64
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Cesar naš pride v petek iz Ruskega nazaj. Vsa poročila so soglasna v tem, da so ga povsod z očitno radostjo in veliko častjo sprejemali. Nihče pa ne ve še, ali bode to cesarjevo potovanje na Rusko o politiki Evrope j ski kaj premenilo ali ne. Zato Dunajski in Angleški, Francozki in Pruski časniki brez konca in kraja pretresovajo z dr a vi c o, ki jo je Ruski car pri slovesnem obedu napil našemu cesarju. Trezni politiki v tej zdravici, ki je povdarjala, da prijaznost med vladarjem Ruskim, Avstrijskim, Nemškim in Angleškim je najbolje poroštvo za ohranjenje miru, ne vidijo druzega kot navadno napitnico, s katero Ruski car častita Avstrijskemu cesaju, cenjenemu svojemu gostu; da od take prijaznosti do alijance je še velikansk korak, to menda v6 vsak diletant v praktični politiki. Avstrija in Rusija imate ob6 največi politični interes o Turčiji; ni pa misliti, da sta mogočna vladarja zdajci kaj sklenila o zadevah bolnega moža Turškega. Ce napitnica Ruskega čara ni omenila Francoske vlade v njenem sedanjem položaji, zato ni to še nikakoršno znamenje kakošne mrznje do Francije, in to je najveljavnejši Angleški časnik „ Times" konstatiral.
—  Ta napitnica Ruskega čara in pa govor najimenitnejšega Pruskega vojskovodje maršala Mol tke-a sta pretekli teden veliki zvonec nosila po časnikih. V nemškem državnem zboru namreč se je razpravljala nova vojaška postava, in pri tej priliki je maršal Moltke, mož, ki navadno prav malo govori, veliko govoril o vojskinih pripravah Francoskih, zarad katerih mora tudi Nemčija dobro oborožena ostati, po takem pa tudi druge države. Moltke je rekel: „pol leta smo potrebovali za sijajno zmago zoper Francoze, zdaj pa moramo pol stoletja na novo vojsko ž njimi pripravljeni biti". Vsak vidi, na kako tankih nitkah visi prihodnji mir Evrope.
—  V zadnjem listu smo povedali, da je presvitli cesar pred odhodom na Rusko ministerstvu ukazal, naj skrbi za to, da se obrtnikom, rokodelcem in drugim delalnim močem zaslužek in kruh nakloni v sedanjih Časih revščine. Komaj je prišel blagi ukaz cesarjev na svitlo, jeli so se Časniki Dunajski priČkati: „kdo je sprožil pri Njegovemu Veličanstvu ta ukaz," ker to je bilo znano , da m i n i s t r i ga niso. Ves prepir je bil prazen; kajti iz milega srca cesarjevega samega je izviral oni ukaz.
—  Zbornice poslancev najvažnejša obravnava pretekli teden bila je ta, da je šlo za to: ali naj se odpravi štempelj na časnikih in koledarjih (pratikah) ali ne. Ministerstvo je bilo za to, da ostane, ker sicer država veliko dohodkov zgubi; veliko govornikov pa je priporočalo odpravo tega nespodobnega davka na branje. Cel6 najhuji liberalci slavo poj6 „narodnim" in „klerikalnim" poslancem, da so s pravimi liberalci glasovali za odpravo tega štempeljna, in zasmehujejo laži-liberalce, češ, da so le „ces. kralj, vladni liberalci" kakor nas baron Apfaltrern in drugi, in pa nekatere njim privržene Poljake. Pri glasovanji je vendar zmagalo ministerstvo s 15 glasovi. To pa je tako siromaška zmaga — 129 glasov proti 114 — da se vidi, da sedanje ministerstvo nima veliko zvestih prijateljev več. Zato poslednja „Sonn- u. Mont.-Ztg." piše, da tudi že centralistična stranka je začela ministerstvo v vrsto bolnikov
staviti in da ustavoverni zdravniki mu le se kake 4 tedne življenja obetajo. Mi hočemo čakati, ko začne kukovica peti, potem še le se more računati bolj zanesljivo. — Neka čudna prikazen pa je to, kar nahajama cel6 v telegramih iz Dunaja od 23. t. m. v „Obzoru" in druzih listih — da so državni pravdniki dobili napotek, da strogo čujejo nad vsakimi razpravami o financ-ministru in da mahoma zabranijo list, ki ga osebna napada. Vsled tega je bilo zabranjenih že več Časnikov, tudi ustavo verskih. Dunajski Tagblatt zato ministra De Pretisa imenuje najbolj obrekovanega a tudi najbolj „ varovanega".
—   Odbor, ki je bil v zborni poslancev izvoljen za pretres vladnih verskih predlog, dela liberalcem prepočasno. „Bohemia" se boji, da zato verske postave ne pridejo pred m a j e m mesecem v obravnavo in da po takem imajo „klerikalni" poslanci dovolj časa se pripravljati na boj zoper „svobodo". Ne boji se pa, da bi te postave padle v zbornici poslancev, le strah jo je, da bodo mogočnih nasprotnikov veliko našle v zbornici gosposki , kamor k tej pravdi imajo priti vsi visi škofje in drugi zborniki državnopravne stranke.
—  701etnico slavnega učenjaka v zdravniških vednostih dr. Rokitanskega, Ceha po rodu in moža, ki je Dunajsko zdravniško šolo po vsem svetu poslovil, so pretekli teden slovesno obhajali na Dunajski universi; Njegovo veličanstvo ga je poslavilo s komanderskim križem Leopoldovega reda.
—  (Postni pastirski list) velikega škofa Dunajskega kardinala Raušerja, ki hudo maha po brez-verstvu sedanjega časa, goljufijah denarstvenih itd., v čemur vsem najbolj Judje zvonec nosijo, še neprenehoma obirajo in črtijo ustavoverski nemški časniki. Ker je kardinal Raušer z dušo in telesom centralist in se sicer tudi ustavovercem ni odločno nasproti stavil, zdaj, pa tako neusmiljeno in temeljito maha po svojih prijateljih, jih je strah, da ne bi njegova obsodba brezver-stva v očigled vladnih verskih postav imela v viših krogih naslombe, kajti kardinal je mož zaupanja na onih mestih in ve in pozna, kaj ondi govorijo in mislijo* Zato ima njegov pastirski list zdaj toliko pomembo pri brezvercih, in zato tako grozna jeza nad tem pismom, ki se ne giblje v navadnih podukih ljudstva, ki so drugikrat in v mirnem času, na pravem mestu, ampak sedanjim viharnim časom primerno krepki glas povzdiguje zoper novodobno poganstvo, ko že vsak fantalin si drzne Boga in kar je Božje, tajiti in zasmehovati. V tacih časih ne veljd rahla beseda, treba je polne zavesti o tem, kar se okoli nas godi.