitvijo sem zadovoljen. Resda bi bila lahko še kakšna točk več,
Ta konec tedna je namenjen finalnemu turnirju pokala Spar. Union Olimpija, Helios, Zlatorog, Zagorje, Geoplin Slovan, Krka, TCG Mercator in Elektra Esotech se bodo od četrtka do nedelje v dvorani Tri lilije v Laškem pomerili za prvo letošnjo domačo lovoriko. Žreb je bil šoštanjskim košarkarjem naklonjen, saj se bodo v četrt-finalnem dvoboju pomerili s škofjeloško ekipo TCG Mercator. Srečanje bo jutri, v petek, ob 17.30. Če Elektra Esotech to srečanje dobi, se bo v polfinalu pomerila z boljšim iz dvoboja Geoplin Slovan -Krka.
■ Tjaša Rehar
njali skupaj s koprom in Celjem v krogu kandidatov za prvaka.«
Marko Oštir: »Veseli smo visoke zma ge, ki pa ven darle ni povsem odraz naše moči. Naša igra ni bila tako dob ra, kot smo mislili, da bo. Še imamo rezerve, lahko igramo še boljše. Vsekakor bomo to skušali dokazati tudi na povratni tekmi.«
Mihaly Kovacs, trener Debrecena: »Vedeli smo, da Gorenje igra zelo hitro in dinamično. Dobro smo proučili njihovo igro in se dobro pripravili nanje. Skušali smo parirati njihovi hitri igri, a nis mo mogli. Ta večer so bili predobri za nas. Čestitamo jim za odličen izid. Ob tako visokem zaostanku nimamo velikih možnosti na povratni tekmi v naši dvorani. Poskušali bomo vsaj zmagati.«
izgubili več kot s petimi, šestimi goli razlike, ker so pač vedeli, daje Gorenje sijajno moštvo, ki želi tudi državni naslov.
V zadnjih minutah je bil očitno njihov edini cilj ne izgubiti z dvoštevilčno razliko. Pa jim tudi to ni uspelo. V 57. minuti je Jurij Gromiko še šestič povišal domače vodstvo na +12 (34 : 22). Z igralcem več so nato gostje dosegli dva gola zapo red, pri šli na +10, v zad nji sekundi pa je Jure Dobelšek zadel za končnih +11 razlike.
■ vos
pa tudi manj, zato trdno ostajam na tleh. Bilo je tudi nekaj zelo slabih tekem, toda v večini primerov so fantje pokazali pravo bojevitost, zavzetost, pravi odnos do Rudarjevega dresa - skratka, igrali so všečno. To so znali ceniti tudi gledalci in so množično prihajali na naše tekme (statistično je imel Rudar jeseni drugi največji obisk, takoj za Mariborom - op. p.). Verjamem, da so lah ko takš ni tudi v nadaljevanju. Poudarjam, v našem prvem letu bi bil za nas obstanek v ligi velik uspeh, kar v zadnjih petih letih novincem ni uspevalo. Skratka, korak za korakom: najprej obstanek, potem pa višji cilji. Če se bo ponudili priložnost, pa bomo skušali doseči več. Vsakdo igra nogomet zato, da zmaguješ; to si želimo tudi mi, to si seveda želijo tudi drugi. Ob še malce boljši igri in s kan čkom sre če lah ko morda upamo ob koncu tudi na uvrstitev v prvo polovico lestvice.«
Rudarji bodo v prvi tekmi v soboto gostovali v Novi Gorici. Pušnik bo tudi na tej tekmi zahteval od igralcev igro na zmago, dodaja: "Pa tudi točka bi bila uspeh.«
■ S. Vovk
Tako so igrali
Liga UPC, 19. krog
Alpos Šentjur - Elektra Esotech 93 : 86 ()
Elektra Esotech: Džambic 3, Horvat 17, Novak 2, Sjekloča 9 (3-6), Ivanovič 25 (6-7), Lekič 2, Cup 22 (1-2), Karalič 6 Vrstni red:
1. Helios Domžale 34,2. Zlatorog Laško, 3. Krka (-1) oba 33, 4. Geoplin Slovan 32, 5. Hopsi Polzela (-1) 28, 6. Luka Koper, 7. TCG Mercator, 8. Zagorje vsi po 27, 9. Elektra Esotech 26, 10. Epic Misel 25, 11. Alpos Šentjur 24, 12. CPG Nova Gorica 23
Rudarji jutri proti hitovcem
Poraz Elektre Esotecha v Šentjurju
Lepe možnosti za uvrstitev v polfinale pokala Spar
SPORT IN REKREACIJA
Tanja, Boštjan, Jolanda, Roman ... Najboljši
Z razglasitvijo najboljših v športu in podelitvijo priznaj na slovesni prireditvi v domu kulture Velenje se je Športna zveza Velenje vsem simbolična zahvalila za dosežke v preteklem letu
Prejšnji četrtek je bila dvorana velenjskega kulturnega doma polna. Zasedli sojo športniki, športni delavci in drugi ljubitelji športa, saj je bil ta večer njihov praznik.
Športna zveza Velenje je na tradicionalni prireditvi razglasila najboljše v športu v preteklem letu in se jim javno zahvalila za njihove dosežke v omenjenem obdobju. S svojimi nastopi pa so obenem opravljali pomembno poslanstvo pri predstavljanju občine in države širnemu svet. Podob no kot vsa leta doslej je tudi tokrat najboljše na podlagi razpisa in pravilnika o priznanjih izbrala posebna komisija pri zvezi, njeno predsedstvo pa jih je potrdilo.
V imenu zveze je njen predsednik mag. Marjan Hudej čestital vsem dobitnikom športnih priznanj in (kot je povedal) " ... se vsem, ki so tako ali drugače v športu ali blizu njega, zahvaljujem za vse, kar ste dobrega storili. Prav vsem pa želim
nostih. Tako se naučijo trdega in marljivega dela, kije pomembno za zdravo življenje. Tisti, ki hočejo še več, pa postanejo vidne športne osebnosti v klubih v Velenju, v Sloveniji in najboljši v širšem svetu. Podatki kažejo, da se veča število športnih klubov, posebej pa nas veseli, da se povečuje tudi število mladih, ki se odločajo za aktivno sodelovanje v športu.«
Dobitnikom priznanj pa je v svojem imenu in imenu občinskega sveta čestital tudi župan Srečko Meh.
Za športnika prejšnjega leta so razglasili atleta Boštjana Buča, ki sta mu v ožjem izbo ru konkurirala smučarski skakalec Gašper Berlot in deskar Matevž Petek. Tekvondo-ist ka Tanja Verboten je naj bolj ša športnica, v ožjem izboru pa sta bili
znanja so prejeli tudi najboljši v mlajših starostnih skupinah, šolsko športno društvo, športni pedagogi in trenerji. Podelili so še številna druga priznanja. Podrobno o vsem v pregledu na tej strani.
Marijanu Salobirju priznanje za življenjsko delo
znanje je izpopolnil, ko seje udeležil prvega inštruktorskega tečaja, ki ga je vodil olimpijec Rudolf Cvetko. Leta 1961 je med tremi izbranci opravil izpit za trenerja sabljanja.
■ * V
i Razglasitev so polepšali predvsem mladi domači izvajalci, med nastopajočimi pa je bil tudi Vili Resnik, med podeljevalci priznanj pa med drugim tudi naš znani moto-
ciklist Miran Stanovnik.
še naprej uspešno športno udej-stvovanje." Dejal je tudi: »Šport v mestni občini Velenje še naprej razveseljuje. V vsakem obdobju preteklega leta seje zgodilo nekaj odmevnega. Enkrat so bili v ospredju dobri uspehi naših športnic in športnikov, drugič prireditve, ki jih v Velenju res dobro pripravimo ...
Naše poslanstvo je preprosto, hkrati pa zahtevno. Vsi si želimo, da bi čim več mladih preživelo čim več časa pri zdravih športnih aktiv-
prav tako tekvondoistka Sabina Javornik ter atletinja Kaja Rudnik. Ekipa leta je že dvanajstič postala prva eki pa Roko met ne ga klu ba Gorenja, za ta laskavi naslov pa so se potegovali še tekmovalci Avto kluba Racing Velenje in Strelskega društva Mrož Velenje. Priznanja za najboljša športnika invalida sta se veselila Jolanda Belavič (aktivna je na več športnih področjih, najboljše rezultate pa dosega v namiznem tenisu) in kolesar Roman Bor. Pri-
zna predstavljati svojega življenja. Prejel je plaketo za življenjsko delo. Njegovega sabljaškega dela pa ne cenijo samo v naši občini, ampak tudi širše. Na 44. podelitvi Bloud-kovih priznanj nedavno na Brdu pri Kranju je prejel Bloudkovo plaketo prav tako za življenj sko delo v športu.
Sabljanju se je zapisal že v rani mladosti in mu ostaja zvest še naprej. Začel je leta 1950 v sabljaš-ki sekciji Kladivar v Celju. Svoje
Po končanem študiju psihologije in etnologije na Univerzi v Ljubljani se je zaposlil na Rudniku lignita Velenje. Brez sabljanja si ni predstavljal življenja v Velenju, zato je skupaj z ženo leta 1964 ustanovil sabljaško sekcijo v tedanjem TVD Partizan Rudar Velenje. Kasneje, leta 1990, je s skupino sedmih sabl-jačev ustanovil sabljaški klub v Velenju in postal njegov trener. Klub so poimenovali po velikemu mojstru in učitelju sabljanja Rudolfu Cvet-
Članica: Tanja Verboten (Taekwondo klub Skala) Velenje: dvakratna državna prvakinja (v formah, črni pas I. dan in v borbah do 69 kg). Kot članica slovenske ITF Taekwondo reprezentance je na 23. članskem evropskem prvenstvu v Poreču na Hrvaškem osvojila 3. mesto v formah, črni pas I. dan in 4. - 8. mesto v borbah v svoji kategoriji do 69 kg. Kot članica ženske članske ekipe pa je osvojila 3. mesto v ekipnih formah in 4.-8. mesto v ekipnih borbah. Ožji izbor: Sabina Javronik (Taekwondo klub Skala), Kaja Rudnik (atlestki klub). Član:
Boštjan Buč (Atletski klub Velenje):
državni prvak v teku na 3000 m z ovirami; 16. na olimpijskih igrah v Pekingu ... Ožji izbor: Gašper Berlot (smučasrko skakalni klub), Matevž Petek (SKB Viharnik). Ekipa
člansko moštvo RK Gorenje: uvrstitev v osmino finala lige prvakov ... Ožji izbor: Avtoklub V-Racing), SD Mrož Športnica - invalidka: Jolanda Belavič: 7. mesto v kategoriji posamezno, 4. na evropskem prvenstvu je bila četrta . Športnik - invalid: Roman Bor
6. mesto v cestni dirki na evropskem pokalu na Slovaškem, 5. v kronometru; 5. na svetovnem prvenstvu v Avstriji v gorski dirki, 4. v cestni dirki, 3. v sprintu, 5. v kronometru . Mladinec:
Uroš Rupreht (Taekwondo klub Skala): dvakratni državni prvak v borbah in formah. evropski prvak na mladinskem prvenstvu v Poreču na Hrvaškem . Ožji izbor: Jože Blažina (plavalni klub) in Jure Hafner (klub deskanja na snegu. Mladinka:
Nina Drolc (plavalni klub): na prvenstvu Slovenije v zimskem (25 m) in letnem (50 m) bazenu osvojila 6 zlatih, 6 srebrnih, 2 bronasti medalji; 15. na svetovnem na svetovnem mladinskem prvenstvu (200 m hrbtno), 17. na evropskem prvenstvu (50 m prosto) ... Ožji izbor: Staša Lipnik (Taekwondo klub Skala), Maja Mihalinec (Atletski klub); Mlajša mladinka -kadetinja:
Tina Meža (plavalni klub): letno prvenstvo Slovenije: 4 zlate, 2 srebrni medalji; zimsko prvenstvo:
ku (bilje slovenski častnik in sabljač in prvi Slovenec, kije osvojil olimpijsko medaljo. Na olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1912 je kot član avstrij ske sabljaške reprezentan ce osvojil srebro v ekipnem tekmovanju s sabljo). Klub pod njegovim predsedstvom uspešno deluje že 18 let. V tem času delovanja kluba se
druga in dvakrat tretja.; absolutno prvenstvo Slovenije (50 m bazen): 3. na 50 m prsno ...; Ožji izbor: Jerneja Smonkar (atletski klub), Nina Nedic (karate klub Tiger). Mlajši mladinec - kadet Dario Čivič (atletski klub): državni prvak za mlajše mladince v skoku v daljino (689 cm)na prostem, najboljši v dvorani (683 cm) ...; Ožji izbor: Matic Ogrizek (ateistki klub), Marjan Jelenko (smučarsko-skakalni klub). Športnica ŠŠD Zala Fendre (OŠ Livada); Športnik
Dario Čivič (ŠCV); ŠŠD: OŠ MPT Velenje.
Priznanja za dosežene športne uspehe v letu 2008: Karate klub Tiger: Omer Tabakovic, Zekerija Tabakovic, ekipa kadetinj (Dragana Cvijic, Nina Nedic, Aldina Dedic); Taekwondo klub Skala: Darja Skrt, Aljaž Žvikart, Denis Ninič; Strelsko društvo Mrož: mladinska ekipa v streljanju z zračno pištolo (Klemen Bujan, Rok Knez, Tomaž Mayer, Luka Avberšek, Mojca Porš); Avto klub V-Racing (Matej Grudnik); Smučarsko Skakalni klub : Robert Hrgota, mladinska ekipa (Marjan Jelenko, Klemen Omladič, Mihael Gaber in Žiga Omladič); Rokometni klub Gorenje: mladinska ekipa, Niko Medved; NK Rudar: članska ekipa; ženski nogometni klub rudar Škale: Ekipi U-14, U-17; atletski klub: Rok Jovan, Miha Ugovšek, Nejc Plevnik, Peter Hribaršek, Tomaž Pliberšek, Gorazd Krivanek, Darko Jankovič, Danijel Lekič, Dejan Škoflek, Urška Jelen, Nastja Kramer, Petra Poznič, Manja Part, Mojca Vuletič; klub deskanja na snegu - Deska Velenje: Matic Prešern; SBK Viharnik: Tim Kevin Ravnjak; Karate klub Shotokan: Klemen Plazar, Tina Čater; konjeniški klub: Tadej Skaza; Težkoatletski Klub Velenje: Milan Zep. Sabljašnki klub Rudolf Cvetko: Klemen Selan. Priznanja
za športne dosežke in sodelovanje pri razvoju športa: dr. Milan Medved, Vid Kavtičnik, Nina Sovinek, Katarina Srebotnik, Bernard Vajdič.
Športni pedagogi in trenerji
Agim Kazazi, Robert Uranjek (oba SK Rudolf Cvetko) Jubilejna priznanja Jožef Kavtičnik, Anton De Costa, Drago Kremžar, Marko Primožič, Luka Ograjenšek Jubilejna priznanja športnim organizacijam NK Rudar (60 let), Atletski klub Velenje (40 let), Karate klub Velenje (40 let).
pod njegovim vodstvom izoblikovale generacije sabljačev, ki so na treningih in tekmovanjih dobili doto neprecenljive vrednosti, so med drugim zapisali v obrazložitev za priznanje.
■ S. Vovk
Zgodovinski dan za Robija Hrgoto in SSK Velenje
Robi Hrgota kot tudi Smučarsko skakalni klub Velenje si bosta 14. februar zapisala z zlatimi črkami. Robi je namreč minuli konec vikenda nastopal na tekmi svetovnega pokala v nemškem Obertsdorfu in prvič v karieri osvojil točke svetovnega pokala, z njegovim uspehom pa tudi klub. V kvalifikacije se je podal z veliko samozavestjo, čeprav so bili nekateri skeptični, ker je bil to petek 13., Robi pa je nosil štartno številko 13. Vse pa se je izteklo zelo dobro, saj se je na tekmo s poletom, dolgim 193,5 m, uvrstil
kot šesti iz kvalifikacij. Na sobotnem tekmovanju pa sta mu uspela dva zelo dobra skoka dolžine 174,5 m in 157,5 m, s katerima si je priskakal ali, kot se reče na letalni-ci, priletel prve točke svetovnega pokala s 27. mestom. Zelo dobro pa je nastopal tudi na nedeljski ekipni tekmi skupaj s Krajncem, Pik-lom in Urbancem. Dodal je poleta, dolga 174,5 in 188,5 m, kar jim je prineslo skupno 5. mesto. Zaradi vspenjajoče se forme ga je glavni trener Matjaž Zupan uvrstil tudi v ekipo za nastop na svetovnem
prvenstvu v češkem Liberecu. Tekmovanja v skokih bodo ta in prihodnji vikend. Z Robijevim uspehom so se izpolnile dolgoletne želje njegovega trenerja Igorja Jelena in tudi kluba.
Na prizorišču svetovnega prvenstva pa tekmujeta tudi preostala dva člana smučarsko skakalnega kluba Velenje, in sicer Gašper Berlot in Marjan Jelenko, ki se bosta s svetovno elito pomerila na tekmah v nordijski kombinaciji. Sami tekmovalci zagotavljajo borbo do konca in prepričani smo, da bodo vid-
ni tudi uspehi.
Mlajše selekcije pa tekmujejo na pokalnih tekmovanjih in državnih prvenstvih. V Žireh so minuli vikend tekmovali dečki do 14 in 15 let. Urh Krajnčan je v kategoriji D-14 zasedel 6., Matevž samec pa v kategoriji D-15 9. mesto.
Dečki do 10 in 11 let ter deklice so tekmovali na državnem prvenstvu v Tržiču. D-10: 3. Vid Vrhovnik, 8. Aljaž Osterc, 14. Gašper Brecl, 20. Rok Jelen in 23. Ožbej Jelen; D-11: 16. David Strehar, 20. Patrik Vitez, 21. Blaž Sluga in 23. Dam-
jan Oblak; deklice do 11: 6. Jerneja Brecl. Ekipno: 5. prva ekipa (Strehar, Brecl, Osterc in Vrhovnik); 8. druga ekipa (Sluga, Vitez ter
Ožbej, Rok Jelen).
V	nedeljo je bilo v Brezah nad Laškem meddruštveno tekmovanje za vse kategorije. Dečki do 11 let: 3. Brecl, 4. Strehar, 5. Patrik Vitez, 6. Ožbej Jelen, 7. Sluga, 8. Rok Jelen, 9. Damjan Oblak, 10. Jerneja Bre-cl, 11. Domen Oblak, 12. Denis Pikelj; D-13: 1. Vrhovnik; D-5: 1. Krajnčan; mladinci: 1. Niko Hižar, 3. Robi Vitez; čani: 2. Žiga Omladič, 3. Patrik Jelen, 4. Mateja Vivod veterani: 3. Adi Vivod.
V	klub vabimo vse mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki, vsi začetniki pa lahko pričnejo trenirati z alpskimi smučmi.
■ Jožef Ograjenšek
18
REKREACIJA, UTRIP
19. februarja 2009
Med veterani Zgornja Gorenjska, med častniki Cerklje ob Krki
OD
Na Golteh je bilo 6. državno prvenstvo Zveze veteranov vojne za Slovenijo in jubilejno 15. državno prvenstvo slovenskih častnikov v smučanju in streljanju.
Na 1300 m dolgi progi Beli zajec je tekmovalo 49 tričlanskih ekip območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo, Zveze slovenskih častnikov in častnikov Slovenske vojske. Tekmovalci so streljali z malokalibrsko puško na razdalji 30 metrov.
Na 6. državnem prvenstvu območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo je bila najuspešnejša ekipa OZVVS Zgornje Gorenjske, I. ekipa, drugo mesto je zasedla ekipa OZVVS Idrija-Cer-kno, I. ekipa, tretje pa ekipa OZVVS Logatec. Med ekipami območnih združenj slovenskih častnikov in častnikov Slovenske vojske je bila na jubilejnem 15. državnem prvenstvu najboljša tro-
jica iz 9. BZO Cerklje ob Krki, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Poveljstva sil SV Vrhnika, II. ekipa, tretja pa je bila ekipa Območnega združenja slovenskih častnikov Maribor, I. ekipa ...
Tako med veterani kot častniki sta prvi ekipi prejeli poleg medalj in pokalov tudi prehodni pokal Zveze
veteranov vojne za Slovenijo in Zveze slovenskih častnikov. Najstarejši in najmlajši ekipi veteranov in častnikov pa medalje in pokale, ne glede na njihovo uvrstitev.
Veterani in častniki so tokrat prvič tekmovali v različnih starostnih skupinah: do 40 let, 41 do 55 in kategorija nad 56 let. Pri vet-
eranih je v kategorji do 40 let osvojil 1. mesto Boštjan Brus iz OZVVS Idrija-Cerkno, I. ekipa, v kategoriji od 41 do 55 let je bil prvi Marjan Podlipnik iz OZVVS Zgornje Gorenjske, I. ekipa, nad 56 let pa Jože Ogrinc iz PVD Sever Zasavje. Pri častnikih Zveze slovenskih častnikov in častnikov Slovenske vojske pa je v kategoiji do 40 let osvojil 1. mesto Matjaž Sluga iz 9. BZO Cerklje ob Krki, v kategoriji od 41 do 55 let je bil prvi Aleš Ogrinc iz 15. HEB Cerklje ob Krki, nad 56 let pa je slavil Jože Uršič iz OZSČ Šmarje pri Jelšah.
Tekmovanja na Golteh so se udeležili tudi Janez Pajer, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Miha Butara, predsednik Zveze slovenskih častnikov, predstavnik generalštaba Slovenske vojske in ostali visoki gostje.
■ Zdenko Zajc Foto: Marija Sukalo
Regijsko tekmovanje upokojencev
V četrtek, 29. januarja, je bilo na smučišču Bukovnik že tradicionalno regijsko tekmovanje upokojencev koroške in šaleške regije v veleslalomu. Kljub sneženemu vremenu se je veleslaloma udeležilo kar 86 smučark in smučarjev iz 11 društev, pomerili pa so se v različnih starostnih kategorijah.
DU Velenje je doseglo 4. mesto.
Izidi - ekipni: 1. Črna na Koroškem 110, 4. Velenje 93.
Ženske (60 do 65) 2. Silva Silovšek (Velenje) - moški (do 60) 1. Ivan Premužič, (60 do 65): 1. Franc Tajnik; 65 do 70: 2. Jože Silovšpek, 5. Tobalkd Zorko, 8. Ivo Zagožen; nad 70: 1. Jurij Veršec, 8. Anton Sevšek.
o I\J
NA KRATKO
Deveta zaporedna zmaga
Že deveto zaporedno zmago so Šoštanjčani dosegli na gostovanju. V Sl. Bistrici so po zelo dobri igri na čiščenje spravili na kolena domači Impol. Igralci Šoštanja so srečanje začeli precej zadržano. Po igri prvega para je bilo 1 : 1. V igri drugega para pa velika premoč Šoštanjčanov, ki so tako povedli s 3 : 1 in s prednostjo 107 kegljev. Tekma je bila dobljena, domačinom je na koncu uspelo poraz le nekoliko omiliti.
Na lestvici vodijo Konjičani pred Šoštanjčani s po 22 točkami, Pivovarna Laško na tretjem mestu zaos taja že 8 točk.
Srečanje 15. kroga bo na sporedu v soboto, 28. februarja (ob 16.30 uri). Šoštanjčani se bodo na domačih stezah pomerili z ekipo Miklavža. Kegljanje, 2 liga vzhod, 14. krog Impol - Šoštanj 3 : 5 3223 : 3290 Šoštanj : Križovnik 526 (0), Sečki 590 (1), L.
Fidej 532 (1), Arnuš 565 (1), Hasičič 552 (0), Jug 246 - Petrovič 279- 525 (0).
Spet zmaga Velenjčanov
V nadaljevanju prvenstva v 1. državni namizno-teniški ligi so se igralci velenjskega Tempa pomerili z ekipo iz Radelj ob Dravi in jo premagali z rezultatom 5 : 1. Za Velenjčane sta bila dvakrat uspešna Jure Slatinšek in Nenad Bojanič ter enkrat Miha Kljajič.
Nastji Govejšek pet zlatih medalj in državni rekord
Končala so se letošnja zimska prvenstva Slovenije v plavanju. Še zadnji so od petka, 13. 2., do nedelje, 15. 2. 2009, v Mariboru imeli svoje prvenstvo dečki in deklice. Na prvenstvu je nastopilo 219 plavalcev, starih 11 do 14 let iz 21 slovenskih klubov. Med njimi je 17 plavalcev Plavalnega kluba Velenje tekmovalo po sistemu dopoldanskih predtekmo-vanj in večernih finalov. Tokrat seje izredno izka-
zala Nastja Govejšek. Osvojila je pet zlatih medalj v disciplinah 50 m, 100 m, 200 m, 400 m prosto in 50 m delfin ter eno srebrno medaljo v disciplini 100 m mešano. Odlični so bili tudi njeni doseženi rezultati. V disciplini 50 m delfin je z rezultatom 30,78 dosegla nov rekord Slovenije. Starega, ki gaje leta 2005 postavila plavalka Olimpije Katja Hajdinjak, je izboljšala za deset stotink sekunde. Zelo blizu rekordu (za 0,07 sekunde) je bila tudi v disciplini 50 m prosto. V svoji kategoriji je skupno izboljšala štiri klubske rekorde. Z uvrstitvijo v A finale sta se izkazali Medeja Jevšnik v disciplini 800 m prosto (v mlajšem letniku je bila druga) in štafeta deklic 4 x 100 m mešano. V njej so nastopile Nuša Erjavec, Nika Dolinšek, Nastja Govejšek in Urša Erjavec. V B finale so se uvrstili Urša Erjavec, Nuša Erjavec, Kristjan Meža, Blaž Kugo-nič in Miha Borovnik. Vsem plavalcem in trenerjema za borbeni nastop in za dosežene številne osebne rekorde iskreno čestitamo.
Zgodilo se je
od 20. do 26. februarj a
• • •
-	leta 1893 sta se v velenjskem premogovniku zgodili dve hudi delovni nesreči, ki sta terjali veliko človeških življenj; prva se je zgodila 30. januarja, druga pa 20. februarja in sta bili največji in najbolj tragični nesreči v zgodovini velenjskega premogovnika; v prvi nesreči je umrlo 7, v drugi pa 20 delavcev;
-	20. svečana 1996 so za predsednika Atletskega kluba Velenje izvolili Marjana Hudeja;
-	21. februarja 1914 je bil rojen narodni heroj Šoštanjčan dr. Dušan Mravljak - Mrož, ki je kot borec legendarnega Pohorskega bataljona padel v boju z nemški-
mi enotami 8. januarja leta 1943 na Osankarici na Pohorju;
-	februarja leta 1982 so atleta Staneta Miklavžina izbrali za športnika občine Velenje za leto 1981;
-	22. februarja 1875 je v Pragi umrl pravnik evropskega slovesa dr. Josip Krajnc, ki je bil rojen v Škalah pri Velenju;
-	22. februarja 1944 se je v Šentvidu pri Zavodnjah tragično končala kratka in neizpeta življenjska pot pesnika Karla Destovnika -Kajuha;
-	leta 1943 se je 23. februarja v Dobovcu pri Trbovljah rodil dr. Matjaž Kmecl, izredni član Slovenske akademije znanosti in
umetnosti in častni občan Mestne občine Velenje;
-	24. februarja 1975 so v Velenju pričeli izvajati II. stopnjo študija na oddelku za kontrolo kakovosti Visoke šole za organizacijo dela iz Kranja, nankjo se je vpisalo 38 slušateljev iz Velenja in okolice;
-	25. februarja 1993, ko je takratni slovenski minister za okolje in prostor Miha Jazbinšek v dvorani skupščine občine Velenje odprl mednarodno posvetovanje o zmanjšanju porabe freonov v hladilni, izolacijski in drugi industriji, je Radio Velenje začel svoj program oddajati tudi na frekvenci 107,8 MHz z oddajnika Plešivec;
-	v založništvu Revije za antropologijo in novejšo zgodovino Borec in Založništva Pozoj Velenje je 26. februarja leta 1997 izšla knjiga Od zibeli do groba avtorja dr. Jožeta Hudalesa; gre za pionir-
dr. Josip Krajnc( arhiv MuzejaV elenje)
sko delo na področju raziskovanja družine in za podrobno obdelavo matičnih knjig velenjske župnije sv. Martina od poznega 18. do konca 19. stoletja.
■ DamijanK ljajič
Oven od 21.3.do21.4.
Po dolgem času si boste privoščili zabavo, ki je še nekaj dni ne boste pozabili. Pa ne zaradi vas, ampak zaradi nekega novega znanca, ki se bo vse pogosteje prikradel v vaše misli, še pogosteje pa v sanje. Že dolgo niste tako živo sanjali, kot boste prav te dni. Zbujali se boste nenaspani in utrujeni, po nepotrebnem pa vas bo grizla še slaba vest. Dokler se vam vse dogaja le vglavi, dejansko pa se ni nič zgodilo, ste lahko povsem mirni. Zdravje ne bo najbolj trdno, zato pazite nase. Predvsem pa se zavedajte, da boste morali več narediti tudi sami. Pustni vikend bo naporen, a zanimiv.
Bik od 22.4. do 20.5.
S Zadnji tedni so bili zmes dela in uživanja. Take imate pravzaprav najraje, saj niti za en dan ne morete reči, da vam je prepočasi minil. Prej veliko prehitro. Tudi v naslednjih dneh ne bo nič bolje. Le da vas nekaj dni čaka več uživanja kot dela. In to v družbi tistih, ki jih imate iskreno radi, pa si velikokrat ne znate vzeti časa zanje. V njihovi družbi vam je potem vedno žal, da tega ne počnete pogosteje. Spremeniti pa se ne znate. Ali pa se nočete. Tudi zato, ker vam je tako, kot je trenutno, pravzaprav zelo lepo. Le še več evrov si želite. Žal jih še ne bo.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Zadnje čase ste preveč delali, zato ste se odtujili od ljudi, ki jih imate resnično iskreno radi. Ker jim tega niste znali pokazati, se bodo odnosi še slabšali, če vendarle ne spremenite svojih navad in tudi drže. Postajate pravi samotar, pa vendarle ni res, da taki ste. Le od doma se zadnje čase nekam težko spravite. Zato, ker nimate pravega motiva? Morda. Že od nekdaj je za vas največji motiv ljubezen in ta zadnje tedne ni na prvem mestu v vašem življenju. Pravzaprav vse manj mislite nanjo. Če boste tako nadaljevali, vam bo žal še preden bodo zacveteli prvi zvončki.
Rak od 22.6. do 22.7.
Življenje bo v teh dneh lepše, predvsem pa prijaznejše. Sreča bo dvojna, delili pa jo boste le s tistimi, ki vam res veliko pomenijo. Tudi zato, ker veste, da bi nevoščljivost lahko gorela. Nekaj dni še ne boste najbolj delavni, sicer pa vam tudi treba ne bo. Tokrat boste lahko uživali v sadovih minulega dela in opazovali tiste, ki svojega dela niso pravočasno opravili. Tako se vam bo uresničila tudi želja, da imate več časa zase. A izkoristili ga boste povsem drugače, kot ste si prej zamislili. Odkrili boste, kako gibanje razbistri telo in duha. V dobri družbi pa bodo tudi ideje kar deževale.
Lev od 23.7. do 23.8.
Konec tega tedna vam bo vse jasno. Izkazalo se bo, da ste stavili na marsikaj in marsikoga, ki vašega zaupanja ni bil vreden. Ne bo prvič, da vas bo vaš dolg jezik udaril po glavi, saj boste težko pojasnili, kaj se je resnično zgodilo. Sploh, ker bo vse kazalo na to, da ste neljubi zaplet res povzročili vi. Imate dve možnosti. Da se potuhnete in tiho počakate, da se zadeva pozabi. Ali pa, da na glas, po potrebi tudi večkrat, poveste, kako je bilo. Pri slednjem tvegate, da boste ostali sami. Vse skupaj zna vplivati na počutje, ki ne najboljše.
Devica od 24.8. do 23.9.
Pust je pred vrati, vi pa upate, da bo z njim minila tudi letošnja dolga in hladna zima. Misli vam vse pogosteje uhajajo k nasprotnemu spolu. Ker po sončnih obronkih že cvetijo trobentice, lahko svoje razpoloženje povežete tudi s pomladjo, ki koledarsko še dolgo ne bo prišla, a vi jo že čutite. Srečni boste tudi zato, ker se boste telesno počutili vsak dan bolje. Tudi zato, ker ste se vzeli v roke in sami naredili več za dobro počutje. Sedaj boste začeli delati tudi na zunanjosti. Ko se zaljubite ji vedno posvetite več pozornosti. Zadovoljni pa boste tako sami kot vaši najbližji. Ti bodo ugotavljali, da ste vsak dan lepši.
ro
KJ
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Veliko dela boste imeli vteh dneh, volje in energije pa ne bo prave. Moda vas bo neuspeh, ki ga boste sicer pričakovali, spravil iz zimskega spanja in vam dal nov polet za delo. Denar, ki ga nujno potrebujete, če želite uresničiti željo, seveda ne bo padel z neba. Se bo pa kmalu zgodilo, da vam bo nekdo poravnal dolgove, na katere ste že skoraj pozabili. Potem boste končno lahko uresničili svoje želje, vsaj na materialnem področju. Na čustvenem bo še nekaj časa hladno. Ne obupajte. Ko ljubezen iščete, jo težko najdete. Tudi vam se bo zgodilo, ko boste najmanj pričakovali. In to že kmalu.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
V naslednjih dneh, ko boste spet več doma in z družino, boste ne le srečni in zadovoljni, ampak boste spoznali marsikaj odločilnega. Vse kaže, da boste končno doživeli nekaj zelo lepega. Tudi zato, ker se boste prepustili toku dogodkov in ne boste preveč poslušali nasvetov tistih, ki mislijo, da vse vedo. Čeprav boste v teh dneh poskušali pozabiti na delo in službo, ne boste mogli. Poslovno se vam namreč ravno te dni obeta dobra ponudba. Preden karkoli odgovorite, krepko premislite. Saj dobro veste, kje je največja ovira, če si boste zaželeli na glavo nakopati še več dela in obveznosti.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Več časa si želite zase in za svoja mala veselja, ob tem pa pozabljate, da je vaš partner tudi zato marsikdaj za vse sam. Odkrit pogovor ne bo rešil težav, treba bo začeti tudi z deli, ki bodo dokaz dobre volje, da se spremenite. Poleg tega partnerju ne bo ušlo neko nedolžno spogledovanje, ki vam bo zelo godilo, njemu pa bo dvignilo pritisk. Pomladi še ni vdeželo, vi pa ste že postali malo neprevidni. Vsakemu godi, če ga opazijo, vendar je treba zato najti pravi trenutek in čas. Pa tudi preveč oči ne sme biti zraven. Še vedno boste imeli nekaj manjših težav z zdravjem. Saj veste, kaj vam je storiti. Če boste le ubogali sami svoja navodila!
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Vtehdneh se vam bodo resnično odprle oči, duša pa zna kričati. Nekateri dogodki močno spremenijo naš pogled na svet in ljudi, ki nas obkrožajo. To se zadnje čase dogaja tudi vam. Sedaj točno veste, kdo je vaš iskren prijatelj in kdo se zanj le izdaja, ni pa pripravljen narediti kaj več. Predvsem pa boste nekatere ljudi videli v povsem novi, drugačni luči. Med njimi bo tudi nekdo, ki ga sicer že zelo dolgo poznate, a v njem nikoli niste videli kaj več kot znanca. Odslej vam bo veliko več. Koliko več, pa je tokrat odvisno predvsem od vas in vašega poguma. Zadeva je zapletena, nerešljiva pa nikakor ni.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
S partnerjem bosta tokrat res združila moči in prijatelju ali sorodniku, ki se bo znašel v stiski, pomagala vsak po svoji vesti in zmožnostih. To vama bo dalo tudi nov polet in nove, skupne teme za pogovore. Novice, ki bodo do vas prišle še pred koncem tedna, pa vas žal ne bodo spravile v dobro voljo. Razmišljali boste, kaj delate narobe, da vam zadnje čase skoraj nič ne gre kot po maslu. Najslabše bo, če se boste sami sebi zasmilili in takoj odvrgli puško v koruzo. Tokrat brez boja ne bo šlo. Sploh, ker gre za prihodnost. Ne le vašo, ampak tudi prihodnost cele družine.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Odločili se boste, da se ne boste več družili z ljudmi, ki vam pijejo energijo in voljo do dela, od njih pa še nikoli niste dobili nič dobrega. Žal bo odločitev eno, življenje pa povsem drugo. Vseh, ki niso po vaši meri, se ne boste mogli večno izogibati. Lahko pa poskrbite, da boste v prostem času pogosteje pozabili na probleme in težave, ki se vam zdijo vsak dan večji. So res? Dobro veste, kaj je v življenju resnično pomembno. Poleg ljubezni in prostega časa je zadnje čase žal to tudi denar. Ker ga imate vedno manj. In ker bodo stroški še rasli. Med njimi bodo tudi nepričakovani. Žal.

modroMBA kronika
Smrt na železniških tirih
Šmartno ob Paki, 12. februarja - V četrtek okoli 13.30 je v prometni nesreči v Šmartnem ob Paki umrl 59-letni voznik tovornega vozila VW Cady, doma iz Velenja. Pripeljal je iz smeri zaselka Slatina, v trenutku, ko je zapeljal na nezavarovani železniški prehod, pa je iz smeri Šmartnega pripeljal potniški vlak. V silovitem trčenju je voznik tovornjaka poškodbam podlegel na kraju nesreče. To je letos že druga smrtna žrtev prometnih nesreč na cestah celjske regije in prva na območju pristojnosti velenjske policijske postaje. Lani v enakem obdobju sta življenje v prometnih nesrečah na Celjskem prav tako izgubili dve osebi.	■
Na nezavarovanih prehodih čez železniške tire, ki so označeni le z Andrejevim križem, so nesreče žal zelo pogosto. Jih vozniki spregledajo?
^ emotech
EMO TECH D.O.O. Ločica ob Savinji 49c, 3310 Polzela
Smo hitro rastoče podjetje z dolgotrajno tradicijo in si želimo zastavljene cilje dosegati tudi z novimi sodelavci, zato vas vabimo, da se pridružite dosedanji ekipi,
na lokaciji Šempeter pri Polzeli v Savinjski dolini.
1.	VEČ VODIJ IZMEN (m/ž)
2.	VEČ TEHNOLOGOV Cm/ž)
3.	VEČ KONSTRUKTORJEV Cm/ž)
4.	VEC ORODJARJEV Cm/ž)
Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Emo-Tech d.o.o., Ločica ob Savinji 49c, Polzela, ali na e-mail: kadri@fori.si.
Opomba: pri objavi v prejšnji številki časopisa je prišlo do napake, vse pisne prijave pošljite na zgoraj navedeni naslov.
Izp olicistoveb eležke
Trčenje tovornega vozila in potniškega vlaka je bilo silovito. (Foto: S. Vovk)
Puška se je sprožila
Rečica ob Savinji, 8. februarja -
V	nedeljo, na dan, ko smo v Sloveniji praznovali kulturni praznik, so bili ob 13.58 uri na l OKC PU Celje obveščeni, da je v Rečici ob Savinji prišlo do streljanja. Policisti so odhiteli na kraj dogodka, kjer so ugotovili, da je okoli 13.45 prišel sedeminpetdesetletni moški s puško k dvainštiridesetletnemu znancu. V hiši sta se začela prerekati in prerivati. Pri tem se je puška sprožila, vendar na srečo ni bil nihče poškodovan. Storilec je s kraja dejanja pobegnil in se nato čez nekaj časa vrnil nazaj do oškodovanca, kjer so ga prijeli mozirski policisti.
Osumljencu so odvzeli prostost. Na podlagi odredbe sodišča so bile opravljene hišne preiskave, pri katerih je bila najdena puška, ki mu je bila odvzeta. Osumljeni za puško ni imel ustreznih dovoljenj. Osumljenega so pridržali, podana pa bo tudi kazenska ovadba.
Orodje in cigarete izginili v noč
Velenje - Šoštanj, 11. februarja
- Nepridipravi nikoli ne počivajo, pa tudi opazovati znajo zelo dobro.
V	sredo so vlomili v prostore
podjetja Telekom na Kidričevi cesti, ki so zaradi obnove trenutno gradbišče. S seboj so odnesli več kosov ročnega električnega orodja. Materialna škoda ni majhna, saj znaša okoli 3500 evrov.
Tudi v Šoštanju so nepridipravi vlomili v poslovni objekt, s seboj pa so odnesli le manjšo količino cigaret.
Trk zara di prekratke razdalje
Velenje, 10. februarja - V torek popoldan so velenjski policisti obravnavali prometno nesrečo s telesnimi poškodbami na Goriški cesti. Voznica osebnega avtomobila je zaradi prekratke varnostne razdalje trčila v pred sabo vozečega voznika osebnega avtomobila. Povzročiteljica nesreče se je pri trku lažje telesno poškodovala. Z reševalnim vozilom so jo odpeljali v celjsko bolnišnico.
Pija na voz ni ca zapeljala na ograjo
Velenje, 15. februarja - Velenjski policisti so v nedeljo obravnavali prometno nesrečo na Šaleški cesti, pri predoru. Ugotovili so, da je voznica osebnega avtomobila
zaradi nepravilne strani vožnje in vožnje pod vplivom alkohola zapeljala z vozišča, avto pa se je ustavil dobesedno na ograji. Da je krepko pogledala v kozarec, je potrdil alkotest, ki je pokazal več kot 0.52 mg/l izdihanega zraka. Zato voznice niso spustili domov, ampak so jo odpeljali v spodnje prostore velenjske policijske postaje, kjer imajo prostore za pridržanje. Iz njih so jo spustili, ko se je streznila.
Dokaj miren vikend
Celje, 16. februar - 21 prometnih nesreč, 35 kaznivih dejanj, delovna nesreča in 32 kršitev javnega reda in miruje število zadev, ki so jih policisti na Celjskem obravnavali in zapisali v svoja poročila za minu li vikend. Minu li vikend so označili kot sorazmerno varen in miren, so pa opazili povečano število vlomov v vozila v mestu Celje. Zato previdno, če boste v naslednjih dneh tam pušča li svoj avto.
Na PP Velenje pa so v zadnjem tednu v prostorih za pridržanje »gostili« 5 vinjenih voznikov in 2 vinjeni voznici. Je bilo krivo valentinovo? V petek morda tudi, saj so takrat pridržali 3 voznike in eno voz ni co.
Vse več nasilja v družini
Šaleška dolina - Velenjski policisti so v zadnjih dneh žal spet obravnavali veliko dogodkov, povezanih z nasiljem. Nemalokrat je bilo to podkrepljeno z alkoholom, večinoma pa se je dogajalo za štirimi stenami hiš in stanovanj. Prejšnji torek so policisti posredovali v stanovanjski hiši v Skornem pri Šoštanju, kjer je doma razgrajal in domačim grozil pijan moški. Nič ni pomagalo, ko so v hišo prišli policisti, saj je bil tako raz-kurjen, da se ni in ni pomiril. Zato so ga policisti odpeljali s seboj, noč pa je bila za doma če tokrat mirna. Pre spal je namreč na velenjski policijski postaji. Ker je kršitelj povratnik, so mu policisti izrekli prepoved približevanja družini, dobil pa je tudi pla čil ni nalog. Tudi v sredo zvečer so policisti obravnavali nasilje v družini, tokrat v stanovanju na Stanetovi ulici. Ko so se pogovorili z ženo, ki jih je poklicala, so ugotovili, da je mož že nekaj časa grdo ravnal z njo. Tudi pretepal jo je. Poli cisti so moža za 48 ur pridržali, potem pa so ga s kazen sko ovad bo za kaz ni vo dejanje nasilja v družini privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča, ki je zanj odredil pripor. V petek dopoldne je v stanovanju na Šercerjevi cesti razgrajal odrasli sin, ki je za povrhu pretepal starše. Tega ni počel prvič, zato so ga policisti za 48 ur pridržali, potem pa peljali pred preiskovalne ga sodnika. Ta je zanj odredil pri por.
Pla čil ni nalog pa je nasled nji dan dobil tudi oče, ki je v bloku v Šaleku ozmer-
jal odrasla sinova. Ob tem je tudi raz-gra jal.
Žena ga je pretepala in poniževala
Velenje, 15. februarja - V nedeljo je bilo valentinovo že preteklost, velenjski policisti pa so ta dan obravnavali prijavo moškega iz Stantelove ulice. Povedal jim je, da žena doma že več let grdo ravna z njim, mu grozi, ga pretepa in tudi ponižuje. Policisti so hudi ženi izrekli ukrep prepovedi približevanja. Kršitelji-ca jih ni vze la res no in se je že pono či vrnila v stanovanje. Ker ga ni več hotela zapustiti, so morali policisti to storiti prisilno. Odpeljali so jo na PP Velenje, kjer so jo pridržali za 24 ur. Preden je odšla, so ji izročili še plačilni nalog za dva prekrška, podali pa bodo tudi kazensko ovadbo na državno tožilstvo za nasilje v družini.
Moš ki se tudi
tepejo
Šoštanj, Velenje, 11. in 12. februarja -Policiste so v sredo popoldne na pomoč poklicali Šoštanjčani, saj je pred lokalom Kebab nekdo krepko razgrajal. Ko seje patrulja pripeljala pred lokal, razgrajača ni bilo več tam. Plačilnemu nalo gu pa ne bo ušel. Naslednji večer sta se v bližini Banke na Kidričevi cesti v Velenju stepla dva moška. Prej sta si tudi besedno močno sko či la v lase. Poli cis ti so ju loči li in jima za popotnico izdali plačilni nalog. Vsakemu svojega, seveda.
Delov ni nepri di prav
Ravne pri Šoštanju, 10. februarja -Nepri di pra vi pona va di nera di dela jo, a tisti, ki se je odločil, da v torek ponoči obišče hišo, ki je last zasebnega podjetja, je tokrat pred kriminalnim dejanjem tudi delal. Najprej je namreč odmonti-ral dvojna že vgrajena PVC vrata, potem pa je s podbojev spravil še aluminijasta garažna vrata.
Vlamljal za prazen
• v
nič
Šoštanj, 11. februarja -V sredo zjutraj so policisti obravnavali poskus vloma v Picerijo Kajuh na trgu Lole Ribarja. Vlo mi lec se je očit no zelo tru dil, saj je poskušal priti v lokal na več mes tih. Čeprav mu ni uspelo, je lastniku povzročil za 400 evrov mate ri al ne ško de.
Mla de nič se je upiral
Velenje, 12. februar - Prejšnji četrtek zjutraj so policisti na Šaleški cesti prijeli mlajšega moškega, ki ga sumijo več kaznivih dejanj, predvsem vlomov v objekte. Mladenič se je upiral, zato so ga policisti obvladali z uporabo sile. Potem so ga za 48 ur zaprli v prostor za pridr ža nje. S kazen sko ovad bo za poskus preprečitve uradnega dejanja in velike tatvine so ga nato prepeljali pred preiskovalnega sodnika. Ta se je odločil za pri por.
T1AGER
r VELENJE
CENTER JAGER VELENJE, Cesta Simona Blatnika 7, VELENJE, telefon: 03 896 41 30
Akcija velja do 10.3.2009 oz. do prodaje akcijskih zalog, vse cene vključujejo DDV.
ČETRTEK, 19.1 ebruarja
Tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05 08.00	Dobro jutro Poročila
08.05 09.00	Dobro jutro Poročila
09.10	Vabnik Jaro, 18/52
09.35	Pod klobukom
10.15	Maks, 5/8
10.45	Turbulenca
11.40	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Kriza identitete, 6/16
13.50	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Gumbek in rjavček, 21/26
16.10	Hanina stava, dok. film
16.25	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Dolgcajt, oddaja za mlad. kulturo
18.25	Žrebanje deteljice
18.40	Milan, risanka
18.45	Pujsa Pepa, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Tednik
21.00	Življenje in delo Radovana Karadžica, dok. oddaja
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.35 00.00	Tv dnevnik 19.2.1991 Dnevnik
00.35 Dnevnik zamejske Tv	
01.00	Infokanal
TV SLO U
06.30 Zabavni infakanal 07.00 Infakanal 07.45 Tv prodaja 08.15 Tv dnevnik, 19. 2. 1991 08.40 Globus
09.10 Pa Rusiji z Jonathanom
Dimblebyjem, 1/5 10.10 Pa Rusiji z Janathanam
Dimblebyjem, 2/5 11.15 SP v nord. smuč., tek 10 km
(Ž), klasična, prenos 13.00 SP v biatlonu, mešana štafeta,
posnetek 14.45 Izjemne živali, 2/7 15.05 Evropski magazin 15.35 Pomagajmo si, tv Koper 16.05 Mostovi
16.40 SP v nord. komb., tek 10 km, posnetek
17.10 SP v nord. komb., skoki, prenos 18.45 SP v nord. smuč., tek 10 km (Ž)
klasično, posnetek 20.00 Na svidenje, otroci, franc. film 21.40 Številke, 22/24 22.20 Temnopolti arijec, 2/2 23.55 Zabavni infokanal
pop
06.55	24ur
07.55 09.30	Dežela pred časom 10, ris. film Poštar Peter, ris.
09.50	Art Attack, izob. oddaja
11.40	Ordinacija, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Popovi zdravniki, pog. oddaja
14.05	Sedma nebesa, nan.
15.00	Marina, nad.
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
17.55	Goreče maščevanje, nad.
18.45	Risanka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Trenja
21.45	Na kraju zločina, nan
22.40	24ur zvečer
23.00	Skrivnostni otok, nan.
23.55 00.30	Prijatelji, nan. Pogajalca, nan.
01.20	24 ur, ponovitev
02.20	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 13. oddaje 11.05 Pop corn, glasbena oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Jelena, telenovela, 56/110,
pono vi tev 14.00 Videostrani, obvestila 17.20 Videospot dneva 17.25 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 14. oddaja 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela, 57/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.50 Vabimo k ogledu 19.55 Športnik leta 2008 v MO
Velenje, posnetek prireditve 21.30 Med durom in molom,
glasbena oddaja, 3. TV mreža 22.45 Regi o nal ne novi ce 2 22.50 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.20 Vabimo k ogledu 00.25 Videospot dneva 00.30 Vide ostra ni, obvesti la
20.f ebruarja
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Trojčice: Frankenstein, ris. nan.
09.35	Hanina stava, dok. film
09.50	Enajsta šola
10.25	Dolgcajt, odd. za mlad. kulturo
11.25	Dimnikar, 2. del
11.50	Osmi dan
12.20	Alpe, Donava, Jadran
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Vojna podob, 1/2
14.05	Leta potovanj, dok. feljton
14.25	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Doktor pes, 3/30
16.00	Simon v deželi risb, risanka
16.05	Iz popotne torbe: ptica
16.30	V pričakovanju božiča, 10/26
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Posebna ponudba
17.40	Tv pogled
17.50	Duhovni utrip
18.05	Fina gospa, 39/40
18.40	Lojzek, risanka
18.45	Zakaj?, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Nizki računi, 7/16
20.30	Na zdravje!
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.55	Polnočni klub
00.15	Duhovni utrip
00.30	Tv dnevnik 20.2.1991
00.55	Dnevnik
01.25	Dnevnik zamejske tv
01.50	Infokanal
TV SLO [?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.35	Tv prodaja
09.05	Glasnik
09.30	Umetni raj
09.55	Tv dnevnik, 20.2.1991
10.25	Magazin v alp. smučanju
10.55	SP v alp. smuč., smuk (Ž) za
superkomb., prenos
12.15	SP v smuč. skokih (Ž), 2. serija,
posnetek
12.50	SP v nord. smuč., tek 15 km
(M) klasično, prenos
14.25	SP v alp. smuč., SL (Ž) za
superkomb., prenos
15.15	Črno beli časi
15.30	Primorski mozaik
16.00	Študentska
16.20	Migaj raje z nami!, oddaja za
razg. življenje
16.50	SP v smuč. skokih 100 m,
kvalif., prenos
18.00	SP v nord. smuč., tek 15 km
(M) klasično, posnetek
19.00	Zlata šestdeseta: Dušan Hren
20.00	Arhitekturna potepanja z
Danom Cruickshankom, 3/8
20.50	Frasier, 16/25
21.15	Gospa Harris, am. film
22.45	Darwinov nočna mora, avst. film
00.30	Svitanje, 2/13
01.20	Zabavni infokanal
POP
06.15	24ur, ponovitev
07.15	Trenja
09.05	Cliffordov veliki film, ris. film
10.20	Tv prodaja
10.50	Marina, nad.
11.40	Ordinacija, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Popovi zdravniki, pog. oddaja
14.05	Sedma nebesa, nan.
15.00	Marina, nad.
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
17.55	Goreče maščevanje, nad.
18.45	Risanka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Podli fantje 2, am. film
22.30	24ur zvečer
22.50	Brez sledu, nan.
23.45	Zlomljeno steklo, am. film
01.25	24ur, ponovitev
02.25	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jut ro, inf. odda ja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, pono vi tev 14. oddaje 11.05 Športnik leta 2008 v MO
Velenje, posnetek prireditve 12.40 Jelena, telenovela, 57/110,
pono vi tev 13.20 Videospot dneva 14.00 Vide ostra ni, obves ti la 17.20 Vide os pot dne va 17.25 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 15. oddaja 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mre ža
18.40 Regi o nal ne novi ce 1 18.45 Jelena, telenovela, 58/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Vide ostra ni, obves ti la 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popot niš ke raz gled ni ce,
poto pis na odda ja 20.50 Regi o nal ne novi ce 2 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Raz gle do va nja, inf. odda ja 21.30 V Tomo vi dnev ni sobi 22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
infor mativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Vide ostra ni, obves ti la
SOBOTA, 21.f ebruarja
tv slo rr
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke
07.30	Križ kraž
sledi	Zajček Bine, lutkovna nan.
sledi	Emanuel iz Evrope, dok. film
sledi	Timotej hodi v šolo, ris. nan.
sledi	Ribič Pepe, 19/30
09.15	Najboljši na Švedskem, šved. film
10.45	Polnočni klub, ponovitev
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Tranzistor, 5. oddaja
13.50	Rožnati panter, risanka
14.00	Leteča učilnica, nemški film
15.55	Sobotno popoldne
sledi	O živalih in ljudeh, tv Maribor
16.10	Labirint-vitalnost
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
sledi	Zakaj pa ne
17.30	Na vrtu, tv Maribor
17.55	Nagradna igra
18.10	Z Damijanom
18.40	Dinko pod krinko, risanka
18.45	Ozi Bu, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05	Načrtovalka porok, am. film
21.40	ARS 360
22.00	Poročila, vreme, šport
22.30	Hri-bar
23.40	Deadwood, 1/12
00.35	Tv dnevnik 21.2.1991
01.00	Dnevnik, ponovitev
01.20	Dnevnik zamejske tv
01.45	Infokanal
TV SLO
06.50 Skozi čas 07.35 Tv dnevnik 21.2.1991 08.00 Polemika
09.10 SP v biatlonu, skup. start (M)
15 km, prenos 10.20 SP v alp. smuč., VSL (M), 1. vožnja
11.10 SP v biatlonu, štafete (Ž), prenos
12.45 SP v nord. smuč., zals. tek (Ž) 7,5 km klasično 7,5 km prosto, prenos
14.00 SP v alp. smuč., VSL (M), 2.
vožnja, posnetek 14.50 SP v alp. smuč., smuk (Ž),
posnetek 15.45 SP v smuč. skokih, 100 m, prenos
18.00 Nogometni magazin 18.25 Nogomet, ang. liga, Manchester United -Blackbourne, prenos 20.25 Vsi moji obrazi, koncert Darje Švajger
22.35 Bleščica, oddaja o modi 23.00 Sobotno popoldne 01.20 Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Poštar Peter, ris. serija
08.30	Mojster Miha, ris. serija
08.40	Profesor Baltazar, ris. serija
08.45	Art Attack, izob. oddaja
09.10	Bratz, ris. serija
09.30	Pingvini v vesolju, ris. serija
09.55	Bakuganski bojevniki, ris. serija
10.15	Gnusologija, ris. serija
10.40	Transformerji, ris. serija
11.05	Izjemna Afrika, dok. oddaja
12.10	Slonji dnevnik, dok. oddaja
13.10	As ti tud not padu?!
15.00	Najbolj odbite reklame
15.30	Selitev v divjino, ang. nan.
16.25	Zločini pred domačim pragom, nan.
17.20	Sin Rožnatega panterja, ang. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Nebeško kraljestvo, am. film
22.30	Bratovščina, nan.
23.35	Priscilla - kraljica puščave,
avst. film
01.20	Obredni umori, am. film
02.50	24ur, ponovitev
03.50	Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroš ka odda ja,
pono vi tev 09.40 Vabi mo k ogle du 09.45 Jelena, telenovela, 58/110,
pono vi tev 10.30 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 15. oddaje 11.00 Videospot dneva 12.00 Vide os tra ni, obvesti la 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Mojca in medvedek Jaka,
otroš ka odda ja za naj mlaj še 18.40 Duhov ni vre lec 18.45 Asova gibanica, informativna
19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1720. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Šanghajska zarota, ameriški film v filmu ne manjka vra to lo mnih avto mo bil skih dirk inspektakularnih scen borilnih veščin. Film se ponaša z izjemno akcijsko igral sko eki po 22.00 Vabi mo k ogle du 22.05 Odprta tema, pogovor Kako ohra ni ti delov na mesta v času gospodarske krize? 23.05 Videospot dneva 23.10 Vide os tra ni, obvesti la
NEDELJA, 22.f ebruarja
tv slo rr
07.00	Živ žav
sledi	Piki gre z dedkom in babico
karneval, ris. film
sledi	Trnovo robidovje, 4/8
sledi	Pozabljene igrače, ris. film 09.50 Šport špas
10.20	Anica in velike skrbi, 8/10
10.50	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Na zdravje!
14.30	Prvi in drugi 14.45 Fina gospa, 40/40
15.00	NLP, razvedrilna oddaja
sledi	Glasbeni troboj, prvi del
15.15	Športne novice
15.20	Glasbeni troboj, drugi del
15.30	Glasbeni troboj, tretji del
15.40	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.50	Šport
16.00	Družabna
16.30	Za prste obliznit, 4/5
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP, razvedrilna oddaja
17.20 Fokus 18.25 Žrebanje lota 18.40 Maks in Rubi, risanka 18.45 Reci ne!, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.20 Zrcalo tedna 19.50 Tv pogled 19.55 Spet doma
21.45 Glasnik slovenske brežine, Ig Grudn
22.35 Poročila, vreme, šport 23.00 Pokvarjena dekleta, 11/16 23.50 Pokvarjena dekleta, 12/16 00.40 Tv dnevnik 22.2.1991 01.05 Dnevnik, ponovitev 01.25 Dnevnik zamejske tv 01.55 Infokanal
TV SLO f?
06.30 Zabavni infokanal 07.15 Tv prodaja 07.45 Skozi čas 07.55 Tv dnevnik, 22.2.1991 08.20 Globus
08.55 SP v biatlonu, skup. start (Ž)
12,5 km, prenos 10.00 SP v smuč. skokih za kombi.,
vključitev v prenos 11.10 SP v biatlonu, štafete (M),
prenos 13.00 SP v nord. smuč.,
zasledovalnitek (M), 15 km klasično in 15 km prosto, vključitev v prenos 14.15 SP v alp. smuč., SVSL (Ž), posnetek
15.10 SP v nord. smuč., smuč. teki za
kombin., prenos 15.55 Nogomet, ang. liga, Liverpool -
Manchester city,nrenos 17.55 SP v alp. smuč." SL (M) za
komb., posnetek 19.30 Migaj raje z nami!, odd. za
razg. življ. 20.00 Po Rusiji z Jonathanom
Dimblebyjem, 3/5 21.00 Jesenin, 10/11 21.50 Govori z mano, 1/4 22.40 Na utrip srca 23.55 Vročina, ital. film 01.50 Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Poštar Peter, ris. serija
08.30	Rori, dirkalnik, ris. serija
08.40	Mojster Miha, ris. serija
08.50	Profesor Baltazar, ris. serija
08.55	Art Attack, izob. oddaja
09.20	Bratz, ris. serija
09.45	Pingvini v vesolju, ris. serija
10.10	Bakuganski bojevniki, ris. serija
10.35	Gnusologija, ris. serija
11.00	Transformerji, ris. serija
11.25	ŠKL
12.25	Jamie Oliver: Etična vzreja?, 2/2
13.20	Silverado, am. film
15.40	Oprah pripravlja presenečenja,
dok. serija
16.40	Moški v krošnjah, nan.
17.35	Mali pišček, ris. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	As ti tud not padu?!, gostja Salome
21.50	Zvezde na sodišču, nan.
22.45	Maverick, am. film
01.00	24 ur, ponovitev
02.00	Nočna panorama
©
PONO VI TEV ODDAJ TEDEN SKE GA SPO RE DA 09.00 Miš maš, otroš ka odda ja 09.40 1719. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Šport ni torek, šport na
informa tiv na odda ja 10.30 Duhov ni vre lec 10.35 1720. VTV maga zin, regi o nal ni
-	informa tiv ni pro gram 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Poslan ska pisarna: Loj ze Pose del,
posla nec ZARES v DZ RS 11.55 Vabi mo k ogle du 12.00 Športnik leta 2008 v MO
Velenje, posnetek prireditve 13.40 Hra na in vino, kuhar ski nasveti
-	teden ski izbor 14.40 Vide ostra ni, obves ti la 18.00 Vabimo k ogledu
18.05 Mla di upi, otroš ka odda ja 18.50 Pop corn, glas be na odda ja Gostje: Rock Shock, Maja Praš ni kar 19.45 Popot niš ke raz gled ni ce,
20.40 Med durom in molom,
glas be na odda ja, pono vi tev 21.55 Vabi mo k ogle du 22.00 Vide ostra ni, obves ti la
PONEDELJEK, 23.f ebruarja
tv slo rr
06.30	Utrip
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Gumbek in rjavček, 21/26
09.30	Risanka
09.40	Sport špas, 6. del
10.10	Anica in velike skrbi, 8/10
10.35	V pričakovanju božiča, 8/26
11.05	X v znanosti, dok. oddaja
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Izjemne živali, 3/7
13.50	Ansambel Dori, 1. del koncerta
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Svet Petra zajca in prijateljev, 2/8
16.10	Ribič Pepe, 19/30
16.30	S soncem v očeh: osamljenost, 16/16
16.45	Bukvožer
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
18.25	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Pipi in Melkijad, risanka
18.45	Dragi domek, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Tarča
21.05	Želite, milord?, 7/26
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Podoba podobe
23.25	Glasbeni večer
00.35	Tv dnevnik 23.2.1991
00.55	Na tankem ledu, dok. oddaja
01.45	Dnevnik, ponovitev
02.20	Dnevnik zamejske tv
02.50	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.15	Tv prodaja
11.45	Sobotno popoldne
14.05	Tv prodaja
14.35	Slovenci v Italiji
15.10	Posebna ponudba
15.30	Tv dnevnik 23.2.1991
15.50	Osmi dan
16.20	ARS 360
16.35	Slovenski magazin
17.00	Prvi in drugi
17.25	To bo moj poklic: Čevljar, 1. del
18.0	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Berlin, Berlin, 15. in 16. del
20.00	Na tankem ledu, dok. oddaja
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.15	Digitron, tv Maribor
22.40	Do zadnjega diha, am. film
00.25	Zabavni infokanal
POP
06.55	24ur, ponovitev
07.55	Barbie v pravljični deželi, ris. film
09.05	Poštar Peter, risanka
09.20	Slonček Benjamin, risanka
09.50	Art Attack, izob. oddaja
10.20	Tv prodaja
10.50	Marina, nad.
11.40	Ordinacija, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Zdravniki, pog. oddaja
14.05	Sedma nebesa, nan.
15.00	Marina, nad.
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
17.55	Goreče maščevanje, nad.
18.45	Risanka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Lepo je biti sosed, nad.
20.55	Razočarane gospodinje, nan.
21.50	Žametna mafija, nan.
22.45	24ur zvečer
23.05	Skrivnostni otok, nan.
00.00	Prijatelji, nan.
00.30	Pogajalca, nan.
01.20	24ur, ponovitev
02.20	Nočna panorama
©
.00 Dobro jut ro, informa tiv na
10.30 Vabi mo k ogle du
10.35 1720. VTV maga zin, regi o nal ni
-informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Vide os pot dne va 14.00 Vide os tra ni, obvesti la 17.20 Vide os pot dne va 17.25 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 16. odda ja 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja,
pono vi tev 18.40 Regi o nal ne novi ce 1 18.45 Jelena, telenovela 59/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Vide os tra ni, obvesti la 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Zupan z vami, kontaktna oddaja Gost: Peter Misja, župan Občine Podčetrtek 21.00 Regi o nal ne novi ce 2 21.05 Roko met, pos netek tek me RK
Gorenje: RK Prevent 22.30 Iz odda je Dobro jut ro,
infor mativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Vide os tra ni, obvesti la
TOREK, 24.f ebruarja
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Sovica oka, 2/2
09.30	Marlenka, otroška oddaja
09.40	Ribič Pepe, 19/30
10.00	S soncem v očeh, 16/16
10.15	Bukvožer
10.25	Zgodbe iz školjke
11.05	Na tankem ledu, dok. oddaja
12.05	Glasnik slovenske brežine, Ig Grudn
13.00	Poročila,, šport, vreme
13.25	ARS 360
13.40	Podoba podobe
14.05	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Nekoč je bilo ... življenje, 17/26
16.10	Potplatopis, 8. oddaja
16.30	Knjiga mene briga
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Gotika, 2/4
18.05	Lahinja, dok. nan.
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Pravljice o zobnih miškah, risanka
18.45	Hupko, trobilka in pihec, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Piramida
21.00	Leteča brata Rusjan, dok.
meseca
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Bilo je nekoč v Iranu, dok. oddaja
00.20	Prava ideja!, poslovna oddaja
00.45	Gotika, 2/4
01.15	Tv dnevnik 24.2.1991
01.35	Dnevnik, ponovitev
02.10	Dnevnik zamejske tv
02.35	Infokanal
TV SLO
07.45	Digitron, tv Maribor
08.15	Prisluhnimo tišini
08.40	NLP, razvedrilna oddaja
11.45	Tv dnevnik, 24.2.1991
12.45	SP v nord. smuč., sprint (M+Ž)
prosto, finale, prenos
14.45	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
15.35	Bleščica, oddaja o modi
16.05	Studio city
17.00	Glasnik, tv Maribor
17.25	Mostovi
18.00	SP v nord. smuč., sprint (M+Ž)
prosto, finale, posnetek
19.00	Glasba in pels ob pustu ...
20.00	Tango, izob. serija
20.30	Globus
21.00	Prava ideja!, poslovna oddaja
21.25	Dresden, 2/2
22.55	Vrhunci ang. nog. lige
23.50	Tranzistor, 5. oddaja
00.30	Zabavni infokanal
POP
07.00	24ur
08.00	Dežela pred časom 11, ris. film
09.25	Krofko, risanka
09.40	Art Attack, izob. oddaja
10.10	Tv prodaja
10.40	SKL, ponovitev
11.40	Ordinacija, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Zdravniki, pogov. oddaja
14.05	Sedma nebesa, nan.
15.00	Marina, nad.
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
17.55	Goreče maščevanje, nad.
18.45	Risanka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Zdravnikova vest, nan.
22.00	Prihodnost človeštva, dok.
oddaja
23.00	24urzvečer
23.20	Skrivnosti otok, nan.
00.15	Prijatelji, nan.
00.45	Pogajalca, nan.
01.35	24 ur, ponovitev
02.35	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, inf.oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 16. oddaje 11.00 Župan z vami, ponovitevGost: Peter Misja, župan Občine Podčetrtek 12.00 Rokomet, posnetek tekme RK
Gorenje: RK Prevent 13.25 Jelena, telenovela 59/110 14.10 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.20 Vide os pot dne va 17.25 Hra na in vino, kuhar ski
nasveti, 17. oddaja 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi o mladih, mlad. oddaja, 18.40 Videospot dneva 18.45 Jelena telenovela, 60/110 19.25 Vide ostra ni, obvesti la 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1721. VTV maga zin, regi o nal ni
-informativni program 20.25 Kul tu ra, informa tiv na odda ja 20.30 Šport ni torek, šport na
informa tiv na odda ja 20.45 Tekma celinskega pokala v smučarskih skokih za ženske, reportaža z Ljubnega 21.30 Asova gibanica, inf. oddaja 22.00 Šu kham - za soncem, oddaja o življnju Romov, 3 TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Vide ostra ni, obvesti la
SRE DA, 25.f ebruarja
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Planet celica, 1/26
09.35	Svet Petra zajca in prijateljev, 2/8
10.00	Potplatopis, 8. oddaja
10.20	Lahinja, dok. nan.
10.45	Berlin, Berlin, 15/20
11.10	Knjiga mene briga
11.30	Gotika, 2/4
12.05	Zgodba o zmagi za vsako ceno,
dok. meseca
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Tarča
14.30	Digitron, tv Maribor
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Nils Holgerson, 31/52
16.10	Male sive celice, kviz
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Turbulenca, izob. oddaja
18.25	Žrebanje lota
18.35	Tinček, risanka
18.40	Bacek Jon, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05	Življenje drugih, nemški film
22.20	Odmevi, šport, vreme
23.30	Omizje
00.45	Turbulenca
01.35	Tv dnevnik 25.2.1991
01.55	Dnevnik, ponovitev
02.30	Dnevnik zamejske tv
02.55	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
10.35	Tv prodaja
11.05	Tv dnevnik, 25.2.1991
11.30	Prava ideja, poslovna oddaja
11.55	Vrhunci ang. nog. lige
12.50	SP v nord. smuč., sprint (M+Ž)
ekipno, finale, prenos
14.00	Spet doma
15.50	Hri-bar
17.00	SP v nord. smuč., sprint (M+Ž)
ekipno, posnetek
20.00	La Boheme, posnetek opere
21.55	Burka o jezičnem dohtarju,
predstava
23.05	Slovenska jazz scena 23.40 Zabavni infokanal
POP
07.05	24 ur, ponovitev
08.05	Barbie in morska deklica, ris. film
09.20	Preverjeno
10.20	Tv prodaja
10.50	Marina, nad.
11.40	Ordinacija, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Zdravniki, pogov. oddaja
14.05	Sedma nebesa, nan.
15.00	Marina, nad.
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
17.55	Goreče maščevanje, nad.
18.45	Risanka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Zdravniška prevara, am. film
21.30	Na kraju zločina, nan.
22.25	24ur zvečer
22.45	Skrivnostni otok, nan. lji, nan.
.10	Pogajalca, nan.
01.00	24ur, ponovitev
02.00	Nočna panorama
23.40
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 17. oddaje 11.05 1721. VTV magazin, regionalni
-informativni program 11.30 Kultura, informativna oddaja 11.35 Vide os pot dne va 11.40 Športni torek, športna infor ma tiv na odda ja 11.55 Tekma celinskega pokala v smučarskih skokih za ženske, reportaža z Ljubnega 12.40 Jelena, telenovela, 60/110 13.25 Vide ostra ni, obves ti la 17.20 Vide os pot dne va 17.25 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 18. oddaja 17.55 Vabi mo k ogle du 18.25 Maja in čarobna skrinja,
otroš ka odda ja3. TV mre ža 18.30 Regionalne novice 1 18.35 Čunki, Rozi in Bajsi, igrica za otroke Gledališke sku pi ne KD Ška le 18.55 Jelena, telenovela, 61/110 19.35 Videospot dneva 19.35 Vide ostra ni, obves ti la 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena oddaja. Gostje: Boštjan Konečnik, 4 play 20.55 Regi o nal ne novi ce 2 21.00 Odprta tema, kontaktna
odda ja, 3. TV mre ža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
infor mativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabi mo k ogle du 23.35 Videospot dneva 23.40 Vide ostra ni, obves ti la
v

PRIREDITVE
Mladi muzealci so odkrivali Egipt
Muzej Velenje je ponovno pripravil nedeljsko muzejsko ustvarjalni-co, namenjeno Mladim muzealcem. To so otroci med 4. in 10. letom starosti, ki želijo izvedeti kaj novega in ustvarjati v tematskih delavnicah. Tokratno druženje je nosilo naslov »Skrivnostni Egipt«. Otroci so se prepustili domišljiji in ob projekciji odpotovali v Afriko. Seznanili so se s sodobnim Egiptom in njegovimi značilnostmi in se podali tudi v preteklost v čas faraonov, piramid in hieroglifov. Potovanje so zaključili z ogledom razstave »Egipt in egiptomanija v Sloveniji«, nato pa so v delavnici, ki jo je pripravila Andreja Zelenik, izdelali Kleopatrino ogrlico in zapestnico.
■ Tanja V erboten
Zapelo 115 ljudskih pevcev
Vinska Gora, 14. februarja - V soboto je v Krstnikovem domu v Vinski Gori potekalo srečanje pevcev in godcev ljudskih pesmi pod naslovom Ob vaškem perišču. Sodelovalo je 13 skupin iz vseh predelov Slovenije. Prišli so iz Cerknega, Tržišča, Pernice, Slovenske Bistrice, Voj-nika, Frankolovega, Slovenskih Konjic, Slovenj Gradca, Legna, Šoštanja in Podkraja. Predstavili so se tudi domači skupini. Program je bil zelo zanimiv in pester, tako da so lahko udeleženci prireditve resnično uživali. Dvorano so napolnili do zadnjega kotička. Na prireditvi je domača skupina Reber predstavila svoj tretji projekt, zgoščenko, ki so jo poimenovali tako kot prireditev, Ob vaškem perišču. Skupina deluje četrto leto. Vsako leto imajo okoli 25 nastopov. Svoja dela predstavljajo na domačih prireditvah, v domovih ostarelih, na občnih zborih in povsod, kamor jih povabijo. Za sabo imajo že kar nekaj televizijskih nastopov.

SfjNfffi
1 .» * r ¡iHii
[' ^ i
í ur
Ss obotnegas rečanjal judskihp evcev ing odcev:d vorana je
bila polna, razpoloženje odlično.
VELENJE
Četrtek, 1 9.f ebruarja
8.00 - 9.30
Rdeča dvorana Velenje Zimska šola rokometa za učence od 5. do 9. razreda 8.00 - 13.00
Rde ča dvo ra na Velenj Rekreativno igranje tenisa (pari) za učence in učenke od 1. do 9. Raz re da 9.00 - 12.00
Strelišče SD Mrož Zim ska šola stre lja nja z zrač no puš ko za učen ce in učen ke od 5. do 9. raz re da 9.30 - 11.00
Rde ča dvo ra na Vele nje Zim ska šola roko meta za učen ke od 5. do 9. razreda 10.00 Knjigarna Mladinska knjiga
Knjižna čajanka 10.00 - 12.00
Rde ča dvo ra na Vele nje Zimska šola squasha za učence in učen ke od 5. do 9. raz re da 10.00 - 18.00 Vila Moj ca
Zimske počitnice: Odprta vrata vile Moj ca 11.30 - 13.30
Rde ča dvo ra na Vele nje Rekreativno igranje nogometa za učence in učenke od 5. do 9. raz re da 15.30 Osnovna šola Livada
Otroška olimpiada 16.00 Knjižnica Šoštanj
Ure pravljic 17.00 Interspar Velenje Pustna delavnica 17.00 Kino Velenje, mala dvorana Počitniška filmska predstava: Potova nje v sre diš če zem lje 19.00 Kino Vele nje, mala dvo ra na Počit niš ka film ska pred sta va: Vitez teme 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Ciklus Humano mesto Pogovor z mag. Dušanom Semo li čem
Petek,2 O.f ebruarja
8.00 - 9.30
Rde ča dvo ra na Vele nje Zim ska šola roko meta za učen ce od 5. do 9. razreda 8.00 - 13.00
Rde ča dvo ra na Vele nje Rekreativno igranje tenisa (pari) za učence in učenke od 1. do 9. Raz re da 9.00 - 12.00
Stre liš če SD Mrož Zim ska šola stre lja nja z zrač no puš ko za učen ce in učen ke od 5. do 9. raz re da 9.30 - 11.00
Rde ča dvo ra na Vele nje Zim ska šola roko meta za učen ke od 5. do 9. razreda 10.00 - 12.00
Plesna Zimska pravljica
Prvič so se predstavili tudi plesalci Plesnega studia N iz Zgornje Savinjske doline
Vele nje - Plesni studio N je v torek, 3. februarja, pripravil pester plesni večer v velenjskem domu kulture. Na odru se je na polletni produkciji, ki so jo poimenovali Zimska pravljica, predstavilo kar 180 plesalcev in plesalk.
Letošnja plesna sezona je za Plesni studi N že 16. po vrsti. Posebna je tudi zato, ker letos prvič poučujejo tudi v Zgornji savinjski dolini. Plesne skupine so uspešno zaživele v Nazarjah in Šmartnem ob Dreti. Zato so se plesalkam in ple-
Kdaj - kje - kaj
Rde ča dvo ra na Vele nje Zim ska šola squ as ha za učen ce in učen ke od 5. do 9. raz re da 10.00 - 18.00 Vila Moj ca
Zim ske počit ni ce: Odpr ta vra ta vile Moj ca 11.30 - 13.30
Rde ča dvo ra na Vele nje Rekre a tiv no igra nje nogo meta za učence in učenke od 1. do 9. razreda Turnir najboljših 17.00 Kino Vele nje, veli ka dvo ra na
Počitniška filmska predstava: E.T. -vesoljček 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Počitniška filmska predstava: Vihar na noč 21.00 Mladinski center Velenje
James Maynard Keenan klubski večer
Sobota,2 1.f ebruarja
8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmeč ka trž ni ca 11.00 Interspar Velenje
Pust na sobota - pus tova nje s Spi di jem 19.00 Rde ča dvo ra na Vele nje
Rokometna tekma RK Gorenje: RK Prevent 21.00 Mla din ski cen ter Vele nje
Vese la štu dent ska pust na zaba va
Ponedeljek, 23.f ebruarja
17.00 Knjiž ni ca Vele nje, otroš ki odde lek Ustvarjalna delavnica: Pustni klo bu ček 19.30 Dom kulture Velenje
Gle da liš ka pred sta va: Elling
Torek,2 4.f ebruarja
15.00 Šport no igri šče Gra ška Gora
Pust no sre ča nje treh občin 17.00 Rde ča dvo ra na Vele nje
Otroško pustno rajanje-Vesela glasba, pustne ustvarjalnice, izbor najlepših mask... 19.00 Knji garna Kul turni ca
Pogo vor in pred sta vi tev knji ge: Peter Amalietti: Na zdravje! - Kaj lah ko za svo je zdravje sto ri te sami
Sreda,2 5.f ebruarja
16.00 Trg vŠaleku
Tra di ci o nal ni pokop pusta 17.00 Knjiž ni ca Vele nje, prav ljič na soba
Prav ljič ne ure 19.19 Knjiž ni ca Vele nje, štu dij ska čital ni ca
Pre da va nje: Moč pozi tiv ne samo po do be
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
Koledar imen
ŠOŠTANJ
Četrtek, 1 9 .februarja
16.00 Mes tna knjižnica Šoš tanj
Ure pravljic za otroke od 4. do 8. leta sta ros ti
Petek,2 O.f ebruarja
19.00 Kul tur ni dom Šoš tanj
Gle da liš ka kome di ja: Repor ter Milan-Ptičja gripa
Sobota,2 1 .f ebruarja
11.00 Osreš ke peči, Rav ne
Pro sla va ob 65. oblet ni ci pre bo ja XIV. divizije
15.00 Trg bratov Mravljak
Mednarodni karneval PUST ŠOŠ TANJ SKI
17.00 Šport na dvo ra na Šoš tanj Pust na zaba va in maška ra da
18.00 Telo vad ni ca OŠ Šoš tanj Kajuh Šoštanj: Prevalje(2. držav na odboj kar ska liga -žen ske)
Nedelja, 22. f eb ru ar ja
15.00 Šport na dvo ra na Šoš tanj
Otro ško pust no raja nje z Moj co in med ved kom Jaka
Torek,2 4.f ebruarja
10.00 uli ce mes ta Šoš tanj Otroš ka pust na povorka
Sreda,2 5.f ebruarja
16.00 krivi most na Paki Pokop pus ta
Februar/svečan
19.
20. 21. 22. 23.
četrtek: Julijan petek: Leon sobota: Irena
24.
25.
nedelja: Marjeta
ponedeljek: Marta
torek: Matija Pust
sreda: Sergij
Lunine mene
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 1 9 .februarja
10.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Ustvarjalna delavnica za otroke
17.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Risani film na velikem platnu
Petek,2 O.f ebruarja
10.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Otroške pravljične minute
18.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Otroška zabava z glasbenim gostom
Sobota,2 1 .f ebruarja
10.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Otroške ustvarjalne delavnice
17.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Družabne igre, ročni nogomet
20.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Pustni coctail party (KŠŠF)
Nedelja, 22.f ebruarja
14.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Otroš ka pust na maška ra da
** PO HRIBIH IN DOLINAH
Vabilo planincem in vsem
naravovarstvenikom po srcu!
- sobota, 21. 2.: Sotinski breg -(PD Velenje); isti dan: nočni pohod na plesišče (Pokljuka)
www.nas(as.<om
Vse na enem mestu.
salcem iz Šaleške doline na odru prvič pridružili tudi ti. Obiskovalci so lahko uživali v kar 13 koreografijah, ki so jih pripravile mento-ri ce Polo na Boru ta, Dra gi ca Mavec, Nina Mavec - Krenker, Lucija Boruta in Mateja Rožič. Tudi starostna paleta nastopajočih je bila pestra, zaplesali so tako najmlajši kot starejši plesalci Plesnega studia N. Vsem koreografijam je bilo skupno le to, da so bile tematsko vezane na zimski čas.
■ bš,
foto: MiranB eškovnik
KINO VELENJE:: SPORED
Najmlajši so medp lesom na odrui zjemnos impatični.N avdušeni niso les tarši, ampak kar
vsi vd vorani.
MALA DVORANA HOTELA PAKA :
POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE
družinska pustolovščina Četrtek, 19. 2., ob 17.00
VITEZ TEME
akcijska pustolovščina Četrtek, 19.2. ob 19.00 uri
E.T. - VESOLJČEK
ZF družinska pustolovščina Petek, 20. 2., ob 17.00 uri
VIHARNA NOČ
romantična drama Petek, 20. 2., ob 20.00 uri
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :
AVSTRALIJA
(Australia)
Epska romantična vojna drama, 165 minut. Režija: Baz Luhrmann Igrajo: Nicole Kidman, Hugh Jackman, Essie Davis, David Wenham, David Gulpilil, Bryan Brown, Jack Thompson, John Jarratt idr. Sobota, 21. 2., ob 18.00
BELE DLANI
(Feher tenyer)
Športna drama, 89 minut
Režija: Szabolcs Hajdu
Igrajo: Gheorghe Dinica, Zoltan Miklos
Hajdu, Kyle Shewfelt, Andor Lukats,
Oana Pellea, Orion Radies idr.
Sobota, 21. 2., ob 21.00
BELI PRAMEN: dogodivščine malega bobra
(MČCHE BLANCHE: Les aventures du petit castor)
Sinhronizirani dokumentarec, 85 minut Režija:Philippe Calderoni Nedelja, 22. 2., ob 16.00 - matineja
MAMMA MIA
(Mamma Mia!)
Romantična komedija, 110 minut Režija: Phyllida Lloyd. Igrajo: Amanda Seyfield, Meryl Streep, Steelan Skarsgard, Piere Brosnan, Nancy Boldwin, Colin Firth, idr.. Nedelja, 22. 2., ob 17.45
VITEZ TEME
(The Dark Knight)
Akcijska domišljijska pustolovščina, 152 minut. Režija: Christopher Nolan.
Igrajo: Christian Bale, Heath Ledger, Aaron Eckhart, Michael Caine, Maggie Gyllenhaal, Gary Oldman, Morgan Freeman, Eric Roberts idr.. Christopher Nolan, režiser skrivnostnih filmov Memento, Insomnia in Batman: Na začetku, se vrača v temačni Gotham, kjer se temačni maščevalec Batman v zavetju noči še vedno bori proti zločincem. S pomočjo predanega policijskega poročnika Gordona in zavzetega tožilca Denta se zdijo kriminalu šteti dnevi, toda na prizorišče stopi okrutni Joker, ki najprej odstrani konkurenco, nato pa skuje srhljiv načrt ustrahovanja celotnega mesta. Da bi premagal psihotičnega veleuma, se mora Batman soočiti z najglobljimi strahovi. 5 nominacij za letošnje oskarje!
Nedelja, 22. 2., ob 20.00 -na dan podelitve oskarjev !
Naslednji vikend od 27. 2. do 29. 2. napovedujemo:
dramo ZAMENJAN, glasbeni dokumentarec SHINE A LIGHT, komično kriminalko MORILCA NA KOLEKTIVCA, sinhronizirani animirani film HORTON.
22
OBVESCEVALEC
19. februarja 2009
Nagradna križanka Garant A GflFMNr
PUStovanje
v Citycentru Celje
Sobota, 21. februar 2009, ob 11. in 17. uri
vroči ritmi Brazilskega festivala!
Torek, 24. februar 2009, ob 17. uri
otroško pustovanje z junaki risank.
Tri najboljše maske bodo nagrajene.
Vse najboljše!
Pohištvena industrija d.d. Polzela Tel.:03 703 7130, 703 71 31 www.garant.si
Če se želite razvajati, si privoščiti kaj novega, kaj lepega, morda novo dnevno sobo, kuhinjo, spalnico, otroško sobo ali predsobo... obiščite naš RAZŠIRJEN IN DELNO PRENOVLJEN SALON, ki je odprt od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
VEKLIKA AKCIJSKA PRODAJA V FEBRUARJU
Zelo aktu al ne so spal ni ce DORI NA, ki jih odlikuje funkcionalnost, sestavljivost, moderne barve in design ter ugodna cena. Program so dopolnili z elementi za opremo mladinskih, otroških in samskih sob. Nove barvne kombinacije programa otroških in mladinskih sob ROSA v rdeči, oranžni in barvi zelenega jabolka.
Ugodna ponudba kuhinj DANA, tudi v novih barvnih kombinacijah. Izbirate lahko tudi kosovno pohištvo, računal niš ke in pisal ne mize in vzmet ni ce.
UGODNO: 2 in 3-delne omare in
postelje - 40%
dnevne sobe OLJKA -50 %
Hitri kredit do vrednosti 1251,88 EVR, ki ga uredite v kratkem času pri našem prodajalcu!
Pohištvo Garant -pohištvo za vaš dom!
Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o.; Kidričeva 2a, Velenje, s pripisom "Garant" najkasneje do 2. marca. Izžrebali bomo tri nagrade: 1 x omarica Oljka in 2 x omarica hrast 5.
Nagrajenci nagradne križanke Pentlja, objavljene v tedniku Naš Čas, 5. 2. 2009 so:
Zoja Skaza, Andraž 40 b, 3313 Polzela
Ivica Srša, Topolšica 37, 3326 Topolšica
Janez Lekše, Cesta talcev 3 c, 3325 Šoštanj
Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
www.nascas.com
Vse na enem mestu.
ČETRTEK, 19. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 20. februarja:
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 21. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 22. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 23. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 24. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 25. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 9. feb. 2009 do 15. feb. 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 9. feb. 2009 do 15. feb. 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
S 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!

OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURSTVA
DEŽUR NI telefon za pomoč alkoholikom
gsm: 031/443-36B (AA).
Ugoden nqjem strojev za člščenle teplhov In oblazinjenega pohištva.
ZAHVALA
POŠTENEMU najditelju osebnih dokumentov se zahvaljujem za vrnjeno. Srečko Cvikl
NUDIM
PRIVLAČNA in poštena 38-letna samska ženska, z višjo izobrazbo, si želi spoznati prijatelja od 36 do 46 let. Resno. Gsm: 041/248-647, www.superalan.si
NAJAMEM
NAJAMEM ali kupim njive in travnike na relaciji Spodnja Savinjska dolina ali Šaleška dolina. Gsm: 051/357-770.
prešo, nerjaveče sode, kmetijske stroje in drugo opremo prodam. Gsm: 031/860-667.
OKRASNI kolesni pokrovi za Audi 80/100, 2 kosa, 15 €. Gsm: 041/692-995.
PRIDELKI
NEPREMIČNINE
POMOČ in nega bolnih in ostarelih na domu. Gsm: 031/816-479. KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
HIŠO v Velenju, mestni toplovod, prodam. Gsm: 031/819-885. ODDAM sobo v Šoštanju. Telefon: 5881-071.
VIKEND kinta kunte ali kateri drugi vikend kupim. Telefon: 5868-509. KMETIJO v Kavčah oddam ali prodam ljubitelju dela na kmetiji. Telefon: 5860060.
VOZILA
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE.
Gsm: 031/836-378.
NISEM ne lep, ne bogat, zvesto dekle
za skupno življenje spoznal bi rad. Gsm:
041/959-192.
MLAD fant želi spoznati iskreno dekle. Gsm: 031/807-376. PREMOŽNI obrtnik, urejen, 55-letni, z dobrim značajem, si želi spoznati prijateljico do 40 do svojih let. Lahko jo tudi zaposli. Ag. Alan, gsm: 041/248647, www.superalan.si
LUPO 1.0, l. 1999, prevoženih 110000km, 2. lastnica, rumene barve, prodam. Gsm: 031/236-308. CITROEN XSARA 2.0, l. 2002, srebrne metalne barve, 1. lastnik, dizel, dobro ohranjena, prodam, cena po dogovoru. Gsm: 031/393-460. REGISTRIRAN dobro ohranjen traktor Tomo Vinkovič TV826, l. 1992, ugodno prodam ter kiper prikolico, znotraj pločevina, dvojna kolesa, dvojna zavora, dodatne stranice, nosilnost 2500 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon: 5893-769, gsm: 041/335-694.
SENO in otavo ter 2 hloda (lipa in oreh) primerna za rezbarjenje, prodam. Gsm: 041/863-141.
SENO prve košnje prodam. Gsm: 031/827-406.
DOMAČE vino - izabelo prodam. Telefon: 5869-993, gsm: 041/774-621. VINO, belo in rdeče, različnih sort, za zasebno porabo, v okolici Slov. Konjic, prodam. Cena od 1 €/l. Gsm: 051/423-389.
JABOLČNIK, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. VINO: sauvignon, beli pinot, merlot, cabernet sauvignon, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel) Velenje - Konovo. Gsm: 031/749-671. VINSKA klet Furlan, Kidričeva 57, Velenje ponuja vino sort refošk 2,30 €/l, cabernet 1,88 €/l, shardonnay 1,59 €/l, malvazija 1,25 €/l. Telefon: 5862-411.
SUHO seno v refuzi prodam. Gsm: 041/317-434.
ŽIVALI
RAZNO
KOTEL za žganjekuho, hidravlično 150 l
PRODAJA nesnic v nedeljo, 22. 2., od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202.
PRAŠIČA, težkega 70 kg, prodam. Telefon: 5893-578.
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE PREVOZE POKOJNIKOV NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA UREOITEV DOKUMENTACIJE MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
Kje so tisti časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te več od nikoder ni. Delala in trpela si za nas
in za vse še enkrat hvala lepa, draga mama ti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene in mame
ZDENKE ZEČIRI
19. 11. 1953 - 9. 2. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem, sodelavcem in sošolcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala ge. Leonardi Pirmanšek, dr. med., Onkološkemu inštitutu Ljubljana in kirurškemu oddelku Bolnišnice Slovenj Gradec. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Naser, sinova Jeton in Aljoša ter hčerka Deneta
habit
nepremičnine
HaMLd.o.o..Kercnlkova ll.VMnJe
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
PRODAMO/oddamo
3-sobno stanovanje v centru Velenja - Cankarjeva, 1. nadstropje, 100 m2,1960,130.000 € ali po dogovoru. Popolnoma obnovljeno, dva balkona, dve spalnici, dnevna soba, kuhinja, WC, kopalnica, klet.
1-sobno	stanovanje na Goriški, 43 m2,1978, etažnost 5/5,61.000 €. Obsega kuhinjo zjedilnico, otroško sobo, dnevno sobo In kopalnico, delno obnovljeno, bližina šole, vrtca. Dvojček v Šoštanju, popolnoma obnovljen 2002,140 m2, parcela 622 m2, etažnost K+P+M, 125.000 €. Lepa ravna parcela, pokrito parkirišče, mestno ogrevanje...
2-sobno	stanovanje na Jenkovi v Velenju, Oddamo, 54 m2,1975, v pritličju, dobro vzdrževano in takoj vseljivo. Cena: 275 € na mesec.
več na
■ im i ■ ■ ■ ■
www.habit.si
Zdrav stve ni dom Vele nje
OBVES TI LO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMOV NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogro že no življe nje in je potreb no takoj -šnje ukre pa nje eki pe za nuj no medi cin -sko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.
Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organi zi ran odmor za kosi lo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
121. in 22. 2. - JERNEJ DOBELŠEK, dr. dent. med. (delo dežurni zobni ordinaciji ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600. - Delovni čas: ponedeljek -petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
GIBANJEP REBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Porok ni bilo.
Smrti:
Vida Kovačič, roj. 1926, Velenje,
Jenkova c. 5; Stanislav Grabrijan, roj. 1926, Kočevje, Stara cerkev 73; Marija Gusman, roj. 1921, Draža vas 61; Alojzij Ribič, roj. 1922, Celje, Travniška ul. 27; Antonija Tomše, roj. 1928, Velenje, Ulica 3.julija 12; Franc Ros, roj. 1944, Mozirje, Nove Loke 41.
Odpadni les za kurjavo
Telefon: 03 8982 129.
r

M
V SPOMIN
Otožna tišina zimske narave nas je spet postavila v čas, ko je pred 25. leti ugasnilo mlado življenje ljubega sina in brata
MIRANA VOGRINCA
Ne čas, ne solze ne morejo ublažiti bolečine, ki nam polni srce. Miran, z nami živiš v spominu in hrepenenju, ki bosta večna. Hvala vsem, ki še niste pozabili Mirana. Hvala za vsako lučko in cvet.
Njegovi: mama, ata, sestra Darinka

ZAHVALA
ANTONIJA BOBEK
25. 4. 1920 - 4. 2. 2009
Prišel je čas, ki ga je tako težko čakala. Rešena zemeljskih spon je odšla tja, kjer je verjela, da ji bo lepše. Zaradi tega je tudi nam, ki smo ostali, lažje.
Hvala vsem, ki ste ji kakor koli pomagali ali se prišli poslovit odnje. Sveče, ki ste jih prinesli, bodo še dolgo osvetljevale njeno pot v večnost.
Žalujoči vsi njeni
Ni te več na pragu, ni te v hiši,
nihče več tvojega glasu ne sliši, le trud in delo tvojih pridnih rok, zdaj praznina in velika bolečina nam ostajata.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in sestre
MARIJE CALLIGARO
roj. Ježovnik
10. 1. 1926 - 31. 1. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijatelje, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Izbiramo naj osebnost januarja
Na lestvico kandidatov za osebnost januarja smo uvrstili smučarja Bernarda Vajdiča in prizadevnega člana Rdečega križa Draga Kolarja.
BernardV ajdič Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Že v naslednji številki (zadnji februarski) pa bomo objavili poleg kupona za glasovanje tudi že kupon s katerim boste lahko predlagali kan-
Odličen alpski smučar. Ljubitelje tega športa je v januarju razveselilo z dvema odličnima slalomskima nastopoma. Najprej si je s sijajno vožnjo v avstrijskem Kitzbuhelu zavihtel na peto mesto, na prestižnem nočnem slalomu v Schladmingu pa je bil prav tako izvrsten - šesti.
Drago Kolar
prizadeven aktivist Rdečega križa. Na njegovo pobudo so uspešno izvedli dobrodelno akcijo »Pomoč Gašperju in ta je izjemno uspela.
didate za osebnosti, ki so po vašem mnenju najbolj zaznamovale mesec februar. Torej že zdaj razmišljajte meseca objavimo poleg kupona za glasovanje za predhodni mesec, tudi
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 4 bomo izžrebali dvakrat Gloss za ustnice in senčilo Revlon pokrovitelja Parfumerije Beauty World. Darilo boste lahko dvignili v Centru Standard. Upoštevali bomo kupone, ki bodo v uredništvo prispeli do torka, 24. februarja.
Nagrajenci prejšnjega tedna: Moški toaletni torbici Addidas napolnjeni z izdelki za nego las Subrina pokrovitelja Parfumerije Beauty World prejmeta: Danica Delopst, Florjan 252, 3325 Šoštanj in Ana Marija Kolar, Laze h, 3320 Velenje.
kupon, s katerim lahko predlagate kandidate. Tiste, ki dobijo največ vaših glasov, nato uvrstimo na lestvico in potem lahko do konca mese ca gla sujete zanje. Torej do konca meseca lahko glasujete o predlaganih kandidatih, nove predloge pa nam boste lahko posredovali na kuponu, ki ga bomo objavili 26. februarja, ko bomo zbirali kandidate za osebnosti, ki bodo po vašem mnenju najbolj zaznamova-
le mesec feb ru ar.
V uredništvu Našega časa in Radia Velenje smo se namreč odločili, da bomo tudi letos preko celega leta izbirali naj osebnosti. Najprej posameznih mesecev, zmagovalce pa bomo uvrstili v veliki decembrski finale in izmed njih izbrali osebnost leta 2009, ki jo nameravamo tudi tokrat razglasiti na velikem silvestrovanju na Titovem trgu.
REVtDN"
Nova maskara za zavidljivo dolse trepalnice.
Akcija 8,99 €
Redna ccna 10,99 €
pokrovitelj
Ekskluzivni i
DROceue PARRjreue \ world
Velenje, Standard in Center Nova
Šakška ccita 9 a,	Š.kika 81,
tel.: it» 57*0	tel.! Ml 57 ti
Celje, Planet Tuš Maribonka c. 111.
M.t0a/U511U
Župan sprejel pogumna Velenjčana
Velenje, 9. februar - Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh je prejšnji ponedeljek dopoldne v prostorih mestne hiše sprejel Gorana Bračiča in Izudina Smajlovica, pogumna Velenjčana, ki sta minuli torek, 3. februarja 2009, iz Velenjskega jezera rešila 29-let-no mamico in njeno dveletno hčer.
Spomnimo naj, da se je deklica skupaj z mamico sprehajala ob robu lesenega pomola v bližini tamkajšnje čolnarne, ko je deklici spodrsnilo in je padla v ledeno mrzlo jezero. Ko je mati želela hčerki pomagati, je led popustil in obe sta se začeli utapljati.
Na srečo je bil takrat v bližini Goran Bračič, ki je na pomoč poklical še Izudina Smajlovica in skupaj
sta obe rešila iz jezera ter poklicala reševalce, ki so bili zelo hitro na kraju dogodka in ju odpeljali na pregled v velenjski zdravstveni dom.
Župan je obema rešiteljema izrekel priznanje ob pogumnem dejanju. Na sprejemu je bil prisoten tudi komandir Policijske postaje Velenje Aleš Lipuš, ki se jima je tudi v imenu velenjske policijske postaje zahvalil za njuno dejanje.
■
GoranuBr ačiču inlz udinuS majloviču sta se za pogumno dejanje zahvalila tudi župan
Srečko Meh ink omadirv elenjskep olicijske postaje Aleš Lipuš.
Vec zanimanja za programe tehniških sol
Učenci in dijaki zaključnih letnikov osnovne oziroma srednje šole so bili minuli petek in v soboto na informativnih dnevih na srednjih, višj ih, visokih šolah in fakultetah po Slovenij i.
Na njih so poskušali iz prve roke izve deti čim več o pro gra mu, za katerega so se odločili, o pogojih in možnostih za nadaljnje izobraževanje. Nekatere med njimi so pridobljene informacije prepričale, da so se pravilno odločili, zopet druge morda napeljale k razmišljanju
so vložili veliko truda. Poleg bodočih dijakov je informativne dneve obiskalo še veliko staršev, ki jih je poleg programov zanimalo še, kako so na šolah poskrbeli za šolsko mal-
MihaL ampret
ico, kako je s prevozi, o možnostih izposoje učbenikov v učbeniških skladih, organizacija prakse v šoli in podjetjih... Z zanimanjem so si ogledali šolske prostore, specializirane učilnice, delavnice praktičnega pouka, kjer so jim učitelji in dijaki predstavili marsikatero zanimivost iz stroke. Za učence so pripravili krajša tekmovanja v različnih spretnostih. Zanje so bili zelo motivirani in so se tudi izkazali.
To je potrdil tudi Nik Budimir iz Velenja, ki je sodeloval na krajšem tekmovanju v avtoservisni delavnici na MIC-u. »Zanima me poklic avtoserviser. Uživam v tem, tudi
NikBu dimir
o drugačni izbiri.
Na šolah Šolskega centra Velenje so bili z obiskom na informativnih dnevih zelo zadovoljni. Zabeležili so blizu 1000 obiskovalcev, na višji strokovni šoli pa blizu 60 bodočih študentov. Sploh zadovoljni so, ker so zaznali večje zanimanje za srednješolske izobraževalne programe tehniških šol, ki so jih predstavili predvsem na Medpod-jetniškem izobraževalnem centru (MIC) na Starem jašku. Prepričani so, da so k temu pripomogli tudi prenovljeni sodobno zasnovani in vsebinsko bogatejši programi, v kar
da sem se pravilno odločil.«
Ajda Hiršelj Koštrun in TejaKnez
iz Velenja sta obiskali informativni dan Splošne in strokovne gimnazije Šolskega centra Velenje. »Zanimali so naju predvsem predmetniki, tudi sam program. Slišali sva, kar naju je zanimalo. Če bo tako, kot sva slišali in videli danes, potem se novih izzivov na nadaljnji izobraževalni poti ne bojiva preveč.«
Na Višji strokovni šoli za varstvo okolja in ekotehnologijo, kjer bodo v študijskem letu 2009/2010 vpisali drugo generacijo študentov, so bili z obiskom informativnih dni zadovoljni. Blizu 80 obiskovalcev
so našteli, analiza pa je pokazala, da jih je bilo od 18 do 20 odstotkov iz regije Saša, vsi ostali so prišli na informativni dan v Velenje iz drugih okolij Slovenije, kar je zelo spodbudno, še dodajajo na šoli.
Na Fakulteti za energetiko, enota v Velenju, so zaznali večje zanimanje za njihove programe kot na lanskem informativnem dnevu. Razveseljivo, daje bilo precej več zanimanja za univerzitetni program. Večina obiskovalcev namerava nadaljevati izobraževanje kot redni študenti.
Ajda Hiršelj Koštrun in Teja Knez
doma se s tem veliko ukvarjam. Kar sem sli šal in videl, sem zelo zadovoljen. Tekmovanje je bilo prijetna popestritev. Pogoji za izobraževanje so na Šolskem centru zelo dobri, zato bom prijavnico za vpis oddal na Poklicni in strojni šoli centra.«
Miha Lampret iz Šoštanja je zanimal poklic strojni tehnik, program strojnik. Informativni dan je izkoristil za informacije o samem programu, zanimale pa so ga tudi izkušnje dijakov, ki program obiskujejo že danes. «Zelo sem zadovoljen. Na osnovi pridobljenih informacij, tega, kar sem videl, menim,
Zanimanje zap rogramet ehniških šol je bilo nal etošnjemi nformativnemd nevup recejv ečje
kot nam inulih.
Vs pomin nap rihod in boje XIV.d ivizije
Svečanosti v Paki, pri Osreških pečeh in v Zavodnjah
Velenje - Zveza združenj borcev za vrednote NOB Velenje bo skupaj s krajevnimi organizacijami v naslednjih dneh pripravila tri spominske svečanosti, na katerih bodo zaznamovali spomin na prihod in boje XIV. divizije na Štajerskem. Divizija je svoje najhujše boje bojevala februarja leta 1944 na območju Šaleške doline.
V	Paki pri Velenju, pri spomeniku padlih borcev, pripravlja svečanost krajevna organizacija zveze borcev Šalek-Paka-Gorica v petek, 20. februarja, ob 15. uri
Ob Osreških pečeh, pri spomeniku v Ravnah pri Šoštanju, kjer je organizator tamkajšnja krajevna organizacija, bo slovesnost v soboto, 21. februarja, ob 11. uri.
V	Zavodnjah nad Šoštanjem, pri spomeniku padlemu pesniku Karlu Destovniku Kajuhu pri
Žlebniku, pa bo svečanost prav tako v soboto, 21. februarja, a ob 13.30. Organizatorja sta Mladi forum Socialnih demokratov Šaleške doline in krajevna borčevska organizacija Zavodnje.
Gotovo bo na teh svečanostih slišati znamenito Pesem XIV. divizije, eno naj bolj zna nih in po mnenju nekaterih tudi najlepšo slovensko partizansko pesem. Besedilo je najverjetneje novembra 1943 napisal Karel Destov-nik Kajuh, član kulturniške skupine divizije, uglasbil pa Sveto Maro lt - Špik.
Izvršni odbor ZB NOB Velenje vabi na pro slave vse, ki spo š-tujejo zgodovino in se želijo pokloniti padlim borcem XIV. divizije, ter vse, ki si želijo z njimi preživeti prijetno druženje ob kulturnih programih.
■ mkp